- Št. 5 • v STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJE _ • ■' '. -Lh ' V. , " j. INDUSTRIJA (podatki letnih poročil IND - 21) 1 -i 1959J — 1964 žv v. ; ^ ^ • V ZAVOD ERS ZA STATISTIKO LJUBLJANA DOKUMENTACIJSKJ ARHIV Inventarna p. Številka: ^ Arhivska označba: > -1 11 r ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA, JUNIJ 1966 ( V --H '-• --. ••' ", ■: j; : • •" '•' -. ; r v. ■ k V;■' ■; ■//■ V si^r "N. ^ "• .. v ^ ■ /■ v •/ •• --V ■( , , ,X y , v ^ • tm m--£ 1 r x v; 1 ■ ^. X ^ h:. " ^ .' ■ . v -■V .i ■■■. . ■' A v ■' ' v> \ ■^v /i - T vJ> Št. 5 STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJE INDUSTRIJA 1959 - 1964 (podatki letnih poročil IND - 21) ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA, JUNIJ 1966 Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Odgovarja direktor Rajko Kiauta, Ljubljana, Vožarski pot 12 Tiskano v 160 izvodih, junija 1966. Cena 16, 30 N din v* S E B t N A Stran Pojasnila in pripombe (splošno) „ 3 Industrija v obdobju 1959 - 1954 . - 5 v Osnovni kazalniki industrije .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 11 Odstotni delež industrijske proizvodnje SRS v vsej industrijski proizvodnji SFRJ (osnova ponderacijske mase; .. . . . . . a. . . . . . . . . . . . . . .. . . . . .. . . .. . o .. . . . . « 12 Odstotni delež panog v skupni industrijski proizvodnji 3R Slovenije (osnova ponderaci jske mase) .. . 14 Odstotni delež industrijskih panog v družbenem proizvodu SR Slovenije po organizacijskem načelu .. . 14 Odstotni delež industrijskih panog v narodnem dohodku SR Slovenije po organizacijskem načelu .. . . 15 Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje .. . . . . .. . . . . . 16 Indeksi zaposlenih v industriji .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Proizvodnja pomembnejših proizvodov na prebivalca v SR Sloveniji .. . . . . . . . . . . . . . . . 22 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah .. . . . . . . . . . . . . . . . .. . . 23 Poraba pomembnejših surovin .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Poraba električne energije in pogonskih goriv .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Agregati v elektrarnah, primarni pogonski stroji, ki ne poganjajo generatorjev ter elektromotorji . 4 55 Elektrotermični aparati .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Razvrstitev delavcev po izmenah . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . • 68 Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo 71 Seznam industrijskih podjetij .. . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 1. POJASNILA IN PRIPOMBE Izvor podatkov Podatki publikacije so zbrani z letnimi poročili !N021 s ki jih redno letno izpolnjujejo vsa industrijska podjetja. Ker so se obeležja v obrazcih letnih poročil i le» ti spreminjala, smo v tej publikaciji izbrali le kazalnike, za katere so na voljo serije podatkov od leta 1959 do 1964» Za nekatere osnovne kazalnike industrije sm vzeli podatke oddelka zbirnih statistik in oddelka za blagovni promet. Zajetje Z letnimi poročili so zajeta vsa industrijska podjetja ter večji industrijski obrati neindustri jskih dejavnosti. Primerljivost podatkov V publikaciji so razvrščeni podatki po "Nosenklaturi za razvrščanje gospodarskih in drugih organizacij po dejavnosti" , ki je bila objavljena v Ur. L -SFRJ št, 10/62. Spremembe, ki so nastale zaradi prehajanja podjetij iz panoge v panogo so p" i serijah podatkov upoštevane, ev. razlike so navedene pri pojasnilih za posamezne tabele. Podjetja so razvrščena v posamezno panogo po principu pretežnosti. Izjema je 1e Cinkarna Celj§s ki se deli na barvno metalurgijo in na kemično industrijo. Razvrstitev, v posamezno skupino znotraj panoge pa je vsklajena z razvrščanjem podjetja po Službi družbenega knjigovodstva Narodne banke. - Podrobnejša pojasnila so priključena vsaki tabeli. 3 (»K ,. - • ' • -t ' "S-' Si' - S & « «1 C <> I l r .? a 13 Vi . • ' ^ ■' •" ib. r-s : • v. -:' ,> \ ^ l/bitPij" -. ■ ■:■ •••' . -. -r: V' • -V .■ .v »" 't " . ■ • ~ . . . • - ' 1' ;• /»■' ;?>»■ .*■' • • " ' st CC. • »jr-' v '. •••. *' ' / ' ■. ' 7?; ; v' ■ . - ■ 0 v*!' *#' -' e?m)Kr. = ^ >; . •• likilltUJM* !5ft/' SSŠ Sfj si ii' 4 ^ ' ." • . •. trt f %; i. -:, : . ■ - ■ ■ l** .-. ga--; - ^ i ' . • ■' - >■ •. ■■. ■' ;■ l •■' " •■" ■ '' s ,V' ' -. . i. ' 'u' 'lan. }; ' • . '' ' . ■■ st&m v . ; . ' ■ INDUSTRIJA V RAZDOBJU 195S - 1964 Za šestletno obdobje industrijske dejavnosti 3R Slovenije, ki ga prikazujemo z važnejšimi kazalniki v • tej publikaciji, je značilno naslednje: boljše izkorišča - nje industrijskih zmogljivost' ; ter razvijanje energetskih virov; povečanje količinskega in vrednostnega obsega proizvodnje ob usiirjenejši dinamiki; a istim Tempom rasti j kot je bil do leta 1959; investiranje v industrijske objekte po načelu manjših naložb, ki dajejo hitrejši in večji učinek; zaposlovanje delavcev z večjo strokovno usposobljenostjo je vplivalo tudi na hitrejši porast produktivnosti ; osvojitev novih proizvodov ter kvaliteten dvig vseh industrijskih izdelkov. ŠTEVILO IN VELIKOST PODJETIJ Konec leta 1964 je bilo v Sloveniji 444 industrijskih podjetij^ kar je za 37 podjetij nanj kot leta 1959. . Vsa zadnja leta je bila zaradi smotrnejšega poslovanja integracija podjetij^ za kar je zlasti značilno leto 1963. Zato je zaznaven strukturni premik glede na velikost podjetij v prid večjim podjetjem. . Na podjetja^ ki zaposlujejo nad 500 oseb, , je prišlo v Sloveniji leta 1959 18 %t leta 1964 pa že 27 % podjetij. Številčno še vedno prevladujejo podjetja s 100 do 500 zaposlenimi. Podjetij, ki imajo manj kot 100 zaposlenih? pa je največ v industriji gradbenega materiala in živilski industriji. Formiranje velikih podjetij v vseh primerih ni rodilo zaželenih rezu! tatov , zato so se nekatera združena podjetja razformirala na stanje pred združitvijo. Število zaposlenih po velikosti podjetij v letih 1959 in 1964 v Jjsočih 60 - 55 - 50 -■ 45 - <40 " 35 - 30 - 25 - 20 - 15 - 10 - 5-( 0 1 t=Z3 1964 1959 I "I do 100 PROIZVODNJA 101. 250 25% 500 501" 1000 1001nad 2000 2000 zaposlenih Količinski obseg industrijske proizvodnje se je povečal od leta 1959 do 1964 na 67 poprečna letna stopnja rasti pa je znašala v tem razdobju '11 kar je večidel enako poprečni stopnji rasti v razdobju 1946 do 1958. . . ki je bila 11. s5 %, Omeniti pa moramo j da je bila dinamika proizvodnje v prvih povojnih letih veliko manj enaltomernas kot je to značilno za opazovano obdobje. industrija Slovenije je prispevala v skupno jugoslovansko količinsko industrijsko proizvodnjo v letu 1959 22, 2 tleta 1964 pa se je zmanjšal delež naše republike na 20, 4. Na večjo udeležbo drugih republik so vpli - vali končani novi in rekonstrukcije starih industrijskih objektov, Največji delež v jugoslovanski proizvodnji po posamez - nlh industrijskih panogah sta imeli v letu 1964 papirna (30, 1 /£) in lesna industrija (28, ^6 Jš), prva veliko manj kot v letu 1S59, ko je Slovenija proizvajala skoraj polovico vseh izdelkov papirne industrije. Načrtno pove - čanje slekjroindustrije J9 v Sloveniji že rodilo uspehe, delež tovrstne industrije se je v jugoslovanskem obsegu proizvodnje povečal od 25s7 % v letu 1959s na 27?5? v letu 1964, - Nad 20$ jugoslovanske proizvodnje odpade na izdelavo v Sloveniji v: črni metalurgiji (23, 2$), barvasti metalurgiji (23, 4 %); kovinski industriji (24s3$), tekstilni (21, 7$) in usnjarskoobutveni (26, 5 ?). V proizvodnji električne energije je bila Slovenija v letu 1959 na vodilnem mestu ,• z izgradnjo elektrarn v drugih republikah pa se je odstotna udeležba naše republike v tovrstni proizvodnji zmanjšala od 30 % na 22s8 $ v letu 1964, . Najmanjši delež v zveznem merilu sta imeli v letu 1964 industrija nafte (1, 2 $) ter tobačna industrija (2. 6' $). Značilne rekonstrukcije v večjem številu podjefijjki so glede na kratko dobo izgradnje in razmeroma nizke stroške dale ugodne in hitre učinke, so vplivale v šesti et - nem razdobju tudi na strukturne spremembe znotraj industrije Slovenije-. Največ količinske proizvodnje je odpadlo leta 1964 v naši republiki na kovinsko industrijo (26. 8 '), v letu 1959 je znašal ta odstotek 23. 14 $; na drugem mestu je tekstilna industrija z 11 s8 odstotnim deležem« Pri tej panogi, ki je bila do nedavna med najmočnejšimi v industriji Slovenije, je vsa leta vidna tendenca zmanjšanja deleža, na kar vpliva zastarelost osnovnih sredstev. Lesna industrija z 10, 8? sodi še vedno med važnejše proizvajalce. Delež vseh ostalih panog je med 6, 1 $ (premogovniki) in 0, 2 (industrija nafte). Primerjava deležev posameznih in^nstri tekih panoa glede na ustvarj eni rtarodii dohodek daje v globali einako. razvrstitev panog kot pri ugotavljanju deležev v količinski proiz - vodnji. Spremenjena je le velikost odstotka, ki ga ima posamezna panoga. Tako je ustvarila kovinska industrija v letu 1964 21, 5 $ narodnega dohodka, tekstilna 1485 $ in lesna 7j, 7 $„ Ugodnejše rezultate po tej primerjavi kaže elektroindustrija, ki po ustvarjenem narodnem dohodku presega udeležbo lesne industrije, njen delež znaša 8?4 $o Tudi kemična industrija s 3, 3 $ v količinski proizvodnji je po narodnem dohodku bolje razvrščena, s 6, 7 $ je na petem mestu. Nadaljnja primerjava udeležbe posameznih industrijskih panog po različnih vidikih je razvidna iz tabele^ kjer se podatki nanašajo na leto 1964f Panog Število po djetij itevi io sapo* Vraci' ' Osi proizvedli 1 3 Narodni dohodek Kciicinsko ob, seg. proizvodnie Skupaj E1 ektrarne Premogovniki Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska industrija Kovinska industrija Ladjedelništvo Elektroindustrija Kemična industrija. Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Papirna industrija Tekstilna industrija Industrija usnja in obutve Gumarska industrija Živilska industrija Grafična industrija Tobačna industrija Filmska industrija Ostala neomenjena industrija 100 2, 9 3?2 0; , 2 OJ 1. 6 >-> 2T 17, 6 0; . 2 3. 2 5/3 10s4 12 »2 2, 9 12. 6 4, 7 11, 6 3, 6 0, 2 0J 1 A Namenska struktura proizvodnje se je v šestih letih spre; - minjala v prid sredstev za delo, ki smo jih izdelali v letu 1964 19, 3 % od skupne proizvodnje (leta -1959 samo 16^3 %), na reprodukcijski material je prišlo 52, 2? (najmanj v šestih letih), na blago za splošno porabo pa 28. , 5$. Pri obravnavi proizvodnje moramo omeniti povečano proizvodnjo primarne energije, v katero je vračunana produkcija hidroenergi jej premoga, surove nafte in plina* Udeležba premoga se je vsa leta povečevalapada pa delež hidroenergije. Proizvodnjo primarne energije v absolutnih številkah ter istočasno strukturo posameznih virov energije prikazuje grafikon? OSNOVNA SREDSTVA Vrednost osnovnih sredstev industrije po nabavni vrednosti je znašala s stanjem konec decembra 1964 753 mili - jard dinarjev ali za 2, 6 krat več kot v letu 1959« Od skupne vrednosti osnovnih sredstev je odpadlo na opremo v obeh letih primerjave okoli 57 %, Kljub dokaj šn jim sredstvom, ki jih je vložila naša skupnost v industrijo** znaša konec leta 1964 sedanja vrednost osnovnih sredstev 100 2, 5 5, 7 033 5; ; 2 4; 0 2037 0, 1 8C. 7 3, 7 3; 3 11, 0 2J 15, 8 4, 9 0, 7 5, 0 1»7 0, 2 0, 1 0s8 L jO 0 2 5-8 2, 0 20, e 0 0 7. 2 6. 3 2. 4 8. 6 3. 7 13 ;9 4tQ 1, 2 10, 1 1, 4 0, 7 0. :. 1 O „5 100 3, 6 M' 0. 4 5*6 1, P 21. -5 0, 1 0; ? 2. 6 7. 7 3. 7 14, 5 4-5 1^ 3, 5 •" > i* / J! U3 OjO 0, 7 5. 0 6. -1 0. -2 4f5 - •j 26, 8 0, 0 5, 8 353 4, 1 10, 8 3?4 11, 8 3?7 1S1 ? O v .j J 1 J 0, 2 0, 0 0, 8 Proizvodnja prlsiarng energije od 1959 do 1964 preračunana na črni premog v tisoč tonah 30301 28002600240022002000180016001400" 12001000800600400. 200. 0 1959 1960 19S1 1962 1963 1964 nafta •jrai preinog hidrof XZ//A ] % .-in i f .energija V" ™ '■^i arjavJ - spremog 6 "v primeri z nabavno vrednostjo le 54, 4 Najbolj izrab= Ijena osnovna sredstva smo imeli l? preteklem leto v naši republiki, v vseh drugih republikah je znašal delež sedanje vrednosti v nabavni vrednosti osnovnih sredstev namreč nad 60 Po posameznih industrijskih panogah dosegajo boljša razmerje od poprečja celotne industrije Slovenije v letu 1964: elektrarne (5963 %), barvasta metalurgija (60, ; . 8$). nekovinska (55, 0 %)t elektroindustrija (59, 2$), lesna (5838 %)i papirna (60, 4$), živilska (55, ,2 >Ž). grafi "na (57 j2 %) in ostala neomenjena industrija (61, 0 ?)»0 ze-' lo zastarelih osnovnih sredstvih lahko sklepamo v gumarski industriji, kjer je odstotek sedanje vrednosti v primeri z nabavno le še 40s3 Tudi tekstilna industrija sodi med panoge z izrabljenimi zgradbami in opremo, ker je v sedanji vrednosti osnovnih sredstev le še 43^8 % nabavne. milijarde din 200 180 - 160 - 140 - 120 100 1 80 60 40 20 0 Osnovna sredstva po nabavni in sedanji vrednosti leta 1964 sedanja vrednost I | nabavna vrednost 1 o 15 CD 0 s«. a> * cd cd co cr c cn CD 5». >TOTO M— CO >• -♦-•" O .OfJ 1 — >0 03 £_ O e TO TO O. , v: H— C -OTO C re ocs .J*: oo H— to TOE > S CO O. cd Q) 3 03 TO tCO _Q r— 4_ »r— a> O) TOt. ^ C3 Z ^C3ZZ>OUJ C3 5*1 i Q_ Q_ n cn TO i_ 1 « -M =3 O) cn _ CO 1 — E tTO TO =3 > ~+— ' COf— " S_ <33 C TO TO £ SM ao >c_5 1 TO O ■«-* i_ cn -H« SLOJ a> 1 100 ?) Vsa industrija Elektroenergi ja Premogovniki Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska Kovinska Elektroindustrf ia Kemi čna Gradbeiti material Lesna ; Papirna : Tekstilna i . " Usnjarslcčobutvena Gumarska ! Živilska ; Grafi čna ; .i' Tobačna ' . i Ostala neomenjena t 1959 prva 69 64 51 76 56 62 85 72 82 69 65 59 89 68 84 82 100 76 aruga tretja prva 23 21 28 13 27 23 19 19 14 20 14 26 20 35 10 25 12 16 23 IS 21 11 1? 15 7 5 1 5 15 6 1 7 4 2 65 59 50 84 57 57 70 71 74 63 66 57 53 76 44 70 77 81 75 1964 26 21 29 10 29 23 27 15 23 27 36 21 22 19 17 2? druga tretja ?n 21 6 14 17 5 3 10 7 16 11 3 27 -i n Osnovni kazalniki industrije Število podjetij 481 bih 485 kil W m zaposlenih 174 289 184 719 191 803 198 274 212 004 227 612' indeks proizvodnje (fizični obseg) 100 113 122 130 148 167 Proizvodnost 100 108 111 115 126 132 Vrednost proizvodnje 482 987 587 130 669 849 761 2S5 919 626 084 573 Družbeni proizvod sil 1 i ioni din 215 987 260 589 277 324 303 44? 363 167 496 500 Narodni dohodek 198 712 241 610 255 500 278 415 332 140 445 903 Bilijoni din 1959 960 961 962 963 964 Osnovna sredstva 387 696 457 684 508 638 620 936 705 111 753 114 Oprema Obratna sredstva Investicije 224 971 255 351 287 393 347 169 394 890 426 049 137 173 158 993 190 348 228 906 261 964 300 475 28 716 36 282 39 717 52 596 70 837 92 973 Struktura proizvodnje po namenu Izvoz 19 304 23 503 24 191 32 729 39 690 45 710 Uvoz 25 155 33 028 36 468 35 416 41 048 60 826 Vsa proizvodnja Sredstva za delo Reprodukcijski material Predmeti za splošno porabo 1959 1960 1961 1962 1963 100 16/3 56, 1 27, 6 100 17, 4 53s9 28, 7 100 18, 1 54 ., 0 27. 9 100 18, 0 53, 5 28, 5 100 17, 6 53. 1 29. 2 1964 1953 52, 2 28, 5 Število podjetij vključuje samostojne gospodarske organizacije, katerih osnovna dejavnost je industrija. V teh številkah niso vključeni industrijski obrati neindustri jskih dejavnosti „ Vse spremembe števila podjetij so posledica organizacijskih premikov tako razdruževanje podjetij kot združevanje. Zaposleno osebje prikazuje poprečno število zaposlenih, ki sme ga izračunali iz podatkov redne mesečne službe IND1 ter vključuje zaposlene v industrijskih podjetjih in večjih industrijskih obratih neindustri jskih dejavnosti. Indeks proizvodnje prikazuje spremembe količinskega obsega industrijske proizvodnje ter je izračunan s pomočjo koeficientov in količinskih po datkov industrijske proizvodnje, ki jo spremi jaiao z mesečno službo 1ND1, Koeficienti bazirajo na araorfizacij. i in brutto osebnih dohodkih ns enoto proizvoda. Podrobnejšo »etodologijo izračunavanja vsebujejo M Zveznega zavoda za statistiko št. , 82. Vrednost proizvodnje, družbeni proizvod in narodni dohodek so dani v tekočih cenah. Vsi ti podatki temeljijo na zaključnih računih industrijskih podjetij. Družbeni proizvod je seštevek vrednosti proizvodnje vseh industrijskih podjetij zsanjšan za vrednost materialnih stroškov. Narodni dohodek pa je družbeni proizvod, od katerega je odšteta vrednost amortizacije. 11. Osnovna sredstva in oprema «. Podatki se nanašajo na aktivna osnovna sredstva in opremo po nabavni vrednosti s stanjem konec 1 eta*Sredstva v izgradnji in objekti družbenega standarda niso zajeti. Vir podatkov je kompleksno letno poročilo, za katerega* se črpajo knjigovodski podatki« Obratna sredstva zajemajo letna poprečja obratnih sredstev, ki so dobljena iz knjigovodskih podatkov in prikazana v kompleksnem letnem poročilu. Investicije so objavljene po tekočih cenah in po podatkih Zavoda SR Slovenije za gospodarsko planiranje Proizvodnost je izračunana s primerjavo indeksa fizičnega obsega z indeksom zaposlenih. Izvoz in uvoz industrijskih proizvodov sta dana na podlagi paritete: 300 din = 1 dolar ZDA. Odstotni delež industrijske proizvodnje SRS v vsej industrijski proizvodnji SFRJ^ (osnova ponderaci jske mase) Vsa industrija Elektroenergi ja Premogovniki Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska Kovinska Ladjedelni štvo Elektroindustrija Kemična Gradbeni material Lesna Papirna Tekstilna Usnjarskoobutvena Gumarska Živilska Grafična Tobačna Filmska Ostala neomenjena 2) 1959 1960 1961 1962 22. 2 30. 0 18, 8 3, 3 23, 4 24, 7 15. 3 26. 4 198 25, 7 16, 6 15s0 29, 4 47, 4 26, ,4 31 »4 17. 1 9, 3 15s7 3, 5 9J 21, 8 29 J 1934 2, 0 22 s5 24 r, 7 15s4 25f2 1, 8 25. 5 1656 14, 7 29. 1 4694 25. 6 31. 2 17 f0 9, 4 16. 3 3, 8 10, 1 21. 4 32, 2 18, 9 • 1, 2 22 J 24s5 14, 9 25. 0 1. 2 25. 7 15. 8 12. 1 28. 5 41. 9 42. 2 29, 8 19s6 9, 5 14, 5 5j1 7, 8 21. 3 21, 7 28, 7 20p1 1, 0 24*4 22. 0 14. 7 26. 8 1, 8 26. 2 17. 3 15. 4 28, 8 30, 8 23. 5 29, 7 22. 1 10. 4 13. 5 5. 7 5. 8 22 £4 1963 21, 1 25, , 6 19, 5 1, 3 24, 1 21 e9 15, 3 26, 7 2S6 27, 9 15, 0 16, 0 29, 5 3058 22, 3 28, 0 21, 0 9J 13, 9 3, 7 3, 9 26, 3 1964 20. 4 22, 8 18. 5 1, 2 23. 2 23. 4 14, 7 24. 3 OJ 27t5 14. 2 16. 5 28. 6 30, 1 21. 7 26. 5 19. 6 9, 2 13. 3 2, 6 5S3 26, 6 1) Strukturna udeležba posameznih panog je izračunana iz ponderaci jskih mas, t. j« zmnožkov količinske proizvodnje in ponderaci jskih koeficientov veljavnih v posameznem letu. Osnova koeficientom so amortizacija in brutto osebni dohodki na enoto proizvoda. 2) Do leta 1961 so bili proizvodi, ki sodijo sedaj v ostalo neomenjeno industrijo, razporejeni po posameznih panogah. Izvoz in uvoz industrije Proizvodnja električne anergf je milijarde din 60 i 777 1 1 I 1 a 1959 1960 1961 1962 1, 363 1964 iV02 milijoni kWh 350030002500200015001000 500 0J 1959 1 960 1 961. 1962 1 963 1 iVOZ Bruto in neto produkt po industrijskih panogah 1964 (čiste dejavnosti} milijarde din 250 -1 240 " 220 - 200 " 180 " 160 140 - 120 - 100 - 80 60 40 - 20 - 0 - neto V/, a. Vs 'A co .o o) TDtr* m ctj CJ Žs .J5£: o ce ^lxZ SS" , CCf CO 05 G> -v tO -««' ?CJ •*-' »23 >" o. ž«. ^3 «» o co arD CO i Hb cs CTSa> es 13 Odstotni delež panog v skupni industrijski proizvodnji SR Slovenije (osnova ponderaci jske mase) Vsa industrija Elektroenergi ja Premogovniki Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska Kovinska Ladjedelništvo Elektroindustrija Kemična Gradbeni material Lesna Papirna Tekstilna Usnjarska Gumarska Živilska Grafična Tobačna Filmska 1959 100:0 9, 9 8. 2 0, 2 4?2 5. 3 3. 1 23, 4 0, 2 5}Q 3. 2 2, 6 10, 8 2. 3 12, 6 3S5 0?6 2 J 1, 8 0C2 0. 2 1960 100, 0 8, 1 8, 1 032 5 »4 5, 8 3, 1 21, 7 0?3 5 „4 3, 4 2 J 10; 3 2, 6 13, 5 3 J 0, 7 258 1p9 0C2 0, 1 1961 100, 0 9 J 7 J 0, 1 535 5. 5 3, 0 20; 5 0, 1 5, 2 3S4 2, 2 11. 0 2 J 12, 9 3S6 058 2, 9 1. 6 0*3 0, 1 V 1962 1963 100, 0 10040 8, 0 7-5 0, 1 5. 0 5. 1 2. 2 20, 9 052 6. 0 3, 5 3, ,4 11, 6 2, 7 12, 9 305 0; 9 3J 1. 1 053 0, 1 1. 3 7. ,5 6, 6 0, 1 4. 5 4. 6 2f3 22, 3 0, 3 6S9 3. 7 3. 8 11, 2 2. 9 12, 7 3j5 0, 9 3, 7 1, 1 0S3 0, 1 Ostala neomenjena « . - 1s2 1e3 1£. 0 Odstotni delež industrijskih panog v družbenem proizvodu SR Slovenije (tekoče cene) po organizacijskem načelir 1964 100, 0 5. 0 6. 1 0, 2 4, 5 5, 1 2. 3 26, 8 0, 0 5, 8 3?3 4, 1 10, 8 3. 4 11 f 8 3S7 1, 1 3S3 1, 7 0, 2 0, 0 0, 8 Vsa n d u s t r i j a Elektroenergi ja Premogovniki Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska Kovinska Ladjedelni štvo Elektroindustrija Kemi čna Gradbeni material Lesna Papirna Tekstilna Usnjarska Gumarska Živilska Grafična Tobačna Ostala neomenjena 1959 1960 1961 1962 1963 100 4J 5. 0 0, 6 10, 3 5/1 3. 1 16, 3 0, 1 5, 3 5, 6 1, 9 6r. 5 4. 2 19; 4 4. 0 1-0 •2^6 0, 9 1t3 2. 1 100 M 4, 8 0, 5 9, 6 5. 5 3, 2 18, 0 0, 2 5, 2 5. 6 2, 0 6, 8 4, 0 17, 8 3. 7 V 2. 8 1. 0 1. 1 2. 2 100 5 rt 5. 0 0, 4 7. 7 5, 2 2. 2 19. 7 0, 1 6. 5 5. 8 2, 7 7. 1 401 14, 7 3. 9 1, 4 3, 7 2. 6 1. 3 OJ 100 5. 7 5, 1 0, 5 6, 4 5. 3 2. 4 19, 4 0, 2 5, 9 5. 8 2S6 7. 4 457 14, 6 3. 9 1. 5 3, 8 2. 5 1. 6 0J 100 5f4 4. 8 0, 5 6. 2 5. 9 2*91 19, 5 0, 1 7, 6 6, 4 298 7. 3 4. 1 14, 0 3, 8 196 3 J 2. 4 1. 2 0, 6 1964 100 4, 8 4, 4 0, 5 6, 0 5, 4 1, 8 20, 8 0, 1 8, 0 6, 6 2 J 7, 4 V? 14, 1 452 1, 4 3, 4 2; 8 1, 2 0, 7 14 Odstotni delež industrijskih panog v narodRe«! dohodku SR Slovenije (tekoče cene) po organkacijskesi načelu Vsa industrija Elektroenergi ja Frefflogovniki Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija Nekovinska Kovinska Ladjsdelni štvo Elektroindustrija Kesii Sna Gradbeni material Lesna Papirna Tekstilna Usnjarska Gumarska Živilska Grafična Tobačna Ostala neomenjena 1953 IDO 3, 3 M 10, 5 M 0, 1 5, 6 159 6J 4 » j 20, 3 h$2 1, 1 2S6 0S8 1. 3 2, 1 1960 100 3^> 4. 3 0, 3 9, 8 ^■2 3, 3 0»2 5, 5 5. 7 1, 9 7, 1 4, 0 18s5 3S8 1, 3 2. 8 0, 9 1, 2 2j)3 1961 100 3sS 0, 3 T v 1 4, 9 20, 3 0, 2 6. 8 5. 9 2 J 1 O i s> O 4, 1 15, 3 4. 0 1 »5 3, J 2. 1 1, 4 0, 9 1982 100 4, 1 M 0, 4 6:-. 3 5, 0 2. 5 20. 0 0j3 6^2 690 2. 6 T, 7 4. 7 15. 1 1863 100 4, 1 4-2 0, 4 6, 1 5S& 2. 1 20, 1 0, 1 8, 0 6. 6 2. 7 7, 6 4. 2 14, 3 4, 0 1964 100 3, 6 4, 0 0, 4 3, 9 2, 5 1, 8 ■3 9 2, 5 1, 3 0, 7 1, 9 21, 5 0, 1 8. 4 6, 7 ■2, 6 7, 7 3S, 7 14, 5 4. 5 1, 4 3*5 2. »9 1, 3 0, 8 Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje (Podatki se berejo samo vodoravno) Vsa industrija Elektroenergi ja Premog Nafta Črna metalurgija Barvasta metalurgija 1959 1960 1961 1962 1963 1964 100 87 82 77 67 60 115 100 94 88 77 68 122 107 100 % 82 73 131 m 107 100 87 78 150 131 122 115 100 89 168 146 137 128 112 100 100 91 76 75 70 75 109 100 83 82 77 82 131 120 100 99 92 99 133 122 101 100 93 100 1« 131 109 107 100 107 133 122 101 100 93 100 100 98 91 89 83 82 103 100 93 91 85 84 110 107 100 97 91 90 113 110 103 100 94 93 121 118 110 107 100 99 122 119 111 108 101 100 100 121 172 167 124 112 83 100 142 138 102 93 58 70 100 97 72 65 60 72 103 100 74 67 81 98 139 135 100 91 89 108 153 149 110 100 100 93 91 87 85 80 107 100 97 93 91 86 110 103 100 96 94 115 107 104 100 98 92 117 109 106 102 100 94 125 116 113 108 106 100 mn 86 81 77 71 64 116 100 94 89 82 75 124 106 100 95 87 79 130 112 106 100 91 84 141 122 115 108 100 91 156 134 126 119 110 100 indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje (nadaljevanje) (Podatki se berejo samo vodoravne) Nekovinska Kovinska Elektroindustrija Kemi Sna Gradbeni material Lesna 1959 1950 1961 1962 1963 1964 100 91 85 73 63 52 110 100 94 80 69 57 11? 106 100 86 73 137 124 117 100 86 71 145 137 117 100 83 193 176 165 141 121 100 100 85 81 78 68 59 117 100 95 92 123 105 100 96 84 73 128 109 104 100 87 75 125 119 115 100 87 169 145 138 133 115 100 100 80 70 61 45 35 125 100 87 76 56 143 114 100 87 64 164 132 115 100 224 179 157 m 100 79 284 227 199 173 127 100 100 92 86 72 61 54 109 100 94 78 116 107 100 83 70 120 100 85 75 151 142 118 100 187 172 161 134 114 100 100 84 81 75 63 53 119 100 95 89 75 63 124 104 60 93 78 133 112 107 100 84 159 133 128 119 100 85 188 158 151 141 118 100 100 25 75 69 60 52 118 100 89 81 70 132 113 100 91 79 69 145 124 109 100 87 75 143 127 115 100 87 193 164 146 133 115 100 Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje (nadaljevanje) (Podatki se berejo samo vodoravno) 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Papirna Tekstilna Usnjarska Gumarska v Živilska Tobačna 100 118 131 85 100 111 76 90 100 71 84 ■ 93 62 73 81 51 60 67 140 161 195 119 137 166 107 123 149 100 115 139 87 100 121 72 83 100 100 SI 90 83 75 68 110 100 99 91 83 75 111 101 100 92 84 76 120 110 108 100 91 82 132 121 119 110 100 90 146 134 132 122 111 100 100 116 122 116 100 105 82 95 100 80 93 98 73 .84 88 63 /73 76 125 138 159 107 119 137 102 113 131 100 111 128 90 100 115 78 87 100 100 128 145 78 100 113 69 89 100 67 86 97 57 74 83 50 64 72 149 175 201 116 136 157 103 121 139 100 117 135 85 100 115 74 87 100 100 120 135 84 100 113 74 89 100 68 82 92 53 75 85 58 69 78 147 159 173 123 133 145 109 118 128 100 108 118 92 100 109 85 92 100 100 102 110 98 100 108 91 93 100 90 92 99 94 96 103 97 99 107 111 107 103 109 104 101 101 97 94 100 96 93 104 100 97 108 103 100 Indeksi fizičnega obsega proizvodnje so izračunani s pomočjo koeficientov in količinskih podatkov industrijske proizvodnje, ki jo spreml jamo z mesečno službo IND1. Koeficienti temeljijo na asnortizaci ji in bruto osebnih dohodkih na enoto proizvoda« Podrobnejša metodologija izračunavanja je razvidna iz MM Zveznega zaveda za statistiko št82. indeksi zaposlenih v industriji (Podatki se berejo samo vodoravno) Vsa industrija Elektroenergi ja Premog Nafta Črna roetalurgi ja Barvasta metalurgija 1959 1960 1961 1962 1963 1964 100 94, 6 91 s, 0 89, 1 85. 5 79, 9 105, 8 100 96. -2 94, 2 904 10959 103 P 9 100 97, 9 93, 9 87, 8 112, 3 116, 2 102, ? 100 959 89 J 117, 0 110, 7 106. 5 104, 2 100 83s5 125r2 118f, 3 113j9 111 j. 5 107o0 100 100 97, 9 93, 1 8757 87. 3 84. 4 102, 1 100 95?0 8St& 89. 1 86. 2 107, 5 105o2 100 94 s 3 93 j 8 90, 7 114. 0 111, 6 106. 1 100 9Ss, 5 96, 2 114f6 112, 2 106^6 100, 5 100 96, 7 118, 5 116, 0 110s3 104*0 103, 4 100 100 104. 1 101, 0 109. 2 1083 107, 8 96, 1 100 97, 1 105. 0 104. 1 103, 6 99, 0 103. 0 100 108. 1 107. 2 106, 7 91, 6 95, 3 92; . 