ISSN 0351-6407 Več ko ima leto dni, se vreme v aprilu spremeni. Murska Sobota, 30. marca 2000, leto Lil, št. 13, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT REPORTAŽA, str. 16-17 INTERVJU, str. 1O Nekoliko hladneje bo. Nadaljevalo se bo nestalno vreme. — Viktorijanski glamur hrušk, sliv in jabolk JOŽE GRAJ Naša šola, naša Cerkev? V javnosti še vedno odmevajo besede nadškofa dr. Franca Rodeta, češ da »ta šola ni naša šola, z njo se ne bomo nikoli strinjali moramo jo spremeniti - v spoštovanju vsakega prepričanja, ampak naj se spoštuje tudi naša navzočnost v tem prostoru«. Poleg tega naj bi sedanja šolska zakonodaja po Rodetovih besedah nolnoma ignorirala slovenske vernike, ker da so učbeniki na-’pisani v ateističnem duhu, in to kljub temu, daje, kot je bilo Z ' dieno v anketi revije Didakta, v slovenskih šolah vernih 80 Odstotkov šolarjev ter polovica učiteljev. Seveda je res, da ta šola ni takšna, kot bi si jo želeli posamezni krogi v okviru Cerkve na Slovenskem, še zlasti pa njen metropolit dr. Rode. Če naj bi bila po njihovi meri, potem bi verjetno morali povsod po šolah izobesiti križe in uvesti kot obvezni predmet verouk, pri katerem bi širili samo nauke rimskokatoliške Cerkve. Pa si to, kar poudarja ožji krog Cerkve, res želi večina vernih učiteljev in učencev? Še zdaleč pa ne more biti res, da bi bili dandanes v laični javni šoli pri nas verni učitelji in učenci zapostavljeni in prikrajšani. Med njimi jih je takšno mnenje (v anketi Dela) izrazilo kar 91 odstotkov. Resnici na ljubo so se verni učitelji v prejšnjem sistemu bali javno obiskovati verske obrede, učencem pa so posamezniki »nagajali« zaradi obiskovanja verouka. Ampak preteklost je za nami. In sedanja slovenska šolska zakonodaja je, če' to Cerkev prizna ali ne, evropsko naravnana. Ob vsem tem se poraja tudi vprašanje: Ali je ta Cerkev naša Cerkev? VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN OLGA ABRAHAM HODOŠ 31 9205 HODOŠ Riki Zadravec s harmoniko nad Mozarta Nenavadna ekološka akcija [BREZPLAČNI KOMMERS OGLASNIK Vodnjak s trupli in orožjem L . -'v/-* FOTOGRAFIJA: N. JUHNOVi Nogomet LOKALNA SCENA V Negovi nihče nič ne ve str. 4 KRONIKA Bela košnja na cesti str. 17 Denia in Hadžiča odpustili aže, da pri soboški Muri niso imeli srečne roke pri angažiranju novih igralcev v spomladanskem delu prvenstva v prvi državni ligi. Potem ko so pred dnevi odpustili napadalca Brkiča, so se tokrat odpovedali še brazilskemu napadalcu Deniu in obrambnemu igralcu Hadžiču, ki s svojimi dosedanjimi nastopi nista zadovoljila strokovnega vodstva Mure. LOKALNA SCENA, str. 5 Ljutomerčani se ne bodo otresli vrst v upravni enoti, dobili pa bodo ISO-dokumente ““l inuli konec tedna so se I pri Gradu na Goričkem I zbrali radiestezisti, jamarji in bioenergetiki, da bi očistili vodnjak, v katerem naj bi bili še zdaj ostanki trupel ruskih vojakov, topovi in drugo orožje. Za slednje je to skoraj gotovo, saj so tudi sami domačini potrdili, da so pred leti zmetali v vodnjak nekaj pušk. Le-ta stoji poleg gradu, v katerem naj bi bila med drugo svetovno vojno vojaška bolnišnica. Bioenergetik in radiestezist Peter Perš iz Murske Sobote je mnenja, da zatrpan vodnjak negativno deluje na energije, ki se sproščajo iz gradu in okolice. Doslej so iz vodnjaka izvlekli le nekaj gospodinjskih odpadkov