Ventil 13 /2007/ Ventil 3 /2007/ 2 VSEBINA Impresum 5 Beseda uredništva 5 1 POROČILA - VESTI 6 1 NOVICE - ZANIMIVOSTI 7 1 ALI STE VEDELI 44 Seznam oglaševalcev 62 Znanstvene in strokovne prireditve 18 OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1/ 58 73 600 Fax: + (0)1/ 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1/ 560 22 40 Fax: + (0)1/ 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: (0)1/ 530 21 10 Fax: (0)1/ 530 21 25 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: (0)4 531 75 50 Fax: (0)4 531 75 55 PARKER HANNIFIN Corporation Podru`nica v Novem mestu Ljubljanska cesta 26 SI-8000 Novo mesto Tel.: +(0)7 337 66 50 Fax: +(0)7 337 66 51 Titus+Lama+Huwil LAMA, d. d., Dekani Dekani 5, SI-6271 Dekani, Tel: (0)5 66 90 241 Fax: (0)5 66 90 431 www.automation.lama.si www.titusplus.com nutamstic 318-TZ79 IFEHUMIM3/20O7/1 Častni doktorat Univerze v ljubljani Ventil na obisku Pogovor s predsednikom SDFT Nove proizvodne strukture Statistična kontrola procesov Sprotno spremljanje kvalitete fluidov I DOGODKI Prof. dr. Manfred Geiger častni doktor Univerze v Ljubljani 10 I VENTIL NA OBISKU Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje - LECAD 16 I INTERVJU Pogovor z novim predsednikom SDFT g. Draganom Grgičem 20 I ORGANIZACIJA PROIZVODNJE ßoruf RIHTARŠIČ, Alojzij SLUGA: Izzivi ob prehodu v nove proizvodne strukture 24 I KONTROLA V PROIZVODNJI Rok ZUPANČIČ, Alojzij SLUGA: Statistična kontrola procesov: empirična primerjava metod kontrolnih kart 30 I IZ PRAKSE V PRAKSO Bruno ANTOLOVIČ, Amela KRAJNC: Sprotno kontrolno spremljanje kvalitete fluida v energetskih postrojenjih 37 I AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Avtomatizirana montažna linija za sestavo grelca (LAMA) 45 EPLAN Cabinet - nov standard za učinkovito izdelavo elektroomar (EXOR ETI) 46 Microsoft uporabil National Instruments LabVIEWin modularne instrumente PXI pri razvoju proizvodnega sistema za preizkušanje krmilnikov igralne konzole Xbox 360 (NATIONAL INSTRUMENTS) Najmanjši varnostni laserski skener na svetu - sedaj tudi za varnostno kategorijo 2 (SICK) I NOVOSTI NA TRGU Digitalni merilniki tlaka Parker (HIDEX) Nadgradnja ročno upravljanih hidravličnih žerjavov z daljinskim brezžičnim upravljanjem (HÂWE Hidravlika) Vakuumske črpalke podjetja PIAB (INOTEH) I PODJETJA PREDSTAVLJAJO Namenski varilni avtomat ali varilni robot - kriteriji za izbiro I LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA 47 48 51 52 53 Nove knjige 59 Novo priporočilo za preskušanje in zamenjavo hidravličnih gibkih cevovodov 59 Integralni seznami standardov SIST EN, SIST EN ISO in SIST ISO za področja fluidne tehnike 60 5 Ventil 13 /2007/ 3 Ni dolgo tega, ko je naša nova aksialno-batna variabilna črpalka V30E zagledala luč sveta. Ker je razvita na podlagi najnovejših spoznanj o črpalkah, jo čaka dolgo življenje in s svojo visoko zmogljivostjo bo razveseljevala dolga leta. Že sedaj lahko rečemo, da je s svojo kompaknostjo, nizko težo in tihim delovanjem izpolnila vsa naša visoka pričakovanja. Delati z njo je pravi užitek, saj smo naš najmlajši naraščaj oblikovali kot del modularnega sistema Hawe. Želite kot eden prvih spoznati V30E? Potem si priskrbite dodatne informacije na telefonski številki 03/713 48 80 ali elektronski pošti info@hawe.si Solutions for a World under Pressure HAWE Hidravlika d.o.o.. Petrovce 225, 3301 Petrovce, www.hawe.si HYDRAULIK UREDNIŠTVO © Ventil 13(2007)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr`ane. © Ventil 13(2007)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VEN revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica [tevilka 13 2007 1 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega dru{tva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdru`enju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja {estkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni{tvo Glavna in odgovorna urednica: izr. prof. dr. Dragica NOE Pomo~nik urednika: mag. Anton STU[EK Tehni~ni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVI^-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI], FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBA^, FS Ljubljana doc. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nem~ija doc. dr. Edvard DETI^EK, FS Maribor prof. dr. Jo`e DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVI^, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS -- ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPA^, KLADIVAR @iri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, [panija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, Nem~ija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI^, Univerza v Zagrebu, Hrva{ka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jo`e PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. in`., [ola za strojni{tvo, [kofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane [IROK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Milo{ NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Robert McKENZIE Ra~unalni{ka obdelava in grafi~na priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredni{tva: UL, Fakulteta za strojni{tvo – Uredni{tvo revije VENTIL A{ker~eva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-761 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 3,76 EUR – letna naro~nina 16,70 EUR Revijo sofnancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ^lena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke za katere se pla~uje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Znanje in usposobljenost diplomantov tehnike V času prenove študijskih programov po bolonjskih sklepih se srečujemo s popolnoma nasprotnimi mnenji in gledanji: od togosti kolegov in nasprotovanja kakršnim koli spremembam do želje nekaterih strokovnjakov po korenitih ali celo revolucionarnih spremembah. Glede na zgodovinska dejstva v določenem obdobju pride tudi v šolstvu oziroma izobraževanju do prevetritve obstoječih sistemov, kar lahko prinese nekaj dobrega in tudi vedno kaj slabega. Če se strinjamo, da se znanje razvija, da se industrijska proizvodnja in družba spreminjata, in zato zahtevata drugače izobražene strokovnjake in drugačno gledanje na pojave, je razumljivo, da se mora tem spremembam prilagajati tudi proces izobraževanja. Še pred nekaj leti je bilo v proizvodnji velikokrat slišati, da naj visoko šolstvo da svojim diplomantom tehnike dobro osnovno znanje stroke, ostalo pa bodo diplomanti že pridobili v praksi. Danes je skoraj vse postavljeno na glavo. Vedno bolj se pričakuje, da bodo diplomanti sposobni takoj samostojno pričeti z delom na konkretnih nalogah. V proizvodnji ni časa za učenje splošnih metod dela, kot so projektno in timsko delo, uporabe osnovnih računalniških orodij, da o širokem poznavanju tehnike ne govorimo. Še posebno je za delodajalca neprijetno, če vloži v izobraževanje mladega diplomanta eno ali dve leti, nato ga ta zapusti in si poišče bolje plačano delo. Danes in v prihodnosti se bo od mladega diplomanta – strokovnjaka na vseh ravneh visokega šolstva – pričakovala poleg ustreznega znanja na določenem strokovnem področju tudi usposobljenost za to, da svoje znanje takoj uporabi. Kako usposobiti mlade strokovnjake s področja tehnike? Prav gotovo je proces usposabljanja dolgotrajen in se prične s prvimi koraki v življenju. Otrok se uči govorice, hoje, sestavljanja in izdelave igrač, risanja s posnemanjem in ponavljanjem. Kje se je v procesu izobraževanja izgubila ta njihova sposobnost učenja? Mogoče so učitelji prepričani, da so dolžni svoje učence, dijake in študente naučiti vsega, kar znajo. »Edukator« pomeni v latinščini vodnik, spremljevalec, tisti, ki mladega človeka vodi v procesu učenja in ga usmerja. Mogoče smo pozabili, da si usposobljen za določeno delo, če ga opraviš večkrat v zahtevani kvaliteti in v določenem času. Naloga učiteljev naj bo tako vzpodbujanje k samostojnemu učenju in delu, to pa je v visokem šolstvu mogoče doseči s kvalitetnim projektnim delom in učenjem na dobrih primerih iz prakse. Pri prenovi študija na to ne bi smeli pozabiti. Za tako kvalitetno usposabljanje v visokošolskem študiju tudi na področijih, ki jih pokriva ta revija, pa ne bo dovolj samo zavzetost pedagogov. Na to, kakšne strokovnjake bo dobila proizvodnja, lahko bistveno vplivajo prav tisti, ki jih zaposlujejo. Tako kot pri izdelkih, ki jih kupujejo, morajo tudi pri svojih bodočih kadrih jasno vedeti in povedati, kakšna znanje in usposobljenost naj imajo mladi diplomanti. Podjetja spremljajo proizvodnjo pri svojih dobaviteljih skoraj v vsaki fazi procesa in si tako zagotavljajo kvalitetne podsestave in izdelke. Vprašanje je, v kakšni meri želijo sodelovati pri nastajanju njihovega bodočega človeškega resursa. Prepričana sem, da kvalitetni strokovnjaki lahko nastanejo ob skupnem delu tako tistih, ki vodijo študente skozi proces izobraževanja, kot tistih, ki vedo, kakšne strokovnjake potrebujejo. Dragica Noe Ventil 13 /2007/ 5 POROČILA - VESTI Mednarodni sejem avtomatike in |L^/TN mehatronike IF AM 2007 v Celju sr''tradefairof Podobno kot so tradicionalni sejem elektronike iz Ljubljane preselili v Celje (sept. 2006), so sedaj tudi razstavo avtomatike in mehatronike, IFAM 2007, iz Portoro`a oz. hotela St. Bernardin preselili v dvorano Zlatorog v Celju. V mednarodni sejem preoblikovana prireditev je potekala od 31. 1. do 2. 2. 2007. Organizatorja prireditve sta, podobno kot za sejem elektronike, podjetji ICM, d. o. o., Celje in AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana. Leto{nji IFAM je po svoje tudi prelomen, saj se je sejmu kot soor-ganizator pridru`ila tudi Tehnolo{ka mre`a – TVP Slovenije, ki zdru`uje pomembnej{a podjetja – proizvajalce ter raziskovalne enote in skupine v okviru samostojnih in{titutov in posameznih fakultet na slovenskih univerzah. Razstavni program sejma je obsegal predstavitve izdelkov, storitev in razvojnih dose`kov okoli 34 proizvodnih podjetij in raziskovalnih organizacij ter zastopnikov in predstavnikov vseh pomembnej{ih evropskih podjetij na tem podro~ju. Predstavljeni so bili predvsem izdelki – sestavine, enote in naprave ter poster-ske predstavitve sistemov in storitev naslednjih podro~ij: – avtomatika, – mehatronika, – robotika (robotizirane obdelovalne celice), – merilna tehnika (meritve, presku-{anje, nadzor), – senzorika (merjenje, krmiljenje, kontrola kakovosti, varnost), – ra~unalni{ki vid, – pogonska tehnika (napajanje, premo~rtni in vrtilni pogoni), – krmilna tehnika (krmilja, regulatorji, servopozicioniranje), – signalno-varnostna tehnika (opazovanje, signalizacija, alarmiranje), – informacijska tehnika (strojna in programska oprema, ra~unalni{ke aplikacije), – strega in monta`a (sestavine, enote, prijemala, pozicionerji, vodila, ogrodja ...), – storitve (na~rtovalci in dobavitelji), – raziskave in razvoj. Poleg tega se je iz~rpno predstavila automation &mechatronic niki za celovit sistem ra~unalni{ko podprtega vodenja proizvodnje (10 prisp.), Tehnolo{ki vrhunci: Napredni gradniki in tehnologije za vodenje zahtevnih {ar`nih in zveznih procesov (12 prisp.), Tehnolo{ki vrhunci: Avtomatiza- Utrinek s sejemskega dogajanja {e Tehnolo{ka mre`a -- TVP Slovenije. Na posebnih razstavnih prostorih pa so se predstavile tudi strokovne revije z obravnavanih podro~ij, med njimi: Svet elektronike, IRT 3000 in Ventil. Najpomembnej{o obsejemsko dejavnost pa so predstavljala {tevilna strokovna predavanja, ki so potekala vse tri dni trajanja sejma. Skupaj je bilo predstavljenih 28 prispevkov, razporejenih v naslednje tematske skupine: – Avtomatizacija (uvodno predavanje) – kako konkurirati v globalni ekonomiji (Th. Mayer, National Instruments), – Ciljne aplikacije z uporabo Yamaha industrijskih robotov (1 prisp.), – Tehnolo{ki vrhunci: Napredni grad- cija strojev in naprav (4 prisp). Podrobnej{e informacije o sejmu IFAM 2007 in Tehnolo{ki mre`i – TVP Slovenije najdete v publikacijah: – IFAM International Trade Fair of Automation & Mechatronic, 31. 01.–02. 02. 2007 (Sejem IFAM 2007, Dvorana Zlatorog, Celje, Slovenija 31. 01.–02. 02. 2007) – katalog razstavljalcev; internet: www.ifam.si, – Technology Networks of Slovenia (na voljo tudi slovensko besedilo) – Zal.: PCT – Technology Network Process control; e-po{ta: info@tvp. si, internet: www.tvp.si. Anton Stu{ek 6 Ventil 13 /2007/ A. Stušek – uredništvo revije Ventil NOVICE - ZANIMIVOSTI Hitra in enostavna diagnostika hidravličnih naprav Odkrivanje motenj in napak pri hidravli~nih napravah tako na stacionarnih kot mobilnih strojih zna biti te`ko in zamudno tudi pri dobri merilni opremi. Problemi namre~ nastopajo, ker so ustrezni merilni priklju~ki navadno na razli~nih, v~asih tudi te`ko dostopnih mestih na strojih. Z namenom premagovanja tovrstnih te`av so tudi pri frmi Flo-tech, Racine, Wis., USA, podobno kot `e pri mnogih drugih, razvili sodobni digitalni hidravli~ni tester, s katerim je mogo~e z enega mesta zajeti vse osnovne parametre, kot so tok, tlak in temperatura. Preskusna naprava z oznako PFMG ima splo{no natan~nost 1 % na celotnih merilnih obmo~jih posameznih veli~in. Deluje s hitro odzivnim turbinskim senzorjem toka, platinastim termometrom, senzorjem tlaka (do 42 MPa) in velikim 3 1/2-mestnim LCD-zaslonom. Na voljo je tudi podoben in{trument PFMGBD za trajnostno presku{anje servoventilov, servosistemov in dvosmernih hidravli~nih motorjev. Podrobnej{e informacije dobite na spletnem naslovu: www.fo-tech. com ali na tel. + (800) 433-5263 Po H & P 59(2006)10 – str. 2 Oljna hidravlika na Tehniški univerzi v Münchnu Predavanja iz oljne hidravlike so se na tehni{ki univerzi v Münchnu pri~ela v {olskem letu 1989 na katedri za kmetijske stroje (predstojnik prof. dr. Karl Th. Renius). Predmet z naslovom "Hidrostati~ni pogoni in krmilja" so vpeljali po priporo~ilu nem{kega zdru`enja strojne industrije VDMA zaradi njihovega pomena pri sodobnih kmetijskih strojih in v industriji traktorjev. Predavanja so se hitro uveljavila kot pomembno izbirno podro~je v vi{jih letnikih dodiplomskega {tudija. Osnovo predavanj pa je predstavljala knjiga Mathies in Renius: Einführung in die Ölhydraulik, ki je nedavno iz{la `e v 5. ponatisu (predstavljena tudi v reviji Ventil 12(2006)6 -- str. 401). Po veliki {tudijski reformi na fakulteti za strojni{tvo Tehni{ke univerze v Münchnu v letu 2000 je bil pomen oljne hidravlike {e poudarjen, saj je ob tem uveden tudi {tudij tehnike vozil. Oljna hidravlika je tako postala pomemben izbirni predmet za vozila, pa tudi {tevilne druge module {tudija strojni{tva. So~asno pa tudi za {tudij mehatronike, avtomatike in informacijske tehnike ter v okviru programa izobra`evanja u~iteljev poklicnih {ol na tehni{ki {oli v Münchnu. Porast statusnega pomena je pove~al tudi {tevilo slu{ateljev. V povpre~ju jih je okoli 160 letno. Pisni preskusi znanja obsegajo kratka vpra{anja in prakti~ne naloge. Vzor~ni zgledi vpra{anj in nalog so na voljo v omenjeni knjigi na straneh 287--291. Kljub upokojitvi v letu 2003 profesor dr. K. Th. Renius s ~astnim doktoratom "oljno hidravliko" {e vedno predava na katedri za tehniko vozil. Po O + P 50(2006)11--12, str. 546 Zadnje potovanje Ramzesa II. Kip Ramzesa II. je 25. avgusta 2006 zapustil center Kaira na svoji poti na novo lokacijo blizu velikih piramid. Kip je ve~ kot 53 let stal na najbolj obiskanem trgu v Kairu. Da bi ga ohranila pred vibracijami in onesna`enjem, se je vlada odlo~ila za njegovo premestitev na obmo~je velikega egiptovskega muzeja na platoju v Gizi. 300 let star kip tehta 83 ton, ima prostornino 24,2 m3 in je visok 11,35 m. Za varen transport so konstruirali in izdelali ustrezno Kip Ramzesa II ~aka na postavitev v muzeju jekleno ogrodje, ki je prepre~ilo zunanje po{kodbe in pojave notranjih napetosti. Problematiko je nekaj mesecev prou~eval Atef Helal. Kip so temeljito obnovili v petdesetih letih prej{njega stoletja. Ker bi prevoz v vodoravni legi lahko povzro~il po{kodbe, so se odlo~ili za transport v navpi~ni legi. Atef Helal je za njegovo dviganje s podstavka in dolo~itev te`i{~a uporabil {tiri 90-tonske Enerpacove valje RCS, za njihovo napajanje pa pnevmati~no gnane ~rpalke. Upo{tevali so vse zahteve varnosti, da bi prepre~ili pojav notranjih napetosti. Dvigovanje in prevoz kipa sta bila opravljena brez kakr{nihkoli po{kodb. Kip je `e na novi lokaciji. Dokler ne dogradijo novega muzeja, pa ne bo na ogled. Vir: ENERPAC BV (Irene Kremer), P. O. Box 8097, 6710 AB Ede, The Netherlands; tel.: +31 318 535 911, e-po{ta: irene.kremerAenerpac.com Novo pristanišče Hercules v Monaku Kne`evina Monako je sklenila obse`ne pogodbe za opremljanje novega pristani{~a Hercules. Dela so zaupana podjetju Saipem SA/Bouy-ges TP. 17 betonskih kesonov bodo izdelali v Marseillu in jih z vla~ilcem po morju prepeljali v Monako. Ventil 3 /2007/ 7 NOVICE - ZANIMIVOSTI A. Stušek – uredništvo revije Ventil Enerpac-ova vle~na valja Na delovi{~u pa jih bo potrebno premakniti {e za 150 m, preden jih bodo lahko spustili na kon~na mesta v vodi. Vsakega od 2000 ton te`kih blokov bodo premikali po drsnih tra~nicah z Enerpacovim programirno logi-~nim krmilnim sistemom (PLC). 12-to~kovni opor ni sistem za dviganje in spu-{~anje kesonov z delovnim gibom 150 mm bo omo-go~il podlaganje tefonskih zagozd med blok in drsne tra~nice pred njegovim dokon~nim usedanjem. Vsaka oporna to~ka je opremljena z 200-tonskim valjem Enerpac CLL. Valje napaja PLC krmiljena ~rpalka. Ko bo betonski keson name{~en na drsne tra~nice, bo premikanje opravljeno v procesu korak-po-korak s pomo~jo Enerpacovih vle~nih valjev. Dva dvosmerno delujo~a valja z delovnim gibom 2000 mm in silo 112 ton bosta name{~ena na vsaki strani kesona (glej sliko). Premikanje po drsnih tra~nicah bo opravljeno v seriji korakov pri povratnih gibih valjev. Pri vsakem gibu valja potegneta keson za 2 m navzdol, kar traja okoli 3 minute. Tudi Enerpacov sistem za vodoravno premikanje napaja dvojna PLC krmiljena ~rpalka. Vsak od valjev ima vgrajen senzor gibanja z natan~nostjo ± 2 mm. Vir: ENERPAC BV (Irene Kremer), P. O. Box 8097, 6710 AB Ede, The Netherlands; tel.: +31 318 535 911, e-po{ta: irene.kremerAenerpac.com MOTOMAN SljQ Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja {MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paktiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe nrAIalfta fin vaflAHa iicnAcahliania in servisiranja. Naslov: Lepovče 23, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 S3 61 243 .'www.motiim.inriibotec.si E-mail: info@motomanrobotec.si <5> 500l September 9-13, 2007, Ljubljana, Slovenia CALL FOR PAPERS CALL FOR PAPERS xy e # EUROSIM 2007 sth 6tn EUROSIM Congress on Modelling and Simulation September 9 - 13, 2007, LJUBLJANA, SLOVENIA EUROSIM - Federation of European Simulation Societies CONGRESS COMMITTEE: Borut Zupaneie, president of EUROSIM, chair Rihard Karba, president of SLOSIM Tomaž Slivnik, Univ. of Lj., Fac. of El. Eng., dean Felix Breitenecker, president of ASIM INTERNATIONAL PROGRAMME COMMITTEE: About EUROSIM: EUROSIM is the Federation of European Simulation Societies and the EUROSIM congress organization (a triennial event) is one of the most important activities of the federation. For more information about EUROSIM see: www.eurosim.info PROGRAMME: The EUROSIM 2007 scientific programme consists of: Plenary lectures, Regular sessions, Special sessions, Posters, Students’competition and Tutorials. Papers will be published in two Proceedings Volumes: Volume 1: Book of Abstracts, Volume 2: DVD volume with full papers and multimedia files. SCOPE AND TOPICS: The scope includes all aspects of continuous, discrete (event) and hybrid modelling, simulation, identification and optimisation approaches. So the common denominator is problems solving with modelling and simulation in a way that can be useful also for solving other problems in similar or different areas. Contributions from technical (engineering) areas but also from nontechnical areas are welcome. M&S methods and technologies: modelling and simulation of complex, large scale, distributed, hybrid, hierarchical, stochastic, control, expert, adaptive, fuzzy, decision support, multivariable, multiagent, reconfigurable, agent based, knowledge based, real time, queuing systems, scheduling, parallel processing concepts, high performance computing, M&S system architectures, neural networks, model validation and verification, simulation life-cycle evolution, genetic algorithms, man-in-the loop simulation, hardware-in-the loop simulation, nested simulation models, distributed enterprise simulation, data mining, bond graphs, simulation with Petri nets, discrete event simulation, statistic modelling, component based modelling, object oriented modelling, mathematical /numerical methods in simulation, graphical modelling, nano technology modelling, embedded and firmware modelling, middleware architecture modelling, visualisation, graphics and animation, modelling and simulation tools, WEB based simulation, human behaviour representation techniques, virtual reality and virtual environments, CAD/CAM/CIM/CAE, experiential digital media, future of M&S M&S applications: aerospace, automotive systems and transportation, agriculture, architecture, biopharmacy, biomedicine, bioinformatics, genomics, business, applied chemistry, civil engineering, communications, ecological and environmental systems, economics, econometrics, economics of M&S, education, electrical engineering, geophysical systems, industrial processes, logistics, manufacturing systems, maintenance, reliability, marine systems, materials modelling and simulation, mechanical engineering, mechatronics, meteorology/climate, military systems, organisational processes, power systems, applied psychology, process engineering, social sciences, robotics, mobile robotics, seismism, traffic/ transportation, training simulators, water management and treatment, systems biology, pulp&paper, computational fluid dynamics, supply chains, plant data and lifecycle management i * 4 i VENUE: trusta University of Ljubljana, Faculty of Electrical |titt|^JtittJ Engineering, Ljubljana, Slovenia DEADLINES: Proposal for special sessions and tutorials: 1 Feb. 2007 Submission of extended abstracts: 9 April 2007 Submission of student full papers: 30 May 2007 Notification of acceptance: 30 May 2007 Early registration: 11 June 2007 Submission of camera-ready papers: 9 July 2007 Hotel Reservation: 27 July 2007 CONTACTS: Borut Zupaneie, congress chair Rihard Karba, IPC chair University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone: +386 1 4768 306 E-mail: borut.zupancic@fe.uni-Ij.si E-mail: rihard.karba@fe.uni-1] .si Alenka Kregar, registration, accommodation, excursions Cankarjev dom, Cultural and Congress Centre Prešernova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone:+386 1 241 7133 Fax: +386 1 241 7296 E-mail: alenka.kregar@cd-cc.si R. Karba (SI), chair D.Al-Dabass(UK), M.Alexik(SK), M. Angel Piera (ES), I. Bausch-Gall (DE), L. Bobrowski (PL), W. Borutzky, (DE) J.Božikov(HR), F. Breitenecker (AT), P. Bunus(SE), P.Cafuta(SI), R. Cant (UK), A.CarvalhoBrito(PT), G.Cedersund(SE), F. Cellier (CH), V.Eeria(HR), E. Dahlquist(SE), B. Elmegaard (DK), P. Fritzson (SE), J.M. Giron-Sierra (ES), Y. Hamam(FR), F. Hartescu (RO), A. Heemink(NL), V. Hlupic(UK), F.JavierOtamendi(ES), A. Jávor (H U), E. Jimenez (ES), K.Jezernik(SI), ?.Jurieia(SI), K.Juslin(FI), E.Juuso(FI), H. Karatza(GR), T. Kim(KR), E. Kindler(CZ), M.Kljajia(SI), M. Klug (AT), J. Kocijan (SI), J. Kunovsky(CZ), F. Lebon(FR), B.H.Li(CN), H.X.Lin(NL), F. Maceri (IT), W. Maurer (CH), Y. Merkuryev(LV), A.Munitia(HR), D. Murray-Smith (UK), S.Oharu(JP), O.Ono(JP), A. Orsoni (UK), K.Panreck(DE), T. Pawletta(DE), M.A. Piera Eroles (ES), H. Pierreval (FR), J. Pollard (UK), CZ. Radulescu(RO), M. Radulescu(RO), F. Rocaries(FR), P. Schwarz (DE), M.Savastano(IT), W. Smari (US), F. Stanciulescu(RO), G.Szucs(HU), M.