5 100 99, 2 98 7 92, 3 96, 0 93 j 3 looje 100 99, -. 5 92, 8 96, 5 93, 7 101, 3 100, 5 100 100 99, 0 100, 6 103, 2 110o1 121, 9 101. 0 100 101, 6 104, 2 11132 123. 1 99, 4 9845 100 102ro 109, 5 121, 2 96s9 95 ,, 9 97s4 100 106, 7 118, 1 90. 8 89. 9 81, 3 93, 7 100 110, 7 82 s0 81. 2 82; 5 84 J 90. 3 100 100 98, 0 97. 2 95 5 3 95. 3 92, 9 102 o0 100 99E2 97, 2 97, 2 94, 9 102, 9 100, 8 100 98, 1 98, 1 95, 6 105*0 102a8 102, 0 100 100, 0 97, 6 105, 0 102, 8' 102, 0 100 100 107o6 105. 5 1C406 102. 6 102, 6 100 100 100, 0 100, 3 98, 9 97, 0 91, 9 100, 0 100 100, 3 98#9 97, 0 SI »9 99, 7 99, 7 100 98. 6 96. 7 91, 6 101, 1 101, 1 101, 4 100 98, 1 92 J 103s0 103, 0 103, 4 101, 9 100 94J 108, 8 108, 8 109, 2' 107, 6 105, 6 100 indeksi zaposlenih v industriji (nadaljevanje) ( podatki se berejo samo vodoravno), Nekovinska Kovinska Elektroindustri ja Kemična Gradbeni material Lesna 1959 1960 1961 1962 1963 1964 100 96, 3 93: 6 90 s 2 84 ;9 78s5 100 91. 5 86s9 83 s4 71 ,3 68. 6 100 90, 1 87 52 84 96 76, 4 65s3 100 91 1 8 84 s 6 81, 5 78, 7 71, 2 100 104s6 103, 5 100, 7 95?0 92, 4 100 92, 2 88, 7 86, 9 83, 0 80, 2 103, 8 100 97 51 93 J 88, 1 81 s5 109:3 100 95, 1 91 »1 84 s5 75 >0 111, 0 100 96s8 93s9 84s8 72, 5 109, 0 100 92. 2 8858 85, 7 77, 6 9656 100 98s9 95s2 90, 8 88, 3 108, 5 100 96s2 94, 3 90, 1 87, 0 106, 9 102, 9 100 96, 4 9O5? 83 » 9 115, 0 105s2 100 95, 9 88, 9 78, 9 114, ? 103s3 100 97s. O 87s6 74(9 118, 3 1Q8; 5 100 96, 3 93, 0 84 s2 96 f 6 101, 1 100 973 91, 8 89, 3 112*7 103, 9 100 9759 93, 6 90 j, 4 110, 8 106, 7 103, 7 100 94, 1 87, 0 120, 0 109 J 104, 3 100 92 J 82 5 3 118, 2 106, 5 103, 1 100 90, 3 77, 2 122, 8 112, 6 ms 100 96, 6 87 s4 99 £. 4 104, 0 102, 8 100 94, 3 91 s8 115, 1 106f1 102, 1 100 95s5 92 ,3 117, 8 113, 5 110, 3 1053 100 92, 5 129. 4 1184 112. 5 107. 3 100 130, 9 117, 9 114, 2 110, 8 100 85t5 127, 1 116, 6 107, 5 103, 5 100 30, 5 105, 3 110, 2 108:9 106-, 0 100 97s3 120, 4 111, 0 106 „9 104, 7 100 956 127, 4 122. 7119, 2 114, 9 108. 1 100 145, 8 133, 3 126, 7 121. 5 112. 6 100 153, 1 137, 9 13395 129, 5 117, 0 100 140, 4 128r9 118, 8 114. 4 110. 5 100 108. 2 113. 3 112, 0 108, 9 102, 8 100 124, 7 114, 9 110, 6108, 3 103, 5 100 20 indeksi zaposlenih v industriji (nadaljevanje) (podatki se berejo samo vodoravno) 1959 1960 1961 1962 1963 1984 Papirna Tekstilna Usnjarska Gumarska Živilska Tobačna 100 107, 0 93, 4 100 88s3 9Vf5 82, 7 88, 5 80f2 85, 9 73, 9 79, 1 113, 3 121 f; Q 105, 8" 113, 0 100 105s, 8 93s6 100 90, 9 97, 1 83 J 89, 4 124, 6 135; 3 116, 4 126f4 110, 0 11St5 103, 0 111, 9 100 108s& 92, 1 100 100 103, 9 107, 3 96s2 100 103, 2 93, 2 96f9 100 91 (, 5 95, 1 98, 2 9O; 0 93s; & &6S6 86s6 90, 0 92, 9 109, 2 111, 1 115, 5 105, 1 106, 9 111, 1 101, 8 103, 6 107, 6 100 101, 7 1057 98, 3 1 00 1 04s; 0 9tr, 6 96 ,2 100 100 106, 0 94, 3 100 92, 1 97 p6 92, 1 97, 6 87, 6 92, 9 85, 1 90, 2 108, 6 108, 6 102, 4 102, 4 100 100, 0 100E. 0 100 95, 2 95, 2 92, 4 92, -4 114, 1 117, 5 107, 6 110, 9 105 5I 108, 2 105, 1 108 ? 2 100 103, 0 97, 1 100 100 119, 7 83, 5 100 91, 4 109, 4 8691 103, 1 83, 4 99, 9 78b5 94, 0 109, 4 1 1 o 2 91 A 970 100 106, 2 94 s2 100 91 53 9659 85f9 91, 2 119. , 9 127, 4 100. 1 106. ?4 109, 5 11S, 4 103. 2 109, 6 100 106?3 94, 1 100 100 110, 3 90^7 100 86 9 0 94, 9 80. 6 88s, 9 77. 7 85, 7 7099 78, 2 116, 2 124, 1 105 »4 112, 5 100 106, 3 93, 6 100 90^3 S6, 4 82, 4 88, 0 128, 8 141, 0 116, 8 141, 0 110, 8 121, 4 103, 8 113, 6 100 109s5 91 s3 100 100 89, 9 79, 6 111, 1 100 88, 5 125/ 113, 0 100 142, 1 127, 1 113, 1 1419 127; , 6 112 J 141, 0 126; 8 112, 2 70, 4 70, 5 70, 9 78 8 2 78f4 78, 9 834 88, 6 89 jI 100 1002 70, 9 89 5 8 100 100, 6 99(2 99 ,4 100 Indeksi zaposlenih temeljijo na podatkih o pcprečnem številu zaposlenih, ki so irraSunani iz mesečnih IND1 poročil «. Proizvodnja pomembnejših proizvodov v SR Sloveniji 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Na prebivalca Električna energija v kWh Rjavi premog v kg Lignit v kg Jeklo v kg v Zveplena kislina v kg Mila in pralni praški v kg t Cement v kg Papir v kg Tkanine vse v m2 Bosnbažne tkanine v m2 Nogavice v parih Konfekcija perila v m2 Konfekcija oblek v iri2 Podplatno usnje v kg Vrhnje usnje v m2 Obutev v parih Pivo v 1 Cigarete v kosih 1 551 1 571 1 265 2« 14 M 127 43 76 65 3, 7 6, 1 0f3 3. 7 0S9 1. 8 14 1 197 1 580 1 674 1 394 261 14 5, 6 127 47 82 69 3, 5 6. 1 0t5 3S8 0p9 2. 2 15 1 243 2 001 1 600 1 505 268 13 4*7 127 49 82 70 3S2 6j4 0*7 3C. 8 1, 1 2, 4 18 1 400 2 017 1 580 1 625 279 28 453 188 50 88 74 3, 0 6, 2 0, 9 3, 2 1, 2 2*4 18 1 432 2 149 1 591 1 960 273 28 4C7 230 56 81 77 4, 9 7; : 6 1*3 3*5 1, 4 2 J 24 1 400 1 982 1 576 2 003 290 26 5J 246 71 96 78 7, 5 10, 2 195 3S4 1*7 3f2 30 1 341 tisoč prebivalcev Kolesa v kosih Motocikli v kosih Radijski sprejemniki v kosih Žagan les v iii3 Pohištvo v pogojnih garniturah 27 12 35 347 94 35 22 30 390 69 40 18 32 397 81 53 17 26 465 70 22 43 474 150 86 23 53 484 176 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah Panoga proizvod Merska enota 1S59 1960 1961 1952 1963 m ELEKTROENERGIJA Električna energija Hidroelektrična energija TsrmoelektriSna energija PREMOG Srni premog Rjavi premog Lignit SAFTA Surova nafta Zsuisljski plin Gazolifi Butan Propan = Butan Pentan Motorni bencin Ekstrakci jski bencin Ostali specialni bencin White špirit Plinsko olje Kurilno olje Ostala mazivna olja (za diferenciale) Kolonaz Ostale mazivne masti ČRNA METALURGIJA Pripravljena in oplemenitena ruda Aglomerat Surovo železo Navadno belo surovo železo Navadno sivo surovo železo Specialno sivo surovo železo Sintetično sivo surovo železo Surovo i ekip Navadne surovo SM jeklo Ogljikovo surovo SM jekle Legi rano surovo SM jeklo Surovo SM jeklo za dup1ex Surovo SM jeklo za kalupljenji vseh kvalit Navadno surovo EL jeklo Ogljikovo surovo EL jeklo ni kWh R tisoč ton I! SI ton tisoč mS ton :et wyi j ikuvo surovo ti jeklo Nizko legi rano surovo EL jeklo Visoko legi rano surovo EL jeklo Surova EL jeklo za kal upi jen je vseh kval Težki profili - valjani Tsžki polizdelki - gredice Težki polizdelki - plošče j tet ton 2 «0 1 579 851 32, 8 2 460 1 981 21 244 15 107 607 2 131 3 593 357 162 28 91 110 698 128 850 14 494 1 197 183 241 136 552 14 291 1 160 ^ Z 2. £4 19 311 2 763 7 649 154 12 384 93 488 81 44? 2 655 2 037 40, 1 2 546 2 202 15 780 14 347 2 302 2 274 2 636 299 301 294 133 3 193 1 960 1 233 4691 2 552 2 401 13 343 12 526 3 991 1 502 251 243 20 245 3 237 1 942 1 295 45 j 9 2 536 2 603 13 955 12 925 4 627 1 219 650 279 278 364 89. 1 050 12 33 12 3 469 2 107 3350 2 569 2 164 15 310 16 878 5 60? 692 4 488 21S 320 322 2 761 8 849 148 409 12 724 1 419 114 861 220 84? 25 041 592 L) i h fU 19 580 1 006 9 543 753 12 282 144 050 11 935 2 906 1 630 152 795 183 58S 32 277 338 '' ^ l11, 20 337 2 844 9 761 569 15 211 128 097 135 45S 53 175 53 288 150 268 10 109 2 213 1 575 149 591 191 210 41 531 525 i 3 1 264 8 103 24 988 4 175 '15 435 139 718 53 347 135 405 11 661 3 980 829 139 821 174 702 33 561 $ X J ^ 2 062 17 811 37 693 6 128 18 672 199 935 3 229 1 740 1 489 19*5 2 570 2 912 17 173 16 993 6 434 423 183 3 926 518 479 548 4 849 9 445 117 003 125 368 128 400 119 790 115 767 135 734 2 557 4 497 521 140 059 193 961 46 517 770 1 990 9 794 42 789 6 493 200 790 221 812 8 23 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah(nada1 jevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Težko paličasto jeklo Lamele Srednji profili - v Ploščate gredice Srednje paličasto jeklo Lahki nr^fili valjani Lahkfi jeino ' Lahko fazonsko jeklo Srednje betonsko jeklo Fini profili valjani Fino paličasto jeklo _ Fino fazonsko jeklo Lahko betonsko jeklo Trakasto jeklo valjano ŠJrek® trakasto jeklo Srednje trakasto jeklo Ozko trakasto jeklo Valjana žica Valjana žica iz navadnega jekla Valjana žica iz kvalitetnega jekla Betonsko jeklo iz žične valjarne Pločevina Navadna debela pločevina Ladijska debela pločevina Kotlovska debela pločevina Ostala kvalitetna debela pločevina Navadna srednja pločevina Kotlovska srednja pločevina Ostala kvalitetna srednja pločevina Oekapirana srednja pločevina Pocinkana srednja pločevina Ostala kvalitetna tanka pločevina Oekapirana tanka pločevina Navadna tanka pločevina Pocinkana tanka pločevina Navadna fina pločevina Kvalitetna fina pločevina Oekapirana fina pločevina Pocinkana fina pločevina Dinamo pločevina Trafo pločevina Hladno valjani trakovi Hladno valjani traki več kot 396 m/m 301 -395 r/D 201300 m/m 101200 m/m 5=100 m/m ton a 793 1 190 4? 081 21 301 209 2 107 & 989 189 18 19 879 4 312 1 458 20 720 28 495 1 514 40 508 28 182 1 527 4 545 8 871 230 1 930 601 270 5 759 3 788 408 Posvinčeni AL valjani traki Bela pločevina 76 3 421 6 671 2 824 54 2 210 1 490 1 741 1 591 3 132 849 5 910 647 46 591 24 S80 108 432 8 370 267 83 19 076 3 532 1 348 40 009 12 339 49 136 28 403 1 841 2 887 6 904 75 2 935 540 408 6 246 4 163 1 357 5 515 146 4 417 6 &01 2 905 107 3 697 1 504 2 209 1 550 3 433 704 968 816 1 130 48 274 23 912 51 782 240 20 129 4 375 963 48 811 4 548 19 706 23 178 3 617 35 883 6 383 40 3 861 640 349 6 476 4 373 311 068 301 3 479 6 926 2 780 195 4 583 1 294 1 858 1 810 3 237 632 2 031 500 403 50 124 4. 9 "99 1 964 262 126 20 161 4 860 1 799 40 843 14 372 12 691 28 481 5 667 33 686 5 615 49 5 203 1 214 300 8 071 5 255 1 753 13 443 11 381 741 8 298 3 910 29. 4 933 1 098 2 655 1 640 3 398 821 2 954 413 55. 267 18 8?7 276 6 918 71 20 146 4 500 1 897 35 770 17 391 1 016 22 098 35 770 4 125 32 036 6 780 127 5 511 1 336 509 4 005 5 301 1 617 12 777 310 10 692 8 865 3 719 129 .6 721 1 279 1 787 2 141 3 069 727 2 664 751 247 72 570 15 911 673 9 130 520 17 734 2 721 435 9 095 47 215 25 247 30 038 8 879 29 190 6 008 172 7 162 862 215 8 780 5 082 1 635 1 544 9 326 3 804 10 955 9 939 4 429 166 9 901 1 871 6 396 1 662 3 034 793 24 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga ~ proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Zavarjene cevi Črne zavarjene cevi iz valjanih trakov Pocinkane zavarjene cevi iz valjanih trakov Črne vlečene zavarjene cevi Vlečena žica Navadna debela vlečena žica Kvalitetna debela žica 514 a/m Patentirana debela lica 514 m/m Pocinkana debela žica 514 m/m Navadna srednja žica 2459 is/a Kvalitetna srednja žica 24f9 m/m Patentirana srednja žica 2459 m/m Pocinkana srednja žica 2-4 m/m Navadna tanka žica Ijl - 1, 9 a/in Kvalitetna tanka žica 1, 1 - 1, 9 a/a Patentirana tanka lica 1, 1 - 1c9 Bt/m Pocinkana tanka žica 1 ,1-1, 9 si/a Navadna fina žica do 1 ra/m Kvalitetna fina žica do 1 hi/bi Patentirana fina lica do 1 n/n Pocinkana fina žica do 1 a/m Vlečeno jeklo Navadno vlečeno jeklo Kvalitetno vlečeno jeklo Navadno luščeno jeklo Kvalitetno luščeno jeklo Kovani proizvodi Kovane gredice Kovano paličasto jeklo ■ BARVASTA METALURGIJA Proizvodnja rude in koncentratov Svinčenocinkova ruda v Zivosrebrna reda. Količina Pb v svinčeno cinkovi rudi Količina In v svinčeno cinkovi rudi Koncentrat cinka Koncentrat svinca Vsebina kovine v koncentratu Zn Vsebina kovine v koncentratu Pb Vsebina kovine v koncentratu Hg Proizvodnja in rafiniranje barvastih kovin in ferolequr Ferokrom ■c3r' 5!, r9 Ferokrom su. effine f Silikokroni Glini ca Aluminij v ingotih ton 3f V. 1 801 1 482 1 576 2 6)30 9 736 10 372 405 3 103 2 228 554 167 23 355 S 026 1 050 3 713 2 793 37 154 709 1 252 30 135 496 871 208 365 512 2 241 3 938 680 2 21 455 10 062 1 677 609 2 594 636 616 335 535 741 33 178 262 1 765 250 1 890 903 878 7 812 4 317 444 079 469 739 158 051 150 549 15 352 16 749 11 120 10 797 9 721 19 659 5 042 13 671 502 2 444 4 642 2 692 53 142 14 328 9 869 20 958 5 057 14 601 533 3 022 5 106 3 453 62 652 19 999 10 791 449 3 303 4 710 471 66 IS 343 9 014 2 034 1 774 2 309 745 298 577 439 709 52 125 296 2 237 102 2 064 705 10 335 12 213 22 712 6 144 16 4S5 601 1 734 5 143 4 124 65 880 19 944 10 725 425 2 633 4 309 414 44 19 446 8 063 2 665 1 843 2 014 574 764 448 790 670 12 432 2 176 199 1 992 1 321 10 727 490 390 511 226 179 351 196 230 18 081 18 552 12 207 12 031 10 522 23 935 5 258 17 339 620 2 041 3 841 3 124 71 459 19 879 3 091 10 469 430 1 547 3 615 447 37 19 810 7 133 2 019 3 370 1 767 410 207 576 373 790 113 47 370 2 579 229 2 068 474 14 903 507 814 198 089 18 681 12 991 11 751 24 354 5 875 16 456 600 1 032 2 277 1 068 76 744 26 481 1 941 11 924 629 2 5 872 177 74 4 30 188 3 318 2 556 2 002 480 471 K Vi 1 574 54 38 277 2 860 107 2 774 14 141 503 315 242 699 18 040 13 343 11 902 23 331 5 975 16 329 658 2 880 2 794 1 427 81 380 28 516 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Surovi cink Cinkov prah Surovi svinec Rafiniranj svinec Rafinirani cink v Živo srebro Proizvodnja valjanih proizvodov barvastih kovin in njihovih legur Valjana Al pločevina do 4 m/m Valjani Al traki Valjana Al žica Valjana cinkova pločevina Valjana Pb pločevina do 4 sn/m Valjana pločevina Al legur do 4 m/m Valjani trakovi Al legur Valjane žice Al legur Stiskane Al cevi Stiskane Al palice in profili Stiskane Pb cevi Svinčena zrna f^+ali stiskani proizvodi svinca Stiskane cevi Al legur Stiskana žica Al legur Stiskane palice in profili Al legur Gola Al vrv Gola Al - Fe vrv Vlečena Al - žica Vlečene Al -palice in profili Vlečena žica Al - legur Vlečene oalice in profili Al legur Vlečene Ms palice - profili Rondele A, NEKOVINSKA iNDUSTRIJA Proizvodnja nemetalnib rud in njihova prva predelava Surovi kremenčev pesek Surova neprsgorl jiva glina Surovi živec Kaolin surovi Surovi bari t Bentonit Azbestni proizvodi Azbestni proizvodi Ostale rude nekovin Mleta kreda Mleti apnenec Mleti bari t Mleti kaolin Prani kremenčev pesek ton ti II It Si ft ton H t! fi I) if 9t tisoč dti ton « 1» ti H n 15 653 2 469 17 022 13 594 6 031 460 1 330 404 4 19S 4 053 11? 546 85 30 124 361 C -J 612 544 81 2 277 515 3 775 3 635 52 74 267 410 360 74 494 7 256 589 14 105 6 170 12 309 293 549 563 61 642 3 490 8 204 1 787 2 095 19 S61 17 101 2 595 18 139 14 866 6 690 485 1 528 461 5 377 5 254 1 227 593 81 43 127 399 543 1 123 95 4 158 284 4 434 5 458 34 82 1 213 1 801 856 107 662 7 959 470 16 478 5 537 10 328 465 778 530 25 347 3 078 7 572 689 2 380 23 226 17 627 2 538 19 241 15 838 9 504 550 1 581 455 4 908 5 958 3 211 504 68 104 232 326 1 492 2 452 726 10 3 646 818 3 633 4 771 149 211 1 238 2 186 773 116 458 11 667 428 16 486 6 425 5 458 218 443 044 21 952 4 292 10 848 1 196 2 299 30 590 17 646 2 587 21 897 18 fe 3? 11 063 561 1 705 552 4 942 6 948 3 18? 436 165 22 133 82 796 2 617 4 599 633 1 675 265 4 270 4 871 66 205 1 432 2 280 960 113 789 12 154 584 16 441 6 000 6 780 382 671 522 8 968 5 321 9 171 908 1 888 103 089 19 209 2 800 22 767 20 215 16 642 546 2 203 365 2 727 10 446 4 699 364 183 117 171 226 1 797 463 5 097 1 315 5 230 394 760 61 186 2 280 2 284 695 125 397 6 417 463 16 814 5 078 22 037 3 254 25 015 20 848 15 748 597 2 147 616 4 440 14 677 3 512 774 176 270 97 121 2 546 386 6 956 1 344 5 785 727 2 018 4 220 30 239 2 771 2 377 805 130 276 6 990 415 19 288 6 178 2 747 625 827 1 003 256 1 412 470 11 506 13 897 5 381 5 483 11 340 11 940 1 366 964 2 257 159 418 194 975 26 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanja) Panoga - proizvod Merska snota 1959 1960 1961 1962 1963 Proizvodnja soli Morska sol Proizvodnja stekla Embalažno steklo Brušeno steklo Steklo za široko potrošnjo Laboratorijsko in tehnično steklo Proizvodnja kerasiike Keramika za gospodinjstvo Proizvodnja ognjevarnsga materiala Samotna opsk^ Ostali samotni raterial Kislo odporna -opeka Sil i ko d i nas opeka Ostali sil i ko dinas isateria! Ostala ognjevarna opeka Klingerit Unetni brusi KOVINSKA INDUSTRIJA Proizvodnja reprodukcijskega materiala Odlitki jekleni Odlitki iz sive litine Odlitki iz tempar litina Odlitki k Al in Al legur Odlitki iz medenine Odlitki iz brona Odlitki iz ostalih barvnih legur in kovin Odkovki kovani v utopih Odkovki prosto kovani Odpreski Vijaki jekleni in matice Vijaki in inatrice iz barvnih kovin Jeklene zakovice Zakovice iz barvnih kovin Žeblji iz žice Žeblji kovani Elektrode za varjenj« s plaščem Elektrode za varjenje brez plašča Elektrovarjene verige Kovane verige" Ostale verige ŽUno pletiva Žično platno jekleno Bodeča žica je in pribor za stavbno .nuarstvo Okovje 1r pribor za pohištvo Okovje za obutev Okovje in pribor za usnjarsko in gumarsko galanterijo 9 3 796 8^ 3 553 489 1 692 19 183 11 131 45 3S1 282 1 157 243 1 007 9 964 30 598 1 640 609 43 585 1 184 4 096 70 3 387 5 335 160 1 513 42 11 109 ' 175 4 784 834 1 570 356 221 872 57 590 773 157 315 181 11 237 7 150 4 495 97 4 298 530 79 175 6 415 2 173 391 1 331 10 326 39 254 1 722 942 87 412 1 903 4 461 115 4 049 & 274 110 1 557 41 11 117 200 942 540 245 825 106 570 833 223 285 210 3 740 133 4 883 477 1 597 1 871 18 613 -20 817 i O tO 138 152 4 783 4 705 163 1 857 12 130 26 156 1 752 712 42 919 548 5 322 456 3 938 6 328 105 1 505 20 10 916 128 1 097 5 096 2 285 460 262 757 81 1 926 1 916 195 320 401 25 430 4 327 140 5 498 194 1 701 20 937 15 595 339 146 1 524 4 899 320 2 071 13 088 39 281 1 544 302 126 1 033 832 5 451 412 ■ 4 566 5 853 83 1 432 94 11 253 113 4 149 1 039 2 100 450 626 84 2 391 1 960 2 500 18 230 4 364 247 5 s83 n L 281 1 752 21 206 13 775 579 2 187 6 449 531 2 890 379 15 404 43 724 1 858 1 583 7 1 029 572 7 251 2 135 6 024 5 433 180 1 555 11S 11 761 96 3 603 2 435 3 589 cik ^ 752 109 2 147 2 269 202 217 4 621 267 6 97? 486 1 798 20 198 18 366 664 258 6 048 671 3 378 16 121 44 319 2 308 2 017 17 1 465 835 9 144 2 293 6 542 9 050 275 1 720 62 12 270 97 5 758 1 160 4 768 399 712 216 2 903 2 754 548 230 329 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod lerska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Ostalo okovje in pribor Vzmeti za pohištvo Peresne vzmeti za vozila Ostale vzpeti Cevi iz litega železa Fazonski deli in prirobnice Pločevinaste kopalne kadi Vodovodne sanitarne in ostale armature Pločevinasti radiatorji Pločevinasti kotli za centralno kurjavo v Strojni noži za kovine in les Glodala Pile Pnevmatska kladiva Luknjači Kovaški primeži Krampi in rovnice Kovane lopate in motike Ostalo orodje in naprave Stiskane lopate in motike Grablje in vile Kose in srpi Orodje za obdelavo lesa Ostalo ročno orodje Embalaža is črne pločevine Embalaža iz pocinkane pločevine Embalaža iz bele pločevine Embalaža iz Al pločevine Embalaža iz svinca Jeklenke za butan Gasilski aparati in naprave Utenzilije za tekstilno industrijo Proizvodnja kovinskih konstrukcij Jekleni mostovi Industrijska dvigala Dvigala - mačke Transporterji Cisterne Bunkerji Pločevinaste cevi in dimniki Jeklene hale in hale iz cevi Jekleni stebri Ostale kovinske konstrukcije Proizvodnja strojev in naprav Hidravlična stiskalnice Hidravlične stiskalnice Mehanične stiskalnice Mehanične stiskalnice Rezkalni stroji za les ton it H II « II a # » a n n » it n n n n n ii n n kos ton kos ton 570 1 563 3 09 k 3 684 1 462 295 823 1 708 400 98 15 148 91 12 15 485 965 438 14 286 387 392 652 1 957 2 704 22 208 131 41 158 4 478 1 684 30 53 239 2 3 152 408 82 5 208 68 34 36 28 35 665 3 324 3 428 79 3 861 1 377 803 961 2 078 600 225 5 173 112 53 646 920 430 23 369 426 304 542 5 598 42 3 576 101 187 196 104 262 2 723 905 136 160 1 425 192 2 016 785 179 8 394 110 26 59 ' 32 55 388 2 612 3 607 82 4 090 1 100 592 791 2 406 779 193 14 185 123 22 497 1 100 64 19 411 431 508 1 172 3 518 24 4 682 127 122 177 68 257 1 297 2 126 88 1 254 1 120 118 2 147 1 799 20 9 269 172 46 73 40 63 346 4 187 3 739 157 4 007 878 393 685 2 552 707 196 9 175 50 53 328 962 290 5 389 391 472 2 129 4 833 124 6 854 154 175 13 25 258 2 978 152 2 113 1 787 72 803 3 403 338 426 3 845 3 862 146 4 128 961 756 1 841 2 883 608 237 10 181 75 124 . 285 830 417 22 259 463 597 267 616 009 713 185 188 114 329 283 64 2 312 13 631 2 921 180 990 2 513 3 879 5 668 3 829 10 1 085 1 049 901 2 063 4 028 698 281 7 199 99 193 470 1 005 451 68 383 585 567 1 429 6 024 1 508 9 170 240 183 163 45 397 428 4 050 31 1 510 989 369 893 3 840 101 11 934 15 392 15 403 191 65 27 16 78 284 72 72 35 43 349 17 78 26 3 28 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga = proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Rezkalni stroji za les Ostali stroji za obdelavo lesa Ostali stroji za obdelavo lesa Tkal ni stroji in naprave Tkal ni stroji in naprave Stroji in naprave za obdelavo usnja Stroji in naprave za obdelavo usnja Stroji in naprave za predelavo in oplemenitenje rud Stroji in naprave za predelavo in cpleraenitenje rud Mešalci betona Mešalci betona Gradbena in montažna mehanična dvigala Mlinski stroji in naprave Stroji za testenine in pekarstvo Naprave za sušenja Naprave za industrijsko hlajenje Vodne turbine Vodne turbine Vodne turbine Karoserije za tovornjake Karoserije za tovornjake Rezervni deli cestnih prometnih sredstev Kol esa Kol esa Rezervni deli za bi cikle Proizvodnja ostale kovinske industrije Emajlirana posoda Pocinkana posoda Pokosi trana posoda Al mi ni jasta posoda Ostala posoda Železne omare Blagajne in kasets Ostalo kovinsko pohištvo Eaajlirani štedilniki ,za preieog in drva Ena jI i rani štedilniki za premog in drva Plinski štedilniki Plinski štedilniki Stroji za mletje mesa, orehov in pod. , Proizvodnja precizne mehanike Pisalni stroji Pisalni stroji Stroji za razmnoževanje Stroji za razmnoževanje Kopirni stroji Aparati za risanje Ostali kovinski pisarniški pribor Zidne ure Galanterijski kovani is kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton II ji kos KM ton kos ton n kos ton ton h SI kos ton ton kos ton ton kos ton kos ton H ti kos ton 64 26 78 57 41 353 190 83 64 280 92 56 361 182 3 924 3 899 220 55 243 309 87 471 136 266 66 148 605 101 115 152 104 2 988 2 493 13 2 199 393 1162675 86 40 2 486 1 816 700 898 41 608 56 027 284 323 5 427 1 382 132 32 201 1 5 638 1 379 115 49 239 1 185 1 256 12 401 374 1 442 9 472 26 015 971 2 608 72 - 1 700 279 284 73 98 4 492 6 337 9 11 364 429 5 134 251 203 6 82 616 847 239 90 82 216 166 104 580 396 543 285 69 132 1 062 22 456 164 54 2 021 10 94 321 35 60 1 624 1 159 68 324 437 6 153 1 427 175 68 317 556 1 241 1 051 22 383 2 582 57 1 317 319 119 9 821 19 748 14 72 573 3 353 259 132 147 323 198 178 413 251 524 197 62 94 1 131 50 359 197 111 923 8 38 574 310 513 1 498 1 426 84 781 453 6 877 1 901 96 59 306 134 545 1 885 19 858 4 315 76 1 650 348 134 9 948 25 1 009 10 40 457 '2 021 286 63 93 364 237 142 626 279 3 412 89 28 91 984 55 513 217 388 1 522 3 27 664 2 091 3 279 2 724 902 1 113 287 7 381 2 447 96 66 149 394 280 1 876 60 507 5 714 97 6 208 434 175 14 881 46 32 331 5 036 419 4 243 304 238 150 786 280 676 165 36 55 3 054 44 455 184 757 1 203 7 156 768 1 962 2 954 4 909 2 354 141 013 324 6 924 2 222 9 12 421 15 411 1 435 86 902 8 228 129 4 610 511 201 13 153 66 56 346 10 321 103 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 Diesel motorji za tovornjake in traktorje Diesel motorji za tovornjake in traktorje Diesel motorji za tovornjake in traktorje Bencinski motorji za tovornjake in traktorje Bencinski motorji za tovornjake in traktorje Ladijski motorji Ladijski motorji Pumpe za kolesa in avtomobile Ostale pumpe Ostale pumpe E1 evatorji Elevatorji Ročne škropilnice Ročne škropilnice Motorne škropilnice Motorne škropilnice Motorni zaprašilci Motorni zaprašilci Kotli za kuhanje živinske krme Kotli za kuhanje živinske krme Gnojne črpalke Gnojne črpalke Proizvodnja prometnih sredstev Poštni službeni vagoni Poštni službeni vagoni Odprti tovorni vagoni Odprti tovorni vagoni Rezervni deli železniških sredstev Vagoneti do 1s5 mS Vagoneti do I^S mS Potniški vagoni Potniški vagoni Ročni železni vozički Ročni železni vozički . Vozički z mehanskim pogonom Vozički z mehanskim pogonom Potniški avtomobili Potniški avtomobili Avtomobili za paketni transport Avtomobili za paketni transport Avtobusi Avtobusi Srednji kamioni 3 do 5 ton Srednji kamioni 3 do 5 ton Motocikli do 250 m3 Motocikli do 250 m3 Ostali motocikli ton kos ton kos ton kos ton n kos ton kos ton kos kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton n kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos ton 702 2 227 874 490 6 13 62 489 11 180 211 2 546 2 92 347 9 577 10 1 210 4 10 27 601 295 76 548 117 7 942 2 470 162 1 367 25 825 1 684 143 140 528 1 749 190 17 51 830 625 13 39 20 898 78 834 5 81 339 3 875 3 57 47 1 1 480 1 042 1 393 19 419 814 175 367 282 1 809 348 9 542 2 429 135 1 152 6 1 284 1 249 1 640 2 620 2 901 3 342 222 700 243 945 284 475 187 594 516 45 96 1 712 1 405 22 75 19 1 491 87 421 7 120 204 4 296 7 148 1 399 971 1 110 36 1 36 600 689 156 393 752 125 255 1 883 312 9 731 2 526 82 657 6 31 899 76 21 1 658 1 311 2 5 9 582 54 470 6 101 257 5 520 2 53 1 266 389 5 140 168 5 23 470 854 164 155 180 1 360 1 074 1 828 298 9 694 2 712 0 2 12 39 582 51 50 1 172 708 9 22 16 2 851 34 388 15 175 404 8 097 3 65 1 558 604 8 100 259 11 184 1 235 1 396 220 896 689 3 495 1 329 12 901 3 711 30 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanja) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Ostali motocikli Mopedi Mopedi Karoserije za avtobuse Karoserije za avtobuse ELEKTRO INDUSTRIJA Proizvodnja električnih strojev^aparatov in naprav Sinhroni motorji Srednji rotacijski stroji brez pribora (od 1, 6 do 70 kW) Kolektorski stroji za vozila (Starterji in dinamo) Ostali neomenjeni stroji od 1, 6 do 70 kW Hali rotacijski stroji brez pribora ( do 1, 5 ktf) Asinhroni enofazni kratkostični stroji Asinhroni trofazni kratkostični stroji Kolektorski stroji (razers dinamo in starterjev za vozila) Kolektorski stroji za vozila (starterji in dinamo) Transformatorji (brez merilnih) Učinski transformatorji do 600 KVA Učinski transformatorji od 600 do 2 500 Učinski transformatorji nad 2 500 KVA Razklopni aparati za visoko in nizko napetost Visokonapetostna stikala (1 KV in več) brez instalacijskih kos ton kos ton kos ton kos kW ton kos kW ton kos kW ton kos kW ton kos kW ton kos kW ton kos kW ton kos KVA ton kos KVA ton kos KVA ton kos 82 943 17 140 273 102 121 15 990 2 350 640 47 799 29 535 23 21 413 844 309 46 420 30 157 229 6 857 31 329 20 1 845 33 384 