in kupe blata. Akcija naj bi trajala več mesecev, vendar je vprašanje, ali bo celotni projekt lahko trajal tako dolgo, saj en »očiščevalni« dan stane sto tisočakov. TK ■ Čiščenja vodnjaka so se lotili pomurski radiestezisti, bioenergetiki, jamarji iz Domžafin domačini. GOSPODARSTVO V Agromerkurju so odsekali zadružne Petelinje glave. str. 6 NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS '30. marec 2000, w Iz New Yorka Leseni politik in zvita lisica Ameriški predsednik lahko postane le tisti, ki bo dajal dovolj zmeren videz meriški državljani, ki se bodo 7. novembra odpravili na volišča izbirat novega predsednika ZDA, bodo imeli precej revno izbiro, ki bi se ji lahko reklo tudi odločanje za manjše zlo. Podpredsednik ZDA Al Gore je imel do pred kratkim na demokratski strani izzivalca, nekdanjega senatorja iz New Jerseyja in košarkarja v ligi NBA Billa Bradleyja, ki pa na predhodnih strankarskih volitvah ni uspel prepričati ljudi, da je zaradi gospodarskega razcveta čas za korenitejše spremembe na socialnem področju. Guverner Teksasa George Bush mlajši se je s pomočjo velikih količin denarja in strankarskega aparata znebil republikanskega izzivalca senatorja iz Arizone Johna Mccaina. A Polna usta Ameriški predsednik lahko postane ie tisti kandidat, ki bo imel za večino volivcev dovolj zmeren videz, ker skrajnosti prinašajo podporo manjšega dela levih ali desnih zagretežev. Oba kandidata glavnih strank - demokratske in republikanske - predstavljata kontinuiteto, čeprav imata polna usta obljub o takih in drugačnih reformah. Predvolilni dvoboj med podpredsednikom ZDA Alom Gorom in teksaškim guvernerjem Georgom Bushem, sinom nekdanjega predsednika, bo po pričakovanju analitikov nadvse umazan, poln nizkih udarcev, pri čemer bo ostala politika obeh kandidatov v senci razprav o takšnih ali drugačnih škandalih in moralni ali dejanski sposobnosti ali nesposobnosti za vodenje najmočnejše države na svetil. Nedolžna podoba Ameriški novinarji so se v začetku omenjanja Busha kot možnega predsedniškega kandidata malce zapičili v njegove težave z alkoholom in trdimi drogami, ki pa naj bi jih pustil za sabo. VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-• še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Ko-vač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M, Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SfT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk^odjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Medtem ko velja Al Gore za nekoliko »lesenega« politika, je Bush zvita lisica, ki se je veščine negativnih kampanj učil pri vodji očetove kampanje leta 1988 razvpitem Leeju Attwaterju, ki je tako očrnil demokratskega protikandidata Michaela Dukakisa, da je ta doživel za-nesljiv poraz, potem ko so mu dajale javnomnenjske ankete najprej ogromno prednost pred Bushem starejšim. Bush mlajši si je letos nadel nedolžno podobo in za zlivanje gnojnice na popularnega vietnamskega veterana Mccaina uporabil desne politične pridigarje in teksaške bogataše. Potek predvidljiv V dvoboju med Gorom in Bushem je potek kampanje predvidljiv. Gore bo skušal izkoristiti zasluge Clintonove administracije za gospodarsko blaginjo in volivce skušal prepričati, da je treba s proračunskim presežkom odplačevati javni dolg, kar bo ostalo, pa