Šnorek(CZ), I.Troch(AT), S. Wenzel (DE), W.Wiechert(DE), E. Williams (US), R. Zobel (UK, TH), B.Zupaneie (SI), LŽlajpah(SI) ^y /ORGANISERS: - SLOSIM - Slovene Society for Simulation and Modelling - University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering - EUROSIM member societies: ASIM, CROSSIM, CSSS, DBSS, FRANCOSIM, HSS, ISCS, PSCS, SIMS, UKSIM, CEA SMSG, LSS, ROMSIM CO-SPONSORS: - CASS Chinese Association for System Simulation, - ECMS European Council for Modelling and Simulation, - JSST Japan Society for Simulation Technology, - KSS Korea Society for Simulation, - SCS The Society for Modeling and Simulation Int., - IASTED International Association of Science and Technology for Development - ACSS Automatic Control Society of Slovenia EXHIBITION: Exhibitors with software, hardware and books from the Varea of M&S are cordially invited to participate. Ventil 3 /2007/ 9 DOGODKI Prof. dr. Manfred Geiger častni doktor Univerze v Ljubljani Prof. dr. Manfred Geiger ob podelitvi ~astnega doktorata Ocenjevala ga je na osnovi znanstvenih objav, patentov in raziskovalnih ter razvojnih projektov. Da bi lahko spoznali njegovo delo, ki je pripomoglo k marsikateremu dose`ku v slovenskem prostoru, je treba osvetliti nekatera tematska podro~ja in njegove uspehe v raziskovalnih projektih. V tednu Univerze v Ljubljani je strojni{tvo do`ivelo posebno ~ast, saj je bil v ~astnega doktorja Univerze v Ljubljani promoviran izjemen strokovnjak na podro~ju tehni{kih znanosti in dolgoletni prijatelj Slovenije prof. dr. Manfred Geiger. Nekaj uvodnih besed o prof. dr. Manfredu Geigerju Prof. dr. Geiger ni le viden znanstvenik in strokovnjak na podro~ju strojni{tva, ampak tudi vizionar, humanist, u~itelj in ljubitelj slovenskih gora. V spomin in`enirjev je zapisan kot pionir na podro~ju uporabe laserjev za rezanje in preoblikovanje plo~evine. Patenti, industrijske re{itve in znanstvene objave na tem podro~ju so {tevilni. {tudenti Fakultete za strojni{tvo se ga bodo spominjali po prisr~nih sprejemih na univerzi v Erlangnu med njihovimi {tudijskimi obiski. Mnogi podiplom-ci in raziskovalci iz Slovenije so imeli ~ast delati v laboratorijih, ki jih `e veliko let uspe{no vodi. Univerza v Ljubljani mu je ~astni doktorat podelila za njegove znanstvene dose`ke. Prof. dr. Manfred Geiger se je rodil v Nem~iji leta 1941 in je leta 1974 doktoriral pri prof. dr. Kurtu Langeju, ki velja za o~eta znanstvenega pristopa k preoblikovanju kovinskih materialov. Pri njem je opravil doktorsko delo na{ priznani prof. dr. Franc Gologranc. Kot vodja oddelka za temeljno raziskovalno delo pri podjetju Trumpf GmbH & Co. Maschinenfabrik Ditzingen je bil odgovoren za razvoj laserskega stroja za razrez plo~evin, kar je priznano kot prva svetovna inovacija; kasneje je iz tega nastalo poslovno podro~je laserska tehnika. Od leta 1982 je predstojnik Katedre za izdelovalne tehnologije, Friedrich-Alexander Universität, Erlangen-Nürnberg, in vzporedno od leta 1993 direktor ter od 2002 predsednik uprave Bayerischen Laserzentrums GmbH, Erlangen. Prof. Geiger kot učitelj in pobudnik razvoja Naj na{tejemo nekaj njegovih aktivnosti, ki ga uvr{~ajo med vodilne strokovnjake in znanstvenike v svetu. Bil je mentor 89 doktorandom ter {tevilnim diplomantom, vodja med-fakultetne raziskovalne ustanove Laserske tehnologije Erlangen, po- budnik za ustanovitev aplikativnega laboratorija Laserske obdelovalne tehnologije, ki ga je kasneje ustanovila bavarska vlada, pobudnik in koordinator EU-TEMPUS-Programa: Advanced Manufacturing Technology: Engineering Economy and CIM-oriented Techniques in Metal Forming, 1991–1994, ki se je izvajal tudi v Sloveniji. Bil je pobudnik in organizator {te-vilnih mednarodnih konferenc, med njimi Laser Assisted Net Shape Engineering (LANE) v Erlangnu, 1994, 1997, 2001 in 2004 in konferenc Laser in der Feinwerktechnik und Elektronik (LEF), ki so vsako leto od 1999 dalje, konferenc The Coatings (2004 v Erlangnu), Shemet (1996 in 2005 v Erlangnu) in International Conference on Technology of Plasticity 1999, ki je trienalna. Je redni ~lan Brandenburgischen Akademie der Wissenschaften, tehni{ki razred, Berlin, redni ~lan Konvent der Technikwissenschaften der Deutschen Akademien der Wissenschaften, redni ~lan the International Academy for Production Engineering CIRP, Pariz, Chairman Scientifc Technical Committee F (Forming), 2001 do 2004, redni ~lan nem{kega znanstvenega zdru`enja za proizvodne tehnologije, WGP, predsednik 2004/05, in {e {tevilnih drugih mednarodnih zdru`enj. Med njimi znanstvenega zdru`enja Preoblikovalne tehnologije, znanstvenega zdru`enja Laserske tehnologije, WLT, International Cold Forging Group, ICFG, German Cold Forging Group (GCFG), International Committee on Environmental Manufacturing (ICEM), v katerih je bil v posameznih obdobjih tudi presednik. Prof. Geiger je prejel {tevilne nagrade in priznanja, med njimi so najodmevnej{a: 0 Ventil 13 /2007/ DOGODKI – 1991 BMW Scientifc Award (skupaj s sodelavcem dr. Vollertsenom), – 1993 dr. h. c., Tehnni{ka univerza Budimpe{ta, – 1994 povabilo za vodjo katedre o postopkih preoblikovanja na Tehni{ki univerzi na Dunaju, – 1999 plaketa Pro Universitate Labacensi, Univerza v Ljubljani, – 1999 dr. ing. e. h., Tehni{ka univerza Chemnitz, – 2000 dr. ing. e. h., Univerza Dortmund, – 2002 Intern. Prize for Research and Development in Precision Forging, Japan Society on Technology of Plasticity (JSTP), – 2006 ~astni ~lan Italian Association of Manufacturing Tech nology. Njegovo publicisti~no delo obsega 48 knjig in ~ez sedemsto ~lankov in prispevkov v revijah in zbornikih konferenc. Bil je urednik zbornikov nacionalnih in mednarodnih konferenc in je izdajatelj ali ~lan uredni{kega odbora ve~ kot deset revij ali drugih periodi~nih publikacij. Profesor Geiger je med drugim tudi ustanovitelj podjetij Bayerisches Laserzentrum GmbH (1994), ERLAS GmbH, Erlanger Lasertechnik (1998) in Laserequipment AG (2001) in pri nekaterih tudi solastnik. Prof. Geiger znanstvenik in raziskovalec Za profesorja Geigerja je zna~ilno, da je po zaklju~ku svojih podiplomskih {tudijev od{el v industrijo, kar je imelo neizbrisen vpliv na njegovo kasnej{o znanstveno in pedago{ko kariero. Tako se je kot mlad doktorant leta 1977 zaposlil v podjetju, ki je izdelovalo sodobne stroje za oblikovanje plo~evine po tradicionalnih tehnolo{kih re{itvah, ki pa so bile za tiste ~ase mo~no podprte z najsodobnej{imi ra~unalni{kimi orodji. Mladi doktor pa je hitro uvidel, da se lahko togo rezalno orodje ali rez s plazmo nadomesti z veliko u~inkovitej{im, natan~nej{im laserskim `arkom, ki poleg vsega {e bistveno manj toplotno prizadene rezno povr{ino. Lastniki podjetja Trumpf so takoj spoznali izredno tr`no prilo`nost novega na~ina razreza, stroji so postali svetovna uspe{nica, beseda »trumf« pa sinonim za rezanje z laserjem. Ko je bavarska industrija, predvsem tista iz Erlangna (kjer je najve~ji del globalnega industrijskega sistema Siemens) in Nürnberga uvidela, da potrebujejo institucijo, ki bo skrbela za znanstveni in pedago{ki razvoj na podro~ju sodobnih izdelovalnih tehnologij, so na Univerzi Erlangen - Nürnberg ustanovili Katedro za izdelovalne tehnologije in nanjo povabili dr. Geigerja. V dvajsetih letih je iz ni~, ob za~etni pomo~i nekaj deset tiso~ tedanjih nem{kih mark, eno tretjino tajnice ter z eno sobo ustvaril katedro z okoli 100 zaposlenimi, ustanovil center za prenos tehnologij z ekipo {estdesetih raziskovalcev. Prof. Geiger je kot novi vodja katedre zelo hitro uvidel, da gospodarski razvoj zahteva nove prijeme, nov na~in razmi{ljanja, nove discipline. Doktorant najuglednej{e nem{ke katedre za procese preoblikovanja kovin bi po vsej logiki svojo kariero nadaljeval na istem podro~ju, toda na podlagi spoznanj o izrednem potencialu laserjev je hitro pri{el do kombinacije dveh tehnologij – preoblikovanja in laserja. Za~el je znanstveno raziskovati probleme povezovanja dveh v osnovi razli~nih tehnologij, iskati prese~ne mno`ice med njimi, ki dajejo neslutene mo`nosti, in jih nato povezovati v inteligentne izdelovalne verige. Moto njegovega raziskovalnega dela je postala »sinergija med laserskimi in preoblikovalnimi tehnologijami«. To, da se ni poglabljal le v eno dejavnost ampak, da je uvidel bistvene prednosti povezanih in prepletenih tehnologij, ga je razlikovalo od mnogih znanstvenikov in zato ni ~udno, da ga je CIRP – Mednarodna akademija za izdelovalne tehnologije – `e zelo zgodaj povabila v svoje vrste in njegove dose`ke priznala s tem, da ga je leta 1994 zaprosila, da je na otvoritvi plenarnega zasedanja te organizacije predstavil svoja videnja z zelo odmevnim in kasneje pogostokrat citiranim uvodnim predavanjem. /Geiger, M.: Synergy of Laser Material Processing and Metal Forming (Keynote Paper). Annals of the CIRP 43 (1994) 2, str. 563–570/ Predpogoj za uspe{nost sodobne izdelovalne verige, ki bi jo postavili v visoko zahtevne gospodarske sisteme, kot je proizvodnja prevoznih sredstev od dvokoles pa do raket, v elektrotehniko, medicinsko tehniko, je obvladovanje tehnologij in tehnik, kot sta `e prej navedeni laserska ter preoblikovalna, ki pa morata biti nadgrajeni z znanji o materialih, strojegradnji, orodjegradnji, informatiki ter ra~unalni{ko podprtih orodjih, kot so umetna inteligenca, numeri~ne analize sklopljenih problemov. Zato ni presenetljivo, da njegove raziskovalne skupine vedno sestavljajo profli kot strojnik, elektronik, informatik, kemik ter matematik. Metode dela profesorja Geigerja so na prvi pogled zelo logi~ne. Ko je pri{el do nove ideje na podro~ju sinergije razli~nih tehnologij, se je najprej posvetil temeljitemu razumevanju procesa in ugotavljanju njegovih zakonitosti. Temu sta sledila analiza posameznih procesnih parametrov in popis njihovih medsebojnih odvisnosti. Te temeljne raziskave so bile ve~inoma cilji doktorskih disertacij, za katere je zaradi svoje neobi~ajne inovativnosti in zagnanosti za odkrivanje novega vedno dobival zelo motivirane podiplomske {tudente. Zanimivo za ta doktorska dela je tudi dejstvo, da so se skoraj vsa kon~ala s {tudijo mo`nosti industrijske aplikacije. Profesor Geiger ima izredno izostren ~ut za prenos svojih znanstvenih dose`kov v industrijsko okolje. Bil je pobudnik in organizator dveh zelo odmevnih konferenc, ki sta si sledili vsaki dve ali tri leta: Laser Assisted Ventil 13 /2007/ DOGODKI Net Shape Engineering - (LANE) in Laser in der Feinwerktechnik und Elektronik (LEF). Na podlagi predstavitev novih znanj se je nemška avtomobilska industrija kmalu začela resno ukvarjati z implementacijo laserskega varjenja in spajkanja. Na podlagi njegovih inovativnih »sinergetskih« idej imajo avtomobili koncernov DC, BMW in VW po nekaj deset metrov z lasersko podporo izdelanih spojev. Nove tehnologije ne pridejo do pravilne veljave, če se uporabljajo pri konstrukcijah, ki so upoštevale konvencionalne tehnološke možnosti. Zato je profesor Geiger vedno posvetil veliko pozornost konstrukter-jem novih vozil, na posebnih seminarjih pa tudi na projektih, ki so jih Inancirale bavarska in zvezna vlada (oboji so se zavedali, da celovite in inovativne rešitve lahko dvignejo konkurenčno sposobnost njihovega gospodarstva). Na teh srečanjih jim je predstavil nove tehnološke možnosti, na podlagi katerih so lahko šli v »redesign« obstoječih izdelkov ali pa so to uporabili pri snovanju novih. Težko je opisati vsa področja znanstvenega delovanja profesorja Geigerja, zato bi se osredotočili le na nekaj najpomembnješih, za katera je dosegal priznanja pred vrhunskimi svetovnimi znanstveniki in si je v svoji domovini zasluženo pridobil naziv »laserski kralj«. a) Krojeni in toplotno obdelani kovinski prirezi Japonska avtomobilska industrija je v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja uvedla tehnologije tako imenovanih krojenih prirezov. Z njimi se glede na obremenitve, korozijsko obremenjenost, iz različno debelih, z različno kemično obdelavo pripravljenih pločevinskih kosov sestavijo prirezi, se lasersko zvarijo, nato pa globoko povlečejo v nosilne avtomobilske strukture. Proces se je nadgrajeval v smeri uporabe materialov z vedno višjo trdnostjo, ki pa je posledično Izdelek iz sestavljene plo~evine zmanj{evala njihovo sposobnost za preoblikovanje. Profesor Geiger je tak{en proces prenesel v digitalno okolje, ga tam optimiral ter na podlagi tega inoviral. Na mestih ve~jih plasti~nih deformacij, kjer je obstajala nevarnost poru{itve, je z lokalnim in izredno natan~nim laserskih segrevanjem povzro~il rekristalizacijo materialov, ki so nato dovoljevali nadaljevanje preoblikovanja. Idejo lasersko krojenih prirezov je predstavil tudi v Sloveniji v okviru projekta Tempus in kar hitro je Fakulteta za strojni{tvo Univerze v Ljubljani pri{la v stik z Gorenjem iz Velenja in skupaj so prijavili aplikativni raziskovalni projekt. Rezultati tega projekta so bili inovativni pristopi pri izdelavi {tedilnikov, kjer so bila vrata krojena iz razli~no debelih plo~evin, kar je zni`alo njihovo ceno ter pove~alo Deli v avtomobilu iz prilagojenih kovinskih valjanih prirezov Postopno preoblikovanje z laserskim ogrevanjem 2 Ventil 13 /2007/ DOGODKI njihovo trdost. Nadaljnja aplikacija je bila kombinacija nerjave~e plo~evine za vidne dele aparatov in nizko oglji~na za nevidne, vse pa spojeno v krojene prireze. b) Laserske kalibracije v mikrosistemski tehniki Profesor Geiger je na svoji katedri zelo hitro popisal termomehanske procese, ki nastopijo pri lokalnem laserskem segrevanju in povzro~ajo dolo~eno plasti~no deformacijo izdelka. Proces je zelo kompleksen, saj je potrebno popisati naravo krajevno to~no dolo~enega vnosa toplotne energije in njen vstop v obdelovanec. Lokalno segrevanje povzro~a spremembo mehanskih lastnosti izdelka pa tudi njegovo gostoto. Vse to povzro~i plasti~no deformacijo, ki po ohladitvi tudi ostane. S pomo~jo nekaj doktorskih disertacij je bil popisan ta sklopljeni problem in postavljeni so bili vsi potrebni algoritmi za njegovo industrijsko aplikacijo. Moderni mikromehanski sklopi in predvsem njihovi gibajo~i se deli morajo biti izredno natan~no sestavljeni, rege med njimi so v obmo~jih 10-1 do 10-2 mm, pripadajo~e tolerance pa {e za faktor 10 manj{e. Te zahteve so pogojevale izredno natan~no izdelavo, pozicioniranje in monta`o. Profesor Geiger pa je pri{el na genialno re{itev: zahtevnost procesa je obrnil, dovolil je sprostitev toleranc, nato pa poklical na pomo~ laserske tehnologije. Najprej je z njihovo pomo~jo natan~no pomeril obstoje~e stanje in z njim informiral nadzorni ra~unalnik. Ta je v bazi znanj na{el ustrezen algoritem za ukrepanje in z laserji »in situ« opravil korekcijo z lokalnim segrevanjem komponent. Nova inovativna procesna veriga se sedaj {iroko uporablja od medicine, predmetov za dnevno rabo (slu{ni aparati, zabavna elektonika) do specialnih sistemov za vesoljske raziskave. c) Adaptivna optika pri laserskih sistemih Pri laserskem rezanju ali varjenju prostorskih 3D-elementov je zelo te`ko ves ~as zagotavljati konstantno gori{~no razdaljo `arka od obdelovanca, kar je predpogoj za kvaliteten proces. Namesto kontrole teh razdalj so v skupini profesorja Geigerja raje sprostili zahtevnost te kontrole s tem, da so uvedli adaptivno optiko na poti laserskega `arka od izvora do obdelovanca. Tako so uvedli adaptivno zrcalo, ki ga je krivil s piezoelementom povezani aktuator. Ta je bil voden preko ustreznega ra~unalni{kega sistema, ki je zasledoval potovanje laserskega `arka, njegovo trenutno pozicijo ter ob upo{tevanju njegove bodo~e poti »look ahead« temu pravo~asno pripravil ustrezno gori{~no razdaljo. Sistemi, ki se s pridom uporabljajo v razli~nih vejah industrije, so visokodinami~ni in s tem predvsem na dolo~enih prehodih v 3D-prostoru zagotavljajo bistveno izbolj{ane kvalitete spojev ob izredni procesni stabilnosti in geometrijski ponovljivosti. d) Procesna veriga laserskega rezanja in hidropreoblikovanja Pri predelavi plo~evine je obi~ajno, da je potrebna cela vrsta operacij, preden se pride od surovca do kon~nega izdelka. Vse to pogojuje natan~ne operacije strege in pozicioniranja, kar zahteva drago opremo in natan~no obvladovanje posameznih procesnih stopenj. Zadnjih nekaj let je predvsem v avtomobilski industriji zelo popularno uvajanje votlih kovinskih struktur, ki imajo zelo ugodno razmerje med nosilnostjo in maso. Proizvodnjo tak{nih komponent pa je omogo~ila tehnologija »hidroforming«, kjer s sinhronim gibanjem ve~ mehanskih elementov ob isto~asnem dovajanju medija v notranjost votlega surovca dobimo prostorske oblike z mehanskimi in geometrijskimi parametri, ki zelo ustrezajo obremenitvam pri eksploataciji. Profesor Geiger je pri{el na idejo, ki jo je najprej laboratorijsko realiziral, nato pa prenesel v nem{ki avtomobilski koncern. V njej je na en sam stroj vgradil inovativno procesno verigo, ki z enim vpetjem ob-delovanca in v enem orodju opravi operacije kot: globoko vle~enje, hidroforming, laserski obrez, lasersko varjenje. Operacija »hidrofor- Hidravli~no preoblikovanje povezano z laserskim varjenjem in rezanjem Ventil 13 /2007/ 3 77 DOGODKI ming« se lahko za te`ko obdelovane materiale nadgradi z »izotermalnim preoblikovanjem«, v posebnih primerih pa celo s superplasti~nim preoblikovanjem. Na ta na~in je profesor Geiger odprl novo podro~je v letalski industriji za predelavo su-perlegiranih materialov. e) Ostale aktivnosti Razvoj tako kompleksnih izdelovalnih verig zahteva bogata temeljna znanja ter vrsto podpornih aktivnosti, kot so numeri~na obdelava procesov, njihovo optimiranje, postavljanje kontrolnih algoritmov itd. Nadalje so potrebni zanesljivi podatki o preoblikovalni sposobnosti, reologiji obravnavanih materialov. Izrednega pomena je tudi tribologi-ja, {tudij kontaktnih problemov med razli~nimi orodnimi elementi ter ob-delovanci, ~e ho~emo, da so procesi obvladljivi, stabilni in ponovljivi. Vse navedene podporne aktivnosti potekajo v laboratoriju profesorja Geigerja, za kar ima vrhunsko opremo in, kar je {e posebej pomembno, zagnane mlade raziskovalce. Profesor je poznan po tem, da `e na podlagi kratkega razgovora s potencialnim doktorantom oceni njegove potenciale in ga povabi na podiplomski {tudij ali na kak{no projektno delo. Tako so njegovi laboratoriji me{anica mladih iz Nem~ije, ZDA, Japonske, Kitajske, Tur~ije, Koreje, Mad`arske in drugod, pa tudi Slovenci so dostojno zastopali predznanja, pridobljena v doma~i de`eli. Prof. Geiger je prijatelj in podpornik Fakultete za strojni{tvo v Ljubljani. Na njegovo povabilo je delalo na univerzi v Erlangnu ve~ raziskovalcev, podiplomcev in {tudentov. Tako so nastale {tevilne skupne znanstvene objave. Plod raziskovanega dela so tudi njegovi patenti, ki jih je skupaj devet. Sklep Med {tevilsko nemerljive veli~ine profesorja Geigerja lahko na prvo mesto postavimo njegov odnos do ljudi, pa naj bodo to {tudentje, strokovnjaki iz industrijskega okolja ali pa visokoizobra`eni akademiki. Za vsakega je imel ~as za pogovor, najprej je bil natan~en poslu{alec, potem pa je z izbranimi besedami komentiral in dopolnjeval sogovornika. Rde~a nit skoraj vseh njegovih pogovorov so bili vizija, bodo~nost, tehnolo{ki napredek, nova znanja, sinergije. Podro~je sinergij bi bilo mogo~e tisto, s katerim bi najbolj predstavili profesorjev lik. Ni iskal sinergij le med tehnolo{kimi procesi, {e bolj pomembne so bile sinergije med ljudmi, in to: – med raziskovalci iz akademske sfere ter strokovnjaki iz industrijskega okolja, – med mladimi in starimi, – med predstavniki razli~nih narodov, – med predstavniki razli~nih kultur. Vsaka taka kombinacija lahko nudi (kar je pogostokrat tudi dokazal) izredno pozitivne rezultate. ~eprav smo ocenjevali profesorjev prispevek k razvoju znanja in tehnolo{kemu napredku, ne oziraje se na meje, je potrebno poudariti tudi njegovo posebno naklonjenost Sloveniji. Profesor Geiger je nesebi~no pomagal pri izobra`evanju mlade generacije dodiplomcev in po-diplomcev strojni{tva kakor tudi mladih u~iteljev. V najbolj kriti~nih dnevih vojne za osamosvojitev Slovenije je preko razli~nih medijev pozival svoje kolege po celem svetu, naj na svoj na~in podprejo plebiscitno odlo~itev slovenskega naroda. V ~asu tedna Univerze v Ljubljani je na Fakulteti za strojni{tvo predstavil svoje trenutno delo in vizije za naprej. Prof. dr. Karl Kuzman Fakulteta za strojni{tvo Ljubljana OPL 14 Ventil 13 /2007/ sGffoCsowao epöSeBfls Mdribur, Ol. ir» L1. itp lernther 2*0? F I o ¦ d n -a tfrhnika iDD? FLUIDNA TEHNIKA 2007 20. in 21. september 2007, Maribor kongresni center Habakuk Strokovna sre~anja Fluidna tehnika, ki se prirejajo pod okriljem Fakultete za strojni{tvo v Mariboru, so `e uveljavljen forum za predstavitev novosti in dose`kov s podro~ja hidravlike in pnevmatike. Leto{nje sre~anje FLUIDNA TEHNIKA 2007, ki nadaljuje tradicijo predhodnih sre~anj, bo potekalo 20. in 21. septembra v Kongresnem centru Habakuk, v Mariboru. Osnovni namen sre~anja je ponuditi prilo`nost za izmenjavo mnenj in izku{enj med proizvajalci in ponudniki opreme, razvojnimi in`enirji ter porabniki. Zaradi tega je sre~anje idealna prilo`nost predstaviti rezultate lastnega dela, dose`kov in dognanj ter izvirnih re{itev, kot tudi dobiti informacije s podro~ij tehnike, kjer je prisotna hidravlika in pnevmatika. Strokovno sre~anje FT 2007 pokriva slede~a podro~ja: • Fluidna tehnika – splo{ne smernice in novosti razvoja v svetu, • Mehatronski pristop snovanja proizvodov in sistemov v fuidni tehniki, • Novosti na tr`i{~u hidravli~nih in pnevmati~nih komponent ter sistemov, • Sodobni pogonski koncepti na podro~ju stacionarnih in mobilnih strojev in naprav, • Metode in postopki vzdr`evanja ter nadzora fuidno tehni~nih sistemov in komponent, • Inovativni primeri uporabe fluidne tehnike na podro~ju stacionarnih in mobilnih strojev, V okviru prilo`nostne razstave bodo lahko podjetja oz. ustanove predstavila svoj proizvodni program, storitve, dejavnost oz. ponudbo. Vabimo vas, da se s prispevkom ali kot razstavljavci udele`ite strokovnega sre~anja FLUIDNA TEHNIKA 2007. Prosimo vas, da najkasneje do 11. maja 2007 po{ljete kratek povzetek svojega prispevka na naslov: Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojni{tvo FLUIDNA TEHNIKA 2007 Smetanova 17 2000 Maribor Kontaktna oseba: doc. dr. Darko Lovrec telefon 02/220 7611 fax: 02/220 7990 e-po{ta: d.lovrec@uni-mb.si Skupaj s povzetkom (v obsegu najve~ ene strani A4) je potrebno navesti slede~e podatke: • predvideni naslov prispevka, • ime, priimek in naslov avtorja (oz. avtorjev), • naslov, {tevilko telefona elektronski naslov. Programski odbor bo obvestil avtorje o sprejetju prispevka najkasneje do 25. maja 2007 ter na podlagi prispelih povzetkov sestavil program sre~anja. Sprejete prispevke bo potrebno oddati v kon~ni obliki najkasneje do 1. avgusta 2007. Ve~ informacij boste na{li na spletni strani sre~anja: http://ft.fs.uni-mb.si. VENTIL NA OBISKU Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje LECAD Prof. dr. Jo`e Duhovnik Ventil: Prof. dr. Jo`e Duhovnik, vi ste vodja laboratorija LECAD `e vrsto let, pred kratkim ste ustanovili tudi svojo katedro. Ali nam jo lahko predstavite? Prof. Duhovnik: LECAD je bil ustanovljen 1983. leta. V letu 2004 smo ustanovili {e LECAD II na univerzi v Zenici. Malo zatem {e LECAD Slavonski Brod na univerzi v Osijeku. Tako je nastal LECAD Group, ki ga vodim tudi programsko. Katedra za konstruiranje in transportne sisteme je nastala z razdelitvijo aktivnosti prej{nje Katedre za razvoj. Na{a katedra pokriva osnovna znanja s podro~ja konstruiranja, kamor je vklju~eno tudi pomembno podro~je celovitega razvoja izdelkov. Poleg tega pa imamo mo~no skupino okoli prof. Kramarja, ki pokriva {e del jeklenih konstrukcij in transportnih naprav. Skupaj nas je okoli 20, saj se {tevilo menja glede na razvoj. Ventil: Kako lahko pojasnite termin celoviti razvoj izdelka? Prof. Duhovnik: Na{a skupina se vsa leta ukvarja z metodami in teorijo V tednu Univerze v Ljubljani je v avli stare stavbe Fakultete za strojni{tvo minister za znanost, tehnologijo in visoko {olstvo dr. Jure Zupan slavnostno odprl posodobljen laboratorij za celoviti razvoj novih izdelkov, ki vklju~uje razli~no opremo, kot npr. industrijski robot KUKA. Povpra{ali smo