549 174 153 1 394 143 2 352 10 175 118 8 613 2 650 407 42 624 20 300 98 113 321 3 853 453 41 265 18 570 204 10 970 19 879 29 5 6 500 3 3 1 490 96 1 241 20 1 498 27 236 476 161 218 3 209 15 733 115 7 556 2 057 37 567 15 483 166 181 031 8 615 513 47 198 51 752 297 11 113 35 951 58 20 11 450 487 1 037 72 935 43 1 594 27 756 663 462 45 182 1 993 133 1 168 4 817 370 37 275 12 862 479 36 215 15 807 192 229 360 11 820 232 39 193 11 288 344 7 045 39 781 93 32 23 490 440 151 59 S05 106 2 102 35 032 614 190 126 803 6 119 330 21 204 50 761 115 4 635 4 282 438 36 461 7 922 593 60 188 24 716 1 600 66 527 92 669 26 532 732 13 271 110 139 146 51 34 830 58 3 19 000 106 1 333 2 254 37 553 704 226 514 32 987 61 783 350 7 965 25 663 487 43 972 9 860 662 69 239 29 920 0 200 22 525 86 381 975 22 277 138 515 308 78 77 360 27 2 18 500 31 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Visokonapetostne varovalke Nizkonapetostna prekinjala z ročnim pogonom do 500 V Električni aparati za merjenje Merilni transformatorji Električni števci v Ostali merni instrumenti „ aparati in naprave za merjenje Proizvodnja električnih aparatov za gospodinjstvo Likalniki Kuhalniki z eno ploščo (odprti in zaprti) Kuhalniki dvo in večploščni Štedilniki Električne peči Radiatorji Električni bojlerji Sesalci za prah Ventilatorji Električni loščilci Električni pralni stroj! Absorbcijski hladilniki Kompresorski hladilniki Proizvodnja radio5 kino; , roentgen in telekomunikacijskih naprav in delov Radijski sprejemniki s cevmi Tranzistorski in drugi radijski sprejemniki Televizorji Kinoprojektorji (brez ojačevalcev) Ojačevalci za kinoprojektorje Ostali ojačevalci Električni gramofoni Avtomatske telefonske hišne centrale ton kos ton kos ton kos ton kos ton kos kos n n n H ti n M H H ton kos 1 ton kos 1 kos štev. cev? kos ton kos ton kos ton kos 33 942 73 56 258 65 17 599 399 239 997 37 38 614 38 334 26 972 23 319 23 268 48 128 12 310 1 088 5 332 439 6 249 369 8 167 530 095 304 1 171 667 730 54 535 304 252 1 607 94 756 10 412 86 165 kos ton kos priključkov I 7 923 38 331 67 14 20 58 584 10 900 11 260 125 219 312 94 007 118 027 147 562 20 694 599 353 435 ^7 65 667 67 852 32 722 21 988 16 520 13 614 17 908 1 288 2 854 2 906 77 20 806 703 415 551 55 82 748 78 21 256 730 421 768 75 102 457 33 950 50 736 12 162 16 402 10 734 66 24 131 1 436 2 214 1 262 3 563 1 215 930 1 316 18 595 26 313 1 208 675 1 618 005 2 635 1 082 5 343 7 877 1 510 770 2 477 356 1 197 170 40 992 43 986 16 153 35 403 46 328 402 37 149 501 9 057 1 267 2 116 1 851 32 380 220 630 585 7 834 48 156 47 809 31 174 280 038 2 049 52 614 10 435 38 449 65 277 6 218 282 149 2 818 3 884 68 532 38 644 39 244 44 32 256 6 316 185 658 11 337 1 988 73 581 50 183 31 471 3 909 39 330 8 171 33 21 181 171 168 910 45 11 892 675 464 030 67 104 935 55 455 25 808 12 016 54 733 41 815 594 56 889 150 7 858 600 35 22 781 266 163 785 31 8 264 1 345 533 468 99 146 349 74 110 111 286 26 861 57 124 116 569 75 125 182 1 919 3 074 3 279 2 302 2 586 39 420 43 107 2 765 400 3 017 490 1 051 1 297 13 061 19 253 2 259 440 3 408 050 I 66 641 72 448 389 159 2 918 638 137 103 16 373 26 773 1 411 099 14 564 67 643 50 710 34 533 1 97 983 145 561 169 224 505 892 16 118 26 640 32 Količinska proizvodnja pc Industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1S59 1960 1961 1962 1963 1964 Avtomatske telefonske krajevne in medkrajevne centrale Visokofrekvenčne telefonske naprave Induktorski telefonski aparati Avtomatski telefonski aparati Elementi radio in elektronske tehnike Tuljavni stavki v Medfrekvenčni transformatorji Upof' i Blok kondenzatorji Elektrolitski kondenzatorji Potenci onsetri Mrežni transformatorji Zvočniki S&Jsnski popravljalni elementi Menanična oprema za radioaparate (skale in pod. ) Ostala elektroindustrija Inštalacijska prekinjala Vtikalne šobe Vtiči Grla za žarnice Pribor za polaganje kablov Ostali instalacijski material Inštalacijske cevi Bergman cevi ton kos pr i ki j uš. kov kos h kg kos kg kos kg kos kg kos kg kos kg kos kg kos kg kos kg kg ton tisoč kosov ton tisoč kosov ton tisoč kosov ton tisoč kosov ton tisoč kosov ton tisoč kosov ton km 209 48 14 694 48 1 953 35 442 9 000 53 823 4 000 148 §5f3 216 138 20 582 26 1 892 34 552 10. 000 51 328 6 000 199 908 35 000 196 162 330 86 232 151 18 698 25 968 22 048 3 415 44 360 10 148 49 357 5 195 168 ?Q9 30 027 734 8 017 51 926 18 593 57 655 41 049. 399 438 22 630 425 5 044 65 098 59 556 S 469 465 831 5? 742 384 167 28 702 60 746 2 077 67 239 18 826 693 426 186 042 7034 143 1 607 200 11 731 000 T 8 549 097 32502 327 72 096 318 97 7631 14 357 15 336 53 78 111 126 14 000 50 000 382 3 836 455 000 18 000 456 391 11 000 339 814 66 000 70 390 280 000 966 000 239 892 000 160 842 19 000 19 000 34 50 897 946 238 17 500 370 030 6 485 178 167 49 836 66 570 : 80 475 149 500 32 955 20 523 70 142 7 232 385 22 063 1 198 409 7 916 291 419 16 872 1 355 @3 000 161 007 52 267 149 544 14133 215 15 650 1 344 406 16 473 609 057 116 863 147 026 124 943 159 602 32 872 26 729 38 216 138 1 685 46 792 35 1 530 55 1 461 23 403 269 5 448 620 5 363 125 309 44 35 907 39 1 210 15 452 238 1 998 446 3 393 2 035 54 840 60 1 463 48 1 545 23 746 382 6 150 533 4 283 191 3 410 83 1 214 34 1 191 52 1 418 15 736 319 8 215 663 5 305 144 3 104 91 1 197 14 629 99 2 745 32 1 229 265 12 685 641 5 130 256 230 35 727 476 36 870 2 836 193 22 701 1 582 102 118 670 63 799 41 545 222 808 33 489 51 639 155 3 851 174 2 197 18 575 97 2 811 5 006 657 5 255 33 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) anoga • proizvod Merska 1959 1960 1961 1962 1963 Ostale inštalacijske cevi Proizvodnja električnih žarnic v Žarnice z žarečo nitko za šibki tok AkuiMlatorji Akumulatorji za motorna vozila Galvanski elementi 2epne baterije Radio baterije Zbiralni elementi Ostali galvanski elementi Svetilke Sobne električne svetilke Industrijske svetilke za suhe prostore Svetilke za vlažne prostore (industrijske] in za razsvetljavo ladij Druge svetilke za zunanjo razsvetljavo Fluorescenčne svetilke (armatura) Svetilke za žepne baterije Rudarske svetilke Ostali izdelki elektroindustrije Disšilke Usmerniki (razen usmernikov za šibki tok) Učinski kondenzatorji za jaki tok Razni releji Neomenjeni električni pribor za motorna vozila Motorna vozila v Železniški signalnovarnostni svetlobni signali Cestno prometni signali ton tisoč kosov tisoč kosov tcn ton ton ton ton ton tisoč kosov ton kos ton kos ton kos ton tisoč kosov ton tisoč kosov ton kos ton tisoč kosov ton kos ton kos War ton kos ton tisoč kosov ton kos ton kos 57 190 1 371 250 237 336 ki 69 93 186 8 k 973 132 180 811 2 1 574 596 115 6 61 340 191 67 1 769 6 626 3 132 12 4 198 5 15 4 56 39 124 1 565 263 339 334 53 70 148 8 4 553 132 181 320 5 1 300 1 272 168 4 106 13 6 550 437 251 143 7 069 10 1 675 8 377 31 36 628 4 47 14 91 2 52 220 697 1 393 620 549 118 42 22 74 188 11 6 260 169 232 145 18 4 691 1 347 178 11 5 2 212 365 308 66 1 921 31 4 031 20 092 42 68 589 24 86 6 283 5 143 272 321 1 560 1 040 539 7 32 164 220 125 24 997 181 90 665 20 2 001 944 135 16 178 3 1 231 125 131 103 2 650 48 4 211 21 058 46 65 637 7 61 43 144 10 159 246 317 1 654 1 030 562 31 44 29 146 216 13 5 139 193 96 901 297 19 848 900 130 25 213 8 3 215 237 191 2 846 69 6 097 30 493 120 528 285 434 1 328 55 188 19 58 248 30 15 530 266 133 516 400 26 885 1 064 190 32 329 44 4 904 112 83 245 9 987 87 7 596 37 982 200 679 167 886 2 010 22 20 1 34 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1950 1961 1962 1963 1964 Električni vozički z akumulatorje® KEMIČNA INDUSTRIJA Vel ikokemi čna industrija Žveplana kislina 66 Be Tehnična solna kislina Kersično čista solna kislina Kemično čista dušična kislina Fosforna kislina Al •=■ hidroksid Anion jačna vodica Tehnični natrijev sulfid Kristalni natrijev sulfat Brezvodnl natrijev sulfat Natrijev hipoklorit Natrijev fosfat Magnezijev klorid Kalcijev karbid Barijev sulfid Cinkov klorid Cinkov sulfat v Železov sulfat Svinčev karbonat Aluminijev sulfat sul fat Natrijev psrborat Zivosrebrni oksid Vodikov peroksid 30 % Kroaov tri oksid Ostali oksidi Bakrov sulfat Ostala sredstva za varstvo rastlin Kisik Acetilen Mlečna kislina Vinska kislina Tehnični glicerin Soli /ni sredstva za galvanizacijo Proizvodnja umetnih gnoji! Kalcijev cianamid Super fosfat Ostala mešana gnojila Proizvodnja farmacevtskih surovin in zdravil Ostale faraacevtske surovine Ostale farmacevtske surovine Vitamini in vitaminski preparati ton kos ton n » ton tisoč din tisoč din 30 25 22 071 1 567 23 10 524 724 1 0« 826 687 103 29 011 2 861 33 237 479 83 6 369 ■ 65 594 33 1 542 1 070 1 476 4 214 8 577 688 118 83 13 145 9 123 24 533 45 115 114 50 36 21 779 1 676 17 10 16 567 16 849 i 728 1 204 775 674 147 37 893 3 048 37 443 771 79 7 140 170 777 83 1 998 68 1 193 1 521 3 815 S 976 714 94 91 87 2' jO 5 733 26 134 39 400 76 83 636 60 313 136 57? 336 231 147 21 087 1 824 22 19 bi 5 17 57S 6 345 2 472 293 1 703 433 126 33 230 3 058 31 515 741 114 5 834 139 1 088 94 2 104 71 911 1 203 3 300 11 460 760 151 93 85 299 7 205 29 405 46 194 122 31 07 S 5 450 36 20 ?00 18 442 5 984 1 591 123 5 452 1 735 96 34 484 3 515 56 970 595 80 7 197 114 1 133 126 2 077 114 916 1 784 4 083 12 418 795 155 138 90 392 13 283 38 469 85 357 86 102 112 637 201 465 338 144 201 465 118 12 702 606 190 141 99 543 78 44 462 5 393 40 21 4 600 17 642 9 1 113 2 239 5 686 1 999 84 39 659 3 500 64 1 219 287 205 8 552 136 1 2» 121 2 191 121 468 1 669 42 845 5 609 57 23 5 887 16 106 10 '827 2 017 5 737 2 182 59 33 398 5 538 1 95 453 127 290 11 957 178 1 437 107 819 204 2 690 044 5 512 7 377 12 967 904 328 182 682 13 404 83 49 943 34 195 64 486 65 936 244 318 456 546 725 771 353 576 372 369 35 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Ostala gotova zdravila Proizvodnja predelovalne kemične industrije Rdečilo za ustnice Olje za lase in briljantina Pasta in praški za zobe Parfumi Kolonjska voda Ostali neomenjeni kozmetični preparati Eterična olja Esence Podvodne oljnate barve Oljne barve na bazi sintetskih smol Ostale oljnate barve Zveplena barvila Azo barvila Organski pigmenti Litopon Svinčeni mi ni j in glajenka Cinkovo belilo Oljni emajli Oljni laki Nitro laki N' *tro emajli Razpršil ne barve Ostala premazna sredstva Razredčila Kiti Pomožna sredstva za premaze Mineralne barve Akvarel ne barve Milo za pranje Toaletno milo Kalijevo mazavo milo Ostala mila Praški za pranjefvkl jučno detergenti) Krema za nego kože Puder Olje za maščenje kož Kožna mast Kvaša za kožo Pomožna sredstva za tekstil Pomožna sredstva za kožo Turško rdeče olje Sintetska stroji! a Kostni klej Kožni klej Želatina tisoč din kg ton n kg ton 2 182 459 2 621 148 3 182 064 4 287 958 4 724 977 6 893 832 n n kg ton II n ii 364 34 40 290 42 185 12 118 130 600 443 26 3 047 1 689 4 046 1 221 693 c « o 1 098 38 534 1 314 943 213 2 991 35 5 418 331 46 2 4 015 97 752 138 65 65 1 256 1 235 99 627 126 348 35 40 289 37 293 16 146 179 693 608 2 680 1 789 4 540 1 365 726 958 518 57 488 1 701 1 199 171 2 551 47 5 678 360 53 4 5 766 124 3 096 167 45 129 1 244 1 576 319 993 615 215 521 45 27 480 40 371 20 180 310 910 513 47 2 699 2 064 4 842 2 150 516 943 468 66 157 1 840 1 900 200 2 956 32 4 730 383 21 11 3 849 137 7 807 213 52 166 1 072 1 895 338 1 043 820 99 471 41 43 255 34 401 20 192 208 1 314 802 237 233 57 2 916 2 619 4 045 2 056 1 310 1 585 592 99 1 433 1 976 1 746 390 1 378 44 3 317 361 46 12 4 265 162 7 567 281 47 195 1 196 1 993 326 104 1 089 861 97 535 41 30 263 37 448 30 223 190 702 316 406 66 2 963 2 025 4 364 2 127 1 136 1 670 1 017 318 5 200 2 377 2 589 420 1 772 54 3 967 462 95 13 3 126 178 7 516 375 96 188 3 030 2 099 334 282 2 167 97 374 112 217 3 803 2 334 256 472 881 1 104 83 36 Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga ~ proizvod Msrska enota 1959 1960 1961 1952 1963 1964 Kostna mast Kostna moka Laneni firnsž Ostali firneži Oljnate barve na bazi lanenega •firneža Razni neomenjeni kemijski proizvodi Krema za čevlje Črnilo Parketne paste Trakovi za pisalne stroje Papir za kopiranje Diazokop papir Sveže GRADBENI MATER i AL Proizvodnja kamna in peska Marsorni in kamniti bloki Apnenec Prod in pesek Lomi jen in to! Sen kamen in maraor Mleti marmor Marmorne plošče Plošče iz kamna Robniki ton ti 9! ii ion tisoč kos 345 128 94 ton tisoč rd ton Kocke in znaki Negašeno apno Hidrirano apno Proizvodnja cementa in cementno azbestnih proizvodov Portland cement Ostale vrste cementa Azbestcementni krovni material Azbsstcementne tlačne cevi Azbestcementne kanalizacijske cevi Ostali cementno azbestni proizvodi Proizvodnja opeke in strašni kov Polna zidna opeka Voilaki Opska «. bloki Strešniki Slemen jaki fli3 » ti B1Ž !1 tisoč kos mB tisoč kos m3 ton !! ion n !! 9 tisoč kos NF Si ■It I? 9) 195 3 381 19 337 138 593 61 884 720 8 224 795 "l9 708 9 337 6 624 148 372 3 654 195 464 3 635 32 341 8 919 4 286 922 105 740 3§ 133 44 257 13 162 3 112 733 2 718 880 147 1 325 485 1? 463 923 78 1 075 575 16 625' 380 127 145 143 205 2 747 85 028 145 477 12 301 10 927 11 946 1 185 35 1 332 11 813 8 159 166 445 4 383 198 191 2. 919 40 219 13 553 5 068 1 343 104 953 52 898 51 344 13 387 1 636 752 3 169 1 023 145 1 320 533 15 586 380 141 204 3 320 51 535 152 040 97 475 5 66S 8 165 1 165 1 692 10 285 6 874 161 402 12 860 40 441 11 505 5 228 1 636 101 326 54 596 43 395 15 775 2 162 795 2 753 715 147 1 170 532 14 683 510 180 312 312 4 098 83 222 161 547 109 608 9 150 236 118 1 8198 694 5 655 172 250 22 311 201 183 302 347 41 050 17 031 5 646 1 508 87 346 69 985 52 443 12 154 1 217 2 453 960 210 1 214 536 17 771 705 189 480 480 441 2 216 1 031 200 1 176 614 15 901 663. 209 712 712 330 4 548 910 92 963, ,108 045 293 700 313 338 127 -917 8 140 21 510 2 434 150 1 198 8 571 . 6 244 145 940 8 489 '41 098 3 18796 767 7 430 4 586 185 567 184 897 32 010. 37 224 372 047 401 429 58 669 75 475 11 430 17 001 6 240 6 235 1 1B0 1 137 88 840 75 568 58 995 17 491 1 944 100 078 77 115 67 385 9 195 1 643 1) Cementar Ljubljana + ingrad Celje podvoji! proizvodnjo Količinska proizvodnja po industrijskih panogah (nadaljevanje) Panoga - proizvod Proizvodnja ostalega gradbenega materiala Lahke gradbene plošče Strešna lepenka Strešna lepenka Bitumenska juta in papir Ostali asfaltni material Bitumenski papir Bitumenski papir Razredčeni bitumen Bloki za zidove in pregrade Teraco ploščice Teraco ploščice Betonske cevi Betonske cevi Ostali predelani gradbeni elementi LESNA INDUSTRIJA Proizvodnja žaganega lesa in plošč Žagan hrastov les Hrastove frize Hrastovi pragi Zaaan bukov les Bukove frize Bukovi pragi Žagan les trdih listavcev Žagan les ostalih mehkih listavcev Žagan les smreke in jelke Žagan les ostalih iglavcev Hrastov furnir Plemeniti bukov furnir Orehov furnir Furnir jesena in hrasta Ostali plemeniti furnir Furnir eksotičnih vrst Slepi bukov furnir Slepi furnir mehkih listavcev Vezane plošče Panel plošče Neoplemenjene lesonitne plošče Meoplemenjene lesonitne plošče Oplemenjene lesonitne plošče Oplemenjene lesonitne plošče Iverne plošče Hrastov parket Bukov parket Ostali parket Lamel i rani parket s podlogo Lamel i rani parket s podlogo Lamel i ran parket brez podloge lerska enota m2 ton rol ton rol ton tisoč kos m2 ton K tisoč n ton m3 n n » n n ii R n ii ii n n n n ii it n m2 ton m2 ton m3 n n » in3 a2 mB 1959 1960 1961 1962 1963 1964 226 074 5 453 280 926 412 10 535 28? 5 m 358 622 60 138 5 077 4 863 32 2 339 12 012 156 1 543 95 300 901 1 531 16 431 4 705 403 051 11 110 465 902 2 179 322 1 275 7 6 316 2 607 6 477 10 563 2 889 212 10 241 2 182 6 267 21 1 411 50 202 333 355 6 191 325 161 252 13 588 76 4 008 1 017 5 724 70 119 5 437 6 257 40 20 456 18 229 297 1 598 104 997 208 1 359 16 963 7 716 451 873 15 538 437 695 1 977 498 1 454 174 11 691 2 739 9 417 13 392 3 131 529 11 015 2 772 64 2 836 5 928 9 1 202 53 421 409 634 6 627 348 816 412 6 681 89 4 701 1 806 15 942 95 954 7 072 9 318 108 22 127 245 984 5 923 311 757 282 8 978 138 7 265 2 065 10 280 83 756 7 237 7 245 98 23 879 •16 106 800 1 289 110 793 2 036 1 369 18 030 7 565 455 489 23 569 329 1 071 2 498 427 1 021 135 20 187 4 228 12 523 17 977 13 152 820 639 94 263 2 456 2 004 18 440 ' 3 965 584 653 28 779 263 588 1 893 316 1 665 204 23 768 4 564 14 337 16 363 929 8 083 316 13 896 1 542 6 431 129 300 13 342 478 266 802 7 452 392 205 330 10 495 329 17 351 2 443 13 559 107 699 6 375 15 774 155 40 581 279 676 9 523 501 206 546 13 980 200 10 536 3 598 17 283 119 237 6 753 16 010 167 28 208 24 439 2 211 1 377 129 578 3 218 3 375 231 2326 868 11 402 8 448 448 954 518 484 1 517 1 768 738 7 671 15 079 1 798 1 569 125 340 4 929 3 167 19 591 4 149 564 847 34 097 307 888 2 100 512 1 186 453 22 589 1 852 14 819 15 512 5 085 930 5 874 705 17 715 20 101 962 112 1 026 205 3 385 2 850 12 290 13 933 650 6 959 2&4 106 11 749 KoliCinska proizvodnja po indisstri jskih panogah (nadaljevanje) Panoga « proizvod Merska enota 1959 1960 1961 1962 1963 1964 Lamel i rani parket brez podloge Ladijski pod Zaboji in deli Sodi Sodi Proizvodnja končnih izdelkov iz lesa Spalnice Kombinirane sobe Kuhinje Ostale sobe Nekosipletno večje stanovanjsko pohištvo Stoli Nekompletno sianjše stanovanjsko pohištvo Pisarniško pohištvo Šolsko pohištvo Stoli iz upognjenega lesa Ostalo pohištvo iz upognjenega lesa Vrata Okna Ostalo stavbeno mizarstvo Barake Barake Barake Lesene hiše ' Lesene hi še Lesene hi še Rolete Rolete Ohišja za radio in televizijo. Kopita za obutev Lesene pete, členki Utenzilije za tekstilno industrijo Lesena galanterija Izdelki iz plute Deli pohištva Deli pohištva Proizvodi kemične predelave lesa Hrastov ekstrakt za strojenje Kostanjev ekstrakt Ostali ekstrakt za strojenje Kol of oni ja Terpentin Impregnacija tfl2 m3 II hi Si3 grt. it kos li II t! it fl mS d n kos in2 ra3 kos nI mS kos (1)2 tisoč kos tisoč par n tisoč kos tisoč din ton (tiB tisoč di n f »ton ii ii ton boji er ji in podobni aparati oziroma naprave za gretje. Hladilna naprave niso vključene v teh podatkih, . Razvrstite«? delavcev po umenah f a n o a e Skupaj izmena I i , izmena I ! f .iziiiena Vsa industrij D Elektrarne D Premogovniki Nafta Črna metal uraiia Barvasta metalurgija Nekovinska industrija 1953 1950 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1951 1962 1953 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1S62 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 15*. 700 160 121 167 563 174 094 175 096 192 788 094 201 799 ,1) 1) 2 672 2 856 13 262 12 832 12 946 11 966 10 880 10 870 861 843 830 795 771 ?Q8 10 983 10 634 10 113 10 117 10 381 10 309 6 124 6 945 670 798 287 4 494 4 999 4 836 5 052 4 738 6 214 107 289 110 250 115 619 120 100 116 882 125 873 705 794 3 159 3 442 2 090 2 196 6 764 6 477 6 437 6 250 5 349 5 444 657 597 676 670 656 592 6 161 6 064 5 736 5 643 5 835 5 823 3 791 'fSO 272 630 105 121 3 324 3 616 3 406 3 531 3 378 4 270 35 383 37 850 39 801 41 417 44 750 50 399 231 237 354 315 302 340 3 666 3 683 3 695 3 399 3 122 3 157 108 140 85 74 2 931 2 627 2 666 2 657 2 845 2 996 1 411 ■j ME I 1 689 2 056 1 739 1 938 843 986 1 023 1 021 931 1 399 12 044 12 027 12 143 12 577 14 464 16 516 158 176 286 248 280 320 832 672 814 317 409 269 96 106 69 50 47 42 1 907 1 943 1 711 1 81? 1 700 1 490 911 1 : So fo « — "O o 03 i O >to Jaz o S sz 03 03 ^ -M o> -C ultete CD JT r— - >CJ ca oo O. VSA INDUSTRIJA D ELEKTROENERGUA Hidroenergi ja Termoenergi ja PREMOG Črni premog Rjavi premog 1959; 1960 1961 1962 1963 1964 1) Brez grafične industrije in 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1953 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 geo 1 185 1 359 1 485 1 728 2 078 2 228 14 11 87 116 130 138 13 10 10 11 -J I 12 19 26 29 77 75 81 91 78 87 2 2 2 2 2 2 50 48 44 56 54 58 142 202 161 124 120 118 53 56 55 61 58 62 1 1 1 1 1 1 40 41 40 47 47 50 272 275 357 456 555 591 1 1 1 1 2 1 251 266 300 350 381 460 6 3 6 10 9 13 6 3 4 8 7 12 141 160 157 201 259 276 4 6 63 92 4 7 7 5 2 2 6 9 12 12 29 32 52 53 57 2 2 10 12 1 17 23 56 16 39 49 122 154 177 238 293 303 1 1 3 8 10 11 82 96 110 120 140 153 7 5 11 9 * 4 4 5 6 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 27 38 55 38 67 40 102 113 60 132 167 181 oških raziskav zaradi pomanjkanja podatkov za pretekla leta. 2) Brez distribucijskih podjetij in elektrogospodarske skupnosti. Podatki iz letnih poročil IND21. 71. Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (nadaljevan je) (stanje konec leta) Panogeskupins Leto Skupaj Vrsta fakultete o ca -M CO >co iO CO r— "O O ." 3 (D SOl ca «3 -iC I CO CD a) c: r— >0 ca »f— -+-» c: co O <25 d ;> as SL, O. >• Q3 o ca CO -ič £ 03 Liani t Plinarne NAFTA ČRNA METALURGIJA BARVASTA METALURGIJA NEKOVINSKA Proizvodnja nekovin 1959 1960 1961 1962 1963 196if v 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 21 23 34 32 20 4 n £ 1 1 2 2 20 22 23 23 21 26 91 96 120 126 134 69 77 91 122 141 126 17 18 29 38 48 34 9 6 5 9 9 5 12 14 14 13 10 11 10 15 15 15 15 12 24 56 30 1 1 1 25 30 33 25 24 23 6 7 8 8 9 5 5r O 5 6 21 ? 30 71 76 81 25 25 31 59 75 59 5 6 7 11 20 12 1 4 10 8 15 14 18 21 D 7 11 11 5 6 . 7 11 11 12 3 4 4 5 4 10 1 1 10 10 2 3 4 4 6 3 2 2 2 1 1 4 2 3 2 1 2 2 4 7 5 12 10 10 5 14 15 10 3 o -J 5 6 6 6 6 4 5 4 3 3 5 C. 6 5 1 2 2 3 3 3 72 Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (nadaljevanje) (stanje konec let Panogeskupine Leto Skupaj Vrsta fakultete © 03 Vi >tO &. o -o o 3 CD ioi >uo .51 O o _o -O Q3 CO -f-1 F— «3 Proizvodnja morske soli Proizvodnja stekla Proizvodnja porcelana in keramike Ostala predelava nekovin KOVINSKA LADJEDELNIŠTVO ELEKTROINDUSTRIJA 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960. 1961 1962 1963 1964 1) 4 4 3 1 4 6 15 18 27 18 1 1 2 3 3 4 2 1 3 4 6 6 297 371 391 428 488 581 7 5 7 10 192 192 98 155 244 275 17 27 17 10 7 10 4 4 3 5 11 4 1 2 1 i 2 2 1 1 2 4 6 6 21 21 47 54' 62 72 17 21 16 14 16 18 153 177 186 215 234 292 ■ 1 1 5 6 5 3 35 38 35 43 50 55 19 36 37 26 38 29 95 86 31 59 100 118 13 15 17 15 19 16 7 6 4 33 43 47 57 72 87 10 12 8 25 41 44 24 29 28 29 33 48 4 7 17 21 17 23 12 15 16 21 6 4 24 22 4 5 10 10 1) Formirana "AVTOMACIJA11!; kamor je šlo dosti inženirjev Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (nadaljevanje) (stanje konec leta) Panogeskupine Leto Skupaj Vrsta fakultete : "Z O co C »o ca ca .m I co O C C o a> -m o a> cd co O 05 CO KEMIČNA GRADBENI MATERIAL Proizvodnja kamna Proizvodnja opeke Proizvodnja cementa Ostala industrija gradbenega materiala LESNA INDUSTRIJA 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 153 192 213 199 274 258 19 21 29 29 37 40 2 2 2 6 10 12 14 15 19 19 9 9 11 10 6 11 37 50 67 92 121 137 91 101 119 119 148 158 10 10 11 14 16 5 5 6 5 5 6 2 3 2 3 6 4 7 9 11 13 3 2 3 2 4 3 2 1 2 1 3 2 1 1 1 1 1 1 3 4 3 5 4 4 2 2 2 1 1 1 1 2 3 4 2 2 3 3 3 3 4 3 1 2 6 10 14 19 40 7 17 33 12 17 21 21 34 30 1 1 9 12 16 19 26 20 t 6 8 10 11 27 36 47 26 51 27 11 16 6 11 14 13 2 4 50 54 60 74 Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (nadal jevanje) (stanje konec leta) Panogeskupine Leto Skupaj Vrsta fakultete O CS CO o _ic: -iC >co o? o Sca ar» -M PAPIRNA INDUSTRIJA TEKSTILNA INDUSTRIJA Proizvodnja bombažne preje in tkanin Proizvodnja volnene preje in tkanin Proizvodnja svilene preje in tkanin Proizvodnja trde preje Proizvodnja perila in obleke 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1952 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 20 25 43 48 53 56 64 72 78 99 106 132 45 49 52 64 69 75 3 6 7 9 3 3 3 3 2 5 4 4 6 6 9 11 1 3 2 3 2 6 b 6 11 10 14 13 26 28 30 48 55 77 19 21 22 36 41 51 2 2 3 2 3 4 1 1 1 1 5 9 13 14 11 12 5 7 15 13 17 17 19 18 18 21 22 2 1 4 3 6 5 9 10 11 12 12 14 11 9 9 75 CD 03 -M CO o 2 2 3 1 1 1 2 3 3 1 10 8 1 2 3 1 10 8 1 1 a 7 14 5 19 32 32 Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (nadaljevanje) (stanje konec leta) Vrsta1 fakultete Ranogeskupine Leto Skupaj O CO CO >CO So CO r— -o O 3 <33 S_ C O co f/3 >o? •• — * o Q> -O "O CO H—* cti a> s: >o SL. Ci_ Proizvodnja trikotaže Ostala tekstilna industrija USNJARSKA INDUSTRIJA Usnjarne Proizvodnja obutve GUMARSKA INDUSTRIJA ŽIVILSKA INDUSTRIJA 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 196 3 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 5 5 6 11 14 25 3 2 2 3 2 1 24 31 47 38 47 49 16 21 35 24 34 36 10 12 13 13 13 12 12 9 13 16 27 32 49 63 78 105 92 1 1 1 4 3 9 1 1 t 1 3 2 1 11 11 15 17 20 20 10 10 15 17 18 19 1 1 2 1 7 7 2 4 5 11 16 17 21 24 30 34 3 3 3 4 6 12 19 13 11 14 4 7 12 4 4 5 4 5 7 9 9 12 12 12 9 6 5 5 1 2 3 2 2 2 2 3 5 3 3 3 1 2 1 1 2 1 3 4 5 9 11 7 Število vapcslernh z visokošolsko izobrazbo (nadaljevanje) (stanje konec leta) Panogeskupine Leto Skupaj fakultete O CO w >co o •HM CO O C S_ >0 -Q T3 CD C« -4~» t. CL O CT3 CO -S< S &. «3 TOBAČNA INDUSTRIJA FILMSKA INDUSTRIJA OSTALE NEOMEfJEhA INDUSTRIJA 1S59 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1959 1960 1961 1962 1963 1964 4 5 6 9 10 10 t 12 14 16 13 11 10 35 26 11 7 14 13 11 Pod osebje z visokošolsko izobrazbo so štete osebe^ ki so si to izobrazbo pridobile s študijem na fakultetah in visokih šolah ter so prejele ustrezne diplomec Delavci, ki v podjetjih zasedajo mesta, katerim priznava tarifni pravilnik visoko izobrazbo, a take šole nimajo, niso zajeti v tem pregledu! 77 SEZNAM IMDUSTRIJSKSH PODJETIJ Podjetje Obeležje pred vojsko po vojski ELEKTROENERGIJA Termoelektrarna Šoštanj Termoelektrarna Velenje ustanovljena 19209 last rudnika lignita Velenje Pričela obratovati 23. XI 1. 