naj bi šlo za zelo potrebno nadgradnjo sistema socialne varnosti, zdravstvenega zavarovanja, okolja, izobraževanje in druge. Za Busha pa se zdi, vsaj zaenkrat, kot da bi pred- sednikovanje izkoristil za poravnavo vseh dolgov, ki jih ima do svojih bogatih podpornikov. Blefer Medtem ko je Bush starejši dobro poznal zunanjo politiko, je njegov sin glede tega več kot blefer. V njegov dosje je trdno zapisano ime Slovenije, ki jo je nekaj tednov po obisku premiera Drnovška in delegacije v Teksasu po aprilskem vrhu zveze NATO lani zamenjal s Slovaško. Al Gore na drugi strani pozna igro, vendar ima na glavi precej masla v zvezi z novopečenimi ruskimi bogataši, kot so Viktor Čer-nomirdin in drugi. Sicer pa primerjave med obema ni, saj Bush za zdaj ne vidi dlje kot ostrooki Sobočan do Rakičana, na kritike pa zamahne z roko, češ saj mi bo ata pomagal. ROBI POREDOŠI Meja na Hotizi Slovenski in medžimurski odmevi oslanec Zmago Jelinčič je na torkovi seji državnega zbora postavil predsedniku vlade Janezu Drnovšku vprašanje, zakaj slovenska policija od 1993. leta ne nadzorje levega brega Mure pri Hotizi, ampak opravlja le nadzor na katastrski meji. P Predsednik je odgovoril, daje bila katastrska meja določena kot temeljna kategorija za ugotavljanje suverenosti in da na tej podlagi deluje tudi diplomatska komisija, ki je v precejšnjem delu kopenske meje delo - pogojno rečeno - končala. Rekel je tudi, da vlada nikoli ni odločila, da se slovenska policija umakne. Informacijo o »umiku« naj bi pripravilo ministrstvo za notranje zadeve. Kar zadeva slovensko stran skoraj nič novega. So pa toliko bolj zagnani v Medžimbrju. V županijskem tedniku Medimurje, kjer razni četniki branijo hrvaško suverenost oziroma katastrske meje, ki naj bi ostale po njihovem državne meje, smo prebrali udaren naslov: Ostavke damo -granice ne damo! (Odstopili bomo, ne bomo pa dali meje!) Tako je izjavil na posebni tiskovni konferenci župan Medimur-ske županje Branko Levačič. »Kot župan vam rečem, da mora pričakovati, če bi kdo poskušal trgovati samo z enim kvadratnim milimetrom naše najmanjše županije na Hrvaškem, najbolj bučno reakcijo vseh 130.000 prebivalcev te županije. Mi smo bili v zgodovini vedno predmet trgovine, zato tega ne bomo več dopuščali. V svojem in tudi v imenu podžupanov zagotavljam, da bi v hipu, ko bi kdo poskušal trgovati z našim ozemljem, odstopil.« Evropska monetarna unija - evro izkušnje in perspektive Hlanice Evropske unije, z izjemo Velike Britanije, Danske, Švedske in Grčije, so 1. januarja 1999 uvedle skupno valuto z imenom evro. Valuta sedaj obstaja le v knjižni obliki, fizični kovanci in bankovci pa naj bi prišli v obtok 1. januarja 2002. Za zagotovitev denarne stabilnosti postavlja Maastrichtska pogodba za uvedbo evra pet pogojev. Proračunski primanjkljaj mora biti manjši od treh odstotkov vrednosti BDP, državni dolg mora biti manjši od 60 odstotkov BDP, inflacija ne sme presegati povprečne inflacije treh članic z najnižjo inflacijo za več kot 1,5- odstotne točke in dolgoročne obrestne mere morajo biti manj kot dve odstotni točki nad povprečjem obrestnih mer treh članic z najnižjo inflacijsko stopnjo. Poleg tega mora imeti država dve leti pred uvedbo evra stabilen tečaj domače valute. Evro zagotovil stabilnost . »Evropska monetarna unija - evro izkušnje