predstojnika Katedre za konstruiranje in transportne sisteme in vodjo laboratorija LECAD, prof. dr. Jo`eta Duhovnika o na~rtih in viziji razvoja. Hkrati pa Ventil na ta na~in predstavlja dogajanje na Fakulteti in njen razvoj v prihodnosti v `elji, da se predstavijo {e druge pedago{ko-razisko-valne enote in na ta na~in spoznamo njihove rezultate dela. konstruiranja. V zadnjih desetih letih smo poglobili znanja in razširili aktivnosti na razumevanje celovitega razvoja izdelkov. To pomeni, da se posamezno znanje ne omejuje na specifično razu meva nje narave in sveta okoli nas. Descartes (matematik, filozof ) je v začetku 17. stoletja razvil misel o tem, kako je potrebno razdeliti in opredeliti nek proces v specifične podrobnosti. V novej šem času pa razumemo svet okoli nas ne le v posameznih delčkih, ampak ga moramo razumeti celovito. To pomeni, da tudi razvoj izdelkov zahteva poglobljeno razumevanje integriranega okolja. Tak pristop je značilnica vseh dobrih konstrukterjev in razvijalcev, ki pomembno izstopajo iz okolja. Zaradi tega je vzgoja takih inženirjev in doktorjev še kako pomembna. GPR global product realization Slovenija je s povečanim brutto proizvodom na prebivalca (preko 15.000 EUR) prestopila prag izdelave izdelkov za razviti zahod, kar je bil njen industrijski sinonim {e, ko je bila v biv{i dr`avi. Tako velikega pove~evanja ekonomskega razvoja se ne da ve~ dose~i, ~e sam ne raz-vije{ novih izdelkov, ki so na trgu Hitrofrezalni stroj prototipov) za mehke materiale (hitra izdelava ne zaradi omejenega tr`nega okolja, ampak zaradi uveljavljanja novih tehnologij. Brez razvoja ni novih izdelkov, ki morajo temeljiti na novih tehnologijah. Samo tako se pove~uje dru`beni proizvod. Naj bom {e bolj jasen: Slovenija ne potrebuje novih tehnologij, Slovenija mora razvijati nove izdelke, ki temeljijo na novih, bolje: najnovej{ih tehnologijah. Ventil: V ~em vidite va{e poslanstvo na pedago{kem in raziskovalnem delu? Prof. Duhovnik: Najprej morava ugotoviti, da je za tako delo potrebno imeti primerno veliko skupino sodelavcev. Sre~en sem, da je skupina v celotnem obdobju rasla in se plemenitila z razli~nimi znanji, ki so 6 Ventil 3 /2007/ VENTIL NA OBISKU jih prinesli kolegi iz razli~nih strok. Kvalitetni strokovnjaki, ki obvladujejo vrhunska in hkrati specifi~na znanja, omogo~ajo v iskrenem sodelovanju rast laboratorija. Pretok delavcev skozi laboratorij, pretok mladih raziskovalcev in doktorjev znanosti nam skupaj omogo~a izvajanje ve~jih integralnih projektov. Ob raziskovalnem delu se seveda takoj pojavlja vpra{anje uspe{nosti in kvalitete dela. Pisanje in prepisovanje ~lankov z objavo rezultatov meritev ob razli~nih majhnih spremembah je danes v Sloveniji pomembna poznanstvena industrija. Razumljivo je, da tak navdih spremlja popa~ena numerolo{ka metoda za zadovoljevanje. ^e je kdo kdaj raziskoval metodo ali razvijal celovit izdelek, ki je vklju~en v okolje in ima vgrajeno vrhunsko tehnologijo, dobro ve, da je ~as za tako delo vsaj desetkrat ali ve~krat dalj{i kot za eno samo objavo. Prav tako je odziv na dolo~en prispevek v tehniki kar nekajkrat dalj{i kot na drugih podro~jih. Zaradi tega je delo na raziskovalnem podro~ju v tehniki druga~no. Mnenja smo, da je potrebno pravo znanost uporabiti za ta prostor in ~as tako, da se dejansko vidijo rezultati. ^e pri tem uporabite ve~ ~asa za realizacijo in ne napi{ete {est ~lankov, kjer ste uporabili metodo internetne-ga napovedovanja procesov, je po mojem prepri~anju za ta prostor in ~as vredno precej ve~. Celovitost v razvoju izdelkov nam zagotavljajo kolegi iz razli~nih strok. V laboratoriju LECAD (Ljubljana) imamo sedaj pet strojnikov, dva fzika, dva ekonomista, dva elektrotehnika in pet mladih raziskovalcev. Z dopolnjevanjem iz drugih laboratorijev v LECAD Group pa imamo skupaj osemindvajset raziskovalcev. Ventil: Katerim aktivnostim dajete prednost pedago{kim ali raziskovalnim? Prof. Duhovnik: Sam sem za~el s strojnimi elementi in transportnimi napravami in sistemi. Zaradi zgo- dovinskih razlogov sem za~el okoli leta 1980 raziskovati podro~je konstrukcijskega procesa. [e se spomnim, ko sem imel premalo pedago{kih obremenitev. Po dvajsetih letih sem preobremenjen. Najbr` to pomeni, da se je to podro~je {e posebej raz{irilo. Opa`am pa, da na drugih univerzah in fakultetah bolj razumejo, kako pomembno je to podro~je. Univerzitetni profesor se mora enako po sv e ~ati obema pod-ro~jema. Na nobeni resni univerzi ni enega brez drugega. No, na na{i fakulteti {e razumejo, kaj je pedago{ka obveznost. Kaj pa je raziskovalna dejavnost, pa ni opredeljeno niti v osnovnih aktih. To trdim zato, ker so pedago{ke obveznosti decidirane na desetinko ure natan~no, za raziskovalne obveznosti pa ni opredeljen niti odstotek delovnega ~asa. Ventil: Pred dvema letoma ste bili v va{em laboratoriju nominirani kot center odli~nosti. Kaj vse ste morali izpolnjevati? Prof. Duhovnik: Center odli~nosti (Tehnologije vodenja proizvodnje) predstavlja del znanja in usposobljenosti v zgornji fazi razvoja izdelkov, vklju~no z vso potrebno informacijsko podporo. Z dokazanimi objavami v svetu, izdano monografjo o Tehni~nih informacijskih sistemih ter izvedenimi projekti smo bili izbrani na razpisu, ki ga je podprla EU. Na fakulteti je bilo v tej smeri {e ve~ aktivnosti v drugih laboratorijih. @al pa takratno vodstvo tega ni podprlo v taki meri, kot bi lahko. No kljub vsem preprekam smo skupaj z IJS uspeli. Zaradi relativno majhnega dele`a podpore (komaj 28 %) pri~akujemo, da bo v naslednjem obdobju prav za take projekte namenjenega ve~ denarja. Poudariti moram, da je rast laboratorija v investicijskem delu izklju~no zaradi namenskega vlaganja v opremo. Poenostavljeno re~eno: pla~e so bile sorazmerno manj{e. 3D tiskalnik ABS (hitra izdelava prototipov) in 6 osna merilna roka z laserskim skenerjem (rein`eniring) Ventil: Na kak{en na~in ste vpeti v mednarodni prostor? Prof. Duhovnik: Na pedago{kem podro~ju sodelujemo s TU Delft, Department for Engineering Design (Nizozemska), EPFL ({vica), London City University (V. Britanija) in univerzo v Zagrebu, FSB (Hrva{ka). V okviru LECAD Group pa {e z univerzo v Zenici, Tuzli in Osijeku. Na raziskovalnem podro~ju pa z univerzo v Insbrucku, TU Delft, Politehniko Wroclaw, TU Munchen in {e nekaj drugih, kjer imamo povezovanje na manj{ih projektih. Ventil: Lahko predstavite kak{en posebej uspe{en projekt? Prof. Duhovnik: Na pedago{kem podro~ju najbolj izstopa mednarodna {ola E-GPR (European Global Product Realization), kjer se en semester sre~ujejo {tudentje s petih univerz in na koncu pripravijo prototip izdelka za dolo~eno podjetje iz razli~nih dr`av. Na raziskovalnem pa naj omenim v zadnjem ~asu zanimiv projekt LO-MAC, ki se izvaja v okviru programa ITER. Ventil 3 /2007/ 7 VENTIL NA OBISKU Navidezna resni~nost Kar nekaj projektov je za podjetja, kjer pa so sedaj poleg razvoja izdelkov, ki so zaenkrat {e pod zaporo, tudi zanimivi razni projekti s podro~ja tehni~nih informacijskih sistemov. Za to podro~je smo napisali knjigo, ki predstavlja v o`jih strokovnih krogih zanimivo osnovno znanje. V kratkem bo iz{la tudi v BiH kot univerzitetni u~benik. Ventil: Kak{ne in`enirje tehnike po va{em potrebuje okolje, v katerem `ivimo? Prof. Duhovnik: Slovenija je `e tako razvita, da se danes v proizvodna podjetja mora vklju~evati pomembno ve~ in`enirjev, po ocenah okoli 20 %. Tu seveda ne mislim samo strojnih in`enirjev kakor nekateri moji kolegi. Iz preteklosti je znano, kako so {teli in`enirje po podjetjih in dokazovali vrhunskost razvojnih birojev. Ta ~as je mimo. Tudi in`enirji morajo biti produktivni. Danes se veliko govori o {tudiju mehatronike. Dejstvo je, da danes ni stroja ali naprave, ki bi delovala brez krmilne in kontrolne enote. Dvosede`nica na smu~i{~u je popoln mehatronski sistem. Gon-dolska `i~nica nad 25 oseb v eni kabini ima tri vzporedno delujo~e krmilne sisteme. Za take komplekse potrebujemo nov tip in`enirja, ki razume mehanske in elektronske ter elektri~ne sisteme. To ni in`enir specialist za navedena posamezna podro~ja, je nekak{en splo{ni zdravnik, splo{ni in`enir za meha-tronske sisteme. Ni niti vrhunski strokovnjak za mehanske aktuatorje, niti vrhunski sistemski in`enir za krmilnike in tudi ne elektroin`enir za elektri~ne aktuatorje. ~e pa je mehatronski sistem {e prostorsko velik, pa ne more imeti primernega znanja o jeklenih ali drugih nosilnih konstrukcijah. Zaradi navedenega je pametno tako izobra`evanje, ki bo zagotovilo osnove za tako kompleksno podro~je. Sam se pri razvoju kompleksnih strojev in naprav (transportni sistemi, robotizirane linije, `i~nice, ~istilne naprave ipd.) sre~ujem s tem podro~jem `e od leta 1980, zato posku{am kolegom predstaviti to problematiko. Ventil: Raziskovalno in razvojno delo zahteva timsko delo? Prof. Duhovnik: Jasno! Brez timskega dela ni ni kvalitetnega kompleksnega izdelka. Timsko delo pa seveda zahteva strpnost, jasnost in predvsem u~inkovitost. Najbr` je razumljivo, da strpnost velja do dolo~ene meje, ki jo z druge strani dolo~a u~inkovitost skupine in posameznika v njej. Za dobro u~inkovitost pa mora veljati pogoj jasnosti. Prav zanimivo je, koliko politi~nega jezika se pojavlja pri kolegih, ko utemeljujejo kak{no povsem jasno npr. in`enirsko zadevo. Tak na~in izra`anja samo dokazuje, da je znanja bolj malo in da se pri predstavitvah »posku{a« otipavati kolege, ~e imajo kak{no iskrivo misel. Na{a skupina je navajena timskega dela, tako da skupaj poprimemo dolo~ena dela na projektih. Naloge se razdelijo pred za~etkom ali pa ob teko~em izvajanju projekta. Za nove sodelavce, ki se vklju~ujejo v posamezne projekte, je na za~etku najbr` naporno. Ko pa uvidijo, kako se skupaj da pomembno pove~ati rezultate, pa se »primejo«. Pogovor je pripravila dr. Dragica Noe, FS Ljubljana Znanstvene in strokovne prireditve Fluid Power Conference & Expo 15.–16. 05. 2007 Tampa, Florida, USA Informacije: – kontaktna oseba: Sharon Gluvna – tel.: + 216/931-9427 – e-po{ta: sgluvna@penton.com – internet: www.fluidpowerexpo. com nadaljevanje na strani 23 Ventil 3 /2007/ 8 University of Ljubljana Faculty of Electrical Engineering 1 liiiiliTtlSI International steering committee: G. Belforte, Politecnico di Torino, Italy J.F. Bito, Centre of Robotics and Automation, Hungary Th. Borangiu, TU Bucharest, Romania M. Ceccarelli, University of Cassino, Italy K. Dobrovodsky, Academy of Sciences, Slovakia B. Heinmann, TU Hannover, Germany K. Jezernik, University of Maribor, Slovenia P. Kopacek, TU Vienna, Austria Z. Kolíbal, Brno Uni. of Technology, Czech Rep. J. Lenarčič, Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Slovenia D. Noe, University of Ljubljana, Slovenia A. Rovetta, Politecnico di Milano, Italy I.J. Rudas, Budapest Tech., Hungary G. Schmidt, TU Munich, Germany Local organising committee: Co-Chairs Marko Munih, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Roman Kamnik, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Members: Tadej Bajd, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Matjaž Mihelj, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Janez Podobnik, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia 16th International Workshop on Robotics in Alpe-Adria-Danube Region Ljubljana, Slovenia June 7-9, 2007 Call for papers RAAD'07 The 2007 International Workshop on Robotics in Alpe-Adria-Danube Region will be held in Ljubljana, seven years after the last workshop in Slovenia in Maribor in 2000. During this time, the continuous progress in robotics, automation, and its related areas has produced great changes in robot technology exploitation. The aim of RAAD Workshop is to bring together scientists and practitioners in robotics from countries of the Alpe-Adria-Danube Region to discuss and exchange ideas on research issues and new applications. The program committee cordially invites you to attend RAAD 2007 and submit papers addressing the following themes (but not limited to): Deadlines Full paper submission: March 5, 2007 Notification of acceptance: April 2, 2007 Final paper submission: May 5, 2007 Registration Fee Participants: 340 EUR (before April 15, 2007) 380 EUR (after April 15, 2007) Students and accompanying persons: 150 EUR Local e-mail: raad2007@robo.fe.uni-lj.si Workshop Web Site: http://robo.fe.uni-lj.si/raad2007 ^ industrial robot applications ^ projects and collaboration in Europe ^ robot mechanisms ^ grippers and grasping > micro robots ^ mobile robots ^ service robots ^ sensors and actuators for robots > human-robot interfaces ^ constructions robots ^ educational robot systems > control ^ simulation and modeling ^ robot vision ^ haptic interfaces ^ underwater and space robots ^ rehabilitation robotics > humanoid robots ^ reengineering in robotics ^ entertainment robotics > mechatronics Workshop Site: The workshop will be held at the Faculty of Electrical Engineering, Ljubljana, which is recognized for its research and development achievements. The Faculty is a member of the University of Ljubljana which consists of 22 Faculties, 3 Academies and 1 University College. The number of students currently studying and training for future careers is about 58.000. Invited Speakers Dr. Charlotte Brogren, ABB Automation Technologies AB, Sweden Prof. Dr. Ing. Rüdiger Dillmann, University of Karlsruhe, Germany Dipl. Ing. Hubert Kosler, Motoman Robotec, Slovenia Prof. Dr. Marko Munih, University of Ljubljana, Slovenia Technical Program: Plenary speeches and oral sessions. Paper Submission The official language of the workshop is English. Authors are kindly invited to submitt their manuscript to the workshop e-mail address. INTERVJU Pogovor z novim predsednikom SDFT g. Draganom Grgićem Dragan Grgi} Ventil: V imenu uredni{tva revije Ventil vam ob izvolitvi za novega predsednika Slovenskega dru{tva za fluidno tehniko iskreno ~estitamo in vas prosimo, da sami predstavite svoje delo na podro~ju fuidne. D. Grgi}: Hvala za ~estitke. Vesel sem va{ega povabila in mo`nosti, da se predstavim v reviji, katere del~ek `elim sooblikovati tudi v bodo~e. Ventil: Kaj vas je pripeljalo na to zanimivo podro~je strojni{tva? D. Grgi}: S FT, bolj natan~no s hidravliko, sem se prvi~ resno sre~al leta 1981 v takratni EM Hidromonta`i Maribor, sektor Mehanizacija in transport. Izgradnja tovarne FERONIKEL na Kosovem, kjer sem kot mlad in`enir strojni{tva delal kot koordinator vzdr`evanja ve~jega {tevila avtod-vigal, vili~arjev, kompresorjev, tovornjakov idr., je zaznamovala mojo poklicno pot. Pestra paleta hidravli~nih sestavin s poreklom iz Evrope, ZDA in Azije, znanje, temelje~e le na izku{njah samo enega posameznika – avtome-hanika, od opreme za diagnostiko na razpolago le set manometrov, zelo pomanjkljiva tehni~na dokumentacija za dvigala, nabavljena na razli~nih koncih sveta, so odlo~ilno vplivali na za~etek mojega strokovnega dela. Pa vendar zaradi »hidravlike« ni bilo zamud pri gradnji razli~nih investicijskih objektov. Leta 1984 sem bil imenovan za vodjo sektorja, vklju~il sem se v nekatere dejavnosti Dru{tva vzdr`evalcev in se skupaj s svojimi takratnimi sodelavci za~el izobra`evati na kraj{ih, predvsem aplikativnih seminarjih. Najve~ja potreba so bila znanja in orodja s podro~ja diagnostike in vzdr`evanja hidravli~nih sestavin in sistemov na avtodvigalih. Nekaj seminarjev sem v drugi polovici 80. let organiziral tudi sam s pomembno pomo~jo in`. M. Bili}a iz takratne avstrijske firme Vick-ers, in to na razli~nih zahtevnostnih stopnjah. Rezultat je, da sem `e 25 let »poro~en« tudi s fluidno tehniko, predvsem s hidravliko. Ventil: Ste `e uveljavljen strokovnjak na podro~ju FT. Ali nam lahko predstavite nekaj najzanimivej{ih dosedanjih projektov in nalog, pri katerih ste sodelovali? D. Grgi}: Leta 1985 sem sodeloval pri zasnovi namenskega hidravli~nega presku{evali{~a, za katero smo takrat »ilegalno« nabavljali klju~ne sestavine (bilo je obdobje splo{ne zakonske omejitve investicij). Obse`no in zelo strokovno je delo nadaljeval in dokon~al in`. Vito Cergolj (pri snovanju pulta {e zaposlen v Konstruktorju – Maribor), ki je pozneje tudi zelo uspe{no vodil oddelek vzdr`evanja hidravlike v Hidromonta`i. Presku{evali{~e je {e danes koristno orodje vzdr`evalcev Acronija. Jeseni 1986 sem se zaposlil v takratnem zastopstvu frme Vickers. V za~etku 90. let sem koordiniral pripravo in izvedbo nekaj raz{irjenih seminarjev za vzdr`evalce s fnan~no pomo~jo ministrstva za delo, pri ~emer smo na omenjenem presku{evali{~u izvajali prakti~ne vaje in meritve. Z leti aktivnega delovanja na podro~ju FT sem polnil vrzeli lastnega neznanja, in se od leta 2001 ukvarjam predvsem z diagnostiko stanja hidravli~nih olj in olj za mazalne sisteme. Pri tem opravljam predvsem servisiranje olj od monitoringa (predvsem ~isto~a in vsebnost vlage) do preventivnega vzdr`evanja. Nekaj predlogov na tem podro~ju so sprejeli in jih uspe{no uporabljajo tudi vzdr`evalci sistema Dravskih elektrarn, TE-TO Ljubljana, Papirnice Kr{ko, HE sistema Djerdap II, `elezarne Smederevo (sedaj US Steel Serbia), `elezarne Zenica (sedaj MITTAL Steel) in drugi. Ventil: Tako v Sloveniji kot v dr`avah naslednic republik nekdanje Jugoslavije ste se uveljavili kot spo{tovanja vreden strokovnjak za fltriranje in monitoring ter s tem povezane naloge v okviru FT in sorodnih industrijskih vejah. S svojo ekipo uspe{no zastopate uveljavljeno frmo Hydac. Ali nam lahko na kratko predstavite va{e najzanimivej{e delo in naloge, ki jih s svojimi sodelavci re{ujete v zadnjem ~asu? D. Grgi}: S HYDAC-om Austria sem za~el sodelovati v drugi polovici 90. let prej{njega stoletja. Sodelovanje je potekalo v obojestransko zadovoljstvo. Tako sem `e {esto leto tudi zaposlen v sistemu HYDAC. Firma se je pred 43 leti razvila iz majhne delavnice za proizvodnjo hidravli~nih akumulatorjev prostornine 5 L, danes pa se {e naprej hitro 20 Ventil 13 /2007/ INTERVU razvija kot pomembno mednarodno podjetje na podro~ju fluidne tehnike z okoli 4400 zaposlenimi. Sistem razvojno samostojnih podjetij, h~era HYDAC-a, je v celoti v privatni lasti. Razvoj in proizvodnja {irokega spektra sestavin in sistemov fluidne tehnike sta z najve~jim delom koncentrirana v nem{ki pokrajini Saar. Seveda so sodelavci, predvsem nem{ki, zelo aktivno prisotni v razli~nih mednarodnih strokovnih komisijah in zdru`enjih s podro~ja FT. Tehni~no-prodajni biroji, trenutno v 40 dr`avah sveta, se intenzivno ukvarjajo tudi s projektiranjem in izdelavo hidravli~nih in mazalnih sistemov za konkretne industrijske aplikacije. Sodelavke in sodelavci frme HYDAC, d. o. o., Maribor, vsi precej mlaj{i od mene, so prav tako zelo aktivni na podro~ju oljnega servisa, npr. pri postopku izpiranja zavornih sistemov in diagnostiki ~isto~e olja kot obveznem postopku kooperacijske proizvodnje vlakov v TVT Nova Maribor za SIEMENS. Kolega Z. Paska je na konferenci o FT septembra 2005 v Mariboru predstavil tudi uspe{en projekt za zmanj{anje hrupa na hidravli~nem sistemu teh vlakov. S pridobljenimi izku{njami pa vedno bolj posegajo tudi na podro~ja snovanja hidravli~nih naprav in sistemov za mazanje kakor tudi fltriranja vode in vodnih emulzij (npr. v sodelovanju z ESOTECH-om v jeklarni ACRONI Jesenice, PETROL-om – Energetika v jeklarni {TORE Steel in dr.). Sodelavci iz Maribora in tujine so s strokovnimi prispevki od leta 2001 stalno prisotni na konferencah o FT v Mariboru. HYDAC pa redno nastopa tudi kot sponzor in razstavljalec. Ventil: Va{a nastopna izvajanja in razmi{ljanja ob izvolitvi za predsednika SDFT so bila nadvse zanimiva. Ali ste skupaj s ~lani IO `e podrobneje opredelili naloge in na~rte za delo SDFT v naslednjem obdobju? D. Grgi}: Na 1. seji IO SDFT smo izmenjali mnenja, poglede na vlogo in nadaljnji razvoj SDFT ter se opredelili do nekaterih organizacijskih tem in konkretnih aktivnosti v 1. ~etrletju 2007. IO bo imel uradne sestanke vsak lihi mesec v letu (ponovno 6. marca 2007 ob 13. uri v Mariboru), delovne komisije pa po potrebi. Vljudno so vabljeni tudi ostali ~lani dru{tva. Ventil: SDFT {teje med svoje pomembne naloge prizadevanja za razli~ne oblike in vsebine rednega poklicnega in strokovnega izobra`evanja, {e posebno dopolnilnega izobra`evanja in usposabljanja. Kak{ni so va{i pogledi in stali{~a glede teh vpra{anj, upo{tevaje tudi ustrezna priporo~ila CETOP-a? D. Grgi}: Prijetno so me presenetile nove in dodatne mo`nosti izobra`evanja na vseh stopnjah, hkrati pa sem nezadovoljen s pomanjkanjem strokovne literature in u~benikov s podro~ja FT v sloven{~ini in {e vedno skromnimi mo`nostmi za prakti~ne vaje dijakov in {tudentov. Na IO smo se dogovorili o nekaterih konkretnih aktivnostih s tega podro~ja, ki jih bo usmerjala delovna skupina za izobra`evanje. Na mar~evski seji IO bomo obravnavali prve odzive izobra`evalnih ustanov na sugestije (tudi iz gospodarstva) glede u~nih vsebin na razli~nih stopnjah izobra`evanja, kjer vse prepogosto za~enjamo z »A«, kot se je slikovito izrazil kolega Ale{ Lesnika (vodja komisije za izobra`evanje), zmanjka pa nam ~asa, da pridemo tja, kamor sodi sodobna fuidna tehnika. Ventil: Strokovne prireditve, tisk, standardizacija, terminologija in podobna vpra{anja so in ostanejo pomembna vpra{anja SDFT. Kak{ni so va{i pogledi in predlogi za po`ivitev aktivnosti, povezanih z njimi? D. Grgi}: Nekaterim dolgoletnim aktivnostim se, `al, ne bomo posvetili `e v prvi polovici leto{njega leta (predvsem zaradi trenutnega pomanjkanja aktivnih ~lanov na{ega dru{tva), osredoto~ili pa se bomo po mnenju IO na trenutno najaktualnej{e teme in dileme. Vendar sem tudi sam ponosen, da lahko sodelujem na tak{nih prireditvah, kot so konference o FT v Mariboru, nestrpno pri~akujem naslednjo izdajo revije Ventil, ob~asno tudi kaj napi{em in k temu spodbujam tudi svoje sodelavke in sodelavce. D. Grgi} pri presku{anju delovanja filtra za vodo v jeklarni Acroni Jesenice Ventil 13 /2007/ 2 INTERVJU Pogovor ob konferenci o FT v Mariboru septembra 2005 (D. Grgi}, Prof. S. Avdi}, mag. A. Stu{ek) Kot predsednik SDFT bom spodbujal trenutne oblike delovanja dru{tva in konkretno podprl idejo o ob~asnih seminarjih ali celo »mali {oli hidravlike«, ki naj bi jo zasnovalo in izpeljalo SDFT s svojimi ~lani in povabljenimi gosti. Ventil: Kot najaktualnej{o nalogo smo na volilnem ob~nem zboru opredelili potrebo po dokon~nem oblikovanju in aktiviranju spletnega portala FT. Vi ste v sklepnem nagovoru omenili nekaj zanimivih pogledov in idej. Ali so ustrezni na~rti za delo na tem podro~ju `e podrobneje opredeljeni? D. Grgi}: Na IO smo povzeli trenutno stanje in opredelili nekaj konkretnih aktivnosti, da nadaljujemo, kar so kolegi s FS Maribor `e naredili glede spletnih strani. Ciljne spletne strani SDFT so aktualne, vsebinsko zanimive in koristne ter strokovno vredne spo{tovanja. Ne nazadnje bodo tudi omogo~ile ustrezno povezovanje uporabnikov, izdelovalcev, ponudnikov, izobra`evalcev, ~lanov SDFT in vseh drugih zainteresiranih za FT v Sloveniji. Vesel sem, da je mladi kolega F. Majdi~ sprejel nalogo usmerjanja tovrstnih aktivnosti. Pri tem se zavedamo, da brez konkretnih dejanj drugih ~lanov, podjetij in ustanov tega cilja ne bomo dosegli. Ventil: Obstaja ob-~utek, da je delovanje poslovnega zdru `enja FTS v zadnjem ~asu popustilo. Sli-{imo tudi, da je kar nekaj za FT pomembnih podjetij zapustilo vrste. Kak{ni so va{i predlogi – na~rti za bolj tvorno povezovanje in uspe{nej{e sodelovanje na{ih dveh organizacij? Enako vpra{anje velja tudi za druga sorodna zdru`enja in dru{tva, ki so aktivna na podro~jih avtomatizacije, mehatronike, vzdr`evanja ipd.? D. Grgi}: Zelo aktualno vpra{anje. Odgovor ni enostaven. Cilji se nam prepletajo, sre~ujemo se tako ali druga~e, prej nas je premalo kot dovolj, pa vendar smo dejansko zelo dale~ eni od drugih. Na IO SDFT je bil sprejet predlog, da se {e v prvi polovici leto{njega leta organizira sre~anje ~lanov IO Dru{tva avtomatikov, Dru{tva vzdr`evalcev in na{ega dru{tva. Kar zadeva FTS (~lanice so izklju~no podjetja) in SDFT (~lani so izklju~no posamezniki), menim, da po mnogih kriterijih sodimo v skupno oz. enovito organizacijo. Podobno mnenje je bilo izra`eno tudi na prvi seji IO. Zato bom opravil razgovor s predsednikom FTS o organizacijsko-sistemskih spremembah GZS in veljavnih zakonskih dolo~ilih, poro~al o tem IO in predlagal konkretnej{e aktivnosti na{ega dru{tva. Vsekakor nas je v obeh zdru`enjih premalo aktivnih, ~e pa smo {e razdvojeni, so u~inki na{ih aktivnosti toliko manj{i. Ventil: Ali ste skupaj z IO `e pripravili na volilnem ob~nem zboru obljubljeni podrobnej{i na~rt dela za naslednje obdobje in kdaj ga boste predstavili? D. Grgi}: Na prvi seji IO smo `e opredelili ~asovno najaktualnej{e naloge. Nekaj sem jih `e navedel v dosedanjih odgovorih, nekaj pa jih bomo {e dokon~no opredelili na naslednji seji IO. Klju~no vpra{anje, »kaj ponuditi sedanjim ~lanom in kako pridobiti nove ~lane«, je stalno. Eden od odgovorov bi lahko bila uvedba zlate diplome za podro~je fluidne tehnike, ki bi jo za~eli podeljevati `e na leto{nji konferenci o FT septembra v Mariboru. ~lanstvo je potrebno trajno pove~evati in pomlajevati. {ele tako bo mogo~e znotraj SDFT tudi ustrezno vzgojno delovati. Po osebnem prepri~anju in izku{njah {e iz mojega aktivnega delovanja v IO Dru{tva vzdr`evalcev Slovenije sem zagovornik po obsegu skromnej{ih delovnih na~rtov, vendar kar se da kakovostne in temeljite realizacije. Dosedanje delo in na~rte organov in posameznikov znotraj SDFT bomo zato nadaljevali in jih posku{ali oplemenititi. S podrobnej{imi na~rti in njihovo realizacijo pa bomo ~etrtletno seznanjali ~lanstvo preko revije Ventil. Ventil: Najlep{a hvala za va{e iz~rpne odgovore! Pogovor je pripravil Anton Stu{ek 22 Ventil 13 /2007/ nadaljevanje s strani 18 The Tenth Scandinavian International Conference on Fluid Power (SICFP ´07) 21.