1956, od 1953 v sestavi Elesa, pozneje samostojna; 1961 se ji je priključila Termoelektrarna Velenje. Termoelektrarna BrestaniPred vojsko pričeta dela dokončala družba Nacionalizirana 1946$ 1953 prešla v sestaca Eiiergieversorgung Suedsteiermark; pričela vo Elesa; pozneje samostojna, obratovati julija 1943. Soške elektrarne Nova Gorica Doblar pred vojsko last italijanske družbe SADE; obratovati je pričela aprila 1939; Plave maja 1940; Plužna in Log 1937 in 1938; Podmelec, Možni ca, Gradišče še prej. Po priključitvi Primorske 1947 nacionalizirane hidroelektrarne; Doblar, Plave, Hubelj Plužna j. Log, Podmelec, Možni ca in Gradišče; od 1953 v sklopu Eles=a, pozneje samostojne Elektrarna Moste v MosteZirovnica V sestavi Savskih elektrarn ustanovljeni obrati; Elektrarna Žirovnica 1914, Završnica 1915, Kranjska gora pa je bila last gozdne skupnosti. Obrati Žirovnica, Zavrtnica InKranjska] gor nacionalizirani leta 1946. Leta 1952 zajčeli obratovati hidrocentrali Moste in Savica; 1953 v sestavi 'Elesa, nato samostojna pod sedanjim nazivom. Toplarna Ljubljana v gradnji Termoelektrarna Ljubljana Obratovala od 1898 kot prva elektrarna Nacionalizirana, 1. 1953 prešla v sestav. Elesa pozneje samostojna. Elektrarna Medvode Medvode Obrat SavaBrod zasebna last do 1928. , nato v sestavi Kranjskih deželnih elektrarn. Elektrarna Medvode dograjena 1955; obrat SavaBrod nacionalizirana 1946; od 1953 v sklopu Elesa, nato samostojna. Termoelektrarna Trbovlje, Trbovlje Last Trboveljske premogokopne družbe ^stanovi j ena 1913. Nacionalizirana 1946; 1953 prešla v sestav Elesa } nato samostojna. Dravske elektrarne Maribor Elektrarna Fala je začela obratovati 1918; 1923 ustanovljena družba Elektrarna Fala d. d. s švicarskim kapitalom. Elektrarno Mariborski otok začeli graditi 1942, Elektrarna Dravograd zasebna last A. Golia. Elektrarna Fala nacionalizirana 1946. Elektrarna Mariborski otok dograjena 5 J X. 1948. Elektrarna Dravograd nacionalizirana 1945, o bnovljena 1946» Elektrarna Vuzenica dogra jena 1953» V sestavu sta tudi Elektrarna Vuhred in Ožbalt. Vse elektrarne so bile najprej v sklopu Elesa, nato samostojne, 1961 so se združile pod sedanji naziv. ElektroCel je, Celje Vključuje poslovne enot^Elektro Slovenj Gradec, Elektro Celje in Elektro Krško. 7fl Podjetje 0 b e 1 e z j e pred vojsko po vojski E1 ektroGorica Nova Gorica Vključuje poslovne enote: Elektro Koper, Elektro GoricaElektro Sežana in Elektro Tolmin, . ElektroKranj, Kranj Elektrarna Sava ustanovljena 1911 v sestavi Kranjskih deželnih elektrarn; obrati PristavaTržič, last barona dr. Borna; Kokra - Kranjj last Pavla Mayer; Sora - Fužine ustanovljena 1923 kot zadruga; Rudno ustanovljena kot d. d, Škof ja Loka; Cerklje - zasebna last«, Elektrarna Sava do nacionalizacije v sestavi Kranjskih deželnih elektrarn; nato pri glavni direkciji Elektrogospodarstva; U, 1953 prišla v sklop Elesa, nato saoostojnas od 1963 v sklopu ElektroKranj* ElektroLjubl jana, Ljubljana Obrat Zagradec ustanovi jerc 1923 kot d. z o, z. v Višnji gori; 1927 kupljen v konkurzu. Obrat Prečna - Novo mesto ustanovila družba Novobor. Obrat SavaBrod zasebna last do 1928* nato v sestavi Kranjskih deželnih elektrarn o V sestavi Kranjskih deželnih elektrarn do 1945; nato nacionalizir3rtas 1953 prešla v sestav Elesa, nato samostojna^ od 1953 v sklopu Elektro Ljubljana. , Obrat SavaBrod nacionaliziran 1946P isto obrat Prsčna, nato v sklopu Elesa s pozneje samostojna od 1. 1963 pod sedanjim nazivom skupaj s poslovnimi enotami; Elektro Ljubi janaokolica, ElektroLjubl janamesto; Elektro Kočevje. , Elektro Novo mesto in Elektro Trbovlje« ElektroMaribor, Maribor Vključuje poslovne enote: Elektro Mariborokolica in Elektro Maribormesto. Elektroprenos Ljubljana Ustanovljeno I. IV* 1958. , Elektrogospodarska skupnost Slovenije, Ljubljana Podatki o razvoju elektrogospodarstva Slovenije tli 1945 je bilo ustanovljeno podjetje Drž avne elektrarne Slovenije •* DES» ki je obsegalo; HE Dravograd, manjše elektrarne in razdelilno omrežje, ki je bilo v sestavi bivših Kranjskih dež elnih elektrarn - KDE. ' , TE Ljubljana, mestna eiek* triška podjetja, elektriske zadruge in druga elektriška podjetja« t VIII<. 1946 so bile vključene v DES se: TE Trbovlje, TE Brestanica in TE Velenje. 1. XI. 1946 je bila izvedena reorganizacija, po kateri so bile izločene iz sestava DES (Drž avnih elektrarn Siovensje^in vkijučc?" ne v podjetje Elektrozap ad, s sedež em v Zagrebu: HE DravogradjTE TrbovljefTE Brestanica, TE Velenje, prenosni daljnovodi ter razdelilne transformatorske postaje (PodlogrLaško, Črnuče in Radvanje). t Vili. 1947 je bil Elektrozapad razdruž en in se je osnovalo podjetje /proizvodno)Eiektro Ljubljana, ki je prevzelo od podjetja Elektrozapad vse objekteP navedene pod prejšnjim odstavkom. Elektro Ljubljafli' pa so bile priključene še: nacionaL-. - zirana HE Fala in primorske elektrarne (HE Doblar. HE Plave in sedem manjših elektrarn). Obenem je bilo ustanovljeno podjetje Elektroprenos za gradnjo prenosnih daljnovodov. , ti. 1949 je bila ustanovljena Generalna direkcija elektrogospodarstva LRS in odpravljena bivša Elektro Ljubljana, lz cega so nastala samostojna podjetja: Soške elektrarne, HE Mariborski otok, HE Dravograd, HE Fala, TE Trbovlje, TE Brestanica, TE Velenje in Gorenjske elektrarne, ti. 1950 je bilo podjetje DES razbito na: Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Lj ubij an a (sedaj distribucijsko podjetje) in Elektro Gorica. . Od ti. 1950 do 5. V. 1950 je bila nekdanja Generalna direkcija preosnovana v Ministrstvo za elektrogospodarstvo LRS, ki je praktično opravljalo iste funkcije kot nekdanja Generalha direkcija. 5» V. 1950 je bilo to ministrstvo odpravljeno ter ustanovljena Glavna direkcija elektrogospodarstva LRS, ki je delovala do It IV. 1952. it IV. 1952 je bil ustanovljen Elektroenergetski sistem LRSKLRS Od 13« V" 1954 dalje se vodi ELES pod nazivom Elektrogospodarska skupnost Siovenije, ki je od 30« VI. 1965 v IStvidaciji« , , 14. IV. 1958 so se izločila iz ELES vsa distribucijska podjetja in usranovila svoje strokovno združenje. Tedaj se je poleg proizvodnih podjetij ustanovilo ELES, združeno podjetje Elektroprenos. 79 Podjetje pred vojska Obe! e I j e po vojski PREMOG Plinarna - vodovod Celje Ustanovljena 1873 kot privatno podjetje; Komunalno podjetje v sklopu občine Celje, od 1875 last Mestne hranilnice Celje; od 1895 last Mestne občine Celje. Rudnik rjavega premoga Laško Ustanovljen 1878 in podeljeri Henriku viObnovljen UI. 1045, nacionaliziran 1946; 1el tezu Drasche pl ,Wartenberg; cd 1890, last 1951 združen s premogovnikom Pečovnik« Trboveljske premogokopne družbe, obratovaUdo 1. 1944» Rudnik Pečcvnik ustanovljen 1838 in podeljen Schoenbuecher Andreju; od 1894 last Rudarske združbe Bohamla Celje Rudnik lignita Velenje Ustanovljen 1887 in podeljen pl. Lapp Dani« jelu v Grazu; od 1918 - 1941 je bil last ■ m" k Državni erar Kraljevine Jugoslavije. Kot državni rudnik prešel v splošno ljudsko premoženje 1945«, Rudnik rjavega premoga Senovo Ustanovljen 1839 s lastnik Viktor Rudde; 1902 prešel v last Trboveljske premogokopne družbe. Nacionaliziran 1946, 3O. Vi. 1950 združen i rudnikom lignita Globoko. "Montana" Zabukovškl Ustanov' ! je 1843 in podeljen Ranzinger Anrudni ki rjavega pretonu st comp. ; od 19141932 kot samostomoga in nekovin Žalec jen državni rudnik; od 1933 pod upravo rudnika Velenja. Nacionaliziran 1946; 1948 združen s premogovnikom Liboje; od aprila 1953 naprej združena pod sedanjim nazivom; Rudnik rjavega premo ga Zabukovca in "Montana" eksploataei jsko podjetje Šentjur. Rudnik frnega premoga Sečovlje Začel obratovati 1936; med vojsko sa« I jem Po priključitvi bivše cone B k SFRJ obnovljen. Obratovati je pričel oktobra 1953, aprila 1957 poplavljen in ustavljeno obratovanje. Ponovno obratuje od začetka leta 1958, Rudnik rjavega premega Ustanovljen 185] lastnik Franc Rltter Pred nacionalizacijo ga je podaril državi Kani žari ca von Friedau; 1930 prešel v last preaogolastnik Senijanške preaogokopne družbe A. jakopne družbe Bel okra j i na; oktobra 1944 kil. prešel pod upravo SNOS Rudnik rjavega premoga Ustanovljen 1826 in podeljen bratom RanNacionaliziran 1946. Kočevje zlnger; 1885 prešel v last Trboveljska premogokopne družbe. 1925 so ustavili izkop; 1938 ponovno začeli z iskopavanje« premoga. Mestna plinarna LjubUstanovljena 1860» lastnik A. Riedingerj Komunalno podjetje v sklopu občine Ljubljana« 1 jana od 1917 naprej last Mestne občine ljubCenter Ijanske« sn Podjetje 0 b e 1 e ž j pred vojsko po vojski Rudnik rjavega presnega Trbovl jeHrastnik Prej&ogovnik Trbovlje ustanovljen 1847:lastnik Oružba Vods Stol l en Steinkohlengeverkschaft« 1873 prsšsl v last Trboveljske premogokopna družbe; , Hrastnik ustanovljen 1831. , lastnik Triester Stainkohlengewerkschaft iz Hrastnika; od 1874 last družbe Kohlenindustrie Verein. Wien; od 1883 last Trboveljske premogokopns družbe. Rudnik Trbovlje nacionaliziran 1946; od 1rL 1947 v sklopu Uprave zasavskih premogokovnikov; od 31oXiL1948 kot samostojen rudnik« Rudnik Hrastnik nacionaliziran 1946? 1oX1950 združen z rudnikom Trbovlje pod sedanji naziv. Rudnik rjavega premoga Zagorje Ustanovljen 1838j lastnik Geuerkschaft a Savestcoaiae v Zagorju; od 1881 last Trbo veljake premogokopne družbe. Nacionaliziran 1946; od 1-1, 1947 v sestavi Uprave zasavskih premogovnikov; od 31. ^X1 L 1948 kot samostojen rudnik« Premogovnik Presika Ustanovljen 1926 lastnik Watzlaurek Amalija; obrat Rinčetova graba ustanovljen 1932 » Nacionaliziran 1946 in obratoval pod nadzorstvom MiR LRS; ponovno v obratovanju od 1951 in združen s premogovni koai Rinčetova graba. Mariborska plinarna Maribor Ustanovljena 1869^ med prva svetovno ga je prevzela Mestna občina. Komunalno podjetjs v sklopu občine Maribor* Center« Podjetja k i i h industriji n e spremljamo več: Rudnik rjavega premoga Pečovnik Ustanovljen 1838; podeljen Schoenbucher Andreju; od 1894 last Rudarske združbe Bohemia Celje, Nacionaliziran 1946, 1, 1, 1951 združen s preBiogovnikosi Laško, nato ponovno samostojen; 1959 likvidiran. Plinarna Piran Obratovala že pred vojsko. S priključitvijo cone B je pripadla naši državi in obratovala do 195&f istega leta je bila likvidirana zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev. Plinarna Izola Ustanovljena 19Q6; lastnik Mestna občina izola, v najemu jo js imel Alfredo Brunoti iz Trsta , Nacionalizirana 1947; likvidirana 1, Vo1960, Rudnik črnega premega "Tiffiav" Vremski Britof Ustanovljen 1903? lastnik Avgust von Douglas; med vojsko obrat Istarskog ugljenokops Ra Š2! Po obnovi pričel obratovati septembra 1945; nacionaliziran 1945c julija 1964 likvidiran. Premogovniki PodgorciVičanci; Ptuj Prestiogovnik Strjarici ustanovljen 1924Jlast» ni k Pesek Anton « nate prešli v last Slovenske prersogokepns družbe z v Ljubljani« Ostali obrati s Premogovnik Sv, Lenart? Pod« gorci in KI jučarovci. Nacionalizirani 1946, nato združeni v skupno upravo kot okrajni premogovnikinato 11kvi di rari 81 Podjetje Obeležje pred vojsko po vojski Rudnik "Šega" Makole Obratoval leta 1913 in 1920 pod imenom Nacionaliziran; 1956 se mu je priključil Sv„Ana v Šegi, lastnik Žnidar Anton« premogovnik Hrastovec pri Poljčanafu 1963 leta likvidiran« Rudnik rjavega premoga Krmel j Ustanovljen 1839, lastnik Kuschel Luduig* od 1929 do 1943 obratoval kot Šentjanški preinogovnikf lastnik AoJakn Podarjen državi 1945; likvidiran 1962» NAFTA Proizvodnja nafte Lendava Zasebna last Mana t i Med ji mursko petro» Zaplenjena 1945 lejsko d*da ČRNA METALURGIJA Železarna Štore Ustanovljena 1851 (imdnik 1845); 1877 o~ Zaplenjena 1945 snovana rudarska družba Rudnik in železarna Štore, Železarna Jesenice na Ustanovljena 1869 po združitvi podjetij Zaplenjena 1945 Gorenjskem Luckman Holzer in Seunig von Pothorn; ta družba je kupila od barona Zoisa obrate na Javorniku in Bohinjski Bistrici; 1929 so prešli vsi obrati v last finančne skupine AoWesten iz Celja, Železarna Ravne na Koroškem Ustanovljena 1774 s postavitvijo ognjišč Zaplenjena 1945; 1952 preimenovana iz Jeza lovljenje jekla; 1881 priključena marklarne Guštanj v sedanji naziv, tinarna, ki je bila last Jurija grofa Thurna. BARVASTA METALURGIJA Cinkarna - metalurško kemičCinkarna d. d^ Celje (ustanovljena 1873); ! na industrija Celje glavni delničar država; Obrati : Cinkarna metalurško kemičMetalna ded« (ustanovljena 1934) ne industrije Celje Podjetje prešlo 1945 v splošno ljudsko last, 1953 združeno s kemično tovarno Celje (usta novljena 1933) Kemična tovarna Cel je. nacionalizirana 1946; 1947 združena s tovarno umetnih gnojil ; 1953 združena s Cinkarno Cinkarna organsko kemični obrai DrJUKanskv; . Podgrad (ustanovljena 1922) Cinkarna obrat Ljubija in Letuš 82 Gori čar Alojz in drug. Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov (ustanovljena 1892) o Ustanovljena z nacionalizacijo 1948; 1949 združitev s TOB Celje in tovarno žveplenih barv Podgrad Nacionalizirana 1948« Nato obratuje pod imenom Kemična in lesna industrija Mozirje; pozneje v sklopu Cinkarne« Podjetje Obe! e ž j e pred vojsko po vojski Rudnik živega srsbra Idrija Ustanovljen 1497; zadnji lastnik Montg Amiatgs socista Anonlma Minervo d' !dria. . lsiaja 1945 prišel pod upravo JA za Istro : Reko In Slovensko Pri morje; nacionalizi - ran 1947, KeadS^a tovarna Moste*. Ljubljana Ustanovljena 1908 dr, Giulini Georg; zadnji Nacionalizirana 1946. lastnik Kemi Sna tovarna d, i o«! Mariborska livarna Maribor ZvcRo11v2rRa%!'inženir Josip Buehl (ustanov« Zaplenjena 1945 in pri ki ju Jeni podjetji Ijena 1924); 1S28 prevzel Avstrijec Lenhard ing«l»i K. Buehl d-z 0*2. * Maribor (bivša is preiaenoval. podjetje v Mariborsko livarkovina) in Kager Karel, pasar Maribor; 1946 ne in tvornico kovinOd 1931 do osvoboditve priključeno BPontos*s Maribor1S50 Unio, - last inženirja Jchann Peitgg Maribor. Tovarna gliirke in alajtlTovarno glinice začeli graditi ned drugo Ustanovitev podjstjai vlada LRS 14. 5€, 1951» nija "Boris Kidri' č% svetovno vojsko Nemci ZaSetek rednega obratovanja novembra 1954Kidričevo Rudnik svinca in topilniPrvi začetki proizvodnje 1424? podjetje ca Mežica Slovenija ustanovljeno 1655. do 1941 lastnik The central European Mineš Ltd« družbMorlingBerich in Blsiberger Bergwerks Union ecionalizirano 1946 Industrija metalnih pol« 1870 ustanovili bratje Sternberger; Nacionalizirana 1946 izdelkov^ 1924 Zugi»ayer in Gruber^ tvornica bakra in Slovenska Bistrica . uisdi d»d. -, NEKOVINSKA INDUSTRIJA. Rudnik Globoko Ustanovljen 1889; last raznih delniških družb; od 1827 last rudarskega podjetja Nova Nada, d<, dss Zagreb; zadnji lastnik GlobokoSutla, rudarsko preduzeče ded* Obnovljen in nacionaliziran 1946, do 1951 pod upravo rudnika Senovo Sedanji naziv: Rudnik lignita, gline in kre menčevega peska. Comet Zreče Ustanovljen 23, 4, 1958 Steklarna "Boris Kidrič" Ustanovljena 1927 do 1941» Spadala pod ZdruNacionalizirana 1945 in združena v SteklarRogaška Slatina žene tvornice stekla d-d, Zagreb no Hrastnik, od 1949 samostojno podjetje. Kemična industrija Liboje Ustanovljena 1815; obratovala kot delniška Nacionalizirana 1946; v letu 1963 se ji je družba priključila Tovarna opek Žalec, 83 Podjetje pred vojsko 0 b e 1 e I j e po vojski Droga = prehrambena induOd ]»1|06 v lasti Avstrijskega državnega strija Portorož* obrat monopola - začetki solin segajo v S^stoSoline letje. Po {»svetovni vojski last Ital i je. Po priključku nacionalizirano 1947 ,> Samostojno do 1 .1962» 1963 se priključijo k "Začimbi111 Portorož. V letu 1964 spremeni prvotni naziv Piranske soline Portorož v "Droga" prehrambena industrija Portorož. Podjetje "Kreda" Srpenica Ustanovljena 1859, lastnik Ostan Izidor Obnovljeno in ustanovljeno konec decembra 1947 Termit Domžale Ustanovljen 1JJ960S prej v sklopu Svita Steklarna Hrastnik Ustanovljena 1856; do 1941 je spadala pod Nacionalizirana 1945s do 1949 skupaj s združene tvornice stekla d, d, Zagreb steklarno Rogaška Slatiras od 1949 dalje samostojna Rudnik Kaolina, Črna pri Kamniku Ustanovljen 1856; lastnik drJomsHčj Ljubljana Nacionaliziran 1946 Termika, podjetje za toplotne izolacije, Ljubljana Ustanovljena 30«12, 1957„ Termika obrtno in montažno podjetjef 8J0. -. 1958« se preimenuji v Termika industrijsko in nontažno podjet Vega tovarna aparatov in instrumentov v izgradnji Ustanovljeno 1948 kot tehnični inštitut za optiko in steklopihaŠtvo; s februarjem 195' ustanovljena tovarna z nazivom TOS tovarea optičnih in steklopihaških učil f koncem 19! priključena Tovarni steklene galanterije Hs pelje ( ustanovljene 1950) v letu 1964 Ve; tovarna aparatov in inštrumentov v izgradn; Industrija in rudniki nekovin Kremen Novo mesto Ustanovljeno 1936 Kos A«, Novo mesto. Nacionalizirano 1948j prej imenovano okraj? podjetje "Kremen" Novo mesto s aprila 1956 združitev z Industrijo marmorja, Gradac« Tovarna elektroporcelana Izlake Ustanovljena 1950 z naz i vosi Tovarna keramit nih izdelkov Izlake. Tovarna umetnih brusov Maribor Ustanovljeno 1879j kot prva tvornica ko* luta za brušenje Franc Swaty ^Maribor. Nacionalizirana 1945; 1949 združena z industrijo brusnih kamnov Rogatecf izločena in samostojna od leta 1950* Proizvodnja kremenčevega - Ustanovljeno septembra 1954o peska Puconci 84 Podjetje pred vojsko Steklarna "Boris Kidrič" Ustanovljena 1942 Rogaška Slatina; obrat Slovenska Bistrica Obe e z i s po vojski Znava ustanovljena 1950 Podjetja, ki jih v Industriji ne spremlja m o v. sS; " Kreda " Radovna Sled Ustanov Hena 1936 Nacionalizirana 1945, , obrt od leta 1980 Gradbeoo podjetje Srednja vas - Bohirij Ustanovljeno 1948; do julija 1956 kot podjetje "Mineral" ki se tedaj priključi se danjemu podjetju kot obrat. Pečarstvo Ljubljana Ustanovljeno 1905, Kalmus France, izdelovanje peči in glinastih izdelkov. Nacionalizirano 1948; marca 1955 preimenovano v Pečarstvo « obrtno podjetje, - r' Dekors fina keramika ju ( j 3 119 Ustanovljeno 1932 kot podjetje Dekor? udelava keramike, Sajevic. Nacionalizirano 1948obrt od leta 1961. "Karatni ka" Novo mesto Ustanovljena 1923 kot podjetje "Kera^ silka "i J. -Klemenčič Nacionalizirana 1945, - Samostojno podjetje do 1961. , V letu 1962, prešel v obrt industrijsko podjetje "Kremeni ca1* Krraelj Sevnica Ustanovljeno 1943 Nacionalizirano 1947; do 1953 okrajno po« djetje "Kremeni ea# Krmelj. Industrija naravnih kamnov "Kambrus^ogatec KOVINSKA INDUSTRIJA 1949 pripojena k Tovarni umetnih brusov Ma ribor; leta 1950 osamosvojenar kasneje pa likvidirana. Jugoslovanske železniUstanovljeno 1954 ce - podjetje za popravljanje voz Dobo Tovarna essajlirans poA^Hesten, d. d« Celje (ustanovljena 1894) Zaplenjena leta 1945^ Od takrat obratuje sode Celje pod sedanjim naslovom 85 Podjetje 0 b e 1 e ž j e pred vojske po vojski LIBELA - tovarna tehtnic Celje LRabek, Celje (ustanovljena 1894 leta) Urabič & drug, Celje (ustanovljena leta 1930) Nacionalizirano leta 1946; 1949 prikl jisčs«. na Tovarna pločevinastih in žičnih sit Celja, Lsta 1952 se podjetje ŽIČNA esaaiosvc-' ji in loči od Tovarne tehtnic Cel jej ki po* stane samostojno podjetje. Lsta 1964 se prš imanuje v "UBELA" - tovarna tehtnic Celje. ŽIČNA - tovarna žičnih izdelkov - Celje Urabič Alojz (ustanovljena 1930) Po letu 1946 se podjetje združi s Tovarno tehtnic in sit Celje* Leta 1952 se pa osamosvoji pod nazivom ŽIČNA. 'IFA" - Industrija finomehaničnih izdelkov, Celje Ksvinsko podjetje KLIMA Celje Orofenik Ivan (ustanovljena 1939) -majhna obrtna delavnica. Gottfried Gradt^. ustanovljena mala obrtna delavnica 1904 j, Naci analizi rano leta 1948, Do 1949 * se$ta° vi "Obrtnih delavnic" 5 Celje, Od 1949 do 1953 obrat kovinskega podjetja, , Cel j«. . Leta 1953 postane samostojne podjetje, , Nacionalizirano leta 1946» gradbeništvo; v letu 1965 ponovne industrija« "KOSTROJ" - tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev - Slovenske Konjice Do leta 1952 obrat usnjarne Leta 1952 se izloči iz usnjarne, Oo leta 1956 se imenuje "Usnjarski reaiont" « Leta 1958 as preimenuje v sedanji naziv in postane sasno« stojno podjetje« Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Vitanje Ernest Tischlerp kladi varna Vitanje (ustanovljena 1830)» Zaplenjena leta 1945; 1949 preseljena iz Vitanja na Fužine v zgradbe bivše predilnice Vi ta tekst * Kovaška industrija Zreče ŠTIDo Štajerska železoindustri jska druž ba5 Zreče (ustanovljena 1920) Nacionalizirana leta 1949o je pod istim nazivoau Od takrat delu "ALPOS" - tovarna aluminijaste opreme Šentjur pri Celju Smola Vil jeaiin in drug; « Sv Juri j pri Celju {ustanovljena 1937) ;ČretRilo Jože, Sv« Juri j pri Celju (ustanovljena 1896); Čretnik Ivan (ustanovljena 1931) Ustanovljeno z nacionalizacijo treh obratov, , Leta 1953 se imenuje "POLJOSTROJ^Leta 1S53 se preimenuje v ALP0S. "GORENJE" - tovarna gospodinjske opreme Ustanovljena 1953 kot aehanična delavnica in kamnolom v Gorenju« Leta 1958 se ji? . imenovalo 3 industrijsko eksploataci jsko podjetje pričstek proizvodnje štedilnikoVc Leta 1960 so kovinske delavnico preselili v bivše rudarske kopalnice v Starem jašku* Junija 1964 se podjetje preseli v nove ob« jekts v Velenja. 86 Podjetje Obe! e ž j prsd vojsko po voiski Tovarna poljedelskega Tovarna poljedelskega orodja Baiuje orodja Batuje pri Gori(ustanovljena 1936} c* ;ionalizirana leta 1943 EHNIKA" - tovarna igraž in galanterije Izola Ustanovljena leta 1952 "LAMA" - tovarna kovinskih, elektrosnehaničrnh in plastičnih izdelkov Ustanovljena leta 1954 "TOMOS" - tovarna motornih vozil Ustanovljena Ista 1955 "GOSTOL" - Goriške stroj" Mehanična delavnica Štrukelj, Gorica. , ne tovarne in livarne ustanovljena Ista 1921) Nova Gorica Ustanovljena 194? s podaritvijo bivšega lastnika. Do leta 1953 se je podjetje imenovalo »LIVARNA ŠTRUKELJ" - nate preimenovano v "GOSTOL" o Jugoslovanske železnicepodjetje za popravilo voz in strojevNova Gorica Ustanovljeno leta 1954 VozilaGoricaGorici mpeter pri Pod Italijo - leto ustanovitve neznano. , Po letu 1945 Pokrajinsko avtopodjetje PAP. , Od 1946 do 1948 v sklopu DAPPSa. , Ajdovščina« Od aprila 1948, samostojno podjetje z imenom AVT00BN0VA. i/Kovinsko podjetje Postojna Ustanovljeno leta 1955, "ALUMINIJ" -livarna pre. Obrtno podjetje do leta 1962 - leta 1962 delava metal ovmonta« preide v industrijo* ža - Komen "TRENTA" - kovinsko indu~ 256. -1957 je bilo ustanovljeno obrtno ko^ strijsko podjetje vinsko iodjetje »TRENTA« Bovec, 10, 11, 1962 Bovec je prešlo v industrijo z nazivom; kovinsko industrijsko podjetje TRENTABovec Tovarna kovinskih utenzilij Kobarid Ustanovljena leta 1951 z nazivom TIKKobarid. Leta 1963 se preiaenuje v Tovarno kovinskih utenzilij, ft7 Podjetje K0VIN0PLASI1KA - Lol Obal e ž j e pred vojsko po vojski 278 1 1 «1954 je bilo ustanovljeno Obrtno ko« vinsko podjetje LOŽ. Leta 1960 ss preimanujs v KOVINOPLASTIKOLOŽs 7 J „1961 je bi. 1o podjetje pazvršiSeno v industrijo« BELTbelokranjska železo1 i varna in strojna tovarna Črnomelj Ivan LaknePj Livarna Črnomelj (ustanovljena 1901) Nacionalizirana leta 1948o. Do leta 1955 pod iaienosi Belokranjska železo! mma, , Leta 1955 združeno s tovarno učil v Črnomlju v podjetje BELI, LIČl1toželezna industrija Črnomelj Podjetje je bilo do leta 1961 obrtnega zna. £aja0 25o 1 1. 1961 pa je dobilo status industrijskega podjetja. MLINOSIROJ - tovarna stroLeto ustanovitve neznano. Lastnika jev Domžale Zorman in Volk. , Zaplenjeno leta 1945o Obrata KLAS in REMONT se združita v podjetje MLINOSTROJ. ELEKTROSTROJNO podjetje Grosuplje Podjetje je bilo do leta 1962 v obrti. Le= ta 1962 pa preide v industrijo. TITANtovarna kovinskih izdelkov in livarna Kasni k TITAN d<, ds> Kranjska tvornica žel jezne i livarske robe i ljevaonkas, Kamnik (ustanovljena leta 1896) Zaplenjeno 1945; 1948 priključeno podjetje HoEevar CDe Kamnik1951 zopet izločene in postane samostojno. Tovarna kovanega orodja CcDsHočevar? tovarna poljedelskega orodja Nacionalizirana 1948 in združena s podje= Karanik Kamnik (ustanovljena 1920Jeta) tjam TITAN-, Kamnik; Ista 1951 zopet samo« stojno Industrijsko podjetje TRIBUNA-, F. Batjel , Ljubi jana (ustanov"TRIBUNA" -Ljubljana Ijeno 1900) Nacionalizirano 1948, - ■ industrija obdeloKramar Jurij (ustanovljeno 1936). » Bučar valnih strojev j LjubFranc (ustanovljena 1942)Milmann 1 jana (ustanovljena 1916)5 Pajk (ustanovljena 1937) "SATURNUS" kovinsko pre"SATURNUS" Ljubi jana (ustanovi jena 1921); . deloval na industrija: TUBA Ljubljana (ustanovljena 1927)-, embalaža f, avtooprema. Ustanovljeno 1948, -, Leta 1951 združeno s podjetji Hilmann in Pajk, , Do 1954 kot Mestno strojno podjetja, . Od tedaj Indos« Nacionalizirana 1946, 1949 priključene podjetje TUBA« Od leta 1956 samostojno podjetje5 ker se odcepi podjetje "TUBA" Tovarna karoserij AVTOAVT0M0NTAŽA d«de Ljubljana (ustanovi jeZaplenjena 1947 MONTAŽA, Ljubi jana na. 1937) .88 Podjetje Obe] j « pred vojsko po VOJSKI podjs+je za avtoisatizacijo prog* Ljubljana "KOT" - tovarna kovinskega okovja Tacen Pred vojno majhna privatna dsUvrdca* Podjetje je bilo ustanovi j eno leta 1954 z nazlvo« Železniško podjetje za signal :-i ? le naprave; 2903»1961 se preimenuje podjetje za avtornatizaci jo prog-. Po vojni je bilo podjetje v sklopu TGK » Ljubljana« Od maja 1958 samostojno tje s sedanji® nazivom« podjs »LITOSTROJ* tovarna in i ivarna Ljubljana Schsieiter, . tovarna turbin-. Škof j a Loka (ustanovljena 1922)5 ArDolenc, livarna Kodeljevoi Jugoindos, Keršič. Vižaarja (ustanovljena 1938); Livarna Sniole; Podssnreka (ustanovljena 1933); Livarna Mutar Huta ob Dravi (ustanovljeno 1860), E-. Eylertf Maribor (ustanovljeno 1910), Ustanovljeno leta 1347; 1945 kot centrala za aanjše obrate: Skofja LekaKodeljevo; Vizsiarjej Maribor, - Pods^rska in Mata ;1 947 odpravi jen obrat Kodal jevo in izločen obrat Huta; 1948 oddan obrat fteribor1949 pa Škofja Lcka? Vlžatarje in Podstareka* "SKiP^strojno kovinsko industrijsko podjetje Ljubljana Jugoindus; Vizroarje (ustanovljena 1938): Kremžar Franc; Šentvid (ustanovljena 1922) s Vojnovič CiE£. Vič (ustanovljeno 1922); , Livarna Pajk, Poljane - Trat£(u~ stanovi jeno 1936)s Poljšak Tone? Trata (ustanovljeno 1945) r. Nilmann, Ljubljana (ustanovljena 1916) Ustanovljeno 1949 iz osaiih nacionaliziranih obratov; obrat Trata izločen iz podjetja 1950 leta in preimenovan v Tehnični /institut Glavne direkcije kovinske industrije LRS; obrata Poljane in Ljubljana 1951Jeta preaeSčena pod upravo lokalne industrije, - Dotlej ss js imenovalo podjetje Remont, iNKOP - industrija kovinske opreine Kočevje Podjetje je bila ustanovi j eno '! 946, 1 eia9 kot obrtno podjetje KLJUČAVNIČARSTVO. 