in perspektive« je naslov posveta, ki sta ga pred nedavnim pripravila Kalandrovo društvo in ZLDS, ob tej priložnosti pa so predstavili še slovensko izdajo brošure »Evro-enotna evropska valuta«. Posvetovanja se je udeležilo več kot 50 strokovnjakov z inštitutov in univerz ter s področja gospodarstva in politike. Predavatelji, med njimi avtor brošure dr. Klaus Gretschmann, podpredsednik evropske banke dr. Ewald Nowotny in guverner banke Slovenije dr. France Arhar, so med drugim poudarili, daje uvedba enotne valute pomemben korak k evropski integraciji, da se je evro kljub mnogim pomislekom v dobrem letu obstoja uveljavil. Strokovnjaki menijo, daje skupna evropska valuta zagotovila stabilnost, nam je po posvetu povedal poslanec Feri Horvat. Inflacija se giblje med 1,6-in 1,8-odstotne točke eosnodarske nanovedi so Na sestanku poglavarstva Med-imurske županije je sodeloval tudi načelnik občine Sveti Martin na Muri Franjo Makovec, kije povedal, da ta čas delavci podjetja Hrvaške vode usposabljajo poti za kontrolo vodnih tokov na tem hrvaškem (hotiškem, op. p.) delu ozemlja. Gre za stare (zapuščene) poti in po njihovi ureditvi hrvaškim državljanom ne bo treba več prehajati slovenske meje, ko bodo šli na njive, lov, ribolov... Ob koncu prejšnjega tedna smo zasledili na Hotizi in v Veliki Polani (!) plakat ribiške družine Sv. Martin na Muri, ki je optimistične in napovedujejo nekaj več kot 3-odstotno gospodarsko rast. Vzporedno se uveljavlja evropska centralna banka, na Dr. Ewald Nowotnv. Feri Horvat in dr. France Arhar vabil ribiče na nedeljsko ureditev »šljunčare na Hotizi« (gramoznice). Nekaj naših ribičev seje res odzvalo in počistili so ribnika in okolico. Gre za gramoznici, ki sta v neposredni bližini, kjer je ugasnilo življenje mladega avtomobilista s Hotize. Medžimurci pa so pozvali na »zagovor« tudi hrvaškega poslanca SDP dr. Zdravka Tomca, ki je ob nedavnem obisku nakazal možnost menjave dela zemljišč k. o. Martin za slovensko zemljiško posest pri Ormožu. « Zdaj, ko je - kot se zdi - slovenska stran mirnejša (tudi hrvaških policistov ni velikokrat na obhodu na levem bregu Mure), so ofenzivnejši hrvaški lokalni politiki. Pri Sv. Martinu na Muri cionalne pa izgubljajo pomen. Ugodni kazalci Strokovnjaki so na posvetu ocenili, da so kazalci, ki naj bi pripeljali Slovenijo v evropsko denarno unijo, ugodni. Pri tem je pomemben podatek, da Slovenci dosegamo 72 odstotkov BDP, kljub temu pa bo morala država še veliko spremeniti glede tujih vlaganj in poskrbeti za prost pretok kapitala. Pred uvedbo evra bo, zaradi sprememb, ki jih prinaša, pomembno tudi soglasje socialnih partnerjev. Nikakor pa Slovenci ne sme se celo ogrevajo za ukinitev brada in gradnjo mostu čez Muro, ki naj bi povezoval Martin in Hotizo! To (in ne samo to) pomeni, da so za obmejno in meddržavno sodelovanje, le meja »mora« ostati tako, kot so si jo zarisali. Slovenci, zlasti tisti, ki živimo v »problematični coni«, seveda še naprej upamo, da bo medržavna meja struga Mure, v najslabšem »primeru« pa črta v določeni oddaljenosti od murskega nasipa. Kaj pa konkretno pomeni Drnovškova izjava, da je predlog kopenske meje »v precejšnjem delu končan«, si seveda lahko razlagamo tako ali drugače. Visoki predstavnik slovenskega parlamenta pa je že pred časom »rotil« podpisanega