–23. 05. 2007 Tampere, Finska Organizator: Tampere University of Technology kontaktna oseba: Prof. Kari T. Koskien tel.: + 358 (0) 3 3115 2177 e-po{ta: sicfp07@tut.fi internet: http:// www.iha.tut.fi/ sicfp07/ The Fifth International Symposium on Fluid Power Transmission and Control (ISFP ‘07) 06.–08. 06. 2007 Beidaihe, China Informacije: – kontaktna oseba: Prof. Yangxiang Lu – tel.: + 86 335 8074776 – faks: + 86 335 8074776 – e-po{ta: fptc@ysu.edu.cn – internet: http://www.cfptc. ysu.edu.cn/ Bath Power Transmission & Motion Control Symposium 12.–14. 09. 2007 Bath, UK Organizator: University of Bath Informacije: – kontaktna oseba: Dr. Nigel Johnston – tel.: + 44 (0) 1225 386371 – faks: + 44 (0) 1225 386928 – e-pošta: J.B.Phippen@bath. ac.uk nadaljevanje na strani 28 Ventil 3 /2007/ 23 ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Izzivi ob prehodu v nove proizvodne strukture Borut RIHTARŠIČ, Alojzij SLUGA Izvleček: V prispevku je obravnavana inovativna proizvodnja kot eden od pomembnih dejavnikov za doseganje inovacijskega okolja za industrijsko transformacijo evropskih podjetij. Pri tem izhajamo iz dokumentov, ki se navezujejo na tehnološko platformo ManuFuture. V tem okviru je podano videnje prehoda v nove proizvodne strukture in obrazložen predlog za vzpostavitev infrastrukturnega centra oz. mreže za inovativno proizvodnjo kot središča za podporo razvoju novih konceptov proizvajanja in njihovo industrializacijo. Ključne besede: proizvodnja, industrijska transformacija, inovativna proizvodnja, ManuFuture, 1 Uvod V ~asu globalizacije in odpiranja gospodarstva smo pred novimi izzivi. Soo~amo se z vedno ve~jimi zahtevami po rasti prodaje, ve~jih tr`nih dele`ih in ve~jem dobi~ku podjetij. To zahteva dolo~ene spremembe. Dana{nje stanje organizacije, tj. vodstveni in organizacijski procesi, tehnologije, orodja, na~in upravljanja s ~love{kimi viri itn., je doseglo mejo, s katero ni mo~ slediti danim zahtevam. To pomeni, da se moramo teh izzivov lotiti druga~e. Govorimo o rasti z uvajanjem novih inovativnih prijemov. Predlo`eni predlogi temeljijo na {tudijah, ki so bile narejene na evropskem nivoju v lu~i Lizbonske strategije, kjer je govor o razvoju in prihodnosti proizvajanja v Evropski uniji. Ti dokumenti so predvsem vezani na tehnolo{ko platformo (TP) ManuFuture [1], [2], [3] in [4]. Govorijo o proizvajanju v prihodnosti, Mag. Borut Rihtar{i~, univ. dipl. inž., Litostroj E. I., d. o. o, Ljubljana; Izr. prof. dr. Alojzij Sluga, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za stroj-ni{tvo kot jo vidimo v EU v lu~i vizije do leta 2020. Z njo naj bi zagotovili prihodnost proizvajanju v Evropi z upo{tevanjem trajnostnega razvoja. Pri tem predstavljajo tehnolo{ke platforme v {ir{em smislu mehanizem razvojne politike, ki ga vzpostavlja EU in se na njih sre~ujejo izzivi posameznih podro~ij in ugotavljajo strate{ke prednosti in prilo`nosti ter opredeljujejo prednostni razvojni cilji. Tako kot v EU se ta razmi{ljanja odra`ajo tudi v Sloveniji, kjer je na podro~ju proizvajanja ustanovljena TP ManuFuture.si. Njeno poslanstvo je oblikovanje raziskav in razvoja ter ciljno usmerjanje investicij na podro~ju proizvajanja v naslednjih desetletjih in hkrati spodbujanje koordiniranega delovanja evropskih in nacionalnih raziskovalnih programov [5]. V nadaljevanju govorimo o transformaciji industrije v obdobju, ki je pred nami in ki odgovarja na vpra{anje, kako slediti in podpreti zahtevane cilje. Predstavljena je inovativna proizvodnja kot eden klju~nih ciljev TP ManuFuture.si. Podano je videnje, kako preiti v nove proizvodne strukture, pri ~emer je izpostavljen predlog vzpostavitve centra za ino- vativno proizvodnjo (CIP), ki je v oblikovanju in katerega cilj je podpreti slovenska podjetja, predvsem mala in srednja pri tej transformaciji v smislu novih poslovno-proizvod-nih modelov ter metod naprednega industrijskega in`enirstva. 2 Iztočnice in motivacija Evropska komisija je leta 2004 objavila poro~ilo visoke skupine direktorjev raziskovalnih organizacij in podjetij o razvoju skupne vizije za razvoj evropske predelovalne industrije. Poro~ilo ManuFuture – vizija za 2020 [1] pojasnjuje, da predelovalna industrija prispeva 22 % k bruto doma~emu proizvodu (BDP) v EU 15. Poro~ilo ugotavlja, da vsako delovno mesto v predelovalni industriji vzdr`uje oz. ustvari dve delovni mesti v storitvah, ki so povezane z industrijo. Zato je od predelovalne industrije v EU dejansko odvisnih 70 % vseh delovnih mest v Evropi in ustvarjeno 75 % BDP [6]. Podrobnej{a struktura zaposlovanja in dodane vrednosti oz. BDP tako v EU 15 kot tudi v EU 25 je prikazana na sliki 1. 24 Ventil 3 /2007/ ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Slika 1. Zaposlitev in dodana vrednost Poro~ilo zato opozarja, da Evropa ne more postati najbolj konkuren~no na znanju temelje~e gospodarstvo na svetu, ~e ne bo imela mo~ne in konkuren~ne predelovalne industrije. Priznava pa, da je treba predelovalno industrijo transformirati, tako da ne bo toliko odvisna od naravnih virov, ampak se bo bolj naslanjala na znanje in inovacije, in opozarja, da evropsko gospodarstvo, ki bi temeljilo le na storitvah v o`jem pomenu besede, ne more pre`iveti. Poro~ilo ManuFuture tako slu`i kot vodilo pri nadaljnjem razvoju predelovalne industrije v Evropi, vklju~no s strate{kimi raziskovalnimi programi, ki slu`ijo razvoju industrije. Zato je Evropska komisija (EC) vzpostavila TP ManuFuture kot tehnolo{ko platformo za predelovalno industrijo, podobno drugim evropskim tehnolo{kim platformam. Motivi, da se problema proizvajanja v prihodnosti lotevamo ambiciozno, so predvsem osnovani na slede~ih razmislekih: – Imperativ rasti in globalizacija zahtevata neinkrementalno rast podjetja. Z obstoje~imi na~ini dela, organiziranostjo, prijemi, z obstoje~imi proizvodi in tehnologijami ne moremo dosegati zadanih ciljev. Torej moramo delati druga~e. v EU – Na dolo~enih podro~jih so prve raziskave na teoreti~nem nivoju `e dale zelo obetavne rezultate. Vzpodbudno je sodelovanje med - Razvoj na področju informacij-sko-komunikacijskih (ICT) tehnologij gre izredno hitro in obeta učinkovito implementacijo novih konceptov [4]. - Evropske usmeritve, ki so opredeljene v TP ManuFuture in izhajajo iz študije ManuFuture - vizija za 2020, podajajo jasno usmeritev na področju novih produktov z visoko dodano vrednostjo, novih proizv-odno-poslovnih in organizacijskih modelov ter proizvodnih sistemov in tehnologij; in ne nazadnje - gre za implementacijo Lizbonske strategije. ¦ 3 Prehod v nove proizvodne strukture (N PS) Zahteve po rasti poslovanja na eni strani in specializacija na drugi strani z obstoječimi viri/znanjem ne prinašajo odgovorov na zastavljene cilje. Povečujeta se kompleksnost proizvodov in težnja po izrazitem skrajševanju časov od naročila do dobave ter zanesljivosti rokov. Zato raziskovalnimi organizacijami in je problem obvladovanja takega sis-podjetji v Sloveniji, npr. grozdi tema bistveno bolj kompleksen. ACS, VTG, KGH, ter sode I o v a n j e med slovenskimi podjetji in podjetji iz EU, npr. Eureka projekti I SYTRAN S, TRUST, EU-RAS, COSAP. Imamo dobre izkušnje na področju pri nas razvitih prototipih obvladovanja proizvodnih enot in delovnih sistemov v distribuira-nem okolju, osnovanih na novih temeljih [7, 8]. Ti pristopi so veri I-cirani tudi v svetovnem merilu [9 10] Slika 2. Poslovanje v mre`nem okolju; povzeto po O9A Ventil 3 /2007/ 25 ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Dosegli smo zgornjo mejo u~inkovitosti posameznih proizvodnih sistemov. V dana{njem ~asu se vedno bolj uveljavlja teza, da so viri neomejeni. To seveda zahteva ve~jo orientacijo podjetja k svojim klju~nim kompetencam na eni strani, na drugi strani pa odpiranje in sodelovanje navzven, z drugimi podjetji. Delo v distribuiranem okolju ni več nepremostljiv problem, tako da se lahko v proces razvoja proizvoda vključijo tako mreže dobaviteljev, kooperantov in sorodnih podjetij kot tudi »neformalni« subjekti - trg ekspertize in kompetenc. S tem pa se proces izvajanja naročil in/ali projektov ter s tem vloga posameznika v podjetju bistveno spremeni. Potrebne so strukturne spremembe in visoka stopnja povezovanja. Razmere so prikazane na sliki 2. Kar nekaj aktualnih evropskih projektov je osredoto~enih na mre`no povezovanje in proizvodne mre`e. {tudija FAST 2015 [11] je nedvoumno pokazala, da se bo tudi avtomobilska industrija, danes sicer hierarhi~no organizirana v dobaviteljske verige, preoblikovala v mre`no organizirano industrijo. Projekt 6 OP Ecolead [12] napoveduje, da bo v desetih letih ve~ina malih in srednje velikih podjetij povezanih v tak{ne ali druga~ne mre`e. Tudi strate{ki dokumenti TP ManuFuture [2] napovedujejo preobrazbo proizvodne industrije v mre`ne organizacije. Strategija stro{kovne u~inkovitosti oz. zni`evanja stro{kov ter uvajanja avtomatizacije procesov in informatizacije proizvodnje na obstoje~ih modelih danes ne prina{a konkuren~ne prednosti. Trajnostni razvoj in konkuren~nost na globalnih tr`i{~ih lahko dose`emo le s (1) transformacijo industrije v lu~i novih proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo, v lu~i inovativne proizvodnje in z novimi razvijajo~imi se materiali in tehnologijami ter (2) s transformacijo infrastukture v lu~i inovativnih raziskav in izobra`evanja za proizvajanje proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Pri tem je potrebno infrastrukturo jemati v {ir{em smislu, kot npr. v smislu mre`, sodelovanja, postavitve ICT-tehnologij za podporo sodelovanja in operacij v globalnem okolju, v smislu vpetosti univerzitetnih laboratorijev in razvojnih centrov ter vzpostavitev mehanizmov in kulture sodelovanja [13]. Kako transformirati podjetje v smislu prehoda prikazuje slika 3. V tem ~lanku smo osredoto~eni predvsem na inovativno proizvodnjo, slika 4. V tem okviru se kon-centiriramo na nove organizacijske prijeme in napredno industrijsko in`enirstvo, slika 5. Novi materiali in nove proizvodne tehnologije so specif~na tematika in zaslu`i celovito obravnavo v drugem okviru. V okviru slovenske TP ManuFuture.si je nosilec na podro~ju novih materi- Slika 3. Transformacija proizvodnega podjetja Slika 4. Gradniki inovativne proizvodnje Slika 5. Struktura inovativne proizvodnje 26 Ventil 3 /2007/ ORGANIZACIJA PROIZVODNJE alov in ustreznih novih proizvodnih tehnologij TECOS, ki skrbi za to tematiko v Sloveniji v smislu podporne infrastukture. V okviru novih poslovnih modelov je potrebno v na{ih pogojih izpostaviti (1) mre`ne poslovno-proizv-odne modele, ki obravnavajo predvsem povezovanje vseh subjektov v globalnem mre`nem okolju, (2) modele, ki obravnavajo `ivljenjski cikel proizvodov kot vrednostno kategorijo, ki jo moramo optimirati, ter (3) prehod iz produktov v pro-duktne storitve na osnovi znanja. V okviru naprednega industrijskega in`enirstva se tovarna obravnava (1) kot sociolo{ko-tehni~ni sistem, kot kapitalno intenziven, kompleksen proizvod z dolgo `ivljenjsko dobo, delujo~ preko kompleksnih odnosov med materialno vrednostno verigo in informacijsko verigo, vklju~ujo~ tehni~ne in ~love{ke elemente, ter (2) proizvodno in`enirstvo in storitve, kar razumemo kot strate{ko metodologijo, ki omogo~a razvoj generi~nih metodologij za na~rtovanje, razvoj, optimizacijo, operacije, adaptacijo, rekonfguracijo in razgradnjo proizvodnega sistema in njegovih komponent. Proizvodno in`enirstvo izhaja iz holisti~nega pristopa, ki vklju~uje in`enirstvo podjetni{kih struktur, razvoj organizacije in na~rtovanje proizvodov in procesov ter razvoj metod, orodij in sistemov za visoko u~inkovitost poslovanja. Problemi niso trivialni. So kompleksni in jih v dana{njem ~asu ne znamo hitro in sistemati~no re{iti. Stanje je dale~ od tistega, kar bi `eleli in kar si predstavljamo, da bi bilo. Stopnja razvoja informacijske tehnologije, kultura, metode dela, na~rtovanje, sodelovanje na podro~ju raziskav in razvoja z RR institucijami je pre{ibko itn. Zato za podporo razvoja in industrializacije teh pristopov v Sloveniji obstaja pobuda za ustanovitev skupnega centra kot nosilca razvoja na predstavljenih podro~jih. Okvirno poslanstvo centra je postavitev infrastrukturnega sredi{~a za raziskave, razvoj, implementacijo in industrializacijo ter izobra`evanje s podro~ij organizacije podjetij, me- tod proizvajanja ter na~rtovanja, strukturiranja, sledenja in krmiljenja delovnih sistemov pri prehodu podjetij v nova, na znanju in inovativnosti temelje~a podjetja. ¦ 4 Zaključek Predstavljeno je videnje razvoja sistemov proizvajanja za doseganje visoke konkuren~nosti in trajnega razvoja podjetij. To dvoje bomo dosegli na osnovi razvoja in proizvajanja proizvodov z visoko dodano vrednostjo, kar v velik meri implicira nove inovativne in kompleksne proizvode in produktno-proizvodne storitve. Trendi so v specializaciji posameznih podjetij ob hkratnem povezovanju v t. i proizvodne mre`e. Cilje in trende bomo u~inkovito obvladovali z 1) novimi proizvodi in produktno-proizvodnimi storitvami z visoko dodano vrednostjo, 2) inovativno proizvodnjo in z 3) razvojno infrastukturo. V tem delu sta podrobneje predstavljeni druga in tretja komponenta strategije razvoja, kjer predlagamo ustanovitev centra za inovativno proizvodnjo. Ta naj vklju~uje v svojem poslanstvu podro~ja razvoja poslovnih modelov in naprednega industrijskega in`enirstva za podporo u~inkoviti transformaciji podjetja iz dana{nje organizacije v podjetje, ki bo globalno konkuren~no in osnovano na principih trajnostnega razvoja. Viri [l] European Commission, 2004, Manu Future: a vision for 2020 - Assuring the future of manufacturing in Europe, 2004, ISBN 92-894-8322-9. [2] Manu Future High Level Group and Support Group, 2005, Manu Future Platform - Strategic Research Agenda, assuring the future of manufacturing in Europe, Manu Future Conference 2005 “Making it in Europe”, Rolls Royce, Derby, UK, december 2005. [3] Flegel, H., 2005, MANUFU-TURE SRA Summary, Derby, 6th December 2005. [4] Sa da Costa, J., 2005, Key technologies for Europe, Report on emerging science and technology research topics in Manufacturing, April 2005. [5] Nardin, B., [muc, B., 2005, Tehnolo{ka platforma: ManuFuture.si – Strate{ki razvojni na~rt, www.manufuture.si. [6] SGRZ, 2004, Evropa ne more pre`iveti brez predelovalne industrije, http://www.gzs.si/slo/ panoge/18217, zadnji obisk 19. 01. 2007. [7] Rihtar{i~, B., Butala, P., Jenkole, J., Ovsec, J., Husejnagić, D., Sluga, A., 2005, Nove proizvodne delovne strukture – prehod v novo proizvodno paradigmo. V: 1. Zbornik referatov, Koper, Dan raziskav. Koper: CIMOS avtomobilska industrija, d. d., str. 83–86. [8] Butala, P., Sluga, A., Rihtar{i~, B., 2006, Sodobne proizvodne strukture v mre`nem okolju. V: Polajnar, A. (ur.), Poje, J. (ur.), Junkar, M. (ur.). Rast obsega – potrebni pogoj za uspeh: dobavitelj - kupec - orodjar: Zbornik posvetovanja, Portoro`, GZS, Zdru`enje kovinske industrije, Odbor za orodjarstvo, str. 43–48. [9] Sluga, A., Butala, P., Peklenik, J., 2005, A Conceptual Framework for Collaborative Design and Operations of Manufacturing Systems, Annals of the CIRP, 54/1: 437–440. [10] Butala, P., Sluga, A., 2006, Autonomous Work Systems in Manufacturing Networks, Annals of the CIRP, 55/1: 521– 524. [11] FAST 2015, Future Automotive Industry Structure 2015, Mercer Managemet Consulting & Frau-enhofer Gesellshaft IPA & IML, 2004. [12] ECOLEAD – European Collaborative Networked Organizations Leadership Initiative, http://vir-tual.vtt.fi/virtual/ecolead/, zadnji obisk 19. 01. 2007. Ventil 3 /2007/ 27 ORGANIZACIJA PROIZVODNJE [13] Sluga, A., 2006, Manufacture: a challenge for the years ahead. V: Cebalo, R. (ur.), Kopa~, J. (ur.), Ciglar, D. (ur.). International Scientifc Conference on Pro- duction Engineering, Lumbarda [zbornik posvetovanja]. Zagreb: Croatian Association of Production Engineering, str. 229–236. Issues of Transformation to new Manufacturing Structures Abstract: In the paper an innovative production as one of the key enablers for achieving an innovating environment for the industrial transformation of European enterprises is discussed. It is based on documents treating the technology platform ManuFuture. In this framework the view of transformation of the existing to new manufacturing structures is given and the proposal for establishing an infrastructural center / network for innovating production as a meeting point for research, development and industrialization of new concepts, methods and tools for innovative production is discussed. Keywords: manufuture, industrial transformation, innovating production, nadaljevanje s strani 23 internet: http://www.bath. ac.uk/mecheng/pmtc/sympo-sium/call.pdf 2007 Powertrain & Fluid Systems Conference 29. 10.–01. 11. 2007 Chicago, Illinois, USA Organizator: SAE Informacije: tel.: +01 724 776 4841 faks: +01 724 776 0790 e-po{ta: mjena@sae.org internet: http://www.sae.org/ events/pfs/cfp.htm nadaljevanje na strani 45 40 let razvijamo in proizvajamo elektromagnetne ventile JAKSA MAGNETNI VENTILI - vrhunska kakovost izdelkov in storitev strokovno svetovanje pri izbiri izdelava po posebnih zahtevah širok proizvodni program celoten program na internetu www.jaksa.si Jakša d.o.o., Šlandrova 8,1231 Ljubljana, tel.: (0)1 53 73 066 fax: (0)1 53 73 067, e-mail: info@jaksa.si 28 Ventil 3 /2007/ Povprašajte po novem katalogu E325e ali ga naročite na spletnem naslovu www.enerpac.de Enerpac GmbH Postfach 300113 D-40401 Düsseldorf Tei: +49 211 471 490 Fax:+49 21147149 28 www.enerpac.de info@enerpac.com Çlwl, Slovenia, Seftewiber h* - 14* 2*07 ICIT&MPT 2007 6* International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies V BEVUA a FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO Revija VENTIL, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6,1000 Ljubljana naročilnica Ime in priimek: Podjetje ali ustanova: Davčna številka:................ Naslov: Poštna številka: Kraj: Telefon: Faks: E-pošta: Naročam/-o revijo VENTIL: izvod/-ov D številke_ D letnika_ D trajno Revijo pošljite na naslov, (Če ni enak zgornjemu): Kraj in datum Zig: (Podjetja - ustanove) letnika Podpis _______________________________ Cena izvoda je 3,76 EUR. Letna naročnina znaša 16,70 EUR. Morebitno odpoved letne naročnine sporočite vsaj en mesec pred koncem leta. Spremembo naslova javite vsaj en mesec pred izidom naslednje številke. Izdajatelj si pridržuje pravico spremembe cene in letne naročnine. Naročilnico lahko pošljete po pošti, po faksu: (01) 2518 567, (01)4771 761, ali poe-pošti: ventil@fs.uni-lj.si KONTROLA V PROIZVODNJI Statistična kontrola procesov: empirična primerjava metod kontrolnih kart Rok ZUPANČIČ, Alojzij SLUGA Izvleček: Statistična kontrola procesov je danes poleg načrtovanja eksperimentov najbolj razširjen postopek statistične kontrole kakovosti. Hitrost odkrivanja sprememb v procesu je odvisna od vrste kontrolne karte in velikosti vzorca. V članku je narejena empirična primerjava Shewhartovih, Cusum in EVVMA kontrolnih kart. Predstavljene so operacijske karakteristike Shewhartovih kontrolnih kart in odvisnost kontrolnih mej od velikosti vzorcev. Primerjava je podkrepljena s konkretnim primerom iz industrije. Ključne besede: kontrolne karte, Cusum, EVVMA, ARL, 1 Uvod Kakovost lahko razumemo kot sposobnost zadovoljevanja zahtev odjemalca. @elja vsakega proizvajalca je proizvajati kakovostne izdelke, zato je potrebno na~rtovanje, vodenje in kontroliranje kakovosti. V tem ~lanku obravnavamo kontroliranje kakovosti. Ta postopek je povezan z velikimi stro{ki, saj na izdelku ne ustvarja vidne dodane vrednosti, vseeno pa predstavlja stro{ke. Sodobne metode kontrole kakovosti temeljijo na statisti~ni kontroli procesov in na~rtovanju eksperimentov, saj imajo prednost pred metodami kontrole samih izdelkov. Pri tem gre za sklepanje: ~e je proces pod kontrolo, bodo tudi izdelki skladni z zahtevami odjemalca. Klju~ uspeha v globalnem boju med proizvodnimi podjetji je hiter odziv na hitro spreminjajo~e se potrebe trga z visoko kakovostnimi in Rok Zupan~i~, univ. dipl. in`., Elan, d. o. o., Begunje; Izr. prof. dr. Alojzij Sluga, univ. dipl. in`., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni{tvo konkuren~nimi izdelki. Ameri{ka industrija letno porabi na stotine milijonov dolarjev za vzdr`evanje in obnovo orodij za kakovost, ti stro{ki pa se pove~ujejo za 10–15 % letno. Glavni vzrok za to je predolgo ugotavljanje napak. Na sre~o je napredek informacijskih tehnologij in tehnologij merjenja omogo~il obilo merjenj procesov/izdelkov za uspe{no kontrolo procesov. [1] Procese lahko kontroliramo na osnovi njihovih statisti~nih parametrov, kjer lahko ustreznost procesa ocenjujemo s spremenljivkami ali z atributi. O kakovosti procesa sklepamo na podlagi vrednosti specifi~nih spremenljivk na izdelkih oziroma atributno, kjer povemo le to, ali je dolo~en izdelek ustrezen ali ne. Atributna kontrola je uporabljena, kadar s spremenljivkami ni mo`no popisati zahtevanih karakteristik izdelka ali pa je merjenje zvezne veli~ine predrago. Glede na to, koliko spremenljivk, ki predstavljajo kakovostne karakteristike, spremljamo, lo~imo enospremenljiv~no in ve~spremenljiv~no kontrolo kakovosti. V nadaljevanju se bomo omejili na procese, kjer nas zanima vrednost posameznih zveznih spre- menljivk. Pri tovrstni kontroli spremljamo vrednost spremenljivke, npr.: premer gredi, debelina plo~evine, natezna trdnost vlaken, itd. Proizvodni proces kontroliramo na podlagi relevantne spremenljivke procesa, to pa na podlagi statisti~nega vzorca izdelkov. Pri tem predpostavimo, da je srednja vrednost vzorca normalno porazdeljena. Cilj statisti~ne kontrole procesov je ~im hitrej{e odkrivanje sprememb v procesu ob ~im manj{ih stro{kih. To pomeni, da med pojavom spremembe v procesu in njeno identifkacijo mine ~im manj ~asa, kar obenem pomeni tudi ~im manj{e {tevilo izdelkov, za katere ne moremo trditi, da so kakovostni. Odli~no grafi~no orodje za odkrivanje sprememb v procesu so kontrolne karte, ki so zaradi enostavnosti interpretacije zelo uporabne na razli~nih nivojih strukture podjetja. Odli~na grafi~na predstavnost omogo~a njihovo interpretacijo brez znanja statistike, za njihovo na~rtovanje in stro{kovno optimizacijo kontrole procesov pa je potrebno tudi poznavanje njihovega ozadja. Kontrolne 30 Ventil 3 /2007/ KONTROLA V PROIZVODNJI karte se lahko uporabljajo tako za spremljanje proizvodnih procesov kakor tudi različnih storitev, za katere ni nujno, da so povezane s proizvodnjo. Klasične metode kontrole procesov, kot so metoda Shewhar-tovih, Cusum in EVVMA kontrolnih kart, omogočajo zaznavanje sprememb v procesu šele takrat, ko se te spremembe že zgodijo. Novejši pristopi, ki vključujejo tudi genetske algoritme in nevronske mreže, pa omogočajo tudi napovedovanje sprememb procesa, še preden se te spremembe zgodijo. ¦ 2 Metoda Shewhartovih kontrolnih kart Metoda Shewhartovih kontrolnih kart se je pojavila okrog leta 1930. To je metoda za statistično kontrolo procesov, s katero lahko zaznavamo spremembe srednje vrednosti procesa in spremembe variabilnosti procesa. O teh statističnih parametrih sklepamo na podlagi vzorcev. Večji kot so vzorci, bolj zanesljive so ocene. Shewhartove kontrolne karte so primerne za spremljanje večjih premikov srednjih vrednosti, in sicer v velikosti 1,5 o, kjer o pomeni standardno deviacijo procesa. Za spremljanje manjših premikov moramo imeti neprimerno večjo velikost vzorca, kar pa ni ekonomsko sprejemljivo. Metoda Shewhartovih kontrolnih kart narekuje naslednji postopek: - Izberemo velikost vzorca. - Na podlagi preliminarnih (npr. 20) vzorcev predpostavimo srednjo vrednost vzorcev in standardno deviacijo srednjih vrednosti vzorcev. Slednjo lahko ocenimo iz razpona vzorcev (R) ali vzorčne standardne deviacije (S). - Določimo kontrolne meje za posamezno kontrolno karto. Določata se zgornja kontrolna meja (UCL) in spodnja kontrolna meja (LCL). - Začnemo uporabljati kontrolne karte za nadaljnjo produkcijo. Pri izbiri velikosti vzorca se je potrebno zavedati, da s tem določamo naslednje: - stroške kontrole; - zanesljivost ocene oz. jakost testa (1-ß); - število vzorcev med premikom srednje vrednosti procesa in iden-tilkacijo, da je proces izven kontrole: ARL1 (Average Run Lenght); - pričakovano število kosov, ki jih moramo pregledati, da ugotovimo spremembo (I). Shewhartove kontrolne karte temeljijo na testiranju statističnih hipotez, kjer je osnovna hipoteza Hn, alterna-tivna hipoteza pa H,: I H = {Proces je pod kontrolo.