1*1« 1962 se preimenuje v iNKOP in dobi status industrijskega podjetja. ITAS - industrija trans« portnih sredstev in oprema Kočevje industrija transportnih sredstev in opreme !TAS -Kočevje je bila fomrana 1, L 1960« iz obrtnega podjetja DOMKočevje in delavnice AVTOKočevja, -tovarna tekstilnih strojev in naprav Kranj Ustanovljena leta 1S56 z združitvijo To» varne tekstilnih strojev in Tovarne lovskih pušk in patronov, - Jugoslovanske železnicepodjetje za elektrifi« kacijo prog - Ljubljana Podjetje za elektrifikacijo prog je dobilo status industrijskega podjetja 3. -4*1954, 89 Podjetje Jugoslovanske železnice - podjetje za nbnovc tintaga .»(ateriala ijubijana Ob e 1 pred vojsko e z j e po vojski Podjetje se je do leta 1961 imenoval o -železniško transportno podjetje Ljubi janaobrat za obnovo tirnega materiala. Status industrijskega podjetja je podjetje dobilo 1, 1. 1961» Jugoslovanske železnice - podjetje za popravilo voz in strojev - Ljubljana » Prejšnji naziv podjetja je bil: J. Z. strojna delavnica Ljubi janaŠiška, Podjetje je dsbi lo status industrijskega podjetja 1, 1 «, 1954, , Tovarna kovinske galante« Seta, Ivan Seunig^ Tacen (ustanovljena Ustanovljena 1946 iz nacionaliziranega porije Ljubljana 1918)s Jakše in Pajk Hugoj Ljubljana (udjetja EKA# Ljubljana; 1947 stanovi jena 1928) EKA ing. Vl .Stare9Ljub» Ijana (ustanovljena 1927) "TUBA" - tovarna kovinskih Lajovic Milivojs Ljubi jana(ustanovl jena in plastičnih izdelkov, 1927) Ljubljana "ROG" - tovarna kovinskih - Ustanovljena 1949 izdelkov Ljubljana Nacionalizirano 1946« 1949 priključeno podjetju SATURNUSs 1956 se osamosvoji. 'TOPS" -tovarna pisarniških strojev in .precizne mehanike Ljubljana Ustanovljena 1952 Kovinsko podjetje Ljubljana "UN1TAS" UNlTAS, d. z o9s, Ljubljana (ustanovljeno 1933)s Alumils Ljubljana (ustanovljen 1942), RupenaLutzs Ljubljana (ustanovljena 1932)s ZvonfLjubl jana (ustanovljen 1923) Nacionalizirano 1948; avgusta 1948 združitev podjetij Alumil, RupenaLutz in Zvon® Kovinska industrija Ig Podržaj Ciril s Ig (ustanovljena 1926) Nacionalizirana 1948 Tovarna vijakovj, Ljubljana Vojnovič Toraos Ljubi jana(ustanovl jena 1910) Nacionalizirano leta 1948, Oo leta 1956 v sestavi Saturnusa in SKIPa» Leta 1956 se je osamosvojilo® "UTENSILIA" - tovarna teb stilnih potrebščin Ljubljana FavoritFoesel & Kunstj Maribor (ustanovljena 1932); Žepič i Kovačič:; Kranj (ustanovljena 1934); Cakš Vladimir; , Ljubljana, ustanovljena 1946) Ustanovljena 1946» V oktobru 1946 prenos strojev iz podjetja Favoritj Maribor; 1947 priključitev podjetij Čakš Vladimir Ljubljana in Žepič S Kovači č? Kranj« ŽIČNICA - Ljubljana 90 Ustanovljeno 1950 pod naslovom "Mehanično podjetje lesne proizvodnje" »Leta 1953 se je preimenovalo v "ŽIČNICA11. , Podjetje pred vojsko Obe! e ž j e po vojski Industrija motornih vozil Novo iiiesto Ustanovljena 1856. Tovarna vijakov "PLAHEN" Kropa Kovinska zadruga z oej*Pla!fiaru Kropa (usta« Od 1945 do 1947 zadružna last; 19V? po skle= novi jena 1894); Lazar I«; Kamna gorica (upu zadružnega zbora podarjeno državi ;odslsj stanovi jena 1872), ; Pirc„. Upnica (ustanov« pod i osno« Plamen? Krapa, , Ista 1946 prikl ju Ijena 1865). cena obrata LLazar Kamna gorica in Simon Pire? Liprnca, . !, T!0!, ? tovarna industrijske opreme Lesce, Ustanovljena 1950 kot okrajno ključavničar« sko podjetje. Ista 1954 ss preimenuje v KEMj leta 1956 v T!0, Tovarna verig - Lesce pri Tovarna verig, , dod. -Lesce (ustanovljena Bledu 1922) Zaplenjena leta 1945. . "ELIFelektroli .' arska industrija Trbovlje Ustanovljena lata 1954 Strojna tovarna Trbovlje Mehanična delavnica v sestavi rudnika Trbovlje. Do leta 1949 le več delavnic v sestavi Rudnika Trbov!jer od 1949 postane podjetje samostojne Tovarna šivalnih strojev ■MIRNA« Hirna Podjetje je bilo kot cbrt ustanovljeno 10> 11*1964 status industrijskega podjetja je dobilo i4. , U957<, Tovarna pil "TRIGLAVTržič Pilarna TriglavTržtč (ustanovljena 1923) Zaplenjena 194S Tržiška tovarna kos in srpov Tržič Kajetan Aha£ičs Tržič (ustanovljena 1815) Nacionalizirana leta 1946; 1947 združena oba Karol Globočnik:. Trži č(ustanovl jena 1784) obrata. l, Mehanikal, -Lendavar Industrijsko ppdjetje za predelavo kovin in pla^ stičnih mas Ustanovljeno leta 1949 kot "Obrtno podjetje Mehanika" Lendava, Status industrijskega podjetja Ima od 1f, V^1962e "TEHNOSTROJ" Ljutomer Ustanovi j sno 1352, 11 PR ! MATMovarna kovi nske opreme Maribor TOFRA, Tomažič Franc » tovarna noŽ8v(usta novi jena 1909); ! Schell in drug, tovarna blagajn (ustanovi jena 1898)5Ustar Karel. , izdelovanje tehtnicfustanovl jena 1932) SOFRAiizdeloVokartotek in žigov(ustanov61935) Ustanovljena 1549 z združitvijo štirih saraostejnih obratov ;. do leta 1962 poslovali pod nazivom Industrija kovinskih izdelkov, Maribor: 91. Podjetje pred vojsko 0 b e 1 e ž j e po vojski Tovarna železniških vozil Jugoslovanske državne železnice "Boris Kidrič" , Maribor Ustanovljeno 1947 pod imenom Železniške de» lavnice. Maribor, Leta 1954 preimenovano v sedanji naziv. "JEKLO" tovarna kovanih izdelkov Ruše Pogačnik A-f Ruše (ustanovljena 1901) Nacionalizirana leta 1946; 1949 združena s tovarno kos Slovenj Gradec in Tovarno kos in srpov SveLovrenc v podjetje "Pohorska tovarna kovanega orodja" , ; Ruše. 1951 izločena in odslej samostojna. Tovarna strojev "STROJNA" Ernest Evlert; , Maribor (ustanovljena Maribor Zaplenjeno 1945« Od 1946 do 1948 priključeno 1910), METRO; livarna Maribor* (ustanovLitostroju kot obrat Maribor? odtlej samo - Ijeno 1936) stojno. Leta 1949 priključena livarna Metro. Tovarna kos in srpov* Lovrenc na Pohorju Henrik Kiefels tovarna kos in srpov?, Sv. Lovrenc na Pohorju (ustanovljena 1881) Zaplenjena 1945» 1946 združena s tovarno kos Slovenj Gradec; 1949 z Železarno Ruše v podjetje Pohorska tovarna kovanega orodja^Ruše; 1951 izločena in osamosvojena. "METALNA" tovarna konstrukSplošna stavbna družba Maribor (usta« cijj, strojnih napravf novljena 1920). poljedelskih strojev in livarna - Maribor. Zaplenjeno 1945e Tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor Med vojno zgrajena tovarna letalskih Zaplenjena 1945 in ustanovljena avtomobilska delov, Maribor tovarna. "PANONIJA" industrija kovinske galanterije Murska Sobota Ditrich Gustav? Murska Sobota (ustanov« Nacionalizirano 1946; 1948 združeno z drugiIjena 1926) mi obrati v mestna industrijska podjetja; iz« ločena 1950, Tovarna kovinskih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas "Jože Kerenčič" - Ormož Do leta 1962 "Zavod Jože Kerenčičj Ormož" od 30Je1962 je podjetje dobilo status industrij skega podjetja® Jugoslovanske železnice podjetje za popravljanje voz, Ptuj Del ovni ška podružnica JDŽS Maribor Ustanovljeno v dosedanjem obsegu leta 1954. Tovarna avtoopreme Ptuj Tovarna avtoopreme Ptuj je nastala iz obrtnega podjetja Avtokaroseri ja Ptuj z dne 9e9. 1958« 92 Podjetje G b e 1 e ž 1 e pred vojsko po vojsk! Tovarna poljedelskega orodja Gre' ; ri *il-: 'ndustrija železa d, d« žele in livarna Muta zarna mu (ustanovljena 1786) -livarna Muta (ustanovljena 1850) Nacionalizirana 1946; 194? priključena l ■ varna Muta. ? od 1946 - 1947 izločena kot sa* Ffiostoini obrat Tovarna rezalnega orodja Preval je Urbane ignac in Marij? Ustanovljena 1947 Tovarna kos Slovenj Gradec Koellnsr « sinSlovenj Gradec (ustanovNacionalizirana 1946 in združena s Tovarno Ijena 1773) kos svciovrsne na Pohorju1949 združena s Pohorsko tovarno kovanega orodja Ruše, 1951 izločana in odslej samostojnao TOSOTovarna obutvenih strojev in oprenie: LADJEDELNIŠTVO <•2, OKTOBER" - podjetje za popravilo ladij - Koper Podjetje je bilo do leta 1963 obrtnega značaja, Leta 1953 podjetje dobi Status industrijskega podjetja«. Ustanovljeno je bilo podjetje leta 1964, delno iz likvidiranega podjetja LADJEDELNICA Piran«, delno z novimi objekti. P o d j e t j a ? ki jih v Industriji n s s p r e m 1 j -a '* o v s 2 Avtoobnova Celje - Medlog Mehanična delavnica Šol man Franc (usta« novi j ena 1938) Nacionalizirana leta 1848, , od 1948 vključena v DAPPS; od tedaj samostojna-, (obrat od leta 1962), Kovinsko podjetje Žalec Lorber Josip in coapej Žalec (ustanovNacionalizirano 1948= (obrat) Ijeno 1900), Kovinsko podjetje Ribnica Pletilnica žičnih mr&žp Sodražica Jakob Oražem, Ribnica (ustanovljeno 1881) Ivane Evgen^ Sodražica (ustanovljena 1895) Nacionalizirano 1948. Do leta 1950 v sestavi Slovenija Šport in do leta 1953 PlanicaSporto Leta 1955 se preimenuje v Partizan^ Nacionalizirana 1948 (obrat) "ELEKTRA" Ljubljana Boškovič Edof Ljubljana ■, ustanovi jena 1935)Sedovnik Prane, Ljubljana, , usta novi j ena 1934) Nacionalizirana 1948, . 1949 združeni obe po= AVTOOBNOVA - Ljubljana Asioif Ljubljana (ustanovljena 1934) Zaplenjeno 1945; od 1946 do 1948 v sklopu DAPPSa« Od marca 1948 samostojno podjetje (obrat) 93 Podjetje 0 b e 1 e ž j e pred vojsko po vojski "Pohorska železarna" Zg„ Poljskava • Pohorska železarnaj, Zg»Po1 jskavafZorath Draga (ustanovljena 1938) Nacionalizirano 1948, Spada pod obrtno podjetje KOVINAR, Vitanje "Avtokaroseri ja" Maribor Pergler Franc, Tvornica za vozove, prikolice in karoserije, Maribor (ustanovIjena 1905) Nacionalizirano 1946, do 1948 v sklopu DAPPSa, od aprila 1948 samostojno podjetje, obrt. Ladjedelnica Piran Postala iz obrtnih delavnic in vključena v industrijo leta 1948. Likvidirana 1964. ELEKTROINDUSTRIJA "Eta" industrijsko podjetje elektrotermičnih aparatov Cerkno Obrtno podjetje Radio elektromehanično po* djetje "Rempat' 1 CerknOf ustanovljeno 30„XI„ 1947; od 31„!<, 1958 indust riisko podjetje pod sedanjim nazivom. "Avtoelektro" podjetje za proizvodnjo avtoelektromateriala Tolmin Od 30»8o1955 v izgradnji f 1o701963 je dobilo status industrijskega podjetja« "Elma" tovarna elektromateriala Ljubljana^ Črnuče Ing. Vovk* Ljubljanaj Resljeva cestaj Pirnats Ljubljanas Karlovška cesta. Nacionalizirana 1948; 1949 združeno s tovarno "Zmaj" , Ljubljana; 1951 zopet samostojno« "Energoinvest" SarajevoElektroobrat Kranjskih deželnih elektrarn, Nacionaliziran 1946. Do leta 1949 obrat tovarna transformatorjev Ljubljana (ustanovljen 1911) DESa, od 1949 do 1953 samostojno podjetje Ljubi janaČrnuče z nazivom Elektromehanična delavnica, Črnuče, 1953 preimenovano v Jambor; - Črnuče, leta 1961 obrat sarajevskega podjetja Energoinvest« "Zmaj" tovarna baten' j, bate"Zmaj" rijskih svetilk in oglji1924) ko grafitnih Izdelkov Ljubljana doZ o, , z. Ljubi jana (ustanovi jena Zaplenjena leta 1945; 1949 združena z "Elme" Črnuče, 1951 1 očeno in odslej samostojno. "Tiki" elektrostrojno podjetje, Ljubljana LTH, loške tovarne hladilnikovs Škofja Loka 94 Ustanovljeno leta 1950 kot Tehnični inštitut Generalne direkcije kovinske in elektroindustrije, Leta 1954 preide iz gospodarska ustanove v proizvodno podjetje "Tiki" , , Ustanovljeno 1947 ter obratovalo pod nazivom "Motor" električni in hladilni stroji, ga-, silska oprema, Škofja Loka, od leta 1960. dal j« posluje pod sedanjim nazivom. Podjetje Obeležj pred vojsko po VOJSKI "Mehanika" proizvodnja izdelkov precizne mehanika. , Trbovlje sestavi rudnika Trbovljs Leta 1953 ustanovljeno pod nazlvoa "Finomehanika1' Trbovlje od leta 1958 dalje posluje pod sedarijlat nazivoa TEVEVARNOST tovarna eksplozijsko varnih naprav, Zagorje ob Savi Do lata 1962 v sestavi rudnika Zagorje. -od leta 1962 posluj a kot samostojno podjetje pod sedanj i ni nazivom. "Elrad" industrijsko podjetje za izdelavo anten in pribora Gornja Radgona Od 14»VI»1955 obrtno podjetje "Elrad" ; z dns 317. 1961 je bilo podjetje preregistrirano v industrijsko podjetje "Elrad8 Gornja Radgona« EHelektro industrija in splošna montaža. , Maribor Železoprometj d, d« Sapp, Fiuze; GraZj. (ustanovljeno 1928) - podatki za Tobi, Pod sedanjim nazivosi pri Sel a obratovati 1963; ko sta ss združili podjetji Hidroraon« taža Maribor in Tovarna termoelektričnih proizvodov (Tabi) Bistrica pri LimbušuPodjetje Tobi je do leta 1956 obratovalo pod nazivom Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov«. Pod omenjenim nazivom so delali od zaplembe v letu 1945 dalje. "ISKRA" tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj - samostojne tovarne v sklopu Iskre: Podjetjezdruženo s sedanjo ISKRO leta 1961, " ISKRAMovarna avtoelektričnih izdelkov, Šempeter pri Gorici Kot ekonomska enota ISKRE pričela proizvajati v marcu 1960, status tovarne v okviru podjetja "ISKRA® pa so dobili 1, 7, 19&1s 1 ISKRAMovarna kondenzatorjev, Semi č Leta 1951 ustanovljen obrat od Instituta za elektroveze, nato prešel v sklop Telekomunikacij do 1958s nato spet v sklop !EVja do fuzije z ISKRO od 1, 7, 1962 samostojna tovarna v skloou ISKRE „ "ISKRA" - tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov? Kranj Ustanovljena 1946 v prostorih predvojne Ju« oobrunSt oz, nemške volne indiistrije, - " ISKRA" - tovarna elementov za elektroniko iEV Ljubljana Leta 1947 ustanovljen Institut za elekt. roveze« ki je posloval kot zvezna ustanova za kratkovalovne aparature. Proizvodno podjetje je postalo lata 1955, - v letu 1961 v sklopu ISKRE, , 85 Podjetje "ISKRA" tovarna električnih aparatov, Ljubljana pred vojsko 0 b e 1 e ž j e po vojski Ustanovljeno 1949, obratovala kot samostojno podjetje TELA do leta 1961 1 nato prišla v sestav ISKRE "ISKRA" tovarna elektronskih naprav, Ljubi jana Do 1. 7. 1962 obrat lEVs nato v sklopu ISKRE kot samostojna tovarna. "ISKRA" tovarna za elektroniko in avtomatiko, Pržanj pri Ljubljani Ustanovljeno leta 1951 z nazivom Telekomunikacijej od leta 1961 v sklopu ISKRE. "ISKRA" tovarna elektronskih merilnih instrumentovj Horjul Inštitut za elektroveze prevzel od Rašice Gameljne stavbe, jo adaptiral in preselil vanjo obrat Elektronike 2CLinaja 1957 iz ta« kratnih prostorov na Linhartovi cesti. Od 1e7o1963 samostojna tovarna v sklopu "ISKRE" . "ISKRA" tovarna električnih in merilnih instrumentov, Otoče V prostorih Tekstilne zadruge Otoče* ki je bila opuščena 31. 7. 1958, je pričel z delom obrat ISKRE v letu 1959; 1. 1. 1963 dobil o« brat status tovarne v sklopu ISKRE. "ISKRA" tovarna elektromotorjev, Železniki V letu 1963 prišel del podjetja "NI KO" Železniki v sklop ISKRE. "ISKRA" tovarna pol prevodTovarna pričela obratova v letu 1964. nikovs, Trbovlje 11 ISKRA" tovarna usmerniTovarna je pričela poslovati v novembru kov, Bršljin pri Novem 1962 kot obrat Elektromehanike Kranj? od 1. mestu 1. 1964 posluje kot tovarna v sklopu "ISKRE" . EM - elektro industrija in - Hidromontaža Maribor je bila ustanovljena lesplošna montaža Maribor ta 1948« 1949 priključena Elektromontaža, , Ljubljanaj leta 1963 združeni s Tobi v EM Maribor, "ELEKTROKOVINA" tovarna elektrokovinskih izdelkov Maribor Kovina d. d. , Maribor (ustanovljena 1919) Zaplenjena 1946; do 1948 kot OESs elektrome« Stein, d. d. Maribor. hanične delavnice; , Maribor; od 1948 samostojno podjetje pod sedanjim nazivom. Tovarna kolektorjev, Idrija Pričela s poskusnim obratovanjem 1963 96 Podjetje pred vojsko Obeležje po vojski Podjetja:ki jih v Industriji ne spremi jamo vež: "ERMA" tovarna elektroradlomehanike, KoperSmarje Ustanovljena 1356. . nehala obratovati 1960 KEMIČNA INDUSTRIJA "TESNILKA" - tovarna tesnil in plastičnih masj Medvode Ustanovljeno februarja 1947 kot "DON i T" tovarna tesnil Medvode; marca 1954 spremenjen naziv v sedanji. Tovarna AERO - Cel ie "ETOL" - tovarna esenc in eteričnih olj - Celje Viljem Brauns, tovarna anilinskib barv in kemičnih proizvodov, Celje (ustanov^ Ijena 1922) Zaplenjena 1945; 1948 združena s kemično tovarno Avgust Čopič: Maribor in 1949 s tovarno eteričnih olj ETOL v Cel j ti* Od 1952 samostojno podjetje. Podružnica nemškega podjetja^Schiirirnel S cor" Nacionalizirano 1945; aprila 1949 združe (ustanovljena 1924) na s podjetjem AERO; od avgusta 1952 samostojno podjetja. "IPLAS" - industrija plastičnih mas in umetnih smol -, Koper Podjetje ustanovljeno koncem leta 1955 pod Imenom "PLAMA" Podgrad, Od leta 1962 se i« meriti je "IPLAS" , Združena kemična industrija Domžal e Medič in Zanki (ustanovljena 1926) Škrob - dekstrin (ustanovljena 1933) Ljudevit - tovarna lakov, Domžale Ustanovljena po nacionalizaciji 1946 z združitvijo podjetij Škrob - dekstrin in Tovarno suhih barv Domžale leta 1948* Leto nato s e ji pridruži še "HelioK11, , ki je bil do leta 1952 v sestavi C0L0R - Medvode, Kmalu dobi podjetje naziv - Združena kemična industrija Domžale. Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik Tovarna kemičnih izdelkov AJesten d. d, . . Celje (ustanovljena 1851) Tovarna superfosfata Celje* Nacionalizirana 5*septeiabra 1946» Industrijski kombinat "SVIT" Kamnik 5 obratov; "Kalcit® Stahovica lastnik Preklet (ustanovljen 1936 j "KREMEN" Domžale last Osolina (ustanovljen 1925); "TOBI" Ihan last d. >z o, z, (Budna, Gašnerlin 1930) "Keramika® - Kan)r; ikflast Šnabs (ustanovljen 1877), "Peč" Mengeš, last Kosmač - Battelino (ustanovljen 1926) Združena 1949 iz obratov; Keramika Kamnik, Kreaen Dofflfale, Peč I, - I L, IN-, Mengeš, TOBir Ihan in obrat "SVIT11 Kamnik (ustanovljen 1949) r ki se je imenoval do 1954 Mi» larna Kamnik, . Leta 1963 je postal "Model i t" obrat industrijskega kombinata "SVIT" « 97. Podjetje Obeležje pred vojsko po vojski Industrijsko podjetje "Kamnik" - Kamnik Nastanek podjetja ssga v leto 1852«, Pred vojsko sa je podjetje imenavalo "Vojno državna smodnišnica " Naziv "Podjetje Kamnik" In status industrij, skega podjetja je podjetje dobilo leta 1945, "MELAMIN" kemična tovarna Kočevje Do leta 1959 - Kemična tovarna Kočevje v izgradnji. Leta 1963 se preimenuje v' HEMMIN in poskusno obratuje do leta 1964. nato preide v redno obratovanje. HEX0TERMn - kemična tovarna e KIK, kemična industrija Kranj Kranj Tovarna mila Ign^Focke Kranj (ustanovi je« na leta 1920) Nacionalizirana 1946 "BEL INKA" -tovarna elektrokemičnih izdelkov Šentjakob Ustanovljena 1948, s 1„ 1X^1957 tovarna v poskusnem obratovanju za 1 leto. Od leta 1958 naprej deluje pod sedanjim naslovom. "JUB" tovarna barv Dol pri Jub, tovarna boja, družba z o. j. (ustaLjubljani novljena 1890) Nacionalizirana 1946« Tovarna kemičnih izdelkov "ARBO" - Podgrad Podjetje za pridobivanje olja, ustanovljeno 1860; 1880 pogorelo, 1910 ustanovlje« no podjetje za suhe barve od leta 1924 lastnik A. Kanskv«, Od leta 1938 v tem podjetju tudi obrat nemške tovarne Boehme^ Nacionalizirano 1948 kot Tovarna organskih barvil j ki se loči 1953 in preseli v Celje; novembra 1953 ustanovljeno sedanje podjetje. Tovarna kleja - Ljubljana Akcijska družba za kemično industrijo Ljubljana (ustanovljena 1883), Zaplenjena 1945e Združeno podjetje "TE0L0LJARNA" - Ljubljana Dr. Th. comp»G. Boehffle (ustanovljena 1935) Kranjska tovarna lanenega olja in firneža; Horvat in Co. , Ljubi janas ustanovljena 1923. Zaplenjena 1945* 1947 združena z nacionaliziranim podjetjem Tovarno jedilnega olja Vir - Domžale in Tovarno olja in firneža Britof pri Kranju, razdružena, samostojno podjetje leta 1954, - Leta 1959 združena v podjetje" TE0L0LJARNA11 z OLJARNO. "LEK" - tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov - Ljubljana Ustanovljena 1946 (del strojev iz tovarne Bratje Turna; , del iz kemično farmacijske tovarne K0LAR v Ljubljani); 1947 združena s kemijsko farmacevtskim oddelkom kemične tovarne Hrastnik. Leta 1962 se združi s "Krko" Novo mesto v Farmis. Leta 1964 ponovno samostojno podjetje. 98 Podjetje Obe! e ž j s pred vojsko po vojski "VEDROG" - veledrogeHja » Podjetja je bilo. ustanovi jeno 27. , 9 .1954 z Lavrica nazivom VELEDROGERIJAeksportImporL 16, . V L 1955 js bil spremenjen naziv v VEDROG » VE. LEDROGERiJAr Do "leta 1958 je bilo podjetje v izgradnji; Leta 1958 se je VEDROGO priključilo trgovsko podjetje "Drogeri ja" - Ljubi jana in je podjetja dobilo naziv Veledrogeri ja. Leta 1960 se je podjetje odcepilo od Trgovskega podjetja Orogerija in dobilo nov naziv "VedrogVeledrogeri jaf ki i, na obrat na Lavriciupravo pa v Nazorjsvi 7/1, "ILIRIJA" tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana Golob S Co* tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana (ustanovljena 1908) Zaplenjena 1946; združena z nacionaliziranim podjetjeit! "UNIO" v Mariboruj svačarna Kopač v Ljubljani, Jugokesiotehna ter zaplenjenima podjetjema Vladimir Rečni k in Branko Gorat v Ljubljani c "C0L0R" tovarna barv in lakov Medvode Medič in Zanki, tovarna olja: lakov in barv Medvode (ustanovljena 191819) Nacionalizirana 1946; , združena s tovarno lakov Domžale; 1952 delitev na podjetji Color in tovarno lakov Domžale, , "KRKA" tovarna zdravil, Novo mesto Ustanovljena Ista 1954. . Leta 1962 združena z Lekora v Fansis« Leta 1964 ponovno samostojna Kemična tovarna Podnart A. Pogačnik, kemični laboratorij, Podnart? Likvidirana 1945; ponovno ustanovljena 1952« ustanovljeno 1921» "FENOLU" - industrijsko podjetje Borovnica Podjetje je dobilo status industrijskega podjetja 12, 5, 1950 z nazivois Industrijsko podjetje "FENOL IP - Borovnica, , Tovarna^ZLATOROG" , Maribor Tvornica "ZLAT0R0G" ; Dfačar in drugf Maribor (ustanovljena 1879) Zaplenjena 1945= Tovarna dušika "RUŠE" - Ruše Tvornica za dušik d, d, Ruše (ustanovijoZaplenjena 1945« na 1918) "PINUS" -tovarna kemičnih izdelkov Rače Pinus (ustanovljena 1935) Zaplenjena 1945; 1949 združena s tovarno Zlatorog; 1950 razdružena in sarnos "GALANTERIJA" - tovarna pohištvenega okovja in gumbov iz plastičnih nas - Šoštanj Podjetje ustanovljeno leta 1956 pod firmo "GALANTERIJA" - Šoštanj, Podjetje je ustanovil Občinski ljudski odbor Šoštanj, 99 Podjetje 0 b e 1 e ž j e pred vojsko po vojski "POLIGALANT" - podjetje za izdelavo embalaže, Volčja Draga Prejšnji naziv podjetja "POLIGALANTNOVA ' GORICA" - Volčja draga, 8»X» 1964 se preimenuje v H POLIGALANT11 -industrija za predelavo plastičnih mas. Podjetja, ki jih v Industriji ne spremljam c več "SALVETTI" - Piran ski obrat. "Ustanovljeno 18S3 kot podjetje d. d. ( ki Še vedno neurejeni pravni odnosi (. lastniki je proizvajalo steklo, milarna in strandedičev v Italiji. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Opekarna Brežice Treppo Leonard (1903) Nacionalizirana 1946 Apnenik Pečovnik, Celje Apnenik d. z o«z, Pečovnik pri Celju Do 1«VIM952 pri Tovarni dušika Ruše« nato osamosvojeno. Celjska opekarna Celje Opekarna Edmund Unger Ullman (ustanovljeno 1884) Celjska opekarna, , Zaplenjena 1945f: 1947 priključitev obrata Franc Sodinj 1948 opekarna Bukovžlak in 194! opekarna Brežice; znova razdruženo 19520 Opekarna Ljubečna - BukovOpekarna Sodin (ustanovljena 1894) 21 ak Skupaj s Celjsko opekarno do 1952 s nato samostojno podjetje. Ingrad Celje gradbeno inUstanovljen 1, i <, 1959 ob združitvi 5 gradbedustrijsko podjetje nih podjetij v Celju. Opekarna Ločef Loče Opekarna Franc Possek (ustanovljena 1912) Zaplenjena 1946<, SGP Primorje, opekarna Latuzi A, (ustanovi jena 1930) Nacionalizirano 1948; 1950 združeno s kamnollirska Bistrica lomom Ilirska Bistrica; 1952 osamosvojenoc Ruda Izola proizvodnja in Ustanovljena 1892 lastnik Giovani Nardone Od leta 1947 do januarja 1954 posluje pod prodaja gradbenega mafirmo Ruda d. dJzolaf nato pod sedanjim nateriala zivonu Solkanska industrija apnar NI podatkov« Solkan Rdeča zvezda Solkan; 1950 združeno s podjetjem "ISoSeptember Anhovo' 1; 1952 osamosvoje no» 100 Podjetje Obe! e ž j s pred vojska po vojski "ISoSeptember" tovarna cementa in salonita" Anhovo, Ustanovljena 1919 kot podjetje Cesnenti isonzo SA Nacionalizirano 1947; tieiii Rdeča zvezda. 1950 združeno s podje "Marmor" obrat podjetja Jadran eksportimport Sežana Kaiiinol Oiii Vitez Vrhovlje (192&), Kamnolom Doline (1900)f Kamnolon! Brje (1922) Kaainolom Tofoaj (1928), Kariinolom Loker (1933) Ustanovljeno 194? iz 8 karnriolofflov ; 1948 ločitev kamnolomov Kopriva f Skrbi na in Kozje : priključi Industrija naravnega kasana Ljubljana; do 1953 naziv: Industrija kraškega marmorja Repeniabor 1955 Industrija kraškega marmorja SažanaDutovl je, 1956 Marraorindus Ssžana Outovlje. Opekarna Radomlje Opekarna Radomlje. , Pavlin in Coir!p3. Šraj (ustanovljena 1905) Do 1951 v sestavi Ljubljanskih opekarn in Opekarne Mengeš do 1952 1 nato samostojno. Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste obrat Opekarna Mengeš Opekarna Mengeš. : Jančič in drug (ustanovljena 1910) Ustanovljena 1950 z združitvijo opekarn MengešVodice? Radomlje in Podjetje za gradbeni material Kamnik, Razdruženi obrati v samostojna podjetja 1952, Apnenica Dobrepolje; Dobrepol je Apnenica Dobrepol je, Egon Vodlan (ustanovNacionalizirana 1946; do 1950 združena z oIjena 1911) Apnenice , Stope, Tomšič Marikrajno opekarno Boštanj, 1951 združena z o= ja (1930) pekarno Stope« Kranjske opekarne Opekarne Bobovk, Zabret Janez 1904? Opekar1, - IV, 1959 ob združitvi opekarn? Češnjevek; na Češnjevek; Stempihar Jože 1939 in Ope« Bobovk in Straži šče, karna Siražiščs LPičulin 1937, . Gorenjska opekarnaj DvorOpekarna Šindler Frančiška (ustanovljena Podržavljena z odkupno pogodbo 1947. ska vas 1932) Industrija apna, Kresnice Bizolla apnenice; , Kresnice (1929) Nacionalizirana 1946; 1950 združena s Cementarno Trbovlje; 1952 ločena^ Cementar industrija grad~ Cihlar J* (ustanovljen 1910) benega materiala, Ljubljana Razdružitev 1952Nacionalizirano 1948o Opekarna Črnuče pri LjubOpekarna F. -. Juvan Črnuče (ustanovljena Ijani 1948) Nacionalizirana 1948; 1949 priključena opekarna Ig in 1950 opekarni Verd in Vrhnika, . "Izolirka" Ljubi janaHoste Anton Resj industrijsko in gradbeno poNacionalizirano 1946 in preimenovano v indjetje Ljubljana (ustanovljeno 1861) dustrijo bitumenskih izdelkov; 1949 priklju čena destilarna obrata Mestne plinarne; 1951 preimenovano v sedanji naziv-. . ^ Podjetje 0 b e z j e pred vojske po vojski "Mineral" industrija naravnega in umetnega kamna s Ljubljana Alpeko Ljubljana 1936c Kamnoseštvo Alojz Jankovlč, Franjo Kunaver in iglic v Kranju. Nacionalizirano 1946; združena s tremi nacic naliziranimi podjetji 1948 in 1950 s podjetjem Industrija naravnega kamna Ljubljana« Priklju£eno 5 kamnolomov 1948 in 1949, Prejšnji nazivs Industrija naravnega kamna Ljubljana, , od 1964 dobi še Posavske rudnike bari ta » "Gradiš" obrat gradbenih ^ - Ustanovljeno 1951 kot Tovarna gradbenih pol. polizdelkov in novih izdelkov; od junija 1955 v sklopu gradbenegradbenih materialov, ga podjetja "Gradiš11 kot obrat, Ljubljana Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS. Poizkusni opekarski ob= rat Gameljne. Ustanovljen 2<, IV6 1954« Ljubljanske opekarne, Združene opekarne d. d, (ustanovljena 1920) Nacionalizirana 1946; 1948 združitev z dve» ma opekarnama Comino v Dragi in Češenj v Gameljnah ; 1949 z opekarno Radomlje in Vrhniš. kimi opekarnami« Splošno gradbeno podjetje - Ustanovljen leta 1961. "Slovenija ceste" r. kamnolom Preserje JZ Sekcija za vzdrževanje Ustanovljeno 1914, Belokranjska železnica. Od 1945 v sestavi JDL prog Novo mesto Novomeška opekarna Zalog Opekarna Seidel Frane (ustanovljena 1880) Nacionalizirana 1948s do 1951 združena z opepri Novem mestuo karno Prečna; od 1952 - 62 samostojna, nato zopet združena s Prečno. Opekarna Ribnica na DolenjFran Kluns ustanovljena 1900. 