Po aolgem ishaniu najticn zaklaCS. O zakladu, kojega najdba se je v zadnjem času vendarle posrečila, smo v ašcm listu že parkrat poročali. V na^jdnjem hočemo predočiti čitateljem _e najnovejše glede pod zemljo zakopanega premoženja. Malcolma Campbella, znanega angleškega sportnika pri avtomobilsldh tekmah, je že nad deset let spremljalo hrepenenje: odkriti zaklad na Kokosotoku, ki se nahaja v vzhodnem Tihem Oceanu. Anglež se je zagrebal že deset let v ikarte ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali morski roparji pred dobrimi sto leti plen tolovajskih pohodov. Žc pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako in približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je opremil posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede skritja povsem napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoka, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, ki je prikrivalo globoko zakopane dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Kokos-otoku ni plod človeške domišljije in ga je ceuil na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. Leta 1925 se je podal na otok s posebno ekspedicijo. Neumorno- je razkopaval zemljo štiri tedne. Velike preglavice mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica in moral se je vrniti v domovino brez zlata in draguIjev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo ponovno stikal za zakladom ob morski obali, ikatero je bil doslej la samo površno preril. Odposlana je bila ponovna ekepedicija, koje vodstvo je prevzel kanadskl polkovnik Leckie. Campbell bi naj obersta zamenjal nekoliko pozneje. BaS tedaj, ko bi naj bila izvršena zamena, se je vršila ob morski obali v Daytonu avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu Leckiju najdba ne bo uspela in bo itak potrebna še ena nova ekspedicija. Pa kanadskemu polkovniku se je najba res posrečila, odkril je toliko let iskane zaklade. Leckie in njegovi spremljevalci so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Zaklad so našli ob bregu rečice, katero je svojčas Campbell vestno preiskal. Oberst Leckie se je podal na pot lansko leto avgusta. Več mesecev se je pogajal z vlado republike Costarica, koje last je Kokos-otok. Slednjič se je oblast Ijudovlade vendarle odločila, da je odposlala z oberstom devet vojakov, a no kot varstveno spremstvo eikspedicije, ampak kot stražarje, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slu.aju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih ter zlatu. Zadeli so na zaklad pod plastjo, katero je raziskal leta 1897 poprej omenjeni admiral Palliser. Mesto najdbe je odstranjeno 10 metrov proč od kraja, kjer je imel svoj šotcr Campbell leta 1925. »Leta svojega življenja bi bil rad žrtvoval,« je izjavil Campbell, ko je zvedel o odkritju, »ako bi bil lahko osebno navzoč na Kokos otoku, ko so zadeli na zlato. Cele tedne sem spal v neposredni bližini zaklada. Preiskoval sem zemljo kakor kak blaznež, sem tvegal zdravje, rnučil me je mrčes ter neznosna vročina, boril sem se z nepopisnimi težkočami — in sedaj sem moral zvedeti, da j& prikrival zaklad en kvadratni meter, za katerega se nisem dovolj zmenil.«