} H1 = {Proces ni pod kontrolo.} Več o testiranju statističnih hipotez je podano v literaturi [2]. Za kontrolne meje se običajno uporablja odmik od povprečja srednjih vrednosti vzorcev za trikratno vrednost standardne deviacije srednjih vrednosti vzorcev v obe smeri (±3 o ). Od tega je odvisna jakost testa (1-ß), obenem pa tudi količina lažnih alarmov. Lažni alarm pomeni, da zaznamo vrednost zunaj kontrolnih mej, čeprav se v procesu ni nič spremenilo, tj., da proces teče pod kontrolo. Vzrok temu je neskončnost normalne porazdelitvene funkcije, kar pomeni, da je povsem realno pričakovati, da bodo v povprečju približno 3 vrednosti od 1000 presegale kontrolne meje ±3 o. Primer kontrolne karte za srednjo vrednost je prikazan na sliki 1, interpretacija rezultatov kontrolnih kart pa v tabeli 1. 3 Operacijske karakteristike testov Operacijske karakteristike testov statisti~nih hipotez dolo~ajo verjetnost napake 2. vrste. To pri kontrolnih kartah pomeni, kak{na je verjetnost, da zaznamo srednjo vrednost znotraj kontrolnih mej, ~eprav je proces izven kontrole. Verjetnost napake 2. 33 ¦ 32 _ 31 I 30. ? 29 28 • 2? Kontrolna karta za srednjo vrednost (n=1) UCL A,^*\^* r^V^V^W LCL ) 5 10 15 20 25 30 35 Zaporedna it. vzorca 40 Slika 1. Shewhartova kontrolna karta za srednjo vrednost, velikost vzorca (n = 1) Tabela 1. Mo`ne interpretacije rezultatov kontrolnih kart Srednja vrednost znotraj kontrolnih mej Srednja vrednost izven kontrolnih mej Proces pod kontrolo predpostavljeno stanje la`ni alarm Proces izven kontrole napaka 2. vrste opa`ena sprememba v procesu Ventil 3 /2007/ 3 KONTROLA V PROIZVODNJI vrste je odvisna od kontrolnih mej, velikosti premika srednje vrednosti in velikosti vzorca. Verjetnost za napako 2. vrste (ß) lahko izračunamo po naslednji formuli, izpeljavo pa najdemo v literaturi, npr. [3]: -ši-L-k-fn) (1) kjer (..) pomeni kumulativno normalno porazdelitveno funkcijo, ±L o določa kontrolne meje, k o premik srednje vrednosti procesa, n pa velikost vzorca. Iz zgornje enačbe vidimo, da verjetnost napake 2. vrste ni odvisna od velikosti standardne deviacije procesa (o). Primer ope- ¦ 4 Cusum kontrolne karte Shewhartove kontrolne karte so primerne za kontrolo procesov pri večjih vzorcih. če pa imamo opravka s procesi v individualni proizvodnji oziroma s procesi, kjer bi se meritve med seboj razlikovale le zaradi merskih napak, moramo izbrati velikost vzorca enako 1. Za individualne meritve in manjše velikosti vzorcev Shewhartove kontrolne karte niso primerne, ker izkazujejo relativno veliko verjetnost za napako 2. vrste pri premikih srednje vrednosti procesa za manj kot 1,5 o (slika 2). Posledično to pomeni tudi veliko vrednost ARL1 (slika 3) ter I. Z namenom reševanja tovrstnih problemov so nastale Cu-sum (Cumulative sum), (slika 4), in EWMA (Exponential Weighted Moving Average – eksponentno tehtano drse~e povpre~je) kontrolne karte (slika 5). Za spremljanje premikov srednje vrednosti procesa se uporablja Tabular Cusum kontrolna karta (slika 4), za spremljanje sprememb variabilnosti pa Scale Cusum kontrolna karta. Cusum in EWMA kontrolne karte imajo prednost pred Shewhartovimi kontrolnimi kartami za spremljanje manj{ih sprememb v procesu, v primeru ve~jih sprememb pa so Shewartove karte u~inkovitej{e. Slika 2. Operacijske karakteristike za Shewhartove kontrolne karte: $(k,n) Slika 3. Povpre~no {tevilo vzorcev do odkritja spremembe v procesu: ARL1(k,n) racijskih karakteristik, ki to opisujejo, je prikazan na sliki 2. Jakost testa se izračuna kot (1—ß) in določa, kakšna je verjetnost, da spremembo srednje vrednosti procesa zaznamo takoj s prvim vzorcem po pojavu spremembe. Iz tega lahko izračunamo, koliko vzorcev je v povprečju potrebnih, da spremembo opazimo na kontrolnih kartah, in to imenujemo ARL (Average Run Lenght). (2) Slika 4. Cusum kontrolna karta (Tabular Cusum) za velikost vzorca n = 1.Premik srednje vrednosti je 0,8 G (u, = un+ 0,8 c) 32 Ventil 3 /2007/ KONTROLA V PROIZVODNJI ¦ 5 EWMA kontrolne karte EWMA kontrolne karte so podobno kakor Cusum kontrolne karte primerne za ugotavljanje manjših premikov srednje vrednosti procesa od 1,5 o. {tevilo izdelkov, ki so bili v tem ~asu kontrolirani. Pri~akovano {tevilo kosov, ki jih je potrebno kontrolirati, da zaznamo spremembo v procesu, ozna~imo z I, izra~una pa se slede~e: Tabela 2b. Pri~akovano {tevilo kosov v ~asu, ko proces ni pod kontrolo (I) za Shewhartove kontrolne karte Slika 5. EWMA kontrolna karta (L = 2,615 , A = 0,05) za velikost vzorca n = 1. Premik srednje vrednosti je 0,8 o (u= u+ 0,8 a) ¦ 6 Izbira kontrolnih kart Smisel kontrole določene spremenljivke na izdelkih, ki izstopajo iz določenega procesa, temelji na stroških. Če nekakovosten izdelek predstavlja zanemarljive stroške, potem kontrola nima pomena. če pa slab izdelek predstavlja stroške, postane kontrola kakovosti smiselna. Statistično kontrolo procesov lahko izvajamo na različne načine, in sicer z različnimi kontrolnimi kartami. Od izbire kontrolne karte in velikosti vzorca je odvisno, kako majhna sprememba v procesu bo opazna in kako hitro. V nadaljevanju se bomo osredotočili na kontrolne karte za spremljanje srednje vrednosti procesa. Tabele 2a, 2b, 3a, 3b'm 4 so izdelane glede na velikost vzorca (n) in velikost spremembe srednje vrednosti procesa (li1 = li0 + k o). V tabeli 2a je prikazano povprečno vzorcev med premikom srednje vrednosti procesa za k o in identiIkacijo premika, v tabeli 2b pa pričakovano I(k,n) = ARL&Kn)' n (3) Tabela 2a. ARL1 za Shewhartove kontrolne karte k n 1 4 9 0 370,4 370,4 370,4 0,25 281,2 155,2 81,2 0,5 155,2 43,9 15,0 0,75 81,2 15,0 4,41 1 43,9 6,30 2,00 1,5 15,0 2,00 1,07 2 6,30 1,19 1,00 2,5 3,24 1,02 1,00 3 2,00 1,00 1,00 k n 1 4 9 0 370 1482 3334 0,25 281 620 729 0,5 155 176 135 0,75 81 60 36 1 44 25 18 1,5 15 8 10 2 6 5 9 2,5 3 4 9 3 2 4 9 V tabeli 2a opazimo, da se nekatere vrednosti ARL1 ponavljajo. ARL1 je odvisen od standardne deviacije vzor~nega povpre~ja, ki jo zapi{emo slede~e: (4) Standardna deviacija vzorčnega povprečja je pristranska cenilka procesa, saj je odvisna od velikosti vzorca (n). To nam omogoča, da lahko na podlagi ARL1 za velikost vzorca n = 1 napovemo ARL1 za poljubno velikost vzorca. Oglejmo si to na konkretnem primeru (tabela 3a), kjer je stolpec za n = 1 povzet po [3], ostale vrednosti pa so izračunane. Tabela 3a. ARL1 za Cusum kontrolne karte (k = V2; h = 5) k n 1 4 9 0 465 465 465 0,25 139 38,0 17,0 0,5 38,0 10,4 5,75 0,75 17,0 5,75 3,11 1 10,4 4,01 2,57 1,5 5,75 2,57 <2 2 4,01 2,01 2,5 3,11 <2 3 2,57 4 2,01 Ventil 3 /2007/ 33 KONTROLA V PROIZVODNJI Tabela 3b. Pričakovano število kosov v času, ko proces ni pod kontrolo (I) za Cusum kontrolne karte (k = 'A; h = 5) c k n 1 4 9 0 465 1860 4185 0,25 139 152 153 0,5 38 42 52 0,75 17 24 27 1 10 16 18 1,5 6 12 <18 2 4 8 2,5 3 <8 3 3 4 2 Tabela 4. ARL1 za EWMA kontrolne karte (n = 1) [4] na~in proizvajati ~im manj{e {tevilo slabih kosov. ~e v procesu pride do spremembe, bo {tevilo kosov izven toleranc pove~ano za vrednost, ki je odvisna od pogostosti vzor~enja, velikosti vzorca in velikosti spremembe v procesu. Glede na to, kako velike spremembe srednje vrednosti procesa `elimo zaznati, je odvisna optimalna velikost vzorca. 7 Primer uporabe kontrolnih kart V nadaljevanju je predstavljen primer kontrolnih kart iz podjetja ABC. Podjetje se ukvarja s serijsko proizvodnjo {portnih izdelkov, predstavljene karte pa so namenjene kontroli {irine izdelka z imensko mero 30 k LE = 3,054 LE = 2,998 LE = 2,962 LE = 2,814 LE = 2,615 X = 0,40 X = 0,25 X = 0,20 X = 0,10 X = 0,05 0 500,0 500,0 500,0 500,0 500,0 0,25 224,0 170,0 150,0 106,0 84,1 0,5 71,2 48,2 41,8 31,3 28,8 0,75 28,4 20,1 18,2 15,9 16,4 1 14,3 11,1 10,5 10,3 11,4 1,5 5,9 5,5 5,5 6,1 7,1 2 3,5 6,3 3,7 4,4 5,2 2,5 2,5 2,7 2,9 3,4 4,2 3 2,0 2,3 2,4 2,9 3,5 4 1,4 1,7 1,9 2,2 2,7 V tabeli 4 so prikazane vrednosti ARL1 za EWMA kontrolne karte, in sicer za razli~ne kombinacije vrednosti LE in ? pri velikostih vzorcev n = 1. Podobno kot za Cusum kontrolne karte lahko tudi za EWMA kontrolne karte izra~unamo vrednosti ARL1 za velikosti vzorcev n > 1 ter pri~akovano {tevilo kosov, ki jih v povpre~ju kontroliramo v ~asu med pojavom spremembe v procesu in njenim odkritjem (I). Sleherne spremembe v procesu `elimo odkrivati ~im prej in na ta mm in tolerancami ±1,0 mm. Glede na tolerance izdelka je za kakovostno produkcijo potrebno dosegati ~im ve~je razmerje med razliko toleranc ter 6 ?. To razmerje ozna~imo s PCR (process capability ratio). (5) 6-0,27 števec ulomka predstavlja razliko toleranc, ki so določene glede na funkcionalnost izdelka. Imenovalec predstavlja šestkratno vrednost standardne deviacije procesa. ~e je PCR = 1 in so kontrolne meje odmaknjene od srednje vrednosti za ±3 ?, bo 0,27 % izdelkov izven toleranc, ~e bo proces pod kontrolo. ~e nam uspe dose~i ve~jo vrednost PCR, bo dele` izdelkov izven toleranc manj{i. V konkretnem primeru je PCR enak 1,235. To pomeni, da bo izven toleranc samo 0,02 %, ~e bo proces pod kontrolo. Potrebno je lo~evati med specif-kacijskimi mejami (USL, LSL), ki jih dolo~ajo tolerance izdelka, in kontrolnimi mejami (UCL, LCL), ki so odvisne tudi od velikosti vzorca. Med specifkacijskimi in kontrolnimi mejami ni neposredne povezave. ^e primerjamo kontrolne meje na kontrolnih kartah za srednjo vrednost pri n = 4 (slika 6) in n = 9 (slika 7), vidimo, da se z ve~anjem velikosti vzorcev kontrolne meje kr~ijo. Temu je vzrok to, da je vzor~na srednja vrednost nepristranska cenilka procesa, standardna deviacija srednje vrednosti vzorca pa pristranska ce-nilka. Slednja je odvisna od velikosti vzorca, in sicer se ji z ve~anjem velikosti vzorca vrednost zmanj{uje. Stanje procesa ugotavljamo na podlagi vzorcev in statistik vzorca, zato so kontrolne meje odvisne od velikosti vzorca. Tako pri velikosti vzorcev n = 9, kakor tudi pri n = 4, so uporabljeni enaki podatki, kontrolne meje pa so bile postavljene na podlagi 20 preliminarnih vzorcev. Standardna devi-acija procesa je bila ? = 0,27 mm in predpostavljena srednja vrednost µ0 = 30,02 mm. Srednja vrednost procesa po premiku je bila 30,26 mm, kar je pribli`no µ0 + 1 ?. Pri velikosti vzorca n = 9 je sprememba procesa opa`ena po 2. vzorcu, pri velikosti vzorca n = 4 pa {ele po 7. vzorcu. V prvem primeru je bilo do identifkacije procesa izven kontrole potrebno pregledati 18 izdelkov, v drugem primeru pa 28. To potrjuje dejstvo, da lahko pri ve~ji velikosti vzorcev hitreje zaznamo premike srednje vrednosti procesa. Obenem lahko vidimo (slika 8), da se pri tem variabilnost, ki jo spremljamo z R-karto, ni prekomer- 34 Ventil 3 /2007/ KONTROLA V PROIZVODNJI Slika 6. Kontrolna karta za srednjo vrednost pri velikosti vzorca n = 9; premik srednje vrednosti procesa je 1 ? no pove~ala. Za primerjavo je narejena {e Shewhartova kontrolna karta z velikostjo vzorca n = 1 (slika 1), kjer opazimo, da so kontrolne meje {ir{e. Za interpretacijo, da proces ni ve~ pod kontrolo, ni edini pogoj da pade srednja vrednost vzorca izven kontrolnih mej, ampak obstajajo tudi dodatni kriteriji. V podjetju ABC se uporabljajo Shewhartove kontrolne karte z velikostjo vzorca n = 9. To omogo~a ve~jo ob~utljivost kontrolnih kart na manj{e premike srednje vrednosti procesa kakor pri velikostih vzorcev n = 4. ~eprav imamo velike vzorce, se prekomernim stro{kom lahko izognemo tako, da vzor~imo z nekoliko manj{o frekvenco. Slika 7. Kontrolna karta za srednjo vrednost pri velikosti vzorca n = 4; premik srednje vrednosti procesa je 1 ? 8 Zaključek Slika 8. Shewhartova kontrolna karta (R-karta) za spremljanje variabilnosti Shewhartove kontrolne karte so tehnika statistične kontrole procesov. Predstavljen je primer, ki prikazuje vpliv velikosti vzorca na odkrivanje sprememb v procesu. Poleg predstavljene R-karte za spremljanje variabilnosti obstaja tudi S-karta za spremljanje vzorčne standardne deviacije. Cusum in EVVMA kontrolni karti sta nekoliko novejši metodi, ki sta še posebej uporabni, kadar je velikost vzorca enaka 1. Vse naštete tehnike do danes zaradi svoje zahtevnosti niso zaživele v polni meri. Današnje možnosti avtomatiziranega zajema podatkov ter obsežne možnosti obdelave podatkov s statističnimi orodji delajo metode kontrolnih kart znova aktualne. V bližnji prihodnosti bodo na voljo internetni servisi, ki bodo nudili statistično obdelavo podatkov iz proizvodnje in tudi interpretacijo rezultatov. Delovali bodo preko in-terneta in nudili popolno ekspertizo v smislu statistične kontrole procesov poljubne proizvodnje. Viri [1] Jin, N.: Data-driven self-improving fault detection and diagnosis methodologies in complex manufacturing process, AAT 3222806, The University of Wisconsin - Madison, 2006. [2] Grabeč, L, Gradišek, J.: Opis naključnih pojavov, Fakulteta za strojništvo,Univerza v Ljubljani, 2000. Ventil 3 /2007/ 35 KONTROLA V PROIZVODNJI [3] Montgomery, Douglas C.: Introduction to statistical quality control, Wiley, 2001, 4. izdaja. [4] Lucas, J. M., Saccucci, M. S.: Eksponentially Weighted Moving Average Control Schemes: Prop- erties and Enhancements, Tech-nometrics (32), 1990. Statistical process control: empirical comparison of control chart methods Abstract: Statistical process control is beside design of experiments the most extended method of statistical quality control today. Quickness of process shift detecting depends on a control chart’s type and sample size. In this article an empirical comparison of Shewhart, Cusum and EWMA control charts is presented. The operating–characteristic function of Shewhart control charts and control limits depending on a sample size are presented. The comparison of control chart methods is grounded in an example from industry. Keywords: control charts, Cusum, EWMA, ARL, Legenda uporabljenih oznak … vzor~no povpre~je, srednja vrednost vzorca povpre~no {tevilo vzorcev do odkritja spremembe v procesu negativna komponenta Cusum pozitivna komponenta Cu-sum parameter Cusum kontrolne karte … povpre~no {tevilo kontroliranih izdelkov do odkritja spremembe … mnogokratnik standardne deviacije pri premiku ARL1 C-C+ hc I k srednje vrednosti procesa kc … parameter Cusum kontrolne karte H0 … osnovna hipoteza H1 … alternativna hipoteza L … mnogokratnik standardne deviacije za kontrolne meje LCL … spodnja kontrolna meja L … parameter EWMA kon- trolne karte LSL … spodnja toleran~na meja (toleranca) n … velikost vzorca PCR … (Cp) razmerje med razliko toleranc ter 6 G R … razpon, rang S … vzor~na standardna devi- acija UCL USL ß * I Li * G G zgornja kontrolna meja zgornja toleran~na meja verjetnost napake 2. vrste parameter EWMA kon- trolne karte za~etna, predpostavljena srednja vrednost procesa spremenjena srednja vrednost procesa standardna deviacija procesa standardna deviacija vzor~nega povpre~ja 0(..)... Laplace-ova funkcija - kumulativna normalna verjetnostna funkcija 36 Ventil 3 /2007/ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Sprotno kontrolno spremljanje kvalitete fluida v energetskih postrojenjih Bruno ANTOLOVIĆ, Amela KRAJNC 1 Uvod V prispevku so podane osnove koncepta sprotnega kontrolnega spremljanja (on-line monitoring) kvalitete olja v energetskih postrojenjih, razlogi za njegovo uvajanje, opisane pa so tudi sodobne re{itve in ustrezna oprema. Obravnavan je konkreten primer uvajanja sprotnega spremljanja kvalitete olja v elektrarnah v sklopu HEP, d. d., Hrva{ka, ki zajema celoten proces od idejne re{itve do izbire investitorja in ekonomske upravi~enosti tak{ne aktivnosti. Uvajanje sistemati~ne kontrole fzikalno-kemi~nih lastnosti turbinskih in hidravli~nih fluidov, predvsem kar zadeva ~istost in vsebnost vlage, omogo~a vpogled v stanje flu-ida in opreme, ki je v stiku z njim, ter posledi~no pomo~ pri dolo~itvi potrebne obravnave fluida, ki bo zagotovila njegovo nadaljnjo zanesljivo uporabo. Kljub veliki pozornosti, ki je posve~ena kvaliteti in splo{nemu stanju fluida med remontom energetskega postrojenja ter aktivnostim za doseganje zahtevane kvalitete in stanja fluida na za~etku novega delovnega cikla, je sprotno kontrolno spremljanje kvalitete fluida v ener-Bruno Antolovi}, dipl. in`., Eko Usluge, d. o. o., Zagreb; Amela Krajnc, in`. str., HYDAC, d. o. o., Maribor getskih postrojenjih pogoj za njihovo zanesljivo in dolgoro~no delovanje. 2 Koncept sprotnega kontrolnega spremljanja kvalitete fluida Sprotno kontrolno spremljanje kvalitete fluida v energetskih postro-jenjih se v zadnjih letih uvaja kot del skupne proaktivne strategije. To je skupek merilnih postopkov, pri katerih se vzorec, ki naj bi bil analiziran, dovaja v merilno napravo direktno iz sistema. Ko govorimo o sprotnem kontrolnem spremljanju kvalitete fluida, mislimo predvsem na spremljanje koli~ine trdnih delcev oz. ~istosti in vsebnosti vlage v hidravli~nem olju. Trdni delci lahko pridejo v hidravli~ni sistem `e pred zagonom oz. med polnjenjem sistema, vdrejo v njega iz okolice, ali pa nastanejo kot posledica mehanske obrabe sestavnih delov komponent hidravli~nega sistema (abrazija, erozija in povr{inska utrujenost). Kro`enje trdnih delcev v sistemu povzro~a nadaljnje po{kodbe povr{in komponent sistema. Vlaga, ki prodira v fluid, {koduje tako fluidu in komponentam sistema. S sprotno kontrolo kvalitete fluida je mo`no spremljanje tudi drugih parametrov, kot so viskoznost, dielektri~na konstanta itd. Na ta na~in so vse spremembe stanja fluida takoj opazne in pravo~asno opozarjajo uporabnika na te`ave v sistemu. Pri spremljanju stanja olja v praksi je potrebno upo{tevati veljavne tehni~ne standarde in merilne metode s podro~ja diagnostike stanja hidravli~nih sistemov. Diagnosti~na in servisna oprema morata biti v skladu z veljavnimi standardi, preverjeni v laboratorijskih in terenskih razmerah ter prilagojeni industrijski rabi. Konstruirana je predvsem za stalno vgradnjo v sisteme, kar pomeni, da je integrirana v funkcionalnost sistema. Na naprave je mogo~e priklju~iti digitalne prikazovalnike in/ ali s pomo~jo programiranja mejnih vrednosti priklju~iti sistem alarmiranja. Ve~ina merilnih naprav ima tudi krmilno vlogo, tako da lahko s pomo~jo relejev nadzoruje servisno opremo (npr. ob porastu kontaminacije vklopi agregat za kondicioni-ranje hidravli~nega fluida). Sprotno kontrolno spremljanje kvalitete hidravli~nega fluida je le del celovitega programa upravljanja kvalitete fluida v praksi. Izku{nje ka`ejo, da uporaba tehnologije sprotnega spremljanja kvalitete hidravli~nih fluidov omogo~a v kratkem ~asu ustvarjanje razmer za doseganje ob~utnih prihrankov v dalj{em obdobju eksploatacije fluidov. Ventil 3 /2007/ 37 IZ PRAKSE ZA PRAKSO 3 Primer iz prakse V nadaljevanju je predstavljen primer uvajanja sprotnega kontrolnega spremljanja kvalitete hidravli~nega fluida v hidroelektrarnah na Dravi, ki so v sklopu HEP – Proizvodnja, d. d. – PP HE Sjever, Hrva{ka. Idejna re{itev je rezultat dela Bruna Antolovi}a iz podjetja Eko Usluge, d. o. o., Zagreb, ki se `e vrsto let ukvarja s t. i. oljnim servisom, predvsem na podro~ju energetike. 3.1 Analiza obstoječega stanja V PP HE Sjever se izvaja sistemati~na kontrola fzikalno-kemi~nih lasnosti hidravli~nega fluida `e od samega za~etka delovanja posameznih postrojenj. Z rednim spremljanjem vsebine trdnih delcev in vlage se je za~elo leta 1998. Od takrat so bile nekajkrat, s pomo~jo pravo~asne obdelave fluida, prepre~ene ve~je posledice okvar opreme oz. zastoja pri proizvodnji elektri~ne energije. Zaradi pozitivnih izku{enj je bila leta 2005 nabavljena oprema za nadzor in vzdr`evanje kvalitete hidravli~nega fluida v obratovanju oz. za obdelavo olja pri remontu za vse tri pogone PP HE Sjever – naprave za dolo~anje vsebnosti trdnih delcev in vlage ter agregati za vakuumsko dehidracijo in fno filtriranje olja. Oprema se glede na planirane remonte in dejansko stanje, ugotovljeno s pomo~jo in{talirane merilne opreme, uporablja v posameznih pogonih in na razli~nih merilnih mestih. Dosledno spremljanje dejanskega stanja fluida in pravo~asno ukrepanje sta pripeljala do opaznega izbolj{anja stanja turbinskih in hidravli~nih fluidov. 3.2 Pomembnost vgradnje merilne opreme Z vgradnjo dodatne merilne opreme za sprotno kontrolno spremljanje kvalitete hidravli~nih fluidov so `ele-li prepre~iti kakr{enkoli negativni pojav ali trend, ki bi lahko pripeljal do poslab{anja kvalitete fluida ter do neza`elenega zastoja in/ali po{kodb hidravli~ne opreme. S pomo~jo analognih signalov 4–20 mA je omogo~ena integracija v obstoje~e sisteme vodenja elektrarn (PLC – Programmable Logic Controller) in namestitev mejnih vrednosti alarma za posamezne parametre kvalitete olja (% S – stopnja zasi~enja olja z vodo, ISO 4406:1999 – razredi ~istosti). 3.3 Izbira merilne opreme za sprotno kontrolno spremljanje kvalitete fluida Osnovna kriterija pri izbiri merilne opreme sta bila: – priporo~eni tipi merilne opreme – tabela 1, – mesto vgradnje opreme CM – CONDITIONING MODULE, ki je sestavljen iz naprave CS 1000 in pripadajo~ega sklopa za regulacijo tlaka – tabela 2. po predstavitvi samo nekaterih novosti iz programa fluidne tehnike v Mariboru, 1. in 2. marca 2007, vabimo na obisk sejma avtomatike v Hannovru in BAU MA v Münchnu, aprila 2007, na katerih bomo tudi uradno predstavili precej novosti v razvojno - prodajnem programu. Za vas smo priskrbeli tudi določeno število sejemskih vstopnic. Nekatere novosti bomo predstavili ponovno v Mariboru, 8. in 9. novembra 2007, na hišni predstavitvi. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije in prijave: HYDAC d.o.o., Zagrebška c. 20,2000 Maribor, tel. 02/ 460 15 20; fax: 02 / 460 15 22; e-mail: info@hydac.si 38 Ventil 3 /2007/ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Tabela 1. Priporo~ena oprema za sprotno kontrolno spremljanje kvalitete hidravli~nih fuidov Naziv opreme Kratek opis Značilnosti opreme Programska oprema CoCoS CS 1000 „Contamination Sensor“ - senzor za merjenje vsebnosti trdnih delcev v hidravličnih in mazalnih fuidih ? delovni tlak: do 300 bar ? brez vhodnih signalov ? krmilni izhod ? analogni izhod: 4 - 20 mA ali 0 - 10 V ? RS485 port ? možnost rekalibracije ? IP 67 ? odporen na udarce in vibracije ? kompaktna konstrukcija ? display - 3 mestni CS 2000 „Contamination Sensor“ - senzor za merjenje vsebnosti trdnih delcev v hidravličnih in mazalnih fuidih ? delovni tlak: max. 40 bar ? 