1946 prešla v splošno ljudsko lasi«, skesi!. "Marmor" Hotavlje, induUstanovljen okoli 1900 - privatnik Nacionaliziran 1948. Od 1949 - 1953 pod uprastrija naravnega kamna, ve podjetja "Mineral" industrija naravnega Gorenja vas in umetnega kamna Ljubljana. , Od junija 1953 samostojen. Cementarna Trbovlje JrbovUstanovljeno 1870 - Trboveljska premogoNacionalizirano 1947; 1950 združena s Kreskopna družba. niško industrijo apna, Apnenice Zidani most in Izolit Radeče; izločena 1952. 23, 10. 1957 se je pripojila Industrija gradb. materiala Zidani most - Radeče« Podjetje 0 b e 1 e ž j s pred vojsko po vojski JŽ Podjetje za obnovo prog Ustanovljeno 1928.lastnik DukiČ in drug* 1946 zaplenjeno; skupaj z Gradisom do janu^ Ljubi janas obrat kamnolom Verd arja 1947; od tedaj JZ Podjetje za obnovo preg Ljubljana-, IGRAD industrija gradbene« 2 obratas Verd in Vrhnika, Ustanovljeno Nacionalizirano 1948ž 1950 priključitev k oga materiala in gradbe« 1896 Fran Kotnik, Verd, ustanovljene 1904 pekarni Črnuče; samostojno podjetje od maja ništvo* Glavne opekarne in laga Jelovšek Vrhnika, 1952, v Industrija gradbenega rnaApnenice Mirko Meinberger (ustanovi je™ Osnovane 1949 po Združitvi okrajne apneniteriala Zagorje no 1906); Trbovlje, premogokopna družba, ce Zagorje (ustanovljena 1948} Gornjeradgonsko opekarniOpekarna Gornja Radgona last nemške občiško podjetje, , Gornja ne GeRadgona (ustanovljena 1888) Radgona Do 1953 v sestavi Ljutomerskih opekarn. Dalje samostojno. Gradbeno podjetje GradbeEppinger Samuel, opekarna (ustanovljena 1948 nacionalizirane in priključene opekarnik Lendava EE opekar1900) ne Dolga vas; - Kobile in DobrovniL Samostojništvo na do 1962 in 1963 obrat "Gradbenika" Lenda va "llmigrad" Ljutomer induHoenigman 0svald; opekarna Ljutomer (ustastrijsko podjetje gradnovljena 1895) Zitek Franc, benega materiala in gradbeništva Ustanovljen 1945 po nacionalizaciji opekarn Puconci , Lukovei in obratov Boreči in Radgona; 1948 obrati Boreči in Lukovei priključeni opekarni Ljutomer Križevske opekarne^riževci pri Ljutomeru Opekarna Boreči (ustanovljena 1907) Do 1953 v sestavi ljutomerskih opekarn. . Od 1953 samostojna« Mariborska opekarna MariborKošaki Opekarna Košaki (ustanovljena 1902) Nacionalizirana 1946; 1948 združitev z nimi opekarnami Pragersko5 Ptuj, Rače do 1954? nato samostojno, . Opekarna Radvanje Jaribor Opekarna Radvanje Nacionalizirana 1946= Leta 1962 se priključi opekarna Radvanje, Opekarna Rače, Rače D, d; z o, j« Opekarna Račelastnik Pipuš* Lingl (ustanovljena 1900) 1948 nacionalizirana; do 1954 skupaj z Mariborskimi opekarnami j nato samostojna. SGP "Pomurje" obrat opekarna Puconci r Murska Sobota-, Opekarna Puconci Ijena 1913) Hartner F. (ustanov Do 1953 v sestavi Ljutomerskih opekarn. Od 195363 samostojnoc V letu 1963 postane obrat gradbenega podjetja "Pomurje" Puconci „ 103 Podjetje Obel e ž j pred vojsko po vojski Gradbeno podjetje "Ograd" Ormoška Ormož, obrat Oraoška z 0. 2. epekarna« opekarna (ustanovljena 1903) d« Zaplenjena 1945 s priključena okrajna opekarna Ptuj (obrat Janežovci); do 1954. Samostoj. m do 1963 nato obrat gradbenega podjetja "Ograd" OnimL Opekarna Žabjak pri Ptuju. Ustanovljena 1906 Brenči E Mihael - Ptuj nato lastnik Celoti. Zaplenjeno 1945; združeno z opekarno v Janelovcih Ista 1954» Industrija granltaj ja in glinenca "Ingmag« Pehorje" Joslpdol. Oplotnice: Grartitolom, Cezlak (ustanovljen 1910), Josipdol : Granitna industrija (ustanovljena 1880)o Od 1920 lastniki »j Ing. Lenarčič, Anton Resr, Podlesnik Anton, Nacionaliziran 1946, , Do leta 1953 združena granitna industrija Josipdol i rs Oplotrica; nato samostojni podjetji« V letu 1963 ponovno združena pod nazivom Industrija granita?, marmorja in glinenca "IngrHagPohorje" Josip. Opekarna Pragerskof Opekarna Pragersko - lastniki bratje 1946 nacionalizirano; 1948=1954 skupaj 2 Pragersko Steinklauber aiariborskimi opekarnami Košakij nato saais« stojno. Podjetja, ki jih v industriji ne spremi jamo več Opekarna Kobarid, Kobarid Opekarna Kobarid (ustanovljena 1922) Nacionalizirana 1947 in zgraditev novih objektov (razen krožne peči] pričetek obrato« vanja 1948* Leta 1963 je podjetje likvidirano« Apno in kamnoseški izdelUstanovljeno 1894* Pavletič Jožef, nato ki Miren. Oskar«, Ustanovljeno z najemno pogodbo 1946; združitev s podjetjem Kras v Opat jem selu do 1955 s Obrtno podjetje "Opekarna Opekarna Vodice; . Feliks Tavčar (ustanovVodice" , Vodice. Ijeno 1930), , De 1952 obrat opekarne Mengeš; nato samostojne podjetje. V letu 1960 je prešlo v obrt. Opekarna Draga Ig pri Ljubljani. Camino Ivan "Zadružna opekarna" Nacionalizirana 1946 po združitvi z Ljub« Ijansklmf opakarnar; ; ločena 1948. De 1960 samostojno podjetje. Od 1960 dalje obrt. Krajevna opekarna Boštanj, Opekarna Bo stan j, last Lazzarini Ludvika Grosuplje. (ustanovljena 1935) Macienalizirana 1946; 1950 ločena obrata Dobrepolje in, opekarne Stope c V letu 1960 je prešla v obrt, . Kamnoseško podjetje "Marmor" Kamnoseštvo Toman Feliks (ustanovljeno Ljubljana 1897) 104 tocienalizirano 1948» Do U960 samostojno. Od tedaj naprej obrL Podjetje 0 b e pred vojske po vojski LESNA INDUSTRIJA Tovarna pohištva Brežice Podjetje je bilo ustanovljeno 8tVe1945r kot Okrajna tovarna pohištva Brežice15„9, 1961 se je preimenovala v sedanji naziv. Lesno industrijski kombinat Obrat St, Jurij, Lssna industrija Štefan "Savinja" Celje Borlak (ustanovljena 1920); Obrat Spodnja Hudinja, Čater IvoCelje (ustanovljen 1921); Obrat Teharje; . Lesna industrija Predrag H-. Popič in drug ustanovljena 1908); Obrat Soštanjj Obrat 1 esne volne ing. Ivan Žmavc (ustanovljen 1924) 4 Papirnica Višnja vas ustanovljena 1820, , lastnik Klančnik Leoi, Višnja vas. Mizarstvo Laško - Hraste! j Peter, Mizarstvo Žalec - Stahovnik Karsl, . Mizarstvo Ložnica in žaga. Ustanovljen 1947 iz 4 obratov, t zaplembo in nacionalizacijo pod imenom Lesno indu*strijske podjetje Celje, Združitev s Tovarno pohištva Celje (ustanovljena 11, HI. 1947), 1961 se mu je priključila Papirnica Višnja vas, ki je bila nacionalizirana 1948 Ista. 1964 se mu je priključila Tovarna po= histva Polzela, ; 1961 se je priključilo Polzeli Lesno podjetje Šempeter, ki je bilo ustanovljeno iz 3 obratov spadajočih do 1952 pod Lssno' ind. Celja, - Okrajna žaga ustanovi jena 1948 h zaplenjenega podjetja« 1„VI 1 1, 1965 se je Tovarna pohištva Polzela zopet osašiiosvojila* Po odcepitvi od Kopitarne Sevnica. , 1949 samostojno podjetje. "LIN" lesna industrija Nazarje Obrat Nazarjef Marijin grad (ustanovljen 1901); Obrat Gornji grads MikTavžina M, (ustanovljen 1921 ) ;0brat Solčava, žaga Na~ stran (ustanovljena 1921), Žagarski obrat v Solčavi (ustanovljen 1917), last ljubljanske škofi je s žagarski obrat v Ljubnem (ustanovljen 1924) lastnik BaEun Franc is Ljubnega. Obrat Spodnja Rečica, žaga Kol sne V, (ustanovi jen 1921). Ustanovljeno 1947 iz 4 obratov z zaplembo in nacionalizacijo, 1958 se mu je priključilo Zadružfss lesno proizvodno podjetje Mo« zirjes ki je bilo zaplenjeno in nacionalizirano 1945: Žaga Solčava do 1952 obrat LIPA Nazarje; od 1952 - 1954 obrat K, Z, Solčava, od 1954 do 1955 samostojno podjetje Za ga Solčava, žaga Ljubno od 1945 do 1948, obrat Lesno produktivne zadruge Ljubno ~ Gornji grad? od 1948 do 1954 obrat LZe Ljubno, od 1954 do 1955 v sklopu 0, Z, Z Sfiiartno ob Paki, Kopitarna Sevnica ob Savi Kopitarna Winkls (ustanovljena 1885)" Peta" Radeče (preje d, z o, , ustanovljena 1931). Prva jugoslovanska tovarna Carotta K, (ustanovi jena 1920) Nacionalizirana 1946; 1948 združitev s podjetji; Peta Radeče in Tovarna podpetnikov; . Rimske Toplice, Konec 1949 odcepitev Tovarne padpetnikov RJ, Lesno industrijsko podjetje "Konjice" Slovenske Konjice Obrat Pekel - Magerl Peter Poljčane (ustanovljeno 1906); Obrat Slovenske Konjice, Hrastnik Franc (ustanovljeno 1931); obrat Slovenske Konjice, Hindischgraatz Htigo(ustanovl jeno 1925); Obrat Slovenska Bistrica, žaga Kopač (ustanovljeno 1922); Obrat Slovenska Bistrica, žaga Kunstelj (ustanovljeno 1926); Obrat Zreče, žaga Pukl (ustanovljeno 1928); Obrat Oplotnicažaga Jenke (ustanovl jeno 1924); Obrat Gplotrnca? NinHischgraetz (ustanovljeno 1925); obrat Loče, žaga Pesek Franc (ustanovi jeno 1931)» Ustanovljeno 1950 iz 11 obratov, zaplenji no in nacionalizirano leta 19451947 105 Podjetje 0 b e 1 e i j e pred vojsko po vojski Lesna industrija "Bohor" Šentjur pri Cel j ti Obrat ustanovljen 1906 - lastnik Preskar Antonf pozneje Borlak Štefan, Kopitarna Mestinje Nacionalizirano 194&0 Do 1, , 1. 1954 v sestavi LIP Celjej poten samostojno, Id. 1960 se rat je priključila Lesna industrija Mestinje?ki je bila nacionalizirana 1946» "Lik" lesno industrijski kombinat Šoštanj. Mizarstvo - Perovec Vinko, ustanovljeno '1932. Pozneje last Kralja "Zganoslikarstvo" Horvat Milan; Obrat lesne volnejastnil$ Zmavc Hanzi, ustanovljen 1937; , Žaga - Hanke - Strojnik Anton, ustanovljena 1908, , Nacionalizirano 1946 in 1948» 1 »V!! .1954 združeni vsi 4 obrati v "LIK" Šoštanj, Tovarna pohištva "Garant" Polzela Tovarna pohištva Polzela je bila ustanovljena 1948 namesto bivše Tovarne barvil kot invalidsko podjetja "Mizarstvo" « 1964 se je priključila Savinji Celjej 1, VI 1 1. 1965 zopet samostojno podjetje. LIPA lesno industrijsko podjetje Ajdovščina Obrat Ajdovščinaf prej Industria e comercialegnami Rizzatto et figli (ustanovljena 1912); Obrat Vipava, prej žaga Lutntana Maksa in Petra, Vipava (ustanovljena 1930); Obrat Col prej žaga in parketarna Drobni gg (ustanovljena 1905); Parketarna Hanibal (ustanovljena 1940). Ustanovljeno 1948 iz treh obratov; 1963 sta se mu priključila "Partizan" stolarna Lokavec in Splošno mizarstvo Ajdovščina, , Lesna industrija "22. julij" Idrija. Ustanovljena 1945 kot Mizarnica ML0 Idrija, 1947 preimenovana v okrajno mizarsko podjetje^ 1951 v Mizarsko podjetje in 1956 v sedanji naziv. "Topol" lesna industrija Ilirska Bistrica Ustanovljeno 1937 do avgusta 1943 lastnik Viktor Tomšič iz Ilirske Bistricec Obnovljene maja 1945 pod ifnenosi) "Viktor Toj šič" ; 1947 preimenovano v Notranjsko goriško gozdno gospodarstvoj Obrat Ilirska Bistrica« Od 19481951 je bilo kot LIP Ilirska Bistrica« 1951 združeno s podjetjem "Javor" Pivka 1956 se je osamosvojile kot "Topol" «, 1ol»1957 je bilo pridruženo podje« tje "Lesni kombinat" Ilirska Bistrica. "Lesonit" tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica. Gradili leta 1944 pod imenom "Falersa" Nacionalizirana in dograjena 1946 pod seda. njim tlazivom. "Stil" tovarna pohištva Koper. Podjetje ustanovljeno 1946 106 Podjetje 0 b e i e 2 i e prsd vojsko po vojski "Krasoprema^Dutovl je - Ustanovljeno 1947 kot Okrajno mizarsko po« djetje Divača - Sežana, - 1960 preimenovana v sedanji naziv. "Heblo" tovarna pohištva. Nova Gorica Obrat žage Crocettl Car! aGorica Ustanovljena 1S48 in združena z obratom (žago) v Solkanu, - "Mizarstvo lstok" j Miren Ustanovljeno 15* IX, 194 7 kot invalidsko podjetje "Istok" MirenGorica ■' Javor" tovarna furnirja in Tovarna vezanih plošč in parna žaga Si ki a s Ustanovljena 1951 iz likvidiranih podjetij« vezanih plošč, Pivka Št»Peter na Krasu ( ustanovljena 19G0Mo1960 se mu je priključilo Lesno industrija varna furnirja Tomšičj Ilirska Bistricafusko podjetje Postojna, ki je bilo ustanovstanovi jena 1937)« Obrat Prestranek, Ley Ijeno 1948 iz 7 obratov: z zaplembo in naFiineceti (ustanovljen 1929)« LiP Postojna cionalizaci jo 3Q, IVt1951 združitev z LIP je nastal; Obrat Pošto jna, Windischgra8tz Ilirska Bistrica«; ki se ponovne odcepi (ustanovljen 1895). Obrat BslskejMindisch1956, graetz (ustanovljen 1923)? Obrat Ravnik, W1ndischgra8tz (ustanovi jen 1915)obrat Logatec, Maček S Hren (ustanovi jen 1930), Obrat Bačj Orbančič (ustanovljen 1924)} Obrat KoritnkajFratelli Fel tri nall i (ustanovljen 1937), Obrat Trnovo, Ivan Scarpa (ustanovljen 1940) Žagarsko podjetje Postojna Ustanovljeno 1908 Postojna lastnik Krajner Franc s Nacionalizirano 1947, do tedaj v zakupu po bratih Brezje, Postojna, Oo 1949 v sklopu LIP Postojna, nato Mestno remontno podjetje 1952 v sklopu KsZoPostojna, Od 1955 naprej samostojnoe Tovarna pohištva "Krn" Podmelec Ustanovljeno 1947 kot 0LIP Podtnelec - Tolmin. "Brest" lesno industrijski kombinat, Cerkni Cd Žaga Marof - Stari trg (ustanovljena 1913), lastnik Schoenfcurg Haldenburg, Snežnik« Lesna industrija Fran Premrov S, sin Martinjak (ustanovljena 1928)oLesna industrija Šerko Franc i sin, Cerkni ca (ustanovljena 1936) » Žaga Cerknica "Kraje Alojz (ustanovljena 1938. }, Žaga Anton Milavec, Dolenja vas (ustanovljena 1903) Lsta 1946 združeno v Državno lesno industri« jo Cerknica, 1947 preimenovano v Državno gozdno upravo Rakek, - Istega leta - LIP Cerknica« Leta 1954 preimenovano v sedanji naziv* "Gaber" lesna industrija Stari trg - Loška doli na. Karel Kovač (ustanovljeno 1923) med vojsko Nacionalizirano 1947 p ni obratovalo«. 107 Podjetje pred vojsko Obeležje po vojski Lesnokovinska industrija "Jelka" Begunje pri Cerknici Ustanovljeno 1955» Ustanovitelj Kmetijska zadruga Begunje pri Cerknici« 1964 se mu je priključil Kovinski obrat Unec. "Zora11 lesno predelovalna industrija Črnomelj. "Zora" lesna industrija In valjčni mlin, zasebna last (ustanovljena 1921} Zaplenjena 1945« LIP Lesno industrijsko podjetje Radomlje. Parketarna Kancs Mengeš (ustanovljena 1920). . Mizarstvo Zajc£. Grčars Ooinžale (ustanovljeno 1934)« Lesna trgovina in žaga Hojak Rodi ca - Domžale (ustanovljena 1935) Lesna trgovina in žaga Skok D* Domžale (ustanovljena 1911)*0brat Radom= Ije Feliks Stare d<, z o, z. (ustanovljen 1895), Ustanovljeno 1949 iz 4 obratov po nacionalizaciji 1948 kot LIP Domžalec Od 1962 naprej L!P Radomlje* Industrijsko podjetje "Peta" Radeče pri Zidanem mostu. Ustanovljeno 1931, Lastniki: Karutas Ivančič Franc in Majcen. Nacionalizirana 1946, od 1961 naprej obrtno podjetjej od 1963 zopet industrija pod sedanjim nazivom. Lesna industrija Kranj. Obrat PreddvorFranc Dolenc (ustanovljen 1912), Obrat "Roleta" Kobal P. izdelovanje vseh vrst zaves in tapetništvo (ustanovljen 1924)o Mizarstvo Sloga (ustanovljeno 1938). Nacionalizirano 1946 v sestav L IPa Kranj „ Od 1954 kot LIP Preddvor "Roleta" ustanovljena 1951 iz 2 nacionaliziranih podjetij. Od 1963 naprej (Roleta in LIP Preddvor)kot Lesna industrija Kranj e Lesna industrija Litija Koprivnikar, mizarstvo Kunstler Mc in Samsa B* (ustanovljeno 1909), Ustanovljena 1948 iz 3 nacionaliziranih podjetij. Lesni kombinat* Ljubljana. Obrat Stahovica. , Lesna industrija Meščanske korporacije v Kamniku (ustanovljena 1929)c Obrat Breg, Franc Svigel, tovarna stolov (ustanovljena 1914)« Obrat Zagori - ca - Slan Radovan. Litija (ustanovljen 1923). Obrat Srečko Kobi, deZ o<, z, > (ustanovljen 1922). Zaga Škofljica, lastnik Martine Franc (ustanovljena 1922) -. Roj i na A. Stavbno mizarstvo Ljubljana (ustanovljeno 1920)«. Ahačič (ustanovljeno 1919) Bernik L, Tovarna rolet Ljubljana (ustanovljena 1928), Lesno podjetje Božnar Pavel, L! Polhov Gradec (ustanovljena 1925)< LIP Ljubljana; ustanovljeno 1948 po zaplembi In nacionalizaciji 8 obratov. Stavbno mizarstvo ustanovljeno 1947 iz nacionaliziranega podjetja Rojina; 1949 združeno z bivšim Ahaci če®5 1951 s tovarno rolet Bernik in 1959 z LIP Škofljica, ki je nastalo 1955 Iz obrata "Žage" Ljubljana# Ll Podpeč je nastala Iz nacionaliziranega podjetja 1948« Ll Polhov Gradec pa je nastala 1946 iz zaplenjenega podjetja kot Okrajna lesna industrija. Zadnja tri podjetja so se priključila k Lesnemu kombinatu 1963 "Plutal11 industrija plutoviJelačin in comp, , tovarna zamaškov LjubUstarrovl jena 1947 iz 2 nacionaliziranih penastih izdelkovLjubl jana. Ijana (ustanovljena 1911)* !0Bratuž in H, djetij kot Tovarna zamaškov, , Ljubljana^ Demšar -tovarna zamaškov? Ljubljana (ustasedanji naziv preimenovana 1956« novljena 1935). 108 Podjetje 0 b z j e ppgd vojske p® vojski 'KLI* Koisbinat lesne prads1 ovalne industri j®3Lega. tac Žaga - Kunstel j Josip ustanovljena' 1929; Žaga^ Hačsk In Hren ustanovi jeni 1930« "Hrušica* lesne podjetje ustanovljeno 1935 = lastnik Vossk Hubert » Dolnji Logatee, pred tem je bila žaga last Oblak Gabrijeli a iz Dol »Logatca, KIJ nacionaliziran 1947 In dano v upravljanje LIPu Cerknica, 1948 prevzel LIP LogateCj, 1950 prevzel LIP Postojna, 1953 ustanovljen KLJ LagateCj ki ss muje 1959 priključilo podjetje "Hruška* 'DoLcgatec* 'ki js bilo nacionalizirano 1945 kot Trgovina' z lesom HodnikVouko 194? js prevzela podjetje Lesno produktivna zadruga LogateCjs 1955 preimenovano v podjetje "Hrušica" , 9Scrasl tovarna specialnih mizarski h izdelkov? Medvode Ustanovljena 19389 lastnik Zaletel Franc, Stane žige. Zaplenjeno 1950 pod iaenoin Okrajno mizarsko podjetje Stane JI če. 1952 preimenovano v 0krajRO mizarsko podjetje^ Medvode. Od 1953 pod ssdarijist naslovom. "Lepiš" lesno predelovalna industrija Suhor. Ustanovljeno kot obrtno podjetje, 1962 Jeta preregi stri rano v industrijo pod sedanjim nazfvoa. "Novoles" lesni kombinat N« m (uesio Perica Josip, predilnica in tkalnica za volno in bombaž Hov« *e$te (stroji prensšeni v sedanjs Tekstilna tovarno tevo aesto). Obrat Soteska, žaga J .Torkar (ttstanovljiena 1905). Obrat Strela (ustanovi j sb 1S2S' )o Zaplenjeno 1946, 1947 priključen obrat Strada, 1948 prešel k lesno industrijskemu podjetju Straža in Tovarni Igrač Novo mesto. 1950 preimenovano v LIP Novo isssto. - li0preinalesB Novo siesto 1 J, 1959 industrijsko podjetje. Lesno industrijsko pedje•tje 81® d Obrat Bohinjska Bistrica, preje lspex, Heinrichsr ivan (ustanovljen 1935)obrat Soteska j preje Državna zaga (ustanovi jena 1922). Obrat Rečica prej Parna žaga Mole j (ustanovljena 1S23). Obrat Sorje prej Parna žaga Gorjanc (ustanovljena 1925). Obrat Jesenice prej. Dr. Rfekar (ustanovljen 1909)» Obrat Lansovo, prej ingoZupanc (ustanovljen 1908). le$«a industrija "Vfntgar* d. z Q»Zo (ustanovljena 1921). 'Jelka* Radovljica prej Žagarski ®brat Podoart •.lastnik Pogačnik , Žagarski . obrat Lancovo' - 3; aštnik . ■ Zupane Jernej , Žagarski obrat Kranjska gora - lastnik Razisiger. Ustanovljeno 1948 iz 6 zaplenjenih in nacionaliziranih obratov. 1949 se je od LIPa Bled odcepilo podjetje "Vintgar" , 1962 pa se iiiii ponovno priključi. 1963 se mu prikl juči HLIP "Jelka" Radovljica, ki je bilo ustanovljeno 9. IV. 1955. Ustanovitelji K. Z. Rateče, Jesenice, Žirovnica, Lesce, Bagunjes Radovljica, Brezje, Ljubno, OvsišePsdnart, Srednja dobrava, Ribne, Bled, Zgornje Gorje, Bohinjska Bela, 23. X!J955 pripojeno podjetje "Zadružnik* Radovljica. 109 Podjetje Obeležje pred vojsko pO VOJSKI "lales" koaibinat lesne indu= atrije Ribnica Obrat Ribnica, ing »A. in f^Rudež (ustanovljen 1933) „ Obrat Šercerf parna žaga Z« Kunstel (ustanovljen 1937), Obrat Loški potok parna žaga Auersperg (ustanovljen 1876), Obrat Podpreska? parna žaga Hi ki i 2 (ustanovljen 1922), Obrat Ortneksparna ža» ga Kosler (ustanovljen 1923)e0brat Velike Lašče j parna žaga Auersperg (ustanovljen 1922). "Stolarna" Sodražica (ustanovljena 1919) lastnik Fajdiga Franc, Lesna qa]ante» rija Sodražica, nastala iz lesostr ugirstva. lastnik Zaje Franc; Mizarstvo Sodrazicaj lastnik Vesel Stane; Žaga venecijalks last čehoslovaškega državljana. Lesni obrat Kočevje nastal iz obrata Tomšič in Jošt Kočevje (ustanovl jen 1921 )' 5 Obrat Bračičj Car! Forabachen* Kočevje (ustanovljen 1920)o Obrat SeŠko* Jakomini Kočevje (ustanovljen 1921), . Obrat Novogradnja Kočevje (ustanovljen 1948) » LiP Ribnica ustanovljeno 1948 in 6 nacic' naliziranih obratom/, 1962 se mu je pri ki ju, čila "Stolarna" Sodražicaki je bila do 1955 ibvalidsko podjetjs; " Galanteri ja^odraži ca . ki je bila ustanovljena 1948 kot L!P Sodražica; , 1953 se je združila s KoZ« Sodra ?ica j cd 1955 do 1962 je bila sarcostoj no podjetje; Lesni obrat KGP Kočevje je bil ustanovljen 1949 iz 4 obratov, do 1 Jo1954 kot LiP Kočevja, od 1954 do 1962 kot Usri obrat KGP in "Sareka* Loški potok? ki je nastala ii obrtnega podjetja. "Jelovica" lesna industrija Škafja Loka Caligari - Žagarski obrat (ustanovljen 1914) katerega je 1926 odkupil Pogačnik* 1936 ga je odkupil "Štab utvrdjivanja" stare Juga« slavijs. , Siaiic, lesna industrija z, z o„Zc Bodovljg, ustanovljena 1932^ Od 1946 do 1948 stranski obrat "Gradisa" Ljubljana, 1948 ga je prevzela vojna uprava in mu dala ime "Jelovica1®« 1oL195» prešlo zopet v civilni sektor« 1955 zdreženo z LiP Trata in preimenovano MLK Jel ovicac 1956 dalje združeno s Tovarno furnirja Bodovlje pri Škof ji Loki« Lesno industrijsko podjetje, "Cešnjica" , Češnji ca Lesne produktivna zadruga za Selško doli« no ustanovljena 1937« Nacionalizirano 1946 in združeno s Sodarsko zadrugo Cešnjica. 1948 likvidirano in obnovljeno po KZ Češnji ca o "Stol" industrije Kamnik pohištva Remec & Co, , tovarna upognjenega pohištva Duplica (ustanovljena 1910) in Kamniška korporacija Kamnik Zaplenjena 1945; 1949 priključen obrat Radomlje; 1962 priključen obrat "Silva" Stahovica, ki je bil nacionaliziran 1946? 1952 prešel v last Agronomske in gozdarske fakultete«: Lesno industrijsko podjetja Zagorje Tovarna nohištva Trbovlje Prešlo iz obrti v industrijo 16*11 -. 1961. pred tem se je iasenovalo Lesne predel o« val no podjetje Zagorje, - Ustanovljeno 1952 pc 0L0 Trbovlje« Od do 1963 kot obrtno podjetje, , Od 1363 pod sedanjim nazmiiu 1951 .110 Podjetje 0 b e 1 e z j e pred vojsko po vojski Združena lesna industrija Tržič Ustanovljena 19135 lastnik Dolenc Franc . iz Škofje Loke, 1925 odkupil baron Bonn Tovarna finega pohištva Tržič, je nastala iz Tovarne pohištva, lastnik A. Aman (ustanovljena 1918) in žaga Tržič, lastnik baron Born (ustanovljena 1937). 19^5 nacionalizirano, sprva v sklopu LIPa Bled, kasneje LIPa Kranj* Od 1954 do 1960 samostojno kot LIP Tržič* Tovarna finega pohištva ustanovljena iz zaplenjenega podjetja 1946; 1947 združitev z žago Tržič v LIP Tržič. 1949 se mu je priključila žaga last LIPa Skofja Loka nato preimenovanje v Tovarno finega pohištva, ki se je priključila LIPu Tržič 1960 in preimenovanje v sedanji naslov. Lesno industrijski kombinat L I KO Vrhnika Obrat Borovnica Ivan Petri č - parna žaga (ustanovljen 1921). Obrat PreserjePetrič Ivan (ustanovljen 1921). Obrat Verd - F. Kotnik elektrarna in parketarna (ustanovljen 1870). Obrat Bistrica, Gale Bruno (ustanovljen 1923)» Lesni obrat Verd je nastal iz Lesne zadruge, ki je bila ustanovljena 1937 od lokalnih zadružnikov. Od 1948 do 1961 v sklopu LIPa Ljubljana. 1961 do 1962 dve samostojni podjetji LIKO Borovnica in Lesna industrija in parketarna Verd, ki sta se združila konec 1962 v sedanji naziv, priključil se jim je tudi Lesni obrat K. Z. Verd "Ljubljanski vrh" , ki je nastal kot lesno produktivna zadruga "Ljubljanski vrh" , 1948 se je združil v krajevno K. Z. "Imont11 industrija kemične obdelave lesa Dravograd Podjetje je bilo ustanovljeno 9. 4. 1953 pod nazivom Lesna industrija OZZ Dravograd. 1961 se je preimenovalo v sedanji naziv. Splošno gradbeno podjetje "Konstruktor" Maribor Splošno gradbeno podjetje "Konstruktor" je bilo ustanovljeno z odločbo vlade SRS dne 26. marca 1947, V svojem sestavu ima tudi obrat lesne industrije. "Marles" lesna in pohištvena industrija Maribor Obrat Brezno - Potočnik Ivan (ustanovljen 1931); Obrat Podvelka - Elma Germuth (ustanovi jen 1926); Obrat Lovrenc - n. P. A. Losschnigg (ustanovljen 1900 in 1904); Obrat Lovrenc - n. P. A. Vrencur Harald (ustanovljen 1925); Obrat Ruše, parna žaga Kandek (ustanovljen 1929); Obrat Viltuž - Peter Magerl (ustanovljen 1929); Obrat Drava, Drava d. d, Maribor (ustanovljen 1918); 0brat Ptuj - Vindiš Janez, parna žaga (ustanovljen 1919); Obrat Ljutomer - Pečar Leopold (ustanovljen 1920); Obrat Gornja RadgonaParna žaga r. r. z o. z. Obrat Limbuš (ustanovljen 1949); Hesiak Karel in sinovi (ustanovljen 1919); Utensilia d. z o. z. Maribor (ustanovljena 1933); Obrat Poljčane, lastnik Peter Magerl . LIP Maribor ustanovljen 1947 iz 2 obratov; 1951 združitev z LIP Ormož in LIP Limbuš; "Oprema* Maribor ustanovljena 1949 iz 4 obratov; Tovarna pohištva Maribor ustanovljena 1946 iz nacionaliziranega podjetja Friderik Zaniš in Tovarna za izdelovanje industrijskih potrebščin. Od 1947 do 1948 združena z LIP Maribor in Tovarno pohištva Celje od 13. VI. 1948 do 1. VI. 1950, nato samostojna do 1960« Združeno lesno podjetje Maribor nastalo iz obrata Poljčane. 1955 fuzija Zadružno lesno trgovsko podjetje OZZ Maribor in Lesna industrija Poljčane. Od 1960 naprej pod sedanjim nazivom. Podjetje za impregniranje impregnacija lesa - Gvido Roedgers, a. d. Zaplenjeno 1945. lesa Hoče (ustanovljena 1906). 111 Podjetje pred vojska 0 b e 1 e l j e ps vojski Nastal :21»7o1962 po združitvi Lesno predelovalnega podjetja Murska Sobota in Mizarstva ter .