30 ... 300 ml ? 10 - 200 ml/min ? vhodni signali: 2x4-20 mA, vhodi za AquaSensor (AS) ali drugi senzor ? RS232 za prikaz rezultatov po ISO ? 2 alarmna releja ? univerzalni PLC izhod ? opcija: 4-20 mA, RS232, RS485 ili Ethernet ? možnost rekalibracije ? veliko število izhodnih podatakov NE AS 1000 „Aqua Sensor“ - senzor za merjenje relativne vsebnosti vlage in temperature v fuidu ? odstotek zasičenosti: 0...100 %S, temperatura: -25...100 °C ? delovni tlak: -0,5...50 bar ? hitrost toka: max. 5 m/sec ? viskoznost: 1...5000 mm2/s ? napajanje: 12...32 V DC ? analogni izhod: 4 ... 20 mA (0...100%), natančnost kalibracije ? ±2% FS max., ? možnost rekalibracije DA DA (preko CS 2000) CSM 1000 ? „Contamination Sensor Module“ z vgrajenim CS 1000 in AS 1000 ? Zagotavlja stabilne pogoje merjenja ? Samostojna enota z vgrajeno črpalko za jemanje vzorcev iz sistemov, ki niso pod tlakom ? zobniška črpalka ? vhodni tlak: -0,4- 0,5 bar ? izhodni tlak: 120 bar ? viskoznost: 10- 1000 mm2/s ? delovna temp.: 0...+ 70°C CSM 2000 ? „Contamination Sensor Module“ z vgrajenim CS 2000 in AS 1000 ? Zagotavlja stabilne pogoje merjenja ? Samostojna enota z vgrajeno črpalko za jemanje vzorcev iz sistemov, ki niso pod tlakom ? zobniška črpalka ? vhodni tlak: -0,4- 0,5 bar ? izhodni tlak: 120 bar ? viskoznost: 10- 1000 mm2/s ? delovna temp.: 0...+ 70°C ? RS232 za prikaz rezultatov po ISO standardu ? 2 alarmna releja ? univerzalni PLC izhod ? opcija: 4-20 mA, RS232, RS485 ali Ethernet ? možnost rekalibracije ? veliko število izhodnih podatakov NE DA Ventil 3 /2007/ 39 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Tabela 2. Mesto vgradnje opreme (CONDITIONING MODULE*) – tipi~ni primeri in{talacij s pripadajo~o opremo Št. UPORABLJEN MODUL HIDRAVLIČNA SHEMA CM-O ConditioningModule Outlet ( izhodna enota modula za kondicioniranje) CM-FMB ConditioningModule Fluid Monitoring Block ( blok modula za kondicioniranje, ki ima možnost ugradnje dodatnih elementov) - pri tej opciji je AquaSensor AS 1000 (senzor stopnje zasičenosti olja z vlago) integriran v blok skupaj s Contamination Sensor-jem CS 1000 (senzor onesnaženja) Protipovratni ventil CSM 2000 in CSM 1000 ContaminationSensor Module (modulni senzor onesnaženja) CM-FCV ConditioningModule Flow Control by Valve (modul za kondicioniranje s pretočnim ventilom) CM-RE ConditioningModule Reservoir Extraction (modul za kondicioniranje z možnostjo jemanja vzorcev iz rezervoarja, drenažnega voda...) OPIS FUNKCIJE OCENA ? Tlak na vhodu je zadosten za nastajanje diferencialnega tlaka (?p) ? delovni tlak: do 350 bar ? povratek olja poteka direktno v rezervoar ali v vod za fltrom in hladilnikom, odvisno od diferencialnega tlaka (?p) ? dušenje (možnega) previsokega pretoka skozi CM-O y/ ? Tlak na vhodu je zadosten za nastajanje diferencialnega tlaka (?p) ? delovni tlak: do 40 bar ? povratek olja poteka direktno v rezervoar ali v vod za fltrom in hladilnikom, odvisno od diferencialnega tlaka (?p) ? dušenje (možnega) previsokega pretoka skozi CM-FMB ? Protipovratni ventil (2-3 bar) prilagojen sistemu za doseganje zadovoljivega diferencialnega tlaka ?p skozi senzor ? delovni tlak: 15 - 40 bar ? priključitev senzorja z „Minimess“ DN4 (minimalno 630 mm na vhodu) ? Tlak na vhodu ni zadosten za nastajanje diferencialnega tlaka (?p) ? uporaba naprave CSM -ContaminationSensor Module ? priklop preko tlačno kompenziranega pretočnega ventila ? uporaben za srednjetlačne aplikacije v sistemih z zelo visoko stopnjo čistosti olja ? pri visokotlačnih aplikacijah je priporočena uporaba predfltra vhod v CS: enota EM-črpalka za jemanje vzorcev iz sistemov, ki niso pod tlakom (rezervoar, drenažni vod) ali pa je pod tlakom do max. 120bar vhodni tlak: -0.4 bar – 0.4 bar ali -0.4 bar – 120 bar viskoznost: 10 – 1000 mm2/s y/ 1 2 3 4 5 6 40 Ventil 3 /2007/ IZ PRAKSE ZA PRAKSO *CONDITIONING MODULE CM (modul za kondicioniranje) je sestavljen iz naprave CS 1000 (senzor onesna`enja) in pripadajo~ega sklopa za regulacijo tlaka. Razli~ne kombinacije opreme so predstavljene v tabeli 2, in sicer: – Oprema CM-O (to~ka 1) je sestavljena iz senzorja kontaminacije in ventilskega bloka, name{~enega za senzorjem. Ta nastavljivi ventil zagotavlja ohranitev diferencial-nega tlaka in po potrebi regulira visok pretok fluida skozi modul. – Pri sistemu CM-FMB (to~ka 2) je AquaSensor AS1000 integriran v blok, skupaj z napravo Contamination Sensor CS1000. Gre za bolj zahteven hidravli~ni blok z dvema ventiloma, ki omogo~ata regulacijo pretoka ali pa popolno prekinitev dotoka olja zaradi zamenjave merilne opreme, vgrajene v blok (CS1000 in AS1000). – Najzahtevnej{i razli~ici mo`ne vgrajene opreme sta CSM (to~ka 4) in CM-RE (to~ka 6), ki predstavljata celovita, avtonomna sistema z by-pasom za jemanje vzorcev, opremljena s ~rpalko, z regulacijskim ventilom in brez njega. – Razli~ica s protipovratnim ventilom (to~ka 3) je v celoti pogojena z vgradnjo protipovratnega ventila, oprema CM-FCV (to~ka 5) pa je namenjena sistemom, za katere je zahtevana visoka stopnja ~is-tosti fluida. 3.4 Predlog različnih opcij oz. načinov vgradnje opreme Investitorju so bile, upo{tevajo~ njegove zahteve in tehni~ne karakteristike opreme, priporo~ene naslednje re{itve: 1. Kot finan~no najugodnej{a je bila priporo~ena vgradnja naprave Contamination Sensor CS1000 z dodatno opremo CM-O (tabela 2 – to~ka 1). Tak{en na~in vgradnje je bil ve~krat preverjen v praksi. AquaSensor AS1000 naj bi bil vgrajen lo~eno. 2. Kompletna re{itev v enem bloku – Modul CM – FMB (tabela 2 – to~ka 2) z integrirano napravo AquaSen-sor1000 in z ventili za nastavitev delovnega tlaka ter mo`nostjo izolacije merilne opreme zaradi kalibracije ali zamenjave. Edino omejitev predstavlja maksimalni delovni tlak do 40 bar. 3. Modul CM-RE je namenjen vgradnji na mestih v sistemu, kjer ni tlaka ali pa je ta zelo stabilen in ne presega vrednosti 120 bar. Spremljanje kvalitete fluida je smiselno le v primeru, ko hidravli~ni sistem deluje oz. ko je pod tlakom, tako da ta re{itev ni optimalna glede na razmerje cene in pogojev vgradnje. 4 Sklep Razpolo`ljiva oprema za sprotno kontrolno spremljanje kvalitete hidravli~nih fluidov daje investitorjem ve~ mo`nosti izbire tako glede predvidenega finan~nega obsega investicije kot tudi glede kvalitete podatkov, ki jih lahko tak{na oprema zagotavlja. Za zanesljivo delovanje energetskega postrojenja zadostuje, da vgrajena oprema pravo~asno opozori operaterja v primeru prekora~itve predprogramiranih me jnih vrednosti stopnje ~istosti in rela tivne vsebnosti vlage. Slika 1. Primer na~ina vgradnje merilne opreme – univerzalna shema spajanja, a) – priklju~itev na hidravli~ni sistem, b) – merilno/kontrolni del 3.5 Odločitev investitorja Upo{tevajo~ priporo~ila, podana v idejni re{itvi, se je investitor odlo~il za 2. razli~ico opreme – Modul CM – FMB. Ta sicer finan~no ni najbolj ugodna, je pa tehni~no najbolj optimalna, ker predvideva eno mesto vzor~enja za oba senzorja. V tem primeru je „minimess“ priklju~ek name{~en v povratnem vodu oljnega sistema, za hladilnikom. @elja investitorja je bila, da v ~im kraj{em ~asu opremi ~im ve~je {te-vilo merilnih mest. To je bil razlog za izbiro razli~ice, za katero lahko priskrbi sredstava v kratkem ~asu in hkrati zagotovi izpolnitev osnovnega cilja – stalen nadzor kvalitete fluida. Z uporabo analognega izhodnega signala 4-20 mA bo oprema integrirana v obstoje~i sistem vodenja elektrarne. Bolj kompleksne in nekaj dra`je opcije omogo~ajo uporabo modula Ethernet, ki generira IP-naslov, tako da je spremljanje rezultatov merjenja kvalitete fluida mo`no tudi „na daljavo“ – preko interneta. Mogo~a je tudi uporaba programskega paketa (CoCoS – Contamination Control Software), ki omogo~a podrobno analizo stanja fluida – analize trenda, obdelavo in arhiviranje rezultatov. Vsakakor lahko zaklju~imo, da je vsem opcijam opreme za sprotno kontrolno spremljanje kvalitete hidravli~nih fluidov skupno to, da omogo~ajo preventivne ukrepe za prepre~itev negativnih posledic povi{anja vsebnosti trdnih delcev in vlage v hidravli~nem fluidu oz. poslab{anja kvalitete fluida, posledi~no pa tudi poslab{anja stanja in razpolo`ljivosti hidravli~ne opreme. Ventil 3 /2007/ 4 AIG'07 Peta konferenca: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu Organizatorja: Društvo avtomatikov Slovenije in Univerza v Mariboru, FERI Tradicionalna strokovna konferenca, razstava in druženje 11. in 12. april 2007 Kongresni center Habakuk, Maribor Vabilo Uporabnike in izvajalce sodobne avtomatizacije vabimo na že tradicionalno konferenco Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG’07, ki jo organizira Društvo avtomatikov Slovenije. Tudi tokratna konferenca bo v prečudovitem ambientu Kongresnega centra hotela Habakuk v Mariboru, 11. in 12. aprila 2007. Glavni dogodek bodo predavanja predstavnikov najuglednejših frm s področja avtomatizacije in informatizacije proizvodnje. Teme uvodnih predavanj bodo osredotočene na avtomatizacijo industrijskih objektov in hišne avtomatike. Glavne teme na konferenci bodo avtomatizacija v industriji, elektrogospodarstvu, elektrarnah, pisarnah, zgradbah, ekologiji, komunalnih objektih, proizvodna informatika, robotika, vgrajeni sistemi ter vzgoja kadrov za področje avtomatizacije. Konferenco bodo spremljala mnoge predstavitve, predavanja, delavnice in razstave. Kljub temu, da je konferenca namenjena izmenjavi izkušenj in predstavitvi aplikativnih rešitev ter druženju uporabnikov, izvajalcev in raziskovalcev, smo pomislili tudi na študente. Zato bomo že tretjič organizirali študentsko sekcijo in borzo kadrov, kjer bodo študenti izvedeli, kakšne so njihove zaposlitvene možnosti in katera znanja potencialni delodajalci od njih pričakujejo. Predsednik konference: prof.dr. Boris Tovornik O konferenci Stalni cilj konference AIG, zaradi katerega je bila leta 1999 ustanovljena, je skrb za strokovno rast avtomatikov in avtomatike kot stroke. Pri tem je pomembno, da dajemo priložnost predvsem strokovnjakom iz gospodarstva, da predstavijo svoje strokovne rezultate in da se primerjajo s kolegi ter s partnerji. To je posebej pomembno, če želimo pospešiti prenos in disiminacijo znanja ter dvigniti delež visoko tehnološko razvitih rešitev v končnih izdelkih. Izkušnje iz prejšnjih konferenc so pokazale, da so ločene predstavitve člankov po sekcijah premalo učinkovite in ne dajejo vsem udeležencem konference priložnost, da sodelujejo na vseh aktivnostih konference, zato bodo na tokratni konferenci vsi prispevki poleg objave v zborniku, predstavljeni še na posterjih, ki bodo razstavljeni v glavni konferenčni dvorani. S tem bomo dali vsem udeležencem možnost, da v času poster sekcije neposredno kontaktirajo z avtorjem in se pogovorijo o vsebini obravnavanega problema. Programski odbor konference bo izmed vseh člankov na konferenci izbral tiste, ki bodo poleg posterja predstavljeni v obliki predavanj in diskusije. Izvedba konference Prvi dan: - Otvoritev in uvodna predavanja uglednih gostov iz Slovenije in tujine. - Vabljena predavanja predstavnikov iz industrije in gospodarstva. - Predstavitve izbranih strokovnih prispevkov na konferenci. - Predstavitve prispevkov s posterji in tematskimi diskusijami. - Druženje na skupnem kosilu in družabnem srečanju. Drugi dan: - Komercialne predstavitve pokroviteljev konference. - Razstave pokroviteljev konference. - Delavnice in demonstracije. - Predstavitve študentskih prispevkov in borza kadrov. - Tematske okrogle mize. - Zaključek konference. Časovni mejniki Prijava udeležbe do: 2.4.2007 Cenik konference Kotizacija za udeležence: 150 EUR. Vključuje vstop na predavanja, ogled razstave, kosilo in večerjo na 1. dnevu konference, zbornik referatov in priložene materiale. Cena je v Evrih in vsebuje DDV. Za prijave in informacije smo vam na voljo: prof.dr. Boris Tovornik, boris.tovornik@uni-mb.si, tel. 02 220 7160 doc.dr. Nenad Muškinja, nenad.muskinja@uni-mb.si, tel. 02 220 7162 ali pa na spletu: http://www.das.uni-mb.si/AIG07 Plenarna predavanja: 1. Zupančič Danijel, TRIMO d.d.: Problematika avtomatizacije in računalniškega vodenja 2. Sinabit d.o.o.: MES sistemi v avtomobilski industriji 2. Alan Blight, GE Fanuc Automation Europe SA UK Branch: Benefts and issues related to redundancy 3. Philipp Rieckborn, Siemens: PROFINET - Der Industrial Ethernet Standard für die Automatisierung 4. Martin Feder, TAC: Building IT 5. Uwe Kloss, European Manager for Automotive Industry: Omron in Automotive Industry ALI STE VEDELI A. Stušek - uredništvo revije Ventil 15-letnica uporabe biološko razgradljivih olj v ZR Nemčiji Ne samo zaradi okoljske spremenljivosti, ampak tudi zaradi vse dra`jih olj mineralnega porekla so biolo{ko razgradljiva maziva in delovni mediji v kmetijstvu in gozdarstvu postali `e nezamenljivi. To {e posebno velja, ker se pridobivajo iz obnovljivih virov. Minilo je `e kar 15 let, odkar so ustrezni oblastni organi v ZR Nem~iji odobrili njihovo uporabo. Takrat mnogokrat s posmehom imenovana bioolja so med tem postala nepogre{ljiva visokokakovostna biolo{ko razgradljiva maziva in delovni fluidi, deloma tudi z bolj{imi lastnostmi in ve~jo trajnostjo kot do sedaj uveljavljena maziva in tehno{ki fluidi mineralnega porekla. Na nedavnem strokovnem sre~anju v Düsseldorfu je okoli 70 strokovnjakov iz~rpno obravnavalo stanje tehnike in okvirna dolo~ila ustreznih smernic in standardov EU za obravnavano podro~je. Pri tem niso bila zanemarjena vpra{anja optimalne uporabe, trgovanja, monitoringa ipd. Dogovorjene so bile tudi nove zamisli za raz{iritev njihove uporabe in predlo`en nov razvojni projekt z ustreznim terenskim presku{anjem. Dogovorjeni so potencialni partnerji v raziskavi z upo{tevanjem gospodarskih prednosti za uporabnike, vzdr`evalce, izdelovalce in dobavitelje. Podrobnej{e informacije dobite na naslovu: Bundesweite Arbeitsgemeinschaft Umveltschonende Schmier- und Verfahrensstoffe des TaT, TaT Transferzentrum für ange-passte Technologien, Hovesaatstraße 6, 48432 Rheine, BR Deutschland (kontaktna oseba: Veit Hartmann); e-po{ta: veit.hartmann© tat-zentrum. de; internet: www.tat-zentrum.de. Po O + P 50(2006)11--12, str. 547 50 let razvoja silikonskih tesnil Kljub visoki temperaturni odpornosti so imeli silikonski O-obro~ki pred 50 leti zaradi te`av z doseganjem ustreznih toleranc {e omejeno uporabnost. Takrat pa so v podjetju General Electric razvili novo silikonsko me{anico. Z njo so pri izdelavi O-obro~kov dosegli enake tolerance kot pri neoprenskih in drugih organskih elastomerih. Za izdelavo ni bilo potrebno razvijati novih orodij, ampak so lahko uporabili enaka orodja kot za elastomere organskega porekla. Preskusno je izdelanih nekaj tiso~ silikonskih O-obro~kov razli~nih dimenzij in opravljene so preskusne meritve 4000 O-obro~kov, ki so ustrezali takratnemu standardu AN 6227-29. Z istim orodjem je izdelanih po 2000 tesnilk iz novega silikona SE-371 in nitrilne gume. Analiza preskusnih meritev je pokazala, da vsi izdelani O-obro~ki dimenzijsko povsem ustrezajo specifkacijam po omenjenem standardu z notranjim premerom D = 40 ± 0,25 mm in debelino d = 5 ± 0,12 mm. 85 % vseh silikonskih tesnilk je imelo srednji odstopek debeline ± 0,025 mm. Silikonski O-obro~ki so priporo~ljivi pri razli~nih vrstah hidravli~nih flu-idov, vklju~no z olji mineralnega porekla ter danes poznanimi fluidi HFA, HFB in HFC. Preskusi so tudi pokazali majhno stisljivost silkonskih tesnilk v {irokem temperaturnem obmo~ju od -70 °C do 200 °C ter popolno kompatibilnost s hidravli~nimi fluidi do temperature 175 °C, kar je bilo bolj{e kot pri vseh do tedaj poznanih silikonih. Absorbcija vlage pri tej silikonski me{anici je bila prakti~no ni~na, tudi pri popolni potopitvi v vrelo vodo za dalj{i ~as. Izbolj{ana me{anica ne vsebuje kakr{nih koli strupenih dodatkov. Ustreza ve~ini standardnih specifkacij glede stisljivosti in nabrekanja v posameznih vrstah flu-idov. Ena od njenih slabosti je le raz-teznost in zmanj{anje natezne trdnosti, ki pa jo ozna~ujejo kot "sprejemljivo". Silikonska tesnila tako re{ujejo vpra{anja toleranc in potrebo po posebnih izdelovalnih orodjih. Silikonska guma je zato primerna za izdelavo O-obro~kov, plo{~atih tesnil in drugih preciznih gumijastih izdelkov, ko gre za uporabo pri nizkih in/ali visokih temperaturah, v vodi ali olju, takrat, ko drugi elastomeri ne ustrezajo obratovalnim razmeram. Vir: Anonim: Silicone O-ring developments - Hydraulics & Pneumatics 59(2006)10 - str. 15 Nov hitrostni svetovni rekord dizelskega motorja Mednarodno uveljavljeno podjetje za izdelavo gradbenih strojev in viličarjev JCB je uspelo postaviti nov svetovni hitrostni rekord za terenska vozila z dizelskim pogonom. Z novo znamko v višini 529,15 km/h so za okoli 40 % izboljšali dosedanji rekord. Vozilo JCB Dieselmax z An-dyjem Greenom za krmilom je tako postalo najhitrejše vozilo z dizelskim pogonom na svetu. Pri prvem teku na Bonevillskem slanem jezeru v Utahu - ZDA, je dosegel hitrost 521,852 km/h. Po predpisih mednarodne organizacije FIA mora vozilo v teku ene ure voziti v nasprotno smer, pri tem so uradni merilci izmerili hitrost 236,497 km/h. Po predpisih je tako kot rekord priznana srednja vrednost 529 km/h. S tem rekordnim preskusom je JCB želel dokazati učinkovitost svojih motorjev, ki jih normalno vgrajujejo v gradbene in kmetijske stroje. Oba v rekordno vozilo vgrajena motorja po njihovi osnovni konstrukcijski zasnovi povsem ustrezata standardni izvedbi motorjev JCB. Seveda so za vrhunsko moč 550 kW po agregatu morali upoštevati najnovejše dosežke tehnike, kot so: visokotlačno vbrizgavanje goriva s skupnim vodom, dvojni turbinski polnilnik, posodobljena izvedba fltra za dizelsko gorivo ipd. Po f + h 56(2006)9 - str. 360 44 Ventil 3 /2007/ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Avtomatizirana montažna linija za sestavo grelca V preteklem mesecu je podjetje Titus+Lama+Huwil Dekani uspe{no zaklju~ilo projekt in predalo v uporabo avtomatizirano monta`no linijo za sestavo grelca za podjetje AET Tolmin. Monta`na linija je kompleksen palet-ni monta`ni sistem z vklju~enim rotacijskim monta`nim avtomatom in s skupaj 27 monta`nimi postajami za izvajanje posameznih monta`nih operacij. Pri razvoju monta`nega sistema so sodelovali tako strokovnjaki naro~nika kot proizvajalca, kar je privedlo do tehnolo{ko dognanih re{itev in sistema, ki zagotavlja izdelavo kvalitetnih izdelkov – grelcev. In`enirji LAME so namenili posebno pozornost razvoju monta`ne naprave za nasipavanje magnezita v nerjave~i okrov grelca, saj je ta operacija klju~nega pomena za kvaliteto naprave. Razvit je poseben sistem za nasipavanje z dodatnim vibriranjem, kar zagotavlja enakomernej{o porazdelitev razli~nih granulatov po celotni vi{ini grelca. Slika 1. Monta`ni sistem za sestavljanje grelca Tudi razvoj monta`nih mest za varjenje in opti~no kontrolo zvara grelne `ice in okrova je zahteval in-ovativen pristop, ki zagotavlja kvaliteto grelcev. Stroj je krmiljen s krmilnikom SIEMENS SIMATIC S7-400, ki zagotavlja tudi ustrezno diagnostiko in nadzor procesa. Obvladovanje procesa izdelave grelca in nadzor procesa omogo~ata kakovostne izdelke in 15 odstotkov dalj{o `ivljenjsko dobo, kot jo imajo grelci konkuren~nih podjetij. Vir: LAMA, d. d., Dekani 5, SI-6271 Dekani, tel.: +386 (0)5 6690 241, faks: +386 (0)5 6690 431, e-mail: automation@lama.si, internet: www. automation.lama.si, Iztok Bla`evi~ & Franci Volari~ nadaljevanje s strani 28 51st National Conference on Fluid Power (NCFP) 12.–14. 03. 2008 Las Vegas, Nevada, USA Informacije: kontaktna oseba: Mary Bukovic tel.: +01 414 778 3353 faks: +01 414 778 3361 e-po{ta: techconf@ifpe.com internet: http://www.ifpe.com/ TechConf/index.asp Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Slika 2. Prikaz delovanja monta`nega sistema na monitorju Ventil 3 /2007/ 45 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 3D omara EPLAN Cabinet – nov standard za učinkovito izdelavo elektroomar * Vsakodnevna tekma za vi{jo kakovost, produktivnost in zmanj{anje stro{kov se lahko za~ne. Z najnovej{im izdelkom EPLAN Cabinet se lahko dodana vrednost z ra~unalni{ko podprtim projektiranjem in izdelavo elektroomar {e pove~a. EPLAN Cabinet omogo~a prakti~no, hitro in funkcionalno izdelavo elektroomar. Z drugimi besedami: z EPLAN Cabinetom je pri{lo do racionalizacije proizvodnega procesa. Razvoj se za~ne v glavah ljudi Vsak inenirski oddelek, kjerkoli na svetu, se soo~a z dilemo: »Kako naj dose`emo optimalne rezultate glede na porabljen ~as, stro{ke in mo`nost napak, ob tem pa upo{tevamo omejitve, ki jih zahteva praksa?« EPLAN software & service se je zato usmeril v tri cilje, in sicer k zmanj{anju ~asa projektiranja, pove~anju kvalitete projektiranja in stalnemu napredku pri razvoju intuitivne programske opreme. Z vsako novo verzijo EPLAN Cabinet ostaja to, kar je bil in vedno bo: odli~no orodje, namenjeno hitremu in u~inkovitemu opremljanju ele-ktroomar, koherentnemu prikazu kompleksnih elektrosestavov in integraciji celotnega procesa proizvodnje elektroomar. Hiter, direkten, kvaliteten Odli~na povezava med ra~unalni{ko podprtim projektiranjem in proizvodnim procesom omogo~a enostaven prenos podatkov. Napake na elementih in v 3D-sestavu se odkrijejo v virtualnem okolju `e v zgodnji fazi projektiranja in se na ta na~in odpravijo {e pred za~etkom proizvodnje. V proizvodnem procesu igra Monta`na plo{~a DIN letev pomembno vlogo centralni dostop do informacij o opremi razli~nih proizvajalcev, posameznih elementov in povezav med njimi. Proizvodni proces se zaradi visokokako-vostne dokumentacije, ki je potrebna v fazi izdelave in monta`e, na ta na~in pospe{i. Oddelki prodaje in marketinga znotraj podjetja pa lahko 3D-model uporabijo za bolj{e razumevanje elektrosestava v fazi izdelave ponudb ali propagandnega materiala. Kaj dejansko ponuja nova verzija? Lastnosti in prednosti – asistent projekta vodi uporabnika skozi izdelavo projekta z EPLAN Cabinetom. Na osnovi projektov, narejenih z EPLAN 5, EPLAN 21, EP-LAN Electric P8 kot samostojnih produktov, lahko izdelate 3D-ele-ktroomaro `e v zgodnji fazi projekta; – funkcijsko postavljanje in logi~no editira-nje komponent za pospe{itev projektiranja; direktna povezava posamezne komponente s projektom EPLAN – z avtomatsko navigacijo v EP-LAN Cabinetu; varno pozicioniranje in pregled komponent s pomo~jo kontrole zajedanja in 3D-vizualizacije; takoj{nja orientacija v virtualni elektroomari – videz in dimenzije v zgodnji fazi projektiranja; avtomatska generacija pogledov na opremljenih elektroomarah; struktura modelnega drevesa prikazuje celoten proces sestava elektroomare z vsemi sestavnimi elementi; individualno nastavljiv iskalni fl-ter za izbiro posameznih komponent; integracija z novo generacijo programske opreme EPLAN Electric P8; navodila za uporabo, navigacija s pomo~jo konteksta v besedilu; centralna administracija podatkov 46 Ventil 3 /2007/ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE o napravah, povezavah in elementih; optimiran filter za iskanje podatkov; integracija z razli~nimi programi M-CAD, npr. Autodesk Inventor-jem, preko standardnih vmesnikov, kot so DXF, DWG, STEP, IGES, ...; kontrola dokumentacije: izdelava pregledne strukture z individualno nastavljivimi kosovnicami in pogledi. definicija standardnih predlog, vklju~no z omejitvami in pod-sestavi; inteligentna integracija Rittalove-ga kataloga RICAD 3D; konfguracija elektroomar Rittal TS8 direktno iz Ricadovega 3D-kataloga; avtomatsko dolo~anje dol`ine `ic, povezav, vhodov in izhodov, zapolnjenosti kanalov, ...; izdelava seznama povezav, `ic in kosovnice; nov algoritem za 3D-o`i~enje; centralni modul za o`i~enje vsebuje vse potrebne informacije: - defnira, kaj naj se o`i~i (izbira, nosilna plo{~a, omara, celotni projekt); - poskrbi za organizacijo – povezavo kablov v skupini in o{tevil~evanje; - s prikazom posameznih opcij je uporabnik vedno na teko~em – s pomo~jo grafi~nih informacij se izogiba napakam. Pregleduje lahko potek `ic, polnost posameznih kanalov, listo `ic in komponent ter napa~en potek `ic direktno v sistemu; - optimiranje povezav: postavitev omejitvenih linij, postavitev materiala; izdelava vhodnih informacij za stroje, namenjene izdelavi kabelskih sklopov; povezava na NC in vrtalne stroje. ePLAN cabinet Vir: EXOR ETI, d. o. o., Stegne 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 511 10 95, faks: 01 511 30 79, e-mail: info@exor-eti.si, internet: www.exor-eti.si, g. Matja` Berce Članek je povzet po reviji eplanet. Microsoft uporabil National Instruments LabVIEW in modularne instrumente PXI pri razvoju proizvodnega sistema za preizkušanje krmilnikov igralne konzole Xbox 360 Razvoj zmogljivih krmilnikov za novo generacijo igralnih konzol Microsoft je leta 2001 za~el uporabljati sistem za preizku{anje funkcij originalnih krmilnikov za Xbox, zasnovan na paketu NI LabVIEW in modularnih instrumentih PXI. Sistem, ki je bil name{~en na koncu proizvodne linije, je preizku{al komunikacijske funkcije naprave in nadzoroval podatkovne pakete na nivoju bitov, da bi preveril, ali so vse funkcije oz. ukazi krmilnika znotraj specifciranih vrednosti. Sistem je razen tega nadzoroval signale na nivoju elektronskega integriranega vezja in analiziral parametre elektri~nih signalov, kot so ~asi vzponov/ padcev, minimalna/maksimalna napetost in poraba toka. Microsoft je maja 2005 predstavil zadnjo inovacijo na podro~ju digitalne zabave in igralnih konzol: Xbox 360 z novo linijo `i~nih in brez`i~nih krmilnikov Xbox 360. @i~ni krmilniki Xbox 360 komunicirajo z igralno konzolo po vsestranskem in poceni USB-vmesniku. Preko USB-vmesnika lahko na sistem enostavno priklju~imo dodatno periferno opremo, kot so plesne plo{~e ali volani. Sistem za preizku{anje funkcij krmilnika Xbox 360 mora opravljati podobne preizkuse kot sistem za preizku{anje originalnih krmilnikov Xbox, vendar mora zagotavljati vi{jo zmogljivost zajema signalov za kvalifkacijo integritete signalov novega krmilnika in s tem omogo~ati visokokakovostne uporabni{ke izku{nje. Re{itev za pove~ane zahteve pri preizku{anju krmilnikov Xbox 360 so najnovej{i modularni instrumenti NI, med njimi 12-bitni 200 MS/s digitalizator NI PXI-5124. V graf~nem razvojnem okolju LabVIEW smo ustvarili ve~ kot 100 preizkusov, implementirali komunikacijo po Ethernetu in vklju~ili vmesnik za shranjevanje podatkov v bazo na na{em stre{niku Microsoft SQL. Modularni instrumenti PXI za validacijo zasnov in za proizvodne preizkuse V na{em laboratoriju za validacijo zasnov krmilnika Xbox 360 smo s pomo~jo instrumentov PXI in paketa LabVIEW razvili sistem za preizku{anje in ga pred kratkim prenesli na na{o proizvodno linijo. V validacijskem in proizvodnem ciklu smo uporabili naslednje modularne instrumente NI PXI s {iroko paleto merilnih funkcionalnosti: – PXI-5124 – visokolo~ljivostni digitalizator za analizo komunikacije preko vmesnika USB, – PXI-4472 – modul za dinami~ni zajem signalov za analizo motorja vibratorja, module za zajem podatkov PXI za splo{ne analogne vhodno-izhodne meritve, – PXI-6509 – digitalni vhodno-izhodni modul za splo{no vhodno-izhodno krmiljenje. 0T NATIONAL ^»INSTRUMENTS Ventil 3 /2007/ 47 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Zmogljivosti preizkusnega sistema smo hitro prilagodili zahtevam na{ega laboratorija za validacijo in zahtevam proizvodnih preizkusov, pri ~emer smo izkoristili {iroko paleto funkcionalnosti, modularno zgradbo in softverski pristop k meritvam sistema PXI. Klju~na komponenta sistema za preizku{anje funkcij krmilnika Xbox 360 na koncu proizvodne linije je visokolo~ljivostni digitalizator PXI-5124. Realno~asovna frekvenca vzor~enja 200 MS/s in lo~ljivost 12 bitov digitalizatorja PXI-5124 omogo~ata zanesljivo verifkacijo integritete signala USB-komunikac-ije med krmilnikom in konzolo Xbox 360. Visokolo~ljivostni vhod in visoka frekvenca vzor~enja sta pomembni lastnosti, zato je digitali-zator poceni in kakovostna re{itev, ugodnej{a kot dra`ji osciloskopi z ni`jo lo~ljivostjo. Digitalizator omogo~a zajemanje, nadzor in analizo USB-signalov, avdiosig-nalov in serijskih podatkov krmilnika Xbox 360. Povezovanje paketa NI LabVIEW s stre`nikom Microsoft SQL, TCP/IP in kontrolami ActiveX Funkcijski preizkus je klju~na komponenta vsake proizvodne linije. Izziv pri razvoju sistema za funkcijsko preizku{anje na proizvodni liniji je zdru`iti kar najve~ vzporednih preizkusnih scenarijev v danem ~asu proizvodnega cikla. Pri novem si- stemu za preizku{anje funkcij krmilnika Xbox 360 smo implementirali strategijo preizku{anja, ki omogo~a 100-odstotno pove~anje produktivnosti vsake preizkusne postaje. S paketom LabVIEW lahko vzpo-red-no izvajamo ve~ preizkusov za maksimalni u~inek preizku{anja v danem~asu proizvodnega cikla. Za shranjevanje parametrov vsake preizku{ene enote (UUT) smo sistem povezali z bazo podatkov na na{em stre{niku Microsoft SQL s pomo~jo LabVIEW Database Connectivity Toolkita. Po preizkusu vsakega krmilnika Xbox 360, ki pride s proizvodne linije, se na namenski Microsoft SQL stre{nik po{lje ve~ kot 110 parametrov za naknadne analize, namenjene dodatnemu izbolj{evanju proizvodne linije in naprave. Z vgrajeno podporo za TCP/IP in za vdelane ActiveX kontrole v paketu LabVIEW smo ustvarili povezavo z `i~nimi in brez`i~nimi krmilniki z lastnimi vmesniki. LabVIEW nam je pomagal razviti optimiziran sistem za preiz-ku{anje funkcij krmilnika Xbox 360 na koncu proizvodne linije, ki shranjuje podatke na na{ stre{nik Microsoft SQL, komunicira po protokolu TCP/IP in izvaja programsko interakcijo z Acti veX kontrolami. Microsoft prepoznava rezultate uvedbe paketa NI LabVIEW in modularnih instrumentov PXI Pri korporaciji Microsoft smo razvili fleksibilen sistem za validacijo in proizvodno preizku{anje krmilnikov za Xbox in Xbox 360 na koncu proizvodne linije. Uporabili smo operacijski sistem Microsoft Windows XP, paket LabVIEW in modularne instrumente PXI. Sistem na osnovi PXI omogo~a zanesljivo preizku{anje izdelkov na proizvodni liniji in shranjevanje vseh parametrov na na{ stre`nik Microsoft SQL. Poceni in avtomatiziran sistem za preizku{anje z visokolo~ljivostnim vhodom in visoko frekvenco vzor~enja digi-talizatorja PXI-5124 zajema signale z lo~ljivostjo 12 bitov in hitrostjo do 200 MS/s. Kon~no pa lahko z mo`nostmi osebnih ra~unalnikov na{ sistem enostavno nadgrajujemo in vzdr`ujemo – tako danes kot v prihodnje. Vir: NATIONAL INSTRUMENTS, d. o. o., Kosovelova 15, 3000 Celje, tel.: 03 425 42 00, faks: 03 425 42 12, ga. Maja Pavlovi~, e-mail: ni.slovenia@ni.com Najmanjši varnostni laserski skener na svetu – sedaj tudi za varnostno kategorijo 2 Uporaba varnostnega laserskega skenerja S300 je dale~ najbolj Slika 1. Varnostni laserski skener S300 prilagodljiva re{itev za nadzor manj{ih nevarnih obmo~ij z najve~jim polmerom varovanega obmo~ja 2 m. Trenutno je to najmanj{i varnostni laserski skener na svetu. Kompakten, zanesljiv in opremljen s pogledom do 270°. Z uporabo S300 je mogo~e bolj ekonomi~no re{iti {tevilne aplikacije (slika 1). Microsoft uporablja PXI in LabVIEW za zagotavljanje kakovostne uporabni{ke izku{nje pri igranju iger na konzoli Xbox 360. 48 Ventil 3 /2007/ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Serijo S300 pa je Sick pred kratkim dopolnil {e z S200, ki ustreza varnostni kategoriji 2 v skladu z EN954. Uporaba S200 dodatno pove~a ekonomi~nost re{itve z varnostnim laserskim skenerjem za primere uporabe, ki zahtevajo le varnostno kategorijo 2. S kotom skeniranja 270° in polme rom varnostnega obmo~ja 1,5 m pokriva zadnji predstavnik nove generacije skenerjev obmo~je preko 5 m2. Naj gre za horizontalno ali vertikalno varovanje nevarnih mest ali obmo~ij, za{~ito pribli`evanja vozil ali nadzor razdalje – S200 je prava izbira za {tevilne stacionarne ali mobilne naloge, kjer sta posebej pomembni cenovna u~inkovitost in zahtevana varnostna kategorija 2. Osnovni podatki za S300(S200): Slika 2. Obmo~je zajemanja slike S300, ki je na trgu od leto{njega sejma HMI v Hannovru, je glede na verzijo primeren za {iroko podro~je uporabe – Standard, Advanced ali Professional, z enim, dvema ali {tirimi obmo~ji varovanja: za zamenjavo varnostnih preprog (ni obrabe), za varovanje nevarnega obmo~ja ob minimalni porabi prostora, za nadzor vlaganja pri strojih ali kot varnostna naprava za varovanje oseb pri mobilnih transportnih sistemih ali robotih. Ustreza varnostni kategoriji 3 po IEC 61496-3 in SIL2 po IEC 61508, torej ve~ini sodobnih varnostnih standardov, in se lahko – tako kot veliki brat S3000 – uporablja tudi vertikalno. Uporabniki lahko Tabela 1. Lastnosti skenerjev izberejo `eleno obmo~je funkcij glede na izbrano varianto in s tem dobijo optimalno, po meri izbrano in ekonomi~no re{itev. Nova tehnologija se je pri laserskih skenerjih uporabljala pri razvoju od vsega za~etka, kar je omogo~ilo zmanj{anje velikosti, te`e in porabe. To je {e posebej ugodno pri uporabi na majhnih avtomatskih transportnih vozilih ali pa za vzdr`evanje razdalje na vise~ih transporterjih. Vendar ekonomi~nost pri S300 ne gre na ra~un vgrajenih funkcij, {e ve~: te zagotavljajo ve~jo ekonomi~nost in u~inkovitost proizvodnje. To se nana{a tako na spominski modul »plug & play« v konektorju kot tudi na 7-segmentni prikazovalnik za hiter zagon, diagnostiko in vzdr`evanje. Napreden vmesnik EFI (Enhance Function Interface) pa omogo~a povezavo z razli~nimi vmesniki za varnostna vodila. Za nastavitve parametrov se uporablja `e dobro znani program CDS, ki je enoten za vse Sickove varnostne sisteme. Nenavadni kot skeniranja – 270° – je {e posebej zanimiv za vse bolj nara{~ajo~ tr`ni segment avtomatskih transportnih vozil in robotov. ~e montiramo dva S300 na vogalih po diagonali, dobimo popolno varovanje okoli vozila brez uporabe mehanskih varnostnih odbija~ev. Mo`nost preklapljanja med razli~nimi varnostnimi in opozorilnimi polji majhen: 102 x 152 x 105 mm ({ x V x G) lahek: 1,2 kg zmogljiv: 8 m opozorilno obmo~je 2 m (1,5 m) varnostno obmo~je superioren: kot skeniranja 270° Na sliki 2 vidimo obmo~ja skeniranja za S300 in S200, na sliki 3 pa osnovne zna~ilnosti S200 in posameznih verzij S300. Število območij 1 2 4 1 Kontrolni vhodi - 1(stat) 2 (statdin) - Spomin za nastavitve y y ,/ - EFI povezava - y y - RS 422 - vmesnik - - y - Varnostna kategorija 3 3 3 2 Ločljivost (mm) 30/40/50/70 (mo žnost izbire) 80 Odzivni čas (ms) Poraba 6...8 W Variante Zmogljivost S 300 Standard S 300 Advanced S 300 Professional S 200 Varnostno obm. (m) (1,8%) 8 8 8 8 Število območij 1 2 4 1 Kontrolni vhodi - 1(stat) 2 (statdin) - Spomin za nastavitve y ,/ ,/ - EFI povezava - ,/ y - RS 422 - vmesnik - - y - Varnostna kategorija 3 3 3 2 Ločljivost (mm) 30/40/50/70 (mo žnost izbire) 80 Odzivni čas (ms) Poraba 6...8 W Ventil 3 /2007/ 49 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 2007-8299-104-- Slika 3. Uporaba S300 v avtomobilski industriji omogo~a dinami~no prilagajanje raz li~nim hitrostim in prostorskim razmeram. Varnostni laserski skenerji S300 in S200 predstavljajo idealno re {itev, kadar je poudarek na varnosti, u~inkovitosti in ekonomi~nosti na majhnih obmo~jih. Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476 99 90, faks: 01 476 99 46, e-po{ta: office@sick, internet: www.sick.si, g. Bo`idar Zajc HYDAC @eli v Sloveniji, z namenom nadaljnjega razvoja in uresni~itve poslovnih na~rtov, zaposliti in`. ali dipl. in`. strojni{tva za podro~je tehni~ne priprave in projektiranja hidravli~nih ter sistemov za mazanje. Informacije in cenjene prijave na naslovu: HYDAC d.o.o., Zagreb{ka c. 20, 2000 Maribor, tel. 02/ 460 15 20 ; fax: 02 / 460 15 22 ; e-mail: info@hydac.si Izboljšajte obdelavo slike s PAC sistemi Powered by NI Lab VIEW Uporabite programabilne avtomatizacijske kontrolerje (PAC) podprte s strani grafianega programskega orodja LabVIEW, podjetja National instruments, da bi lahko: • Postavili en sistem s tremi pametnimi kamerami • Zajemali signale iz tisoa kamer vkljuano z barvnimi, linescan in IR kamerami • Obdelovali sliko s stotinami realno-çasovnih funkcij namenjenih zajemanju in obdelavi slike • Integrirali obdelavo slike, vodenje motorjev in I/O s pomoajo grafianega programskega orodja. Razi‰aite kako vam lahko NI PAC pomaga osvojiti zmoInosti pametnih kamer na ni.com/pac. +386 3 4254 200 7* NATIONAL INSTRUMENTS" © 2007 National Instruments Corporation. All rights reserved. LabVIEW, National Instruments, NI, and ni.com are trademarks of National Instruments. Other product and company names listed are trademarks or trade names of their respective companies. 8299-104-195 50 Ventil 3 /2007/  77 NOVOSTI NA TRGU Digitalni merilniki tlaka Parker Univerzalni merilnik tlaka proizvajalca Parker-Haniln je novost v prodajnem programu podjetja Hidex. Merilnik prikazuje izmerjene vrednosti tlaka tako v analogni kakor tudi v numerični obliki. Uporabnik ima možnost izbire merilnih enot (bar, PSI, MPa, kPa, mbar), določitve merilnega območja (MIN tlak, MAX tlak) in ničelne točke meritve. Merilnik ima tudi možnost hranjenja največje izmerjene vrednosti ob uporabnikovem izbrisu vrednosti. Natančnost merilnika je ±0,5 % obsega izbranega merilnega območja (-1..16 bar, 0..100 bar, 0..400 bar, 0..600 bar), pri čemer merilnik odmerja vrednosti vsakih 10 ms z uporabo 12-bitnega A/D-pretvornika. Merilnik je izdelan iz nerjavečega jekla (ISO 1179-2) in vsebuje G 1/4” priklop ter 50 x 34-milimetrski LCD-zaslon. Deluje v temperaturnem območju od -20 do +60 °C. Za svoje delovanje uporablja dve 1,5-voltni alkalni bateriji, pri čemer merilnik podaljšuje življenjsko dobo baterije z avtomatizirano samoizključitveno funkcijo. Vir: HIDEX, d. o. o., Ljubljanska c. 4, 8000 Novo mesto, tel.: 07 33 21 707, faks: 07 33 76 171, internet: www. hidex.si, e-mail: hydraulics@hidex.si Nadgradnja ročno upravljanih hidravličnih žerjavov z daljinskim brezžičnim upravljanjem Brez`i~no upravljanje hidravli~nih dvigal in `erjavov je bilo v preteklosti zaradi visoke cene te`ko dostopno. Ve~ina dvigal na tovornih vozilih je zaradi tega opremljena le z mehanskim upravljanjem hidravli~nih ventilov. Zaradi prednosti in ve~je varnosti, ki jih prina{a brez`i~no upravljanje, je marsikateri lastnik starega dvigala iskal pri proizvajalcih mo`nost nadgradnje hidravli~nega sistema z daljinskim upravljanjem. Stro{ki nadgradnje pa so bili pogosto vi{ji, kot je bila vrednost celotnega dvigala ali `erjava, saj je bilo potrebno zamenjati celotni hidravli~ni krmilni blok, vgraditi krmilno elektroniko in sprejemnik. To pa je bilo za lastnika najve~krat nesprejemljivo. HAWE Hidravlika sedaj ponuja ugodno alternativno re{itev z imenom Hydra system, ki ga izdeluje podjetje IMET. Hydra system omogo~a nadgradnjo mehansko upravljanih hidravli~nih strojev z daljinskim upravljanjem z minimalnim posegom v sam hidravli~ni sistem. Menjava ro~no krmiljenega hidravli~nega bloka ni potrebna. Njegovo krmiljenje pa prevzame na vzvodovje oz. ro~ice starega hidravli~nega krmilni- ka pritrjen blok elektri~no krmiljenih hidravli~nih servocilindrov. Te pa krmilimo s pomo~jo oddajnika preko sprejemnika. Hydra system vklju~uje vse komponente, ki so potrebne za nadgradnjo. Sama monta`a, zagon in kalibracija sistema pa so mogo~i na sede`u podjetja HAWE Hidravlika, d. o. o. Poleg tega sistema ponuja HAWE Hidravlika, d. o. o, tudi {iroko paleto drugih brez`i~nih daljinskih upravljanj podjetja IMET za hidravli~ne sisteme. Na visoko kvaliteto izdelkov podjetja IMET pa ka`e tudi 3-letna garancija za vse elektronske komponente. Vir: HAWE Hidravlika, d. o. o., Petrov~e 225, 3301 Petrov~e, tel.: 03/7134 880, faks:03/7134 888, e-mail: info@hawe.si Ventil 3 /2007/ 5 NOVOSTI NA TRGU Vakuumske Črpalke podjetja PIAB INOTEH, d. o. o., iz Bistrice ob Dravi www.inoteh.si je prevzel predstavni{tvo za enega najve~jih svetovnih proizvajalcev vakuumske tehnike – podjetje PIAB iz {vedske www.piab.com. Podjetje PIAB je znano po visoki stopnji inovativnosti in izredno u~inkovitih vakuumskih ~rpalkah na osnovi tehnologije COAX. Poleg priseskov in ~rpalk izdeluje tudi vakuumske transporterje. Novost na tem podro~ju je izredno zmogljiva vakuumska ~rpalka P6010, ki jo je mogo~e opremiti z razli~nimi nadgradnjami, npr. PIAB Cruise Control (PCC), ki skrbi za prilagoditev mo~i ~rpalke glede na potrebe po pretoku, ali Automatic Vacuum Management (AVM™), ki krmili dovod komprimiranega zraka glede na dose`eni vakuumski nivo. Ve~ informacij lahko najdete na www.coax-technology.com. Vir: INOTEH, d.o.o., Ruska cesta 34, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386 (0)2 6719012, faks: +386 (0)2 6652081, e-mail: ik@inoteh.si, internet: www. inoteh.si, Iztok Klemenc 52 Ventil 3 /2007/ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Namenski varilni avtomat ali varilni robot – kriteriji za izbiro HALAS Robert, KOVAČ Denis, TREIBER Jože, KOZNICO V Tomaž Proizvajalci varjenih konstrukcij in varjenih izdelkov so pod vedno ve~jimi pritiski za pove~anje produktivnosti, pove~anje kvalitete in zni`anje stro{kov izdelave. Izdelki se morajo proizvajati v velikih in majhnih koli~inah ter odgovarjati strogim zahtevam glede kvalitete, kar je mo`no (tudi v primeru varjenih sklopov) realizirati le ob ustrezni izbiri aplikacije: namenskega varilnega avtomata ali varilnega robota. 1 Uvod Proizvajalci v kovinski industriji, med katere spadajo tudi proizvajalci varjenih konstrukcij in varjenih izdelkov, so zaradi konkuren~nosti na trgu pod vse ve~jim pritiskom po pove~evanju produktivnosti in izbolj{evanju kakovosti svojih izdelkov. Pri tem so prisiljeni {e k zni`evanju stro{kov obratovanja. Nove izdelke je potrebno uvesti v relativno kratkem ~asu. Izdelki proizvajalcev se nenehno spreminjajo, tako da ne moremo govoriti o kontinuiteti proizvodov oz. koli~inah (majhne serije, velike serije). Prav s tega vidika je zelo pomembna pravilna izbira: na-Robert Halas, univ. dipl. in`., Denis Kovač, univ. dipl. in`., Jo`e Treiber, dipl. in`., Toma` Koznicov; vsi VARSTROJ, d. d., Lendava menski varilni avtomat ali varilni robot. [ele s pravilno izbiro aplikacij se bo mo`no pribli`ati optimalnim rezultatom ter biti konkuren~en na tr`i{~u. V nadaljevanju prispevka bosta prikazana dva primera avtomatiziranih varilnih naprav, ki ju je Varstroj izdelal v zadnjem obdobju. zahteve, ki se med seboj prepletajo in vplivajo na izbiro enega ali drugega sistema za varjenje. Iz tabele 1 in 2 je razvidno, da je eden od glavnih kriterijev za izbiro vrste varilskega sistema feksibilnost. Pri robotskem varjenju je feksibil-nost velika, kar pa je odvisno tudi od same robotske celice (konfguracije Tabela 1. Tehni~ne zahteve pri robotizaciji in avtomatizaciji varjenja Zahteve Varilni robot Namenski varilni avtomat Visoka kvaliteta DA DA Natančnost / ponovljivost DA DA Fleksibilnost DA NE Ergonomičnost DA DA Enakomernost dela DA DA Možnost izvedbe zvara DA DA (delno) Tabela 2. Ekonomi~nost robotizacije in avtomatizacije Zahteve Varilni robot Namenski varilni avtomat Visoka p ivnost DA DA Visoka izkoriščenost DA DA Fleksibilnost DA NE Zanesljivost DA DA Minimalni čas priprave za drug izdelek DA NE Nižji investicijski in tekoči stroški DA DA 2 Kriteriji za izbiro varilskega varilske robotske celice s postavitv-sistema ijo varilskega robota ter eventualnih pozicionirno vpenjalnih naprav). Z Za uvedbo avtomatizacije in ro- zamenjavo vpenjalnega orodja za botizacije varjenja so pomembne en tip izdelka se v relativno kratkem tehni~ne, ekonomske in sociolo{ke ~asu lahko izdela drug tip izdel- Ventil 3 /2007/ 53 PODJETJA PREDSTAVLJAJO ka. Namenski avtomat za varjenje je najve~krat strogo namenski in primeren za en tip varjenca oz. za podobne varjence (oblikovno in dimenzijsko). S tem je namenski avtomat za varjenje omejen. Poleg prej navedenih kriterijev je zelo pomembno tudi {tevilo osi (prostostnih stopenj) avtomata. ~e imamo prostorsko varjenje, ki ga ne moremo izvesti s 3 osmi, se odlo~imo za robotsko varjenje s 5- oz. 6-osnim robotom. V nasprotnem primeru bi bili stro{ki investicije za varilni avtomat previsoki – vi{ji od investicije v varilski robot, ki je poleg tega fek-sibilen. Za uspe{no izvedbo avtomatizacije in robotizacije varjenja je potrebno medsebojno sodelovanje ustreznih tehnikov, ki izberejo najugodnej{o re{itev za varjenje dolo~enega izdelka oz. skupine izdelkov. 3. izdelati vpenjalne priprave in avtomat; 4. predati kompletno opremo in dokazati sposobnost varjenja za varjenec s podanimi zahtevami s strani kupca (kvalitativno in kvantitativno). Osnova je delavni{ka risba varjen-ca z vsemi podanimi podatki (oblika zvarov, tolerance zvarjenca: centri~nost 0,2 mm, pravokotnost 0,2 mm, dol`inske mere +/–0,2 mm, …), vklju~no z delavni{kimi risbami sestavnih pozicij varjenja. 3 Varilni iz prakse avtomat – primer Slika 2. Varjenec “naslon za roke” 3.1 Varilni avtomat za varjenje «naslon za roke« Za potrebe naro~nika, ki je proizvajalec avtomobilskih komponent, je Slika 1. Sodelovanje tehnikov: pozicionirni tehnik, varilni tehnolog, sistemski in`eniring bilo potrebno za varjenec “naslon za roke”: 1. dolo~iti tehnologijo za avtomatizacijo varjenja; 2. konstruirati vpenjalne priprave in namenski avtomat za varjenje; Ostale splo{ne zahteve, ki niso bile podane na risbah in jih je potrebno upo{tevati pri snovanju in izdelavi: – 2500 ustrezno zavarjenih kosov na dan za dobo 5 let; pnevmatsko vpenjanje; vgradnja senzorjev za pri sotnost kosov in pravilno vstavljenost; kontrola vpe-tja in izpetja na varilnih pripravah in ustrezna indikacija nepravilnosti; lahko dostopne in nastavljive naslon-ske to~ke; – nastavljanje parametrov delovanja preko tipkovnice in displeja; avtomatski in kora~ni na~in dela; zadovoljivi uvari (makrografja); izdelava analize FMEA ob sodelovanju kupca, 3.2 Določitev tehnologije za avtomatizacijo varjenja za naslon za roke Na osnovi zahtev in kriterijev za izbiro avtomatizacije varjenja smo se odločili za izvedbo namenskega avtomata za varjenje zaradi: - tehnologije varjenja - postopek MIG/MAG z dvema gorilnikoma hkrati - manjše deformacije, večja produktivnost; - manjši investicijski stroški glede na varilski robot; - velikih dnevnih serij - 2500 kosov na dan za 5let. 3.3 Konstruiranje in izdelava avtomata za varjenje naslona za roke Na osnovi zahtev, opisanih pod točko 3.1, in ugotovitev pri varjenju smo konstruirali avtomat. Karakteristike oz. posebnosti avtomata: - varjenje z dvema gorilnikoma hkrati (gorilnik posebne izvedbe); - uporaba dveh vpenjalnih mest z zasučno vrtljivo mizo; - digitalno vnašanje vseh tehnoloških parametrov s pomočjo displeja; - možnost shranjevanja v spomin 99 varilnih programov; - digitalna nastavitev varilnih parametrov na varilni opremi (VPS 4000 Varstroj); - uporaba različnih varilskih parametrov varilnega izvora na enem zvarjencu - programsko »klicanje« ustreznih »jobov«; - avtomatski in koračni način dela; - servomotor z enkoderjem za vzdolžni pomik varilne pištole - X-os; 54 Ventil 3 /2007/ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Slika 3. Vpenjalni gnezdo z rotacijo ?-osi Slika 4. Pregled (prikaz) osi na avtomatu – servomotor z enkoderjem za pre~ni pomik varilne pi{tole – Y-os; – servomotor z enkoderjem za vi{inski pomik varilne pi{tole – Z-os; – servomotor z enkoderjem za obra~anje pri kro`nem varjenju – ?-os; – vodno hlajena osovina pri ?-osi. 4 Varilni robot + robot manipulator – primer iz prakse 4.1 Varilni manipulator robot + robot Za potrebe naro~nika je bilo potrebno izbrati in koncipirati fleksibilno aplikacijo, ki bo v prvi vrsti namenjena za varjenje mul~arjev razli~nih tipov (razli~ne dol`ine in premeri), omogo~ati pa mora tudi visoko fleksibilnost zaradi novih izdelkov, ki se bodo varili na izbrani opremi. V sodelovanju s kupcem se je napravila analiza morebitnih produktov, ki se bodo robotsko varili. Tako smo pri{li do zaklju~ka, da mora oprema omogo~ati varjenje izdelkov dol`ine do 3000 mm ter premera do 1400 mm. V sami varilni robotski celici se je predvidel en varilni in en manipulativni robot. S tem je bila omogo~ena visoka fleksibilnost same robotske celice, ki se lahko uporablja za zelo {irok spekter izdelkov. 