žage Lendava, Lesno Industrijsko pod je• Obrat Mi si In ja - Artur Pergsr (ustanovUstanovljeno 1948 iz 5 obratov, 1961 se mu tja. Slovenj Gradec Ijen 1900); Obrat Suhi dol - Rihard Ska«" je priključilo lesno predelovalno podjetje biS (ustanovljen 1932); Obrat Dolž® - Preval j s. Franc Čas Me (ustanovi j en 1926); Obrat Šent II j - Emilija jaš ( ustanovljen 1922); Obrat Blaži nšek - FJlazinŠek (ustanovljen 1940); Obrat PamsSe - Duškovlč Jože Slovedj Gradec. Tovarna oblazinjenega pe' - Prešli iz obrti v industrijo 1960, , bi stva "Nova. Opteffsa" Slovenj Gradee "Lesograd11 Kozina - podjetje, ki proizvaja les. . ne, opečne izdelke in vrši gradbena, dela. . Kombinat '' feraurka" obrat za gozdarstvo in lesno predelavo Murska Sobota Od 1„ L1963 industrijsko podjetje, ki je nastalo po združitvi: Lesno obrtno podjetje Koz i na f Obrtno gradbeno podjetje Hrpel je in Opekarna Ob rov P: o d: i a t j a t k i . j i h v industriji ne sprealjamo v e 2 Obrtno podjetje lesnih iz■ .Plesni čar Franc, žaga venecianka (ustanovNacienallzirano 1948; 1951 zdruleno s krajev^ del kov Cepevan. 1 jena 1880) nim podjetjem Makova, 1952 združeno s krajev nim podjetjem Indles Čepovan - Gorica in . Skafarskim podjetjem Čepovan, Od 1958 naprej ' obrt. Obrtno podjetje "Lesna galanterija11 ' Izola Ustanovljena 1954 kot Tovarna lesnih izdelkov Izola, 1955 preimenovano na sedanji naziv. Od 1958 naprej obrt. 'Partlzanka" tovarna za prePodjetje za izdelovanje metel 'bratov, delavo plastičnih mas Mazzari in izdelavo ščetk in ; čopičev. Zaplenjeno 1951. Sprva Tovarna siatsl* šcetk inčopi čev ; 17^9^1951 preimenovano v "Istra" tovarna metel , ščetk in čopi čev ; 1955 v ." Sčetkaraa ia ščetinama Istra" , 1956 dg 1958 v "Partizanko" , , Sodarska zadruga Tacen Zadruga z o. z, (ustanovljena 1908) 1945 zadruga z o, z« ; od 1954 je podjetje In ne več kot zadruga; od 1952 leta izven industrije. 1112 Podjetje 0 b e 1 e ž j a pred vojsko po vojski Inštitut L. Z»S. "Branko IvaPohištveno mizarstvo Malenšek (ustanovUstanovljen 1946 i?, zaplenjenega podjetja nuš" Ljubljana Ijeno 1935) kot "Letov" letalska tovarna; 1957 likvidirana in preimenovana, , Gospodarska poslovna zveza Gorica, Trgovski obrat, "Lesno Volčja draga" , Volčja draga Mizarska delavnica - Arčon Slavko, Bukovi ca Ustanovljena 1952 iz Mizarske delavnice in lesnega odseka 0ZZ» Šempeter pri Gorici pod nazivom "Gorica" , Volčja draga 1957 preimenovano od 1960 leta naprej obrt. PAPIRNA INDUSTRIJA Tovarna celuloze in papirja Ustanovljena 1939 pod imenom "Celul oza" Nacionalizirana 19W6leta; novoustanovljen "Ojuro Salaj" VidemKrško. d, z o, s« obrat za rotopapir, ki je začel obratovati aprila 1955. Papirnica Količevo Ustanovljena 19Q3. 1eta; lastnik I. Bonač, Zaplenjena T946. 1eta« Ljubljana Tovarna dokumentnega in kartUstanovljena 1764«leta; last bratov nega papirja, Radeče pri Piatnik Zidanem mostu. Nacionalizirana 1946, leta. "Kuverta" grafično predeloUstanovljena 1923 kot "Kuverta" ke?sf®k50? zaplenjens 1945, 50 ? odkupljen® 1947 valna industrija Ljubi jacijska tvornica d*z o. h. od podjetja Bratje Tumas Ljubljana. na. "Kartonažna tovarna "grafi č-: Ustanovljena 1883 kot "Ljubljanska kartona predelovalna industrinažna industrija" , lastnik LBonač in sin. ja, Ljubi jana. i Tisa Rakek ustanovljena 1852, lastnik Lav| rič, nato Feltrinelli. Od 1880 lastnik Žagar Franjo A. 1910 lastnik Žagar Franjo • mlajši, od 1918 njegsva žena. Od 1934 last ' ni ki Franci in Line - Karel Žagar. Kartonažna zaplenjena 1945. leta. "Tisa" 1950 poklofijena za protivrednost in priključena Okrajni tovarni vozov, Rakek. 1952 dobila naziv KclarskoKovaško podjetje, . 1954 do 1962 obratovala kot "Tisa" , nato bila 2 Isti v "sestavi Bresta Cerknica, 1964 pa se je priključila Kartonalni tovarni Ljubljana. . Tovarna celuloze in papirja, VevčeMedvode . i Celuloza Medvode ustanovljena 1868 v sklopti Združenih papirnic VevčeGorlčaneMedvode, d. d. ; Papirnica Vevče je bila astanovljena 1842. ; 1870 je bila prodana dunajski družbi LeykainjesefthaT AG. ; 1920 prešla v jugoslovansko lastništvo. Celuloza Medvode nacionalizirana 194651948 je bila priključena Papirnici Vevče; 1951 do 1960 ponovno samostojna. Papirnica Vevče nacionalizirana 1945; 1950 se ji je priključila Tovarna tanina. Gori čaneMedvode. 1951 do 1960 osamosvojitev obratov. Od 1961 naprej zopet združeni pod sedanjim nazivo®. Tovarna lepenke Tržič Ustanovljena 1881 kot Tovarna lesnih lepenk Charles Mol ine Tržič. Nacionalizirana 1946; 1948 priključena papiraici Vevče; od 1951 ponovno samostojna. 113 Podjetje 0 b e 1 e ž j 8 pred vojsko po vojski Tovarna lesovine in lepenke Ustanovljena 1880} lastnik HcFoerthj Ceršak daZ OeZ* ; nato Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke. Nacionalizirana 1945; 1950 združena s Sladkogorsko tovarno kartona in papirja-, Tovarno lesovine in lepenke Podvelka in Tovarno lesovine in lepenke Preval jea1950 razdružitev omenjenih podjetij. Sladkogorska tovarna kartoUstanovljena 1873 kot Sladkogorska tovarna na in papirja Sladki vrh lepenke in papirja d^z o^z* Nacionalizirana 1946; 1JJ950 združena s Tovarno lepenke Ceršak?, konec 1950 zopet samostojna«, Grafično predelovalno podjetje "Embalaža" s Maribor Ustanovljeno 1, 1=1957 kot obrtno podjetje 1962J<. prešlo v industrijo pod sedanjim nazivom. , Tovarna lesovine in lepenke Ustanovljena 1931 kot Tovarna lesovine in Nacionalizirana 1946; 1. 1. 1950 združena s Podvelka. lepenke EoPogačnikj Brezno. tovarno lepenke Ceršak; konec 1950 zopet samostojna. , Tovarna lesovine in lepenke Ustanovljena 1915. last grofa Thurna« Preval je. Nacionalizirano 1946; 1. L1950 združena s tovarno lepenke Ceršak; konec 1950 zopet samostojna. "Papirkonfekci ja" Industrija za predelavo papir ja8 kartona in lepenke Krško. Prej obrtno podjetje, 15o10o1962 prešlo v industrijo, ^ TEKSTILNA INDUSTRIJA "Metka" tekstilna tovarna in Metka, , d, z o«z. Celje (ustanovljena 1929) Ustanovi je^a 1946 iz nacionaliziranega po= konfekcija Celje Bergman in drug Celje (ustanovljen 1920). djetja Metka in zaplenjenega podjetja Bergman^ od leta 1962 priključena Modna tkalni = ca Kozje, tovarna perila "Toper" Celje Oberbauer in Co(ustanovl jena 1941) Zaplenjena 1945 = "Vrvica" tovarna trakov in okraskov Celje Elka, dcz Celje, lastnika Kudiš in Dobovičnik (ustanovljena 1940). Delno zaplenjena. , delno kupljena* Do leta 1953 obratovala v sklopu tekstilne tovarne Celjej od 1953 dalje izdeluje pozamenteri" jo pod firme "Vrvica" . Tovarna volnenih' odej Škofja vas pri Celju. .Majdi č Peter^ Škofja vas pri Celju (ustanovljena 1926) Podarjena državi 1946. 114 Podjetje Obeležje pred vojsko po vojski "Volna" industrija volnenih izdelkov, Laško Tekstilna industrija d. z o-z. Laško (ustaNacionalizirana 1947. novi jena 1920) Lava, Laško, lastnik Franjo Gerkman (ustanovljena 1920} Tovarna nogavic, Polzela Polzela, tovarna nogavic (ustanovljena Nacionalizirana 1946 1926) Tekstilna tovarna Prebold Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, Zaplenjena 1945 in ločena od Predilnice d. d. (ustanovljene 1842), Litija, Tekstilna tovarna "Juteks" , Juteks Žalec, lastnik Senica in Albert, Podarjena državi 1946, Žalec k. d. Tekstilna tovarna Ajdovščina Ustanovljena 1948, Stroji prepeljani iz likvidirane tovarne Thaler. . Skofja Loka. V letu 1962 pričela obratovati nova predilnica. Tovarna pletenin, Sežana Ustanovljena 1949. Tovarna volnenih izdelkov "Bača" Podbrdo V prostorih starih vojašnic v Podbrdu osnovana nova tovarna v letu 1955, "CIB" industrijsko podjetje čipk in posteljne konfekcije Bovec. Preraslo iz obrti v industrijo 27. 10. 1959. Tekstilna tovarna Senožeče Industrija od IG. 1. 1964, prej obrtno podjetje "Mehanična tkalnica Senožeče" * "Universale" tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije, Domžale Obervalder (ustanovljeno 1870)3 pozneje last Ljubljanske kreditne banke Nacionalizirana 1946; 1950 v sestavi tekstilne industrije, . Domžale, od julija 1952 samostojna. Tovarna sanitetnega materiala Domžale Kocjančič in drug, Domžale (ustanovljena 1927) Nacionalizirana 1946. "Trak" tovarna pozamenteriTovarna trakov? Ivan Mavc, Mengeš (ustaje, Mengeš novi jena 1933) Nacionalizirana 1948; od 1950 do julija 1952 združena s tekstilno industrijo, Domžale, sedaj samostojna« Tovarna filca, Mengeš Jugofilc d, z o-z. (ustanovljena 1937) Nacionalizirana 1S48; 1950 v sklopu Tekstilne industrije Domžale, od julija 1952 samostojna 115 Podjetje 0 b s 1 e l j pred vojske po vojski industrija platnenih tzdelIndustrija platnenih -. Izdelkov, d. d, Jarše Nacionalizirana 1947, združena 1948 s podig* kov Jarše (ustanovljena 1923}, ■■ . tjer Motvoz in platnos Grosuplje od 1951 samostojna, "Motvoz in platno" , Grosupl je. - .Motvozjn , platno d. d, , Gr9sup1 jp (ustanov-. .Zaplenjeno 1945; 1948 združitev z Snduplati Ijeno 1921)» Jarše, od 1951 samostojno. "Svilanlt" tekstilna tovarLipovec Fret mehanična tkalnica (ustanovna, Kamnik 1 jena 1938), Vavpotič in sinovi, Šmarca. Nacionalizirano 1948; 1949 združeno z mestno šivalnico krayat, Kamnik; 1952 priključeno podjetje Oteks, Šinarca iz sklopa Tekstilne industrije, Domžale. "Tekstilana^tovarna sukna Slavoteks, tovarna tekstilnih izdelkov Zaplenjena 1950. Kdjčevjs d. do (ustanovljena 1920) SBl industrija bombažnih Adolf Prah , tovarna volne, Kranj Ustanovljena 1947 iz nacionaliziranih podjeizdelkov, Kranj (ustanovljena 1930); Anton Božič, Kranj tij Adolf Prah in Arstort Prah; 1949 priklja(ustanovl jena 1933); Hlršenfslder Jože, česia tkalnici Hiršenfelder Jože in Pi vk Viktkalnica, Bitnje; Pivk Viktor, tkalnica tor; 1950 še tkalnici Tratnik Leopold in Bitnjej Tratnik Laopolds tkalnica Str«Greta Župasčič. , v ževo; Greta Zupančič, Kranj9 Hala Rsjpa. "Tskstilindus1 tekstilna inJugobrunaf, Kranjsk® tekstilne tovarne de z Jugobruna zaplenjena 1946, 1 eta, 1949 zdrudustrija Kranj OoZ. Kranj (ustanovljena 1928); Tekstilinžena s podjetjem Tekstilindiisj, Inteks zadoss d. de, - Straži šče (ustanovljeno 1930) plenjen 1945^ Do leta 1961 sta bili dvesa-' Inteks, Kranj f lastnik Horde (ustanovljen sostojni podjetji Inteks in Tiskanina, v le1927). tu 1961 se združita in obratujeta pod sedanjim nazivom. Predilnica Litija Jugoslovanske tekstilne tvorni ce Mautnar d. d. , Litija (ustanovljena 1886). Zaplenjena 1945 in ločena od Tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu, "Modna oblačila" industriBelihar in Val epi 2, Ljubljana (ustanovja konfekcije oblačil Ijena 1923) Ljubljana, Polovica podjetja zaplenjena 1946|, druga polovica odkupljena 1947^ do leta 1953 obratovala pod nazivom Modna konfekcij«, industrija ženske in otroške konfekcije, v letu 1953 • podjetje Modna konfekcija likvidirano, v prostora s prevzemom osnovnih sredstev se vseli Krojaštvo Šentvid, ki do decembra 1962 obratuje kot obrtno podjetje "Modna oblačila*! decembra. 1952 pa se preregistrira v industrijsko podjetje z istim nazi* "Toncsa" tovarna nogavic ■> Savi je pri Ljubljani . Prva jugoslovanska tovarna dežnikov. Josip Vidmar <. ■. . ■ Podaril lastnik državi 1946* .116 Podjetja pred vojsko Obe! e ž j 8 po vojski "Pletenina" tovarna triko« Dragotin Hribar, tovarna tkanin, LjubZaplenjena 1945 tažnega perila, Ljubi jana Ijana (ustanovljena 1899), "Angora" tovarna pletenin, Ljubljana Rozman Frančiška, pletilstvo (ustanovUstanovljena iz 5 nacionaliziranih podjetij; Ijena 1922); Anžur Marija, pletilstvo? 195G podjetje Rozman Slava postala obrtni Ljubljana (ustanovljena 1921) Kos Franc, , iricjster, . ločitev od podjetja Angora, pletilstvo, ; Ljubljana (ustanovljena 1919), Lazar Metka -. pl eti 1 stvo. -ijubl jana , (ustanovIjena 1923); , SossŠinkovec Metka, Ljubi jana (ustanovljena 1920) "Vol nenka "tovarna volnenih in bombažnih izdelkov ter svile, Ljubljana Kune in Co<. f tovarna tkanin, Ljubljana (ustanovljena 1920). Zaplenjena 1946j do 1948 priključena Tovarni dekorativnih tkanin, od 1948 samostojna. Totra; tovarna trakov, Ljubljana Iotra5 tovarna trakov de2 0, 2, Ljubi ja« Nacionalizirana 1948» na (ustanovljena 1928)5 lastnika Govekar in Praprotnik, Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana Štora d. d« Ljubljana (ustanovljena 1919) Nacionalizirana 1946; 1948 združena s TovarEifler, tovarna plišeVj, Ljubljana (ustane plišev* Eifler. novljena 1929), Bombažna tkalnica Vižmarje nad Ljubljano. Hribernikf tkalnica, Šentvid nad Ljubi jaNacionalizirana 1946. , no (ustanovljena 1928), "Rašica" tovarna pletenin Zg, Gameljne pri Ljubljani. ČIT dez o»z« (ustanovljena 193l), Lajovic Podarjena državi 1946; 1948 priključeni Franc, pletilnica, Litija (ustanovljena 1920), Šuc Nada, Šmartno pri Litiji podjetji Lajovic Franc, pletilnica Litija in Šuc Nada, Šmartno pri Litiji, Tekstilna tovarna Medvode MedičMiklavc, tekstilna tovarna Medvode (ustanovljena 1934) Delno zaplenjena, delno podarjena državi 1946» "Beti" belokranjska trikotažna industrija Metlika Tajner Franc, Črnomelj (ustanovljena 1927) Nacionalizirana 1948. - Do leta 1956 obratovala v Črnomlju; od 1956 dalje prenesen obrat v Metlikood leta 1959 spet dve samostojni podjetji Belokranjka Črnomelj in Bati Metlika, ki zida velik nov obrat, Leta 1962 se Belokranjka in Beti spet združita ter poslujeta pod nazivom "Beti" Metlika, "Novoteks" novomeška tekstilna industrija Novo mesto. Ustanovljena 1947, Do leta 1953 obratovala pod firmo Tekstilna tovarna Novo mestor 117 Podjetje 0 b e 1 e z j e pred vojsko po vojski "Labod" industrija perila Novo mesto. Industrija perila Ivan Hedlcp Novo mesto (ustanovljena 1922) Nacionalizirana 1948 do "leta 1955 pod upravo MLO, obratovala do 1962 pod nazivom Industrija perila Novo mesto. Tovarna čipk in vezenin, Izdeloval ni ca slovenskih in švicarskih veUstanovljena 1945 iz zaplenjenih podjetij Bled. ženin, Bled (ustanovljena 1922), - Tovarna May8r in drug, Tovarma čipk, Bled in Izdečipk, Bledj Mayer in drug (ustanovljena 1 oval ni ca slovenskih in švicarskih vezenin 1928) Bled, d^z o. Zo Tekstilna tovarna "Sukno8, Bolef Zapuže (ustanovljeno pred 1919); Ustanovljena 1948 iz 3 nacionaliziranih poZapuže na Gorenjskem. Kristan, Zapuže (ustanovi je. no pred 1919); djetijo Kolman, Begunje (ustanovljeno pred 1919), "Almira" Alpska aiodna inVrhunc Minka Bledj, pletilstvo (ustanovljena Leta 1947 ustanovljena Tovarna pletenin iz dustri ja, Radovljica, 1925); , Vogelnik Alojz, Radovljica, pletilpletilstevj stvo (ustanovljena 1927), Vidic Joško8 RaVrhunc Minka; Bleds Vogelnik Alojzij, . Radov« dovl jica, pletilstvo (ustanovljena 1928); 1jica5 Vidic Joško8 Radovljica^ Novsk FranNovak Fraričiškas Radovljica9 pletilstvo čiška( Radovljica in Jeglič Andrejs Lesce, (ustanovljena 1924); Jeglič Andrejf Lesce, Leta 1948 pa je bila ustanovljena iz naciepletilstvo (ustanovljena 1927); Sušteršič naliziranih tovaren nogavic Tovarna nogavic: Slavko in Milka* Lesce, tovarna nogavic (uŠušteršič Slavko in Milkaj, Lescej. Legat Anstanovi jena 1922); Legat Anton, Lescs„ totonj Lesce3 Baebler Harjanr Lescej Langus A« varna nogavic (ustanovljena 1937)4 Baebler lojzij<, Radovljica0 Leta 1950 sta se obe toMarjan. , Lesce* tovarna nogavic (ustanovi jevarni združili v Tovarno pletenin in nogavic na 1930), Langus Alojz, Radovljica, tovarLesce^ v letu 1958 pa se je podjetje preimena nogavic (ustanovljena 1927) novalo v "Almiro" « Tovarna prešitih odej Lado Thaler, izdelovalnica .vatenih. odej, Zaplenjena 19453 leia 1963 se je podjetju in tapetništvo "Ode(ustanovljena 1933) HudoverniL priključila "Odeja" Ljubljana, ja" , Skofja Loka Gorenjska predilnica Škofjeloška predilnica 6oZ o^z. . ; lastniki Zaplenjena 1945 Skofja Leka Pavel Markgrof in sinova (ustanovljena 1933) Tovarna klobukov" Šešir" "Šešir" d. d« Škofja Loka (ustanovljena Zaplenjena 1945 Škofja Loka, 1912)» Bombažna predilnica in Glanzmann in Gassner* Tržič (ustanovljeNazionalizirara 1946» tkalnica Tržič na 1885) Konfekcija ,lLisca" 3SevDo U. 1963 obrtno podjetje (ustanovljeno niča. 1955). , od tega datuma dalje industrijsko podjetje. "Beltinka" tovarna pletenin Beltinci. 118 Leta 1961 registrirano kot industrija, prej obrt £, ki je bila ustanovljena 1948 in obratovala pod nazivom" Strojno pletil jstvo Beltinci1 Podjetje Obe] e ž j e pred vojsko po vojski Tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu Orni k in Mi+rovič:, tnahanična tkalnica, barvarna in apretura, Otiški vrh p. Meža (ustanovljena 1933) acionalizirana 1946, "Indopol" industrija oblačil in prešitih odej, Ljutomer Ustanovljeno 1949 pod nazivom "Krajevna krojaška delavnica Bučkovci" ; 1952 podjetje prešlo v industrijo pod nazivom industrija "konfekcija" Ljutomer; od leta 1962 posluje pod sedanjim nazivom. Tekstilni kombinat Mariborska tekstilna tovarna, Maribor Hutter in drug, Maribor (ustanovljena 1926). Mariborska tekstilna tvorni ca d, 2 o»z, sHaršbor (ustanovljena 1924) Zaplenjena 1945do leta 1962 Mariborska tekstilna tovarna Maribor. Predi oni ca i tkaonica d„de Beograd (ustanovljena 1922) August Ehrlich in sinovi, Maribor (ustanovljena 1929) Nacionalizirana 1946. , do lata 1962 Predilnica in tkalnica Maribor. Zaplenjena 1945, do leta 1962 Tovarna volnenih in vigogne izdelkov Maribor; v letu 1962 vsa tri samostojna podjetja združena v Mariborsko tekstilno tovarno« "PIK" tovarna pletenin Jugoslita, Maribor (ustanovljena 1930), in konfekcije Maribor Pongračiče Mariborf Jugoplet Maribor, Ustanovljena 1948 iz nacionaliziranih podjetij Jugoslita; , Pongračič in Jugoplet, ' 1949 priključeni Tovarna pletenin Maribor in Tovarna moške konfekcije, Maribor. , "Svila" tekstilna tovarna Maribor Thorca in Co. , Maribor (ustanovljena 1926)^ Atama, o«z«, (ustanovljena 1934), Mariborske tovarne svlle^ d-z 0, 2» (ustanovijo" na 1933). Ustanovljena 1946 iz zaplenjenih podjetij; Tboinain Co, Atama, tovarna svil®. Košaki in Mariborska "Teksta" tovarna sukancev Cilenšek Ludvik (ustanovljeno 1942) in pozamenteri je, Maribor Anton Pinter, tovarna tekstilnih potrebščin, Maribor (ustanovljena 1938) Nacionalizirano 1948, do leta 1960 obratoval samostojno "Trak" «. Zaplenjena 1946jdo leta 1960 obratovali samostojno kot tovarna trakov in sukanca Maribor, "Mura" tovarna oblačil r perila in pletenin, Murska Sobota. Tovarna perila Cvetic Janez, Murska Sobota (ustanovljena 1925); Tovarna perila Ludvik Šiftar, Murska Sobota (ustanovljena 1932), Ustanovljena 1946 iz nacionaliziranih podjetij Tovarna perila Cvetic in Tovarna perila Šiftar Ludvik; leta 1962 začel obra« tavati nov obrat za konfekcijo oblek. . "Delta" tovarna perila in Lichtaiajer9 tovarna perila. , Ptuj, (ustanovkonfekcije Ptuj. Ijena 1928); Lenart Franc, , Ptuj, Vrabič Angel a r Ptuj, Ustanovljeno 1948 iz nacionaliziranega podjetja Lichtrnajer; 1949 priključeni še nacionalizirani podjetji Lenart Frant in Delta. - last Vrabič Angele. 119. Podjetje Obe] e ž j e pred vojsko . po vojski Tovarna volnenih izdelkov Vunateks d^z o<, z»9 Tovarna volnenih tka« Zaplenjena IS&S* Majšperk ninj, Hajšperk (ustanovljena 1937) Podjetja, ki jih v industriji ne spremljamo več Tekstilna tovarna ŠempeOgrizek in Temel, tkalnicas Deberteša ter v Savinjski dolini vas (ustanovljena 1932) Zaplenjena 1945 s v letu 1961 podjetje likvidirano, , "Zvezda" tkalnica in tekJosip Koliaš in sinova, Kranj (ustanovNacionalizirano 1948» od leta 1961 Tekstil stilna opleraenjevalIjena 1931) niča, Kranj nokemični šolski center, spada pod šolstvo. Tkalnica Otoče Tekstilna zadruga Otoče (ustanovljena 1937) Obratovala od 1937 pod istim nazivom, leta 1959 opuščena« Tkalnica Novo mesto, komandanta Staneta 9 Peric Ludvikj, tkalnica; , Novo mesto(ustanovljena 1940) Nacionalizirana 1948s v letu 1960 opušče na. Pletilnica Dobova Pavlovič Tereza, Dobov* (ustanovljena 1938) Nacionalizirana 1947, leta 1961 likvidirana. USNJARSKA IN OBUTVENA INDUSTRIJA "Konus" Usnjarski kc binat, Slovenske Konjice LLaurich, tovarna usnja Slovenske Konjice (ustanovljena 1899). Tovarna usnja Rečica, lastnik Banko, Sp, Rečica (ustanovljena 1919) in Kolenc Rudolf; , Sp*Rečica (ustanovljena 1919). Tovarna usnja Miren lastnik Faganellipod Italijo je bila vojašnica. Usnjarna in parna žaga Lenartj lastnik Pirich, Sv. Lenart (ustanovljena 1919)® Tovarna usnja Lenart, lastnik Šinigoj Ignacij, Ljutomer (ustanovljena 1919), , Tovarna strojil, d„z o. z. Majšperk} ustanovljena 1917. Jugotanin d. d. Sevnica ustanovljen 1925. "Konus" nacionaliziran 1945. 1950 sta se mu priključili Tovarna usnja Ljutomer in Usnjarna Lenart; , od 1952 zopet samostojni; 1. 1. 1963 sta se ponovno priključili Konusu. Tovarna usnja Rečica se je 1950 pri - ključi! a Tovarni usnja Šoštanj, Od 1955 do 1958 samostojno podjetje; 1. !0 1959 pa se je priključila Konusu* Tovarna stroji! Majšperk samostojna s 1963. združitev s Konusom, Jugotanin nacionaliziran 1947« konec 1963. se je združil s Konusoni, v v Tovarna usnja Šoštanj. Franc Moschnagg in sinovi d. d, Šoštanj Zaplenjena 1945; 1950 priključena 3 podje(ustanovl jena 1778)= tja; Tovarna usnja Slovenj Gradec; Banke in Kolenc SpoRečica, 1S5a ponovn® razdru-* žittv. Podjetje 0 b s z j 8 pred vojsko po vsjski "JadranCiciban" tovarna čevljev Miren pri Gorici Pred Lsvetovno vojsko čevljarska zadruga Poslovno obnovljena 1947, (ustanovljena 1 907 ')<, teta 1929 vsiljeno iialijansko vodstvo „ leta 1930 šla v konkurz. Tovarna čevljev fi Jelen" Tolmin Ustanovljena 1945; do 1947 zadruga? nato Okrajno podjetja, , od 1955 naprej pod sedanjiai nazivom« Tevarna kovčkov in usnjenih Franc Zorn, Dotnžale (ustanovljena 1926); Ustanovljena iz zaplenjenega podjetja Franc izdelkov "TOKO8, Domžale bratov Okršl ar 9 Domžale (ustanovljena Zora in podarjenega podjetja Brata Okršlar* 1939), Tehniška Srednja, usnjarska Polak KojDonlžale (ustanovljena 1933). galanterijska šala»Doinža= le Od 19461948 obratovale pod nazivom Tovarna usnja, Domžale; 1948 nacionalizirane. Tovarna usnja, Kamnik Tone Knaflič} Tovarna usnja Kamnik (ustanovljena 1924) Psdarjena državi 1946, "Standard" tovarna usnja, Kranj Standard; - lastnik Kare! Knoch (ustanovljena 1930) Nacienaluirano 1945= "Planika11 industrijski kombinat za izdelavo in pre delavo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj Ivan Prešeren, Kranj (ustanovljena 1925); Anton Štefe, Kranj (ustanovljen 1935). Nacionalizirana 1946; 1949 združena s Tovarno čevljev Anton Stef® V Tovarno čevljev, Kranj; Planika je pričela obratovati leta 1953 v novozgrajeni tovarni, kamor so prenesli stroje iz Tovarne čevljev Kranj, iz Industrije ebutve Ljubljana in delno iz likvidiranega podjetja Obutev, ki je obratovalo od leta 1945 do februarja 1953» To podjetje je združevalo privatne in zadružne delavnice v Kranju, Tržičiij Murski Sobotif Nsveni mestu in Mariboru, 1»!»1959 se je priključila Planiki Čevljarna Ratitovec« ki je bila ustanovljena 1953 po odcepitvi od likvidiranega podjetja Obutev* 1, VIL1962 se je priključila ALKA Dupljej ki je bila ustanovljena 1951 po odcepitvi od podjetja Obutev« Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutvsp Šmartno pri Litiji. Tovarna usnja Pavel Frane Knafličf pri Litiji (ustanovljena 1846). Podarjena državi 1946, 121 Podjetje pred vojsko Obe! e ž j e po vojski "IngrodeK" Ljubljana Lastni k" Zy szde 11 Anton Krisper od leta 1922 do 1944f pa lastnik Je; še Podjetje Usnjeni izdelki ustanovljene 1945 kot zadruga* Podjetje Zvezda nacionalizirano 1946» U. 1963 obe podjetji združeni pod novisi nazivom "ingrodeK" . "Torbica11 usnjena galanUstanovljena 1939, lastnik Matej Okršlar terija Ljubljana Nacionalizirana 1948. "Alpina" tovarna čevljev Žiri Alpina ustanovljena 1547 po darilni pogodbi z zadrugo* katera je bila ustanovljena 1945® 1959 leta se ji je priključile podjetje "Metka" Žiri0 ki je bilo usta»evljen® 1950 ket ebrtno podjetj®. Industrija čevljev "Bor" Dolenjske Toplice Do leta 1955 čevljarska zadruga z Oojo "Bor" Dolenjske Toplicec Industrija obutve Nove meste Leta 1947 ustanovljeno Mestno čevljarstvo Nevo mesto; leta 1952 prešlo v industrijo "Runo* tovarna usnja Tržič "Runo* usnjarska in čevljarska zadruga z o. ZoTržič (ustanovljena 1926) Ponovna ustanovljena 1946 pa sklepu zadružnikov« "Peko" tovarna obutve "Peko11 lastnik Peter Kozina in CoJržič Tržič. (ustanovljena 1911) "Trio8 d^z esz0& last nik Verbičf Tržič (ustanovljena pred 1919). Nacionalizirana 1946; 1948 priključena Tovarma lesnih klincev in kolobarjev v Retnjah« Do leta 1956 se je podjetje "F ko" imenovalo tovarna obutve "Triglav8 Industrija usnja Vrhnika Ustanovljena 1946 iz podarjenih objektov še nedokončane usnjarne Savla Kalina; 1950 združena s podjetjem Tovus Vrhnika. "Lilet" tovarna obutve Maribor Vilko Blatnik, , Maribor (ustanovljena 1929) in Karo Rog ji č, Maribor (ustanovljena 1920) Zaplenjena 1945; 1951 združena s podjetjem Karo. Tovarna usnja Slovenj Gradec Potočnik Franc f tovarna usnja Slovenj Gradec (ustanovljena pred 1919) Zaplenjena 1945; 1950 priključena Tovarni usnja Šoštanj; od 1951 naprej samostojnae Podjetja. , ki jih v industriji ne spremljamo v eč Čevljarna "Storži č" Visoko 122 Ustanovljena leta 1953 po odcepitvi od likvidiranega podjetja "Obiitev" od 1959 leta naprej obrt« Podjetje Obe! e ž j e pred vojsk® pa vojski Usnjarna Železniki Usnjarna Jakob Dermota •Železniki' 1 (ustanovljena 1830} acienaližirana 1948; 1962 likvidirana. GUMARSKA INDUSTRIJA "Sava" tovarna izdelkov, Kranj Jugoslovanske tvorni c« guae d »z 0» (ustanovljena 1921) Zaplenjena 1945 ŽIVILSKA INDUSTRIJA Trgovsko proizvodno podjsHeinberger flirkoj S§vniea; Zupane Anton, tje "Veležitar" Celja Šesipeter ; Volk Anton, Vrbje; konvent usir. i • Ijenih bratov, Hedlog; Jošt Melhijor, Konjice; Vertnik Simon; privatni «1 ini . Obrati nacionalizirani 1948; združeni 24* X i' ! J 949 j Icll. lSSO preimsrtovana v^HHn« sks podjetja Celja®« Pivovarna Laško Ustanovljena 1931 kot Gostilničarska pivo= varna d, dn Laška* Nacionalizirana 1945. Zdravilišče - nalivalnica Državno zdravili šJa Rogaška Slatina, ustž Rogaška Slatina novljene 1685. 1 eta. Nacionalizirano 1946, "Imperial" tovarna SokolaUstanovi jena 1879. 1 eta - last 0«0. trapide in peciva, VidemKrstov v Rajhenburgu ško Zaplenjena 1946. -1 eta. "Fructal" sadnelikerski kombinat, Ajdovščina Hilarna HubertusSater Celje, ustanovi jena 1923; med vojsko "Sanntalar" Suassmost Kelterei, Herbsrt Harstedt Cilli. 1945 zaplenjeno. Ustanovljen 1945 J eta kot tovarna likerjev in sadnih izdelkov; nato kot obrat spada pod upravo "Flores" v Sentpetru* Od 1955. leta dalje je samostojno podjetje s sedanjim imenom. 