4.2 Dolo~itev tehnologije za varilno robotsko celico za varjenje mul~arjev Slika 5. Avtomat za varjenje naslona roke VARSTROJ AVKV-2GM Slika 6. Avtomatizirano varjenje mul~arja – robota AX-V4L in AX-V16 Ventil 3 /2007/ 55 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Slika 7. Vodno hlajeni gorilnik MTXCW-5031 in pnevmatsko prijemalo MHZ2-25D Ko so bile dolo~ene osnove za projektiranje varilne robotske celice, se je specificirala oprema, ki je vgrajena v sistem. Izbrana je bila robotska varilna oprema v konfiguraciji: 1. varilni robot Almega AX-V4L AP (slika 8): – 6-osni zglobni robot z delovnim podro~jem 6,53 m2 x 340°, – nosilnost 4 kg na {esti osi ter ponovljivost +/–0,1 mm, – robotska roka je votle izvedbe (pomembno zaradi vmesnega cevnega paketa), ki omogo~a neskon~no vrtenje {este osi in – podajalni mehanizem za dodajni material na robotski roki; 2. robotsko krmilje AX-C: – visoko zmogljiva CPU-enota (osnova PC, krmiljenje do 54 osi), – sistem deluje na osnovi Windows NT, – spremljanje velikega {tevila funkcij (nastavljanje varilnih parametrov, arhiviranje …) in – funkcionalna u~no-komandna enota; 3. varilni izvor VPS 4000: – 400 A izmeni~ni pulzni varilni izvor, – sinergijski ali ro~ni na~in izbire varilnih parametrov in – vgrajen robotski vmesnik (nemotena komunikacija z robotskim krmiljem); 4. vodno hlajen varilni gorilnik MTX- CW-5031 (slika 7): – ukrivljen gorilnik (omogo~a optimalno lego varjenja), – vgrajen {ok senzor (izklop ser-vopogona ob koliziji), – eksterni hladilni agregat in – samodejno kalibriranje; 5. dodatna varilna oprema AX4L-XCW5031-DP4: – {tirikolesni podajalni mehanizem za dodajni material, – vmesni cevni paket in – vodilo z nosilcem dodajnega materiala. Po dolo~itvi robotske varilne opreme so se dolo~ile periferne naprave, ki slu`ijo za manipulacijo z varjenci: Slika 8. Varilni robot Almega AX-V4L AP 1. Vrtljivi pozicioner P1000 V Robo s podpornim delom: – ponovljivost pozicioniranja je +/– 0,1 mm in – robotsko krmiljena eksterna servo os. Da bi zadostili `e v uvodu omenjeni zahtevi, da mora biti varilna robotska celica ~im bolj fleksibilna, smo k prej opisanim komponentam dodali {e robot za manipulacijo. Ta zajema: 2. Robot-manipulator Almega AX-V16 (slika 9): – 6-osni zglobni robot z delovnim podro~jem 4,15 m2 x 340° in – nosilnosti 16 kg na {esti osi ter ponovljivostjo +/–0,1 mm. 3. Pnevmatsko prijemalo MHZ2-25D (slika 7): – pnevmatske kle{~e za prijem in – za{~ita pred preobremenitvijo {este robotske osi. V celico je integrirana glavna komandna omara, v katero so vgrajene vse varnostne komponente (varnostni modul, krmilje za komunikacijo med robotskim krmiljem in varnostnimi komponentami ter mo~nostne komponente za priklop celotnega sistema na elektri~no napetost). Podajanje oz. nastavljanje funkcij, kot je u~enje oz. programiranje robota, se izvaja s pomo~jo u~nega pulta (teach panel). Varilna robotska celica je izdelana z namenom, da je ~im bolj fleksibilna. Sistem je opremljen s funkcijo Multi-Synchromotion, ki omogo~a sinhrono gibanje robota z eksterno osjo pozicionerja. Funkcija »multi« nam omogo~a izbiro posameznega mehanizma tako, da lahko posebej uporabljamo varilni robot s pozicionerjem, varilni robot samostojno (brez pozicionerja) ali varilni robot skupaj z robotom za manipulacijo in pozicionerjem. Oba robota sta komunikacijsko povezana in se medsebojno kontrolirata, tako da med njima ne more priti do Slika 9. Robot manipulator Almega AX-V16 56 Ventil 3 /2007/ PODJETJA PREDSTAVLJAJO kolizije. S tem sistemom lahko npr. z medtem ko nam to pozicijo varilni pripravi. Manipulativni robot lahko robotom za manipulacijo podajamo robot zavari na predhodno polo`en jemlje varjence iz avtomatske ali in dr`imo posamezno pozicijo, kos oz. varjenec, ki je vpet na varilni ro~ne podajalne priprave. Na sliki 10 lahko vidimo varilno robotsko celico po zaklju~ku projektiranja. Pri zasnovi varilne robotske celice, ki naj omogo~a ~im vi{jo fleksibilnost, je potrebno zelo paziti, da se dolo~ene zahteve ne postavijo pre{iroko oz. prezahtevno. V nasprotnem primeru je lahko varilna robotska celica zelo neu~inkovita. Preproste re{itve vodijo k la`jemu obvladovanju situacije in posredno k manj{im stro{kom zagona in vzdr`evanja – primer ro~ne podajalne naprave. Viri: Dokumentacija podjetja Varstroj Slika 10. Varilna robotska celica VRC-1GM (V4L + V16) Ventil 3 /2007/ 57 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Predstavitev podjetja HPE, d. o. o. Zgodovina podjetja HPE, d. o. o. (v nadaljevanju HPE), sega v leto 1991, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno podjetje za servis kompresorskih postaj v večjih slovenskih podjetjih. Podjetje je začelo z dvema zaposlenima, s servisom kompresorskih enot različnih proizvajalcev in z lastno izdelavo manjših kompresorskih enot. Leta 1994 je podjetje pridobilo zastopstvo za ameriško multinacionalno podjetje Ingersoll-Rand (v nadaljevanju IR), ki je svetovno največji proizvajalec opreme za proizvodnjo in pripravo stisnjenega zraka. Od takrat naprej sta začela naraščati tako letni promet podjetja kot tudi število zaposlenih. Leta 1998 je podjetje kupilo lastne poslovne prostore v industrijski coni Ljubljana Črnuče, ki jih je kasneje tudi razširilo. Od leta 1998 je zastopnik ameriškega podjetja FCI, ki proizvaja merilno opremo za pretok plinov. Leta 2000 pa je bila podpisana pogodba za zastopanje podjetja K-TEK, za področje nivojske merilne opreme, in podjetja Gemini, katerega glavna dejavnost so digitalni registratorji. Podjetje HPE je registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo. Njegove dejavnosti so proizvodnja in servis industrijskih strojev in naprav (kompresorske postaje), zastopanje in posredovanje, trgovina na debelo ter projektiranje. Glavno področje delovanja so celovite rešitve na področju komprimiranega zraka in merilni sistemi v industriji. Trenutno je v podjetju redno zaposlenih 15 ljudi. Pridobili so tudi certi-Ikat ISO 9001:2000. Podjetje HPE je v začetku 2007 preselilo svoje poslovne prostore na Dolenjsko cesto 83 v Ljubljani, Slovenija, Telefon: +386-1-5631-352, +386-1-5632-063, Faks: +386-1-5631-351, internet: http://www.hpe.si, e-mail: info@hpe.si Kompresorska postaja s turbinskimi kompresorji Nova lokacija podjetja O P© HPE d.o.o., Ljubljana T: 01-5631-352 info@hpe.si I: www.HPE.si ¦ Strokovna pomoč pri iskanju celovite rešitve komprimiranega zraka z meritvami in analizo obstoječega stanja. ¦ Ugotavljanje prihranka energije in izdelava simulacij. ¦ HPE je servisno orientirano podjetje, ki izvaja servis na vseh tipih kompresorskih postaj. ¦ Ultrazvočni in 5PM pregled vijačnih blokov za zagotavljanje nemotene proizvodnje in preventivnega vzdrževanja. ¦ Lastni razvoj krmilnih in nadzornih sistemov PLC kompresorskih postaj zaprihranek energije. ¦ Izvedba kompresorske postaje na ključ, z izdelavo PZI in PID dokumentacije. ¦ Uradni zastopnik za prodajo in servis kvalitetne opreme za komprimiran zrak svetovno največjega proizvajalca INGERSOLL-RAND, ter merilne opreme FCI, GEMINI, KTEK. 58 Ventil 3 /2007/ LITERATURA-STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige [1] Corrion, J.-P.: Process Control: Theory and Applications - Knjiga predstavlja široko pahljačo metod identiIkacije in krmiljenja procesov z opisom in zgledom za primerjanje. Obravnavani so tako klasični pristopi linearnih krmilnih sistemov z upoštevanjem prenosnih funkcij kot tudi sodobna digitalna krmil-ja z nelinearnim delovanjem in senzorji stanja parametrov. Posebna predznanja za razumevanje gradiva niso potrebna. Knjiga je namenjena tako študentom kot strokovnjakom v industriji. - Zal.: Springer Verlag, 233 Spring St., New York, NY 10013; 2004; ISBN 1-85233-776-1; obseg: 752 strani, cena: 149,00 USD. [2] Davies, E. R.: Machine Vision: Theory, Algorithms, Practicalities (tretja izdaja) - Strojni vid je v zadnjih 40 letih postal zrelo področje tehnike, uporabno na mnogih področjih avtomatizacije, nadzora, robotike, vodenja vozil ipd. Knjiga obravnava za strokovnjake in študente sorazmerno zahtevne teoretične osnove in praktične napotke za snovanje, analizo in gradnjo takšnih sistemov. - Zal.: Elsevier/Morgan Kaufmann Publishers, 500 Šansom St., Suite 400; San Francisco, CA 94111, USA; 2005; ISBN 0-12-206093-8; obseg: 934 strani; cena: 79,95 USD. [3] Goldberg, D. E.: The Entrepreneuril Engineer [In enir podjetnik] - Knjiga predstavlja zgoščena priporočila za oblikovanje nove vrste tehniških strokovnjakov - inženirjev, ki združujejo tehniška (know-how), poslovna in organizacijska znanja, potrebna za uspešno vodenje tehnoloških podjetij. Obravnavana vprašanja, kot so: kako občutiti bistvo in veselje ukvarjanja s tehniko, natančna opredelitev ciljev in motivacija sodelavcev, organizacija in ~as-ovna natan~nost vodenja, hitro in razumljivo pisno in ustno predstavljanje, razvoj dobrih med~love{kih odnosov, eti~no delovanje, vodenje strokovnih timov, funkcionalna organizacija, izkori{~anje tehnolo{kih prednosti ipd. – Zal.: John Wiley & Sons Inc., 111 River St., Hobo-ken, NJ 07030, USA; 2006; ISBN 0-470-00723-0; obseg: 200 strani; cena: 39,95 USD. [4] Hundal, M. S.: Cost-Eficient Design – Knjiga obravnava parametre stro{kov, ki vplivajo na procese na~rtovanja, konstruiranja izdelkov in njihov razvoj. Opisuje preverjene postopke in omogo~a razumevanje njihovega vpliva na stro{ke razvoja izdelkov. Namenjena je predvsem in`enirjem iz prakse, zanimiva pa bo tudi za {tudente. Originalna ina~ica knjige je `e nekaj ~asa prodajna uspe{nica v Evropi. – Zal.: ASME Press/Springer Verlag; 2006; ISBN: 0-7918-0250-7 (Order no.: 802507 – naro~ilo na in-ternetnem naslovu: www.asme. org/catalog); obseg: 600 strani; cena: 130,00 USD (104,00 USD ~lani). [5] Lakhtakia, A. (ed.): The Handbook of Nanotechnology: Nanometer Structures Theory, Modeling, and Simulation – Priro~nik iz serije o nanoteh-nologiji je namenjen predvsem mladim raziskovalcem. Te`i{~a obravnave so modeliranje in simulacija nanostruktur. Gradivo obsega osem poglavij: tanko-plastne nanostrukture, fotoni~ne strukture, kvantne pike, ogljikove nanocevke, atomske tehnike, nanomehanika, nanofluidika in procesiranje kvantnih informacij. Uporaba priro~nika predpostavlja ustrezne stopnje strokovnega predznanja. – Zal.: ASME Press, Three Park Ave., New York 10016-5990, USA v sodelovanju s SPIE Press and Professional Engineering Publishing, U. K.: 2004; ISBN 0-7918-0215-9; obseg: 575 strani; cena: 88,00 USD (70,00 USD ~lani). [6] Martin, J.: Materials for Engineering (tretja izdaja) - Priročnik, namenjen predvsem študentom strojništva in gradbeništva, je po besedah uredništva postal »moderna klasika«. Prvi del obravnava tehnične materiale in njihove lastnosti, drugi del pa podrobneje prikazuje strukturno primerjavo njihovih lastnosti z upoštevanjem kovin in njihovih zlitin, stekla in keramike, polimerov in sodobnih kompozitov. - Zal.: CRC Press LLCA/Voodhead Publishing Ltd., 6000 Broken Sound Pkwy. NW Suite 300, Boca Raton, FL 33487, USA; 2006; ISBN 0-8493-8780-9; obseg: 252 strani; cena: 80,00 USD (broširano). [7] Saporita, R.: Managing Risks in Design and Construction Projects - Vodenje projektov je veščina časovnega in cenovnega načrtovanja ob zaznavanju in upoštevanju postopkov in potrebnih orodij za kakovostno, varno in pravočasno gradnjo strojev, postrojev ali objektov v okviru razpoložljivega proračuna. Ta knjiga omogoča razumevanje tveganja pri vodenju projektov od snovanja do izvedbe in primopredajnih preskusov. - Zal.: ASME Press, Three Park Ave., New York, NY 10016-5990; 2006; ISBN 0-7918-0243-4; obseg: 150 strani; cena: 69,00 USD (55,00 USD člani). Novo priporočilo za preskušanje in zamenjavo hidravličnih gibkih cevovodov Revija Ölhydraulik und Pneumatik (O + P 50(2006)1 – str. 8) je `e poro~ala o t. i. Fachauschuss – Informationsblatt 015, ki se nana{a na temo presku{anja in zamenjavo hidravli~nih gibkih cevovodov (Prü fen und Auswechseln von Hydraulikschlauchleitungen). V maju 2006 pa je bila objavljena posodobljena ina~ica informacijskega lista, ki po- Ventil 3 /2007/ 59 LITERATURA-STANDARDI - PRIPOROČILA enostavlja zahteve usposobljenosti osebja za opredeljena opravila in je nastala na temelju stali{~a dr`avnega pododbora za predpise o varnosti pri delu. Vpra{anje je spro`ilo podjetje BG Chemie. Nem{ka ina~ica informacijskega lista (izdaja 10/2006) je prevedena tudi v angle{~ino, saj mnoga podjetja, ki poslujejo v svetovnih razse`nostih, `elijo tudi pri svojih predstavnikih in zastopnikih v drugih dr`avah upo{tevati obravnavano priporo~ilo (verjetno osnutek standarda). Obe ina~ici informacijskega lista sta na voljo na spletnih straneh: -- http://www.bgmetallsued.de/ downloads/015_MFS_A2006-05_ Hydraulik- Schlauchleitungen.pdf (nem{ko) -- http://www.bgmetallsued.de/ downloads/015_mfs_A20006-10_hydraulic-hoseassemblies.pdf (angle{ko) Po O + P 50(2006)11–12, str. 546 pripravil A. Stu{ek Integralni seznami standardov SIST EN, SIST EN ISO in SIST ISO za področja fluidne tehnike (stanje 1. 11. 2006) Integralne sezname standardov SIST Ventilu 8(2002)2. Medtem je pri{lo dov SIST (stanje 1. nov. 2006), ki se za podro~ja fluidne tehnike s stanjem do {tevilnih sprememb in dopolnil, nana{ajo na vsa podro~ja fluidne teh-oktober 2000 smo v ve~ nadaljevan- tako da bomo v naslednjih {tevilkah nike, ki jih obravnava tehni~ni odbor jih objavili v na{i reviji, za~en{i z v ve~ nadaljevanjih objavili pren- SIST/TC – HPV. Ventilom 6(2000)4 in dodatno {e v ovljeni seznam veljavnih standar- Seznam standardov SIST EN – stanje november 2006 [t. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Oznaka dokumenta Leto izdaje Slovenski naslov Izvirni – angle{ki naslov SIST EN 19:2002 2002 Industrijski ventili - Ozna~evanje kovinskih ventilov Industrial valves - Marking of metallic valves SIST EN 558-1:2000 2000 Industrijski ventili - Vgradne dol`ine kovinskih ventilov za uporabo v cevovodih s prirobnicami - 1. del: S PN ozna~eni ventili Industrial valves - Face-to-face and ISO tre-to-face dimensions of metal valves for use in flanged pipe systems - Part 1: PN-desig-nated valves SIST EN 558-2:2000 2000 Industrijski ventili - Vgradne dol`ine kovinskih ventilov za uporabo v cevovodih s prirobnicami - 2. del: S Class ozna~eni ventili Industrial valves - Face-to-face and ISO tre-to-face dimensions of metal valves for use in flanged pipe systems - Part 2: Class-designated valves SIST EN 593:2004 2004 Industrijski ventili - Kovinske lopute Industrial valves - Metallic butterfly valves SIST EN 736-1:2000 2000 Ventili - Terminologija - 1. del: Definicija osnovnih vrst ventilov Valves - Terminology - Part 1: Definition of types of valves SIST EN 736-2:2000 2000 Ventili - Terminologija - 2. del: Definicija sestavnih delov ventilov Valves - Terminology - Part 2: Definition of components of valves SIST EN 736-3:2000 2000 Ventili - Terminologija - 3. del: Definicije pojmov Valves - Terminology - Part 3: Definition of terms SIST EN 736-3:2000/ A1:2002 2002 Ventili - Terminologija - 3. del: Definicije pojmov - Dopolnilo A1 Valves - Terminology - Part 3: Definition of terms - Amendment A1 SIST EN 1074-1:2001 2001 Ventili za oskrbo z vodo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 1. del: Splo{ne zahteve Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 1: General requirements SIST EN 1074-2:2001 2001 Ventili za oskrbo z vodo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 2. del: Zapirni ventili Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 2: Isolating valves 60 Ventil 3 /2007/ LITERATURA-STANDARDI - PRIPOROČILA 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 SIST EN 1074-2:2001/A1:2004 2004 Ventili za oskrbo z vodo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 2. del: Zapirni ventili Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 2: Isolating valves SIST EN 1074-3:2001 2001 Ventili za vodooskrbo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 3. del: Protipovratni ventili Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 3: Check valves SIST EN 1074-4:2001 2001 Ventili za vodooskrbo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 4. del: Prezra~evalni in odzra~evalni ventili Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 4: Air valves SIST EN 1074-5:2001 2001 Ventili za vodooskrbo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 5. del: Regulacijski ventili Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 5: Control valves SIST EN 1074-6:2004 2004 Ventili za vodooskrbo - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi - 6. del: Hidranti Valves for water supply - Fitness for purpose requirements and appropriate verification tests - Part 6: Hydrants SIST EN 1171:2003 .2003 Industrijski ventili - Lito`elezni zasuni Industrial valves - Cast iron gate valves SIST EN 1267:2000 2000 Ventili - Presku{anje preto~ne upornosti z vodo Valves - Test of flow resistance using water as test fluid SIST EN 1349:2001 2001 Regulacijski ventili za industrijske procese Industrial process control valves SIST EN 1349:2001/ AC:2002 2002 Regulacijski ventili za industrijske procese - Dopolnilo AC Industrial process control valves - Amendment AC SIST EN 1503-1:2001 2001 Ventili - Materiali za ohi{ja in pokrove - 1. del: Jekla, specificirana v evropskih standardih Valves - Materials for bodies, bonnets and covers - Part 1: Steels specified in European Standards SIST EN 1503-2:2001 2001 Ventili - Materiali za ohi{ja in pokrove - 2. del: Jekla, ki niso specificirana v evropskih standardih Valves - Materials for bodies, bonnets and covers - Part 2: Steels other than those specified in European Standards SIST EN 1503-3:2001 2001 Ventili - Materiali za ohi{ja in pokrove - 3. del: Lita jekla, specificirana v evropskih standardih Valves - Materials for bodies, bonnets and covers - Part 3: Cast irons specified in European Standards SIST EN 1503-3:2001/AC:2001 2001 Ventili - Materiali za ohi{ja in pokrove - 3. del: Lita jekla, specificirana v evropskih standardih - Dodatek AC Valves - Materials for bodies, bonnets and covers - Part 3: Cast irons specified in European Standards - Amendment AC SIST EN 1503-4:2003 2003 Ventili - Gradiva za ohi{ja in pokrove - 4. del: Bakrove zlitine, dolo~ene v evropskih standardih Valves - Materials for bodies, bonnets and covers - Part 4: Copper alloys specified in European Standards SIST EN 1983:2006 2006 Industrijski ventili – Jekleni krogelni ventili Industrial valves - Steel ball valves SIST EN 1984:2001 2001 Industrijski ventili - Jekleni zasuni Industrial valves - Steel gate valves SIST EN 12266-1:2003 2003 Industrijski ventili - Presku{anje ventilov - 1. del: Tla~ni preskusi, postopki presku{anja in prevzemni pogoji -Obvezujo~e zahteve Industrial valves - Testing of valves - Part 1: Pressure tests, test procedures and acceptance criteria - Mandatory requirements SIST EN 12266-2:2003 2003 Industrijski ventili - Presku{anje ventilov - 2. del: Preskusi, postopki presku{anja in prevzemni pogoji - Dodatne zahteve Industrial valves - Testing of valves - Part 2: Tests, test procedures and acceptance criteria - Supplementary requirements SIST EN 12288:2004 2004 Industrijski ventili – Zasuni iz bakrovih zlitin Industrial valves - Copper alloy gate valves SIST EN 12334:2001 2001 Industrijski ventili - Protipovratni ventili iz jeklenih litin Industrial valves - Cast iron check valves SIST EN 12334:2001/ A1:2004 2004 Industrijski ventili - Lito`elezni protipovrat-ni ventili Industrial valves - Cast iron check valves SIST EN 12334:2001/ AC:2003 2003 Industrijski ventili - Lito`elezni protipovrat-ni ventili - Dopolnilo AC Industrial valves - Cast iron check valves SIST EN 12351:2000 2000 Industrijski ventili - Za{~itni pokrovi za prirobni~ne ventile Industrial valves - Protective caps for valves with flanged connections Ventil 13 /2007/ 61 LITERATURA-STANDARDI - PRIPOROČILA 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 SIST EN 12516-1:2005 2005 Industrijski ventili - Trdnost ohi{ja - 1. del: Tabelari~na metoda za jeklena ohi{ja Industrial valves - Shell design strength - Part 1: Tabulation method for steel valve shells SIST EN 12516-2:2004 2004 Industrijski ventili - Trdnost ohi{ja - 2. del: Metoda za izra~un ohi{ij jeklenih ventilov Industrial valves - Shell design strength - Part 2: Calculation method for steel valve shells SIST EN 12516-3:2003 2003 Ventili - Trdnost ohi{ja - 3. del: Eksperimentalna metoda Valves - Shell design strength - Part 3: Experimental method SIST EN 12516-3:2003/AC:2004 2004 Ventili - Trdnost ohi{ja - 3. del: Eksperimentalna metoda Valves - Shell design strength - Part 3: Experimental method SIST EN 12567:2001 2001 Industrijski ventili - Zapirni ventili za uteko~injeni zemeljski plin - Zahteve za ustreznost in ustrezni preskusi Industrial valves - Isolating valves for LNG - Specification for suitability and appropriate verification tests SIST EN 12569:2000 2000 Industrijski ventili - Ventili za kemi~no in petrokemi~no procesno industrijo - Zahteve in preskusi Industrial valves - Valves for chemical and petrochemical process industry - Requirements and tests SIST EN 12569:2000/ AC:2001 2001 Industrijski ventili - Ventili za kemi~no in petrokemi~no procesno industrijo - Zahteve in preskusi - Dodatek AC Industrial valves - Valves for chemical and petrochemical process industry - Requirements and tests - Amendment AC SIST EN 12570:2001 2001 Industrijski ventili - Metoda za dimenzioniranje koles in ro~ic Industrial valves - Method for sizing the operating element SIST EN 12627:2000 2000 Industrijski ventili - Zunanji varilni nastavki za jeklene ventile Industrial valves - Butt welding ends for steels valves SIST EN 12760:2000 2000 Ventili - Notranji varilni nastavki za jeklene ventile Valves - Socket welding ends for steel valves SIST EN 12982:2001 2001 Industrijski ventili - Vgradne dol`ine za ventile z zunanjim varilnim nastavkom Industrial valves - End-to-end and centre-to-end dimensions for butt welding end valves SIST EN 13397:2002 2002 Industrijski ventili - Ventili z opnami iz kovinskih materialov Industrial valves - Diaphragm valves made of metallic materials SIST EN 13709:2003 2003 Industrijski ventili - Jekleni zapirni ventili in zapirni protipovratni ventili Industrial valves - Steel globe and globe stop and check valves SIST EN 13774:2003 2003 Ventili za plinske razdelilne sisteme z najve~jim dovoljenim delovnim tlakom, manj{im ali enakim 16 bar - Zahteve glede uporabnosti Valves for gas distribution systems with maximum operating pressure less than or equal to 16 bar - Performance requirements SIST EN 13789:2003 2003 Industrijski ventili - Lito`elezni ventili Industrial valves - Cast iron globe valves SIST EN 14141:2004 2004 Armature za transport zemeljskega plina po cevovodih – Zahteve glede uporabnosti in presku{anje Valves for natural gas transportation in pipelines - Performance requirements and tests SIST EN 26553:2000 2000 Avtomati~ni izlo~evalniki kondenzata - Ozna~evanje (ISO 6553:1980) Automatic steam traps - Marking (ISO 6553:1980) Nadaljevanje sledi v reviji Ventil 13(2007)2 Seznam oglaševalcev ENERPAC GmbH, Germany 29 LAMA, d. d., Dekani 1 FESTO, d. o. o., Trzin 1, 64 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 8 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrov~e 4 NATIONAL INSTRUMENTS, d. o. o., Celje 50 HIB, d. o. o., Kranj 52 OLMA, d. d., Ljubljana 1 HPE, d. o. o., Ljubljana 58 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 1, 14 HYDAC, d. o. o., Maribor 38, 50 PARKER HANNIFIN (podru`nica v N. M.), Novo mesto 1 HYPEX, d. o. o., Lesce 23 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 63 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 1 PS, d. o. o., Logatec 36 JAK[A, d. o. o., Ljubljana 28 VARSTROJ, d. d., Lendava 57 KLADIVAR, d. d., @iri 2 62 Ventil 3 /2007/