1957. leta prevzela tudi stroie^sleiaSad' 1 Celje? Trgovsko proizvodno podjeUstanovljene 1867s lastnik Vence] j Johisan tje "Hlinotest, AjdovOd 1939 lastnik Leo Lekar iz Trsta, ščina* Nacionalizirano 1948, leta. Do 1950 imstio« vano "Okrajni valjčni mlin8. - od 1950 do 1952 renovirano in preimenovano. Kaeti jski industrijski kombinat Ilirska Bistrica Ustanovljeno 1S47 kot okrajna podjetje "Mleko Sežana" , - 1 »V 1 1 «1950 združeno s podjetji "Meso S "Vine" ? Sadje in zalenjav«V. 31^X J951. se razforairalo in združile s podjstjsa "Preskrba" s od 1, L1953 se esamosvojiloOd 1 -V! I »1957 pod iBtenom "Zadružna poslovna zvezaobrat Mleko Seža« na" * V letih 1959 do 1962 je po reorgani 123 Podjetje pred vojsko 0 b e 1 e ž j e po vojsM Kmetijsko industrijski kotn«: binatf ilirska Bistrica (nadaljevanje) zaeiji podjetij skoro 2 leti pri "Krneti jsko» gozdarski poslovni zvezi Sežana!, s vmes pa pri "Tovarni organskih kislin Ilirska Bistri« ca11« Končno se v letu 1963 vključi v "Kaietij. sko industrijski kombinat Ilirska Bistrica" . "Oelamaris" kombinat konzervne industrije Szola 1) "Tovarna ribjih konzerv Arrigoni Izola" je bila ustanovljena 1882; lastnik C« Herhanek Hienc 1918 odkupilo tržaško podjetje ,, Sanciuinetti, l0 1925 fuzija z "G. Arrigoni et Co" Trst, glavni delničar Sanguinetti, Do konca druge svetovne vojske pod upravo družbe "Arrigoni" SA" s sedežem v Trstu. 2) "Ampelca" ustanovljena 1870; last druž« be Ampelca Conserfici SJUTrst Tovarna sardin A. Oe Langlade, Koperc usta« novi jena 1925; lastniki: Selva Atilio Rim, B»E<, Vassil ia Soc, anonimna Genova in De Langlade, Koper. "Arrigoni SA" 1947 zaplenjeno i. n posluje do konca 1958. sleta pod imenom "Tovarna živilskih in kemičnih proizvodov Argo" Izola« 1959«! eta se združi z !!lrisf predelava rib Izola" in "Ikra" « tovarna sardir: Koper" v "Delaroaris" kombinat konzervne industrije Izola. "Ampelca" zaplenjena 1947 in preimenovana v "Ex Ampelca" « 1956 izvršena registracija pod imenom "Iris" , ; predelava rib Izola« 1959Jeta se združi z "Argo" in "Ikra" v "Oelamaris kskcji . Izola" , S priključitvijo cone B prešlo v splošno ljudsko lastnino pod imenom "Ikra tovarna sardin Koper" od 1959. 1 eta pa tvori z "Argo" in "!ris" novo podjetje "Delarnaris" . "Droga" prehrambena induPiranske soline od 1, 1906 v lasti avstrijUstanovljena 1962 pod imenom "Začimba prestrija Portorož skega državnega monopola. Začetki solin sehrambena industrija Portorož" , Konec leta gajo v 8. stoletje. Po prvi svetovni vojski 1963 združena s" P" iranskimi solinami" in se last Italije« v letu 1964 preimenuje v "Drogo" « Soline so bile po priključitvi 1947 leta nacionalizirano samostojno podjetje. Kmetijska zadruga Postojna obrat Tovarna mesnih izdelkov Ustanovljeno 1945. pod imenom "Mesopromefv sklopu podjetja "Prerad" . 1949Jeta preimenovano v "Mesno industrijsko podjetj81M952 preimenovano v "Tovarno mesnih izdelkov Po= stojna" in 19630leta postalo obrat KZ Postojna, Podjetje za nakup in predelavo mleka "Planika" Tolmin - sedež Kobarid Ustanovljena 1957 kot "Zadružna sirarna Kobarid" d še istega leta vključena kot obrat s samostojnim obračunom v Gospodarsko poslovno zvezo Tolmin« 1, julija 1959 se (124 Podjetje 0 b e J s ž j pred vojska po vojski Podjetje za nakup in predalavo mleka "P]anika" To1minsedež Kobarid (nadaljevanje) je temu obratu pridružilo trgovsko podjetje "Planika" Tolmin, 31. 111. 1960 je bila GPZ Tolmin prikljuEena z vsemi obrati GPZ Nova Gorica« S prenehanjem poslovanja tega podje» tja 31. XIM960 so se vsi obrati osamosvojili in postali samostojna podjetja. Prehrambena industrija "Bel sad" Črnomelj Ustanovljeno 1945» 1956„]eta prevzelo kot obrat "SI oveni javino" Ljubljana, 1959Je= ta se osamosvoji pod sedanjim nazivom. "Sončnica" tovarna jedilnih in tehničnih olj? Domžale-Vir Oljarna Majdi £, VirOomžale Nacionalizirana 1946, - 1947, leta združena s Tovarno olja in firnežev BritofKranj in Oljarno v Ljubljani; samostojno podjetje je postala 1954 Jeta* Živilska industrija Kamnik "Tovarna kvasa" Lojze Kane (ustanovljena 1933) s "Eta" tovarna gorčice in konzerv, (ustanovljena 1923); "Triglav" Sstarcaj tovarna testenin (ustanovljena 1930). Ustanovljena 1950 iz združenih podjetij "Kvas liengeš" , , "Eta Kamnik" in "Triglav Šmarca" . ki so od nacionalizacije 1946, oziroma 1948» do združitve obratovala samostojno. Sredi leta 1963 prenehala izdelovati testenine« Kmetijsko živilski kombinat Ustanovljeno 1941 pod nazivom "HolkereiKranj, obrat Mlekarna Felsendorf, GciiubJi. , Nacionalizirana 1945* Koncem 1963 združena z \ "Oljarico Britof" v kombinat pod sedanjim na Kmetijsko živilski kombinat Prva kranjska tovarna lanenega olja in Kranj j obrat Oljarica Britof firnežev "Britof pri Kranju last Zabret in Co» ustanovljena leta 1905» 1947oZdružena z nacional iziranii® podjetjem? J Tovarna jedilnega olja VirOomžale in Oljarno v Ljubljani. 1954, 1 eta razdružena in postane samostojno podjetje. Koncem 1963 J eta združena z Mlekarno Kranj v Kmetijsko živilski kombinat, Kranj, Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ustanovljene 1919 kot "Osrednje mlekarne drd« ing^Rataj in Soklič; od 1930 do 1934 lastnik Obersnel ; 19371942 v sestavi Gospodarske poslovne zveze; 19421945 lastnik "Prevod" „ 1945 kot »Prevod" ; 19461947 kot "Mlekopro■et" ; 19471952 kot "Mleko" ; 19531954 kot "Ml ekomal oproda ja in zadružna ml ekarna11, , 1 J „1955 fuzija "Mleka" in "Zadružne mlekar ne" . "Šumi" tovarna bonbonov« Ustanovljena 1875, last R in S^Hriban Zaplenjena 1945t. letar čokolade in peciva "Gorenjka" Lesce, ustanovljena 1921, last1, i ,1964. združena z^Orenjko" Lesce pod sedaLjubljana ^ ^avrtanik Adolf s Lesce pri Bledu "njim nazivomcGcrenjske tovarne čokolade Lesce, nacional izi rana "1946, 1 eta. 125 Podjetje 0 b e 1 e z j -e pred vojska po vojski "Žito" živilski kombinat Ljubljana dali pod "Žitofond" . Leta 1950 razdeljeno na "Žito" in "Mlinsko podjetje" ; 1. X. 1957 sta Črevarna Ljubljana Agrokombinat Emona, Ljubljana Kolinska tovarna hranil, Ljubljana Tovarna mesnih izdelkov, Ljubi jana Agrokombinat Emona obrat Močna krmila, Ljubljana Ustanovljeno 1900; lastnik Bergman Josip. "Al ko" destilacija in tovarna likerjev, Ljubljana 6 obratov; BeričevoVal javec FrancsBistraVič, d, d. 1946. leta, Logatec 1945. leta zaZupan Franka, Fužine - Čeme Angelas Logaplenjeno; Beričevos Bistra, Fužine in Vrhtec - Maček in Hren, Vrhnika - Tomšič Vinnika 'nacional izirani 1948. leta. Do 1950. spa« ko, Vič, d. d. ; Mlin na Bregu last Porenta Pavel; Mlin Debel jak v Skofji LoM ; več manjših privatnih mlinov v okolici Domžal, se podjetji združili pod imenom "ŽITOf V 1 ,1958 se preimenuje v "Trgovsko in predelovalno podjetje "Žito" z obrati; Bistra, Globoko, Zapuže, Vir, Domžale* Bistrica, Vič, Fužine, Vrhnika, Breg, Logatec, Javorni k, Homec in 1, 1. 1959 še Pekaiete* Leta 1961 dobi naziv "Živilski kombinat Žito" ; 1. 1, 1963 se mu priključita Pekarna Ajdovščina in Združene pekarne Moste. 1, X. 1963 se kombinatu priključi podjetje Pekarna Spodnja Šiška. Nacionalizirana 28JV. 1948 in priključena Mestni klavnici. 1. V, 1952 postala samostojna s sedanjim nazivom. Ustanovljena kot "Emona mesna industrija Zalog" , začela poskusno obratovati 1959 kot samostojno podjetje do 31 .XI 1. 1963« Od 1. 1. 1964 združena s kmetijskim podjetjem Agrokombinat Ljubljana v podjetje s sedanjim nazivom. Nacionalizirana 1946; I^SO združena z "Žika" pražarna in industrija hranil Ljubi jana ;1957. preimenovana iz "Ljubljanske tovarne hranil" na današnje ime. Ustanovil MLO Ljubljana 22. V. 1953. 1 »V! 1. 1964 je bilo podjetje .pripojeno h komunalnemu podjetju, "SADJE ZELENJAVA - TRGOHLAD" Ljubljana. Ustanovljena 1954. 1 eta kot "Močna krmila" Ljubljana. 1959. leta se imenuje "Tovarna močnih krmil" , v 1 .1960 se priključi kot obrat Agrokombinatu Ljubljana. 1. 1. 1964 pa se združita Agrokombinat in Emona v podjetje z imenom "Agrokombinat Emona" , ki združuje razne obrate, med drugim tudi obrat "Močna krmila" . E. Jeras in drug (ust. 1925) ;" Malina" LjubUstanovljeno 1947 pozdružitvi štirih nacioIjana (ust. 1928) ; Potnik in drug Ljubljanaliziranih podjetij' ; 1948 pridruženih še šest na (ust. 1936); "Alko" Ljubljana (ust. 1920); nacional izirani h podjetij. Meden Viktor Ljubi jana, (ust. 1920) ; Zelinka Emerik, Ljub i jana (ust. 1919) ;" Vitarin" Ljubljana (ust. 1932) Ustanovljena 1909 kot "Kolinska tovarna hranil d. d. H Ljubljana 126 f Podjetje Obe! ožje pred vojsko po vojski "Sloveni javino" obrat Cocta« Ljubljana. -. Ustanovljeno kot "Centralne vinarne d^d, 11 delničar Zadrulna zveza. ustanovljeno iz nacionaliziranega podjetja "VinOs v letu 1946 se js preimenovalo v trgovsko podjetje "Vino" in pod tem Imenosi poslovalo do novembra 19<*7o Od 14oXL1S47 posluje kot Izvozno podjetje "Slovenija vinoK5Hariborf od 19, XI I, 1947 dalje pa je v Ljubljani; svoje poslovne enote pa ima še v Celju, - Ormožu in Zemunts „ Pivovarna "Union" Ljubi janaUstanovl jena 1864 last bratov Kosler; 1907, prevzela pivovarno -Laško 5 1909 prešlo v roke dod, ; 1910 priključila pivovarni Auer in Perless v Ljubljani 5 1912 še pivovarna Schmidi v Škof ji Loki; 1916 pivovarni Mayer v Kranju in Ziirnnermann v Lescah; 1917 pivovarna Stare v Kamniku in 1918 pivovarna Froelich na Vrhniki; 1926 prešla še mariborska pivovarna LGoetz« Nacionalizirana 1946. 1949. leta združena s tovarno kvasa Vojnovič in Cos ki je bila u« stanovi jena 193?. , leta<, "Vinocet" konserviranje Ustanovljen 1921» kot "Vinocet® d^z oaJ Ustanovljeno 1947 z razpuste® d-z o, z* poljskih pridelkov in tovarna vinskega in špiritnega kisa« proizvodnja kisa, Ljub« 1 janaVič. "ŠumiLjubl jana" obrat Ustanovljena 1921Jeta, lastnik "Gorenjka" tovarna čotanik Lesce pri Bledu, kolade Lesce. "Dana11 destilacija alkoholnih pijač, Mirna na Dolenjskem. Adolf ZavrNacionalizirana 1946iletao V letu 1964 združena s podjetjem "Šurd - Ljubljana" kot obrat. Ustanovljena 3 oV 1 1 1. 1952. Industrijsko podjetje^eso" - Ustanovljeno 1»V! ! L1951: 31oll!»1959 se Trbovlje. rou je pridružilo Mesarsko podjetje ROG iz Trbovlje; od 1, 1 ,1964 postalo industrija s sedanjim nazivoeu Mesoizdelki - obrat KK Gor24, 8, 194' !; : je bila ustanovljena klavnica nja Radgona v sklopu podjetja "Živinopromet" Gornja Radgona, V letu 1952 je 0L0 Gornja Radgona ustanovil "Krajevno klavnico Gornja Radgona" , 25« U »1953 se je preimenovala v občinsko klavnico Gornja Radgona" s 4 mesnicami na območju občine, 4=!! 1, 1954 se je podjetje preimenovalo v "Klavnico Gornja - Radgona, 10, X!U958 dobi naziv »Obrtno podjetje Mesoizdelki Gornja Radgona in 31 -X, 1961 postane z odločbo ObLO Gornja 127 Podjetje 0 b e 1 e 2 j e pred vojsko po vojski Mesoizdelki - obrat KK Gornja Radgona(nadal jevanje). Zdravilišče Slatina Radenci, Ustanovljeno 1890, ton lastnik dr. Sarič An Radgona "Industrijsko podjetjeMesoizdelki ■ Gornja Radgona" , , Od 1962cleta je prikl jtičeno Kmetijskemu kombinatu in posluje pod novim imenom« Ustanovljeno 1945 iz zaplenjenega podjetja dr» Šariča, Od L1947 Slatinski obrat zdru~ žen z Zdraviliščem, Elektromlin Lendava. Lastnik Eppinger Bela Nacionaliziran 1948 od bivjastnika Eppinger Bele« Od 1948 - 1952 v sestavu okrajnih mli« nov v Murski Soboti; od 1952=1954 v sesta= vu mlinskega podjetja v Murski Soboti; od 1, 1. 1954 samostojno podjetje. Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer, obrat mešalnica močnih krmil. Ustanovljeno 1963. v okviru Vinogradniško ži* vinorejskega kombinata Ljutomer. "Mlintestenine* Maribor Ustanovljeno 1920. »lastnik Ludwig Franz in sinovi Maribor; MlinKorošec Marko in Uršula Ptuj; Mlin Jurca Ptuj do 1910. nato Zorčič Alojz Ptuj; oba mlina stara nad 100 let. Zaplenjeno 1945 in do 1958, 1 . pod nazivom Mlinsko podjetje Maribor. V 1 .1958 preimenovan v "Mlintestenine Maribor" ; oktobra 1963 priključuje še Mlin CrncfApače in Mariborske pekarne. "Tališ" tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov, Maribor. Tovarna sadnih sokov in likerjev Maribor Pod imenom "Industrija živilskih proizvodov (ustanovljena 1923); Tovarna kisa MariMaribor, ustanovljena iz petih združenih po= bor (ustanovljena 1941); Sodavičarstvo djetij; nato preimenovana v "Jugoalko" in juMaribor (ustanovi jeno. 1908); Pražarna Malija 1956 v "Tališ" Maribor, ribor (ustanovljeno 1919); Pivovarna Tsheligi Josip, Maribor (ustanovljeno 1856), Zganjarna Baumann Josip, Šentilj (ustanovljeno 1888). Tovarna mesnih izdelkov Mari borKošaki Ustanovljena 1872, lastnik Hermann MoegeZaplenjena 1945; 1950 združena z Mestno klavrer, Maribor. nico; od 1951»zopet samostojna. Mariborske mlekarne, Mari bor Kot podjetje Mleko v sklopu 0ZZ Maribor do 8<. XI. 1958, od tega časa dalje samostojna, , 1 »V 1 1. 1962 ji je priključen Mlekopromet Ljutomer in 1cX. 1963 še Mlekarna Slovenj Gradec kot obrata s samostojnim obračunom, , Oljarna Fram Ustanovljena 1912, lastnik Ivan Bezjak. , Nacionalizirana 1947. ; 1949 združena s Tovarno olja Slovenska Bistrica; od 1 ,1956 dalje ponovno samostojna. .128 Podjetje 0 b e z J pred vojsko po vojski "Sana" . tovarna čokolade; . Sana, dd^Hoče, ustanovljena 1922; Tovarna bonbonovj keksov in pepecilnih praškov, , Maribor, ustanovljena cilnih praškov. Hoče. 1927, . Nacionalizirane 1946; 1949 združena s Tovarno pecilnih praškov, - Maribor, linopek" podjetje za proUstanovl jeno 1906, jlastnik Šiptar Pavel« met in predelavo žit, mlevskih izdelkov in krmil j Murska Sobota«. Nacionalizirano 1948-, 13 J 1 ,1950ustanovIjeno kot "Minsko podjetje Murska Sobota8, 4lil, 1959 se mu pridruži Parna pekarna Murska. Sobota. , 1 <. 1*1962 so se združila samostojna podjetja? Tovarna mesnih izdelkov Po« murka; Tovarna tsleSnega prahu Murska Sobota' in Mlinsko podjetje Murska Sobota v "Kmetijsko industrijski kombinat Ponturka8 Murska Sobota, 1o6, 19&4 pa ss je Mlinopek osamosvojil pod sedanjim nazivom. Kombinat "Pomurka" , obrat Ustanovljena 1922 kot Tovarna mesnih izdelZaplenjena 1945, leta irs ima naziv "Tovarna Tovarna mesnih izdelkov kov Maribor, lastnik Josip Benkoc mesnih izdelkov Murska Sobota" , PreimenovaMurska Sobota. na v "Pomurko" 1958Jsta in 1962. , združena s Tovarno mlečnega prahu in Mlinskim podjetja v Kombinat Pooiurka - Murska Sobota, Kombinat "Pomurka" , obrat - Ustanovljena 1955. leta kot Tovarna mlečnega Tovarna mlečnega prahu, prahu Murska Sobota. , V juniju 1964 združena Murska Sobota. s Tovarno mesnih izdelkov Pomurka in Mlinskim podjetjesi v Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka" . Kombinat "Pomurka" , obrat - Ustanovljena 1964. kot obrat Kmetijsko in"Agromerkur" Murska Sodustrijskega kombinata "Pomurka" v Murski bota" . Soboti o Kmetijska zadruga "Kombinat - Ustanovil ObLO Središče 31«Xlle1957, z naJeruzalem" Ormož, samozivom "Mlin in Oljarna Središče" « Ud 962. stojni obrat Mlin in se je pridružilo Kmetijski zadrugi "Kombioljarna, Središče ob nat Jeruzalem® Ormož, kot samostojni obrat. Dravi. Od takrat posluje pod sedanjim imenosi, - Kmetijski kombinat Ptuj* obrat Mlekarna. Ustanovil 1942<, leta okupator. Zaplenjeno 1945 in osnovano kot podjetje za odkup, predelavo in distribucijo mleka "Hlekopromet" ® 1947 ustanovljeno Okrajno podjetje za odkup »1 eka s jajc in perutnine; 1948 pa je bila mlekarna, pri ki j učena OPZ, V letu 1950 se priključi 0ŽZc 1957 k GPZ in po njeni ukinitvi 1961 ss osamosvoji; 1 «X, 1961 pa se zopet priključi KK Ptuj. , katerega obrat s samostojnim obračunom je še. 129 Podjetje 0 b e 1 e ž j e pred vojsko po vojski ^Petovia" živilska induUstanovljena 1873. , lastnika Hutter in strija, Ptuj. ETsbacher« Ptuj, Zaplenjena 19^5» Trgovsko podjetje "Perutnina" obrat močnih krmil, Ptuj V sklopu TP Perutnina Ptuj, posluje od avgusta 1963« Tovarna olja, Slovenska Ustanovljena 1908» lastnik Albert Strgarj, Bistrica, Slovenska Bistrica® Zaplenjena 1945» fl zdrulena s Tovarno olja Fram do 1956, leta, od tedaj samostojna. Mariborska mlekarna Maribor, obrat "Mlekopromet* , Ljutomer. Od I. VI 1, 1962 priključena kot obrat s samostojnim obračunom Mariborski mlekarni. Kmetijsko industrijski kombinat "Pomurka11 Murska Sobota, obrat za kmetijstvo Rakičan p. Murska Sobota. Ustanovljeno 1, |e19629 kot Agromerkur EE mešal ni ca močnih krmil Murska Sobota; od 1, 1. 1963 spada pod K1K Pomurkas obrat za kmetijstvo EE mešalnica krmil Rakičan. GRAFIČNA Časopisno podjetje tisk" Celje "Celjski Tiskarna bratov Rode & Martinčič, ustanovljena 1920; tiskarna Družbe sv»Mohorja, u - stanovljena 1871. s 1894 preseljena v Celovec, pred I, svetovno vojsko v Preval je in 1927 v Celje. Nacionalizirana 1946 z združitvijo tiskani bratov Rode & Martinčič in Družbe sv. Mohorja. Časopisno založniško podjeUstanovljeno 1949, , Do 1952 last 0L0 Koper, tje "Primorski tisk" , 1956 je bila fuzija tiskarne s ČZP SlovenKoper. ski Jadran v "Tiskarno Slovenski Jadran*. 1. 1. 1957 fuzija s Primorsko založbo L! PA v "Primorski tisk" . Časopisno založniško podje10X. 1961. je podjetje nastalo z združitvitje "Soča" Nova Gorica jo "Goriške tiskarne" Sempeteri! trgovskega podjetja "Naša knjiga" Nova Gorica in "Primorskih novic" Nova Gorica. Temu se je 1. 1. 1963. priključila knjigarna v Bovcu. UV. 1963 so se "Primorske novice" oddvojile od podjetja. "Goriška tiskarna" je imela pred združitvijo grafično dejavnost/Naša knjiga" knjigotrštvo in papirni štvo, "Primorske novice" pa so spadale pod okrajni odbor SZDL Nova Gorica in so izdajala časopis "Primorske novice" . Obeležja Podjetje pred vojsko po vojski Časopisno podjetje "Gorenjski tisk" , . Kranj. Tiskarna "Sava d. :cLM, ustanovljena 192(L1e» ta, Hed vojsko NS Gauverlag Kaerntsn. 2weiverlag Krainburg. - Tiskali so časopis "KaraMankenhote" Nacionalizirana 15M pod imenoin "Gorenjska tiskarna" , 1%8 pripojena k Triglavski tiskarnl v Ljubljani« 1950> se je osamosvoji™ la in posluje kot "Gorenjski tisk" « 1956 so podjetje rekonstruirali in razširiluOd 1 ,1957 posluje pod inenoia Časopisno podjetje Gorenjski tisk, Kranj. Časopisno založniško po^ ~ Ustanovljeno 28^1! »1956, ustanovitelj djetje "Kočevski tisk" . , okrajni odbor SZDL? KočevjeKočevje. Mladinska knjfga, založniško grafično podjetje - Grafična proizvodnja EE litografi ja. Ljubi jana. Ustanovljeno decembra 1920 pod imenou! Litografija Cemažar in drug« Leta 1927 se je preimenovale v Litografija Cemažar Josip. . 1945 .»se Imenuje Umetniški zavod za litografijo. 1958 fuzionira z Mladinsko knjigo "MK-obrat Umetniški zavod za 1 itografi jo!if od decembra 1963 pa nastopa pod sedanjim nazivom. Časopisno založniško poUstanovljena 1883 kot katoliška tiskarnas. Nacionalizirana 1946. djetje "Ljudska pravicaMastnik Josip Jerlčj pozneje Jugoslovanska -Tiskarna Ljudske pravitiskarna, ce Ljubljana. Časopisno podjetje Ljubljana "Delo" Narodna tiskarna dod, ima začetek v Mariboru, v Ljubljani je od 1873, 1 eta Blasnikova tiskarna ustanovljena 1828Jožef Blaznik1872 VoBlaznik naslednik, Triglav« sko tiskarno ustanovil 1782 ign^Alojzi j v, Kleinfnay8r; od 1846 tiskarna Kleininayer L Bamberg; 1919 prevzela Delniška tiskarna d. dc Nacionalizirana 1946, Do 30JvM959 poslovala pod imenom "Tiskarna Slovenski poročevalec" , od 1. Ve1959 dalje pa pod nazivom "Delo" « V letu 1964 sta mu priključeni še Triglavska tiskarna in Blaznikova tiskarna. Tiskarna Jože Moškrič, Ljubljana« Kupljena 1906, , od vdove Adolfa Kleina se je imenovala Učiteljska tiskarne r. ZaZ oc Zc Nacionalizirana 1945 J eta, V letu 1953 poslovala kot obrat Mladinske knjige, v 11964 zopet samostojna« Tiskarna Toneta Tomšiča „ Ljubljana. Pričela obratevati 1923«kot Tiskarna Merkur, 'last Trgovskoindustri jske delniške družbe Merkur. Nacionalizirana 1946B Tiskarsko založniško po1920. ustanovi jena kot Tiskarna poštne diObrat Ljubljana je naslednik Tiskarne poštne djetje PTTS obrat rekcije v Ljubljani in poslovala za potredirekcije v Ljubi jani« 1948, 1 eta se je priLjubljana. be pošte vse do 1 ,1948«. ključila k Štampari ji Ministarstva pošte v Beogradu, , filiala Ljubljana, , 26t, VI 1 1, 1950 prevzel v upravljanje Delavski svet pod imenoro "Stamparsko izdavačko preduzeče PTT Beograda filiala Ljubljana" - Od 8. 5li. . 1963 pa nosi v slovenščini sedanji naziv. 131 Podjetje Obeležje pred vojsko po vojski Jugoslovanske železniceŽelezniška tiskarna, -, Ljubljana Podjetje ni obstojalo? ker je bilo vi jugoslovanskih železnic« sestaUstanovljeno lolV. 1948 in postalo samostojno podjetje. Služba družbenega knjigoUstanovljena 1919? lastnik vodstva pri Narodni banca Ljubljana, ki SFRJ, centrala za SRS Ljubi janaTiskarna Poštna hranilni1945» prehod na Denarni zavod za LRS; od I. I „1947 se je preimenovala v Tiskarno Narodne bankej centrale za LRS Ljubljana in od 1. 1. 1963 ima sedanji naziv. Časopisno podjetje MariborUstanovljeno 1795. 5 lastnik Franc ski tiskj, Maribor Saxs 1919, leta prešla v slovenske kot Mariborska tiskarna d. d. Anton Nacionalizirana 1947 in združena s podjetji; roke Tiskarna sv. Cirilas, Ljudska tiskarna dodJn Cinkografija dr. Rodmaris, Maribor. Od 1Jo1964 ji je priključena Grafična industrija tfepa. Časopisno založniško podjeUstanovljena 1888. 1918 jo je prevzela Nacionalizirana 1946* tje Pomurski tisk, MurPrekmurska banka in jo prodala 1922. Iziska Sobota« dorju Hahamn. Ptujska tiskarna Ptuj Ustanovljena 1932, lastnik Wilhelra Blanke. Nacionalizirana 1946. Podjetja, ki jih v industriji ne spremljamo večj Učne delavnice Zavoda za Obrat knjigoveznica, last Bonač Ivana; Tiskarna ustanovljena 1. V »1948, do nacionagluho mladino^ tiskarna in litografija nista delovali«, lizacije lastnik Sitar Ciril » nato last ZaLjubljana. voda. Knjigoveznica odkupljena od Bonača in pod svojim imenoiB 10X01948; Litografija nacionalizirana 1947Jetai! TOBAČNA INDUSTRIJA; Tobačna tovarna, Ljubi jana. Ustanovljena 1871 - državni monopol, Splošna ljudska lastnina* FILMSKA INDUSTRIJA; "Triglav film" , podjetje za snemanje filmov, Ljubljana. Ustanovljeno 130IX!, 1946. Leta 1957 preimenovano iz "Triglavfilm* Ljubljana. Podjetje za snemanje filmov l, VIBA%Ljubl jana. Ustanovljeno 1 .V 1 1, 1956 - prej posloval ni. ca UFUS - Beograd. Filaissrvisr podjetje za tehnično obdelavo in izdelavo filmov, Ljubi jana. 132 Ustanovljeno I. Vi 1 1. 1956. Podjetje pred vojsko 0 b e 1 e 1 j e po vojski OSTALA NEOMENJENA INDUSTRIJA: MeTodi ja »tovarna glasbil Štemberger & Melitzer, slamnikarstvo, . Ustanovljena 1946 kot državna tovarna glasin učil, Mengeš. Mengeš, , Avgust Šušteršičf mizarstvojMengeš, bil, Mengeš, 1947, preimenovane v Tovarno Rudolf Marbinek, izdelovanje klavirjev, Ljuglasbil. Leta 1954 dobi sedanji naziv, bljana, Josip Fleis, izdelovanje harmonik, Ljubljana? Vaclov Franc, trgovina z glasbili, Celje, PlanicaŠport, podjetje za Kolb Albšn, Vižmarje 168» proizvodnjo športnih potrebščin. Ustanovljeno 1946 kot Fizkulturni magazin, 1949 priključen lesni obrat v Vižniarjihski je bil nacionaliziran 1948 (Kolb A, )* 1949 priključen tudi kovinski obrat v Ribnici«. 1950 preimenovanje "Sloveni jašport" « 1351 preimenovanje v sedanji naziv. ELAN, tovarna športnega - Ustanovljeno 1945. orodja, Begunje na Gorenjskem INDIP tovarna dežnikov in Tovarna dežnikov9 d. d, - Hungarija, Dolnja Ustanovljeno leta 1947 pod nazivom "Okrajna pletenin, Lendava. Lendava, dežnikarna Dolnja Lendava" , 1952 preimenovana v Tovarno dežnikov. Heroj Štefan Kovač, Lendava. Tovarna meril , Slovenj Grajyan Mikolič^ Tovarna meril s (ustanovi jeNacionalizirano 1946. dec. na 1904) Žima Ljubljana, Fužine 133 Jager Milans Ljubljana (ustanovljena 1943) Nacionalizirano 1946. 133 blži«. wg t)1:: ■ Z i .-liti. f ' ->. *• ' > ■ . ■ ■ ■. -■ ■ 1 - Hiauin^sK '«•■•<• t-' " :' . -. . : -K .' . . vt&r' fsMf ■ ^ ' -■■ " ■ <•' '%i*h\~:k, }k .' i Aifi' ?" v-. - -v, "iijSi. ii, :. . ■ . J-. aferfrf. v' "C. ' ^ ■ *' <*&■?&$/:■■. ;Kyi\vX, 'A^J .■■■' . .j1 ■■ •■. t - •■; ' . ■ ' ■ ;. . . ■ ' v&i iveki; ' vS&v •; s«r , .:q »g? sla* '. ^•:. % i20r .*-s«4KV?rJ ftsr&a _st^6^?" sU' ' ^svsij. ^si . ?••-. I .<•: ." , S-V ■-Z: "i / Stt m m K „ y •' - . .-1 • • •. . -v' - •. I '• v, . J : " •>^; - / \t s ^ i , ^ 4 v-j - r* t "< -T ^ 'I l> ■. J / - 4 i • ?V. - J' -. ' " - '' " ^ K '' " ' V ' ". • ••. -*•• '" i. I ' . - ,V-v . ■ ■ ' i■ -i i" i v '■ J. . : . >■ , , ^ - - l' - i 7' ~r-" 7v, .; ■ v. -: ; j ■ \ .iAfv. ' ' ;' \ ■ ■■■' ' .^v V-, ; " ' -: "V■■■■. ' r/ ./X. K ) A^i ■V/ ■ / i. ^ •• ■ • f / .; ' • J . .V/ v ' f" . h — 1 c: ■' ■■ }• ' f :, i: " "s ' d v - ■? \ " A. ' - \ ;/' ' / '■, -V / . v _ - ■■■" ■ ■ -ii, - ■ . .. ■ ■ v ■ "•" ■ ' ■■■' I " :/•■. ' ' . • -r > • )' . ■' ' ) ' i A >. ■■' )-> ■•: ■•; ■•■■ V .---. . s. ' ~v : 'J. ' mm •. . V-/ .. aaiiiiSA jiliiiii; - .. . ■■■■ . rn^^S • '1 'y' vi4^--:' ^-i:; J ■V. ' ^-:' v>^rtj 'v\iV :■ ■•V; ^V-. . • ' V ••< yJi^'J?*>T T-, *; ' '* • / ,MK^k .' • .t P .;' . v «•' ■ i. ■ 1 • * / fi. Jf . »* : v/ . "•: /■ , r M s M, " .»» .« n •4 " -, ; . T. . . .■?. - ■f . . r-: K" *' «1 ■ V •. »I 'h me* s ' i vi \v ., ■ >V. :*-. ■ t i v, '. . V^ i *. ' . ' ^ . k .• & " v •v / /"V V n r - i-' ; ■ - m t H« v' - • , ' vitivt" • '. ^V^ 1 '•" ' '-' M1* ' • ' ' ' ' '' yŠ^m , L >■ /; š. ^. 5 • f ^ /j t • '• -CtfTJf .f' V'i« r:, ^. Nlr»J f "s L^' # *• r IflfV H -5 'V. ' 'rf:* s, -ii ■K ■. * ^ a »♦•A W '•' .-r *. i .. . \ v ■' - v; \\v-v. - f - • x1f* vv11 v. -. v .. . - ' ' -^. ' V - ■ '/i, ■ ^ 'r ■ j. . . .' V — Af. * . *3M ' ' ' '• .. • { t 'r * ' •>. •' . •' V|' V ^ ••V >»•' , ••. -^. X' '• ■■■■•C ■ 'V v \ i ' VI ' o •vf. ; . :" V ;^3 ' .išfeF, ■■! • ^ : f ' ■. \^Lit ' fO' . ; Y> .-! ; 1#| ■BcaHE!lP, 4:' M ' V1 ' ' ' <1 . .' "Man ' v1** ' »' •^4. , ./V ^ . /. . •S^ J ■IM^T VH ' w>v: i. ; ^, v ■' • ' ' V '• _ ^3? • ■ '. . •" -■A-i-; ' k-J V. ? ••• f - -^4' > ' ' /" /Vv / .•*• {$:••. ; -M K. ■• ^p. * ■j ' '. .• _ .' i. -s^RS P* ;V. -. /Tt 1 '. ^ •». ^••-. .' . (>, , '. , .' *-r^r. ^ 3. . v • j '1*" ■ '« s*{ f* ' 1 .v i:. - : dA ' '•V '•? ■ •' : • ■> v ŽiJf U '■• V£. .L«rV*« ,$■ ■ L, m s\-' •^••. r .' •• -V: **' •' ? t" ■ ' ' , ,■" 'i JT. '' :• Vr' -. ^1 -VVj • ••. > ! ** S, ;• •" - iivj; i' -; . ^l/> -IP ' ;. *> . k, - ^ ' \ j rISra . ^ ' ; . ^" Vv. ' "»-r • V. ;. ^ *• ) . f f '. v* ^ • •• -$SKV. > ' '• '" " " tf" ** lf7 T® < pS^ 1 \ -•: •• . '■ .-' i • v •• • j ; V ^ ; • -v/k •< >. •■• /H v" ' . •. •*>•• .•. A. . , - V . '/' ; . ;' .« ^v"V • . •, . '5