novinarja, češ kaj delate na Hotizi tako zgago; bolje bi bilo, ko bi sodelovali in se še naprej pogovarjali s predstavniki Sv. Martina na Muri. Morda ima celo prav, kajti če se soseda ne bosta dogovorila za dobre odnose, spora najbrž ne bodo rešili v Zagrebu in Ljubljani! Š. SOBOČAN ■ mo pričakovati, da bomo dobili evro takoj po vstopu v Evropsko unijo, saj bomo na skupno valuto morali čakati še najmanj dve leti po pridružitvi. Pomurski poslanec Feri Horvat je na posvetu med drugim zastavil še vprašanje o državah Evropske unije, ki skupne valute niso uvedle. Odgovor je bil, da naj bi jo Grčija sprejela kmalu, v Veliki Britaniji bodo zaradi »političnih zavor« o tem pripravili referendum, tako da bosta v bližnji prihodnosti ostali zunaj skupne evropske valute le še Švedska in Danska. DEJAN FUJS ■ fBIil , 30. marec 2000 AKTUALNO DOMA 3 Železnica Črna gradnja Trezen dogovor □ eprav je železnica eno od prometnih sredstev, ki najmanj onesnažujejo okolje, se dviga čuden prah nad deželo ob Muri že med gradnjo železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Pismo župana soboške občine Antona Slavica premieru Janezu Drnovšku smo objavili v prejšnji številki Vestnika, medtem ko je včeraj burila duhove pošiljka iz Ljubljane. Ministrstvo za okolje in prostorje namreč sporočilo, da daje Slovenskim železnicam dovoljenje za nadaljnjo gradnjo proge skozi mesto. Čeprav inšpektorjeva odločba, ki govori o ustavitvi del, uradno ni odpra- živijo tukaj. Izčrpali smo vse kompromise in možnosti treznega dogovarjanja. Gradnja železnice skozi mesto je popolna črna gradnja,« je ogorčen soboški župan Anton Slavic. Obenem meni, da se je ministrstvo za Na SPTŠ M. Sobota je pred kratkim »počilo« Številni očitki, rezultat pa kompromisna pomiritev Položaj v tekstilni usmeritvi naj bi bil katastrofalen vljena, je ministrstvo za okolje in prostor z izdajo svojega dokumenta njegovo odločitev posredno izničilo, s tem pa tudi odločitev upravne enote, ki je izdala negativno odločbo o priglasitvi del. Zanimivo je tudi, da je ministrstvo pritožbo železnice na inšpektorjevo odločbo zavrnilo, zdaj pa izdalo nov dokument, ki dovoljuje gradbena dela. »Država ne spoštuje zakonov« »Država se je odločila, da ne spoštuje zakonov ne ljudi, ki okolje in prostor za izdajo dokumenta odločilo zaradi ozadja, ki pravi, da soboška občina zahteva gradnjo nadvozov oziroma podvozov na ulicah, kjer se železnica križa s cesto. Še vedno čaka tudi na odgovor na pismo, ki gaje poslal premieru Janezu Drnovšku. Obenem mu je včeraj poslal telefaks, v katerem zahteva takojšnje srečanje. Protestni shod Če bo država vztrajala pri svojem, se bodo na protestnem shodu v Murski Soboti zbrali vsi prebivalci dežele ob Muri. »Problemi in zapleti, povezani z železnico, ne tarejo samo soboške, temveč tudi preostale pomurske občine,« poudarja Anton Slavic in obenem pravi, da glavnih cest v Murski 'Soboti še ne bodo zapirali, saj bi s tem prizadeli tudi tiste, ki niso krivi. Dodaja še: »Možnost pa za vsak primer ostaja!« Rok 48 ur _ Soboški župan je včeraj poskušal dobiti po telefonu tudi ministra za okolje in prostor Pa- vleta Gantarja, vendar mu to do konca redakcije ni uspelo. Povedal je, da je govoril z državnim sekretarjem, ki je pooblaščen za »sporno« področje, vendar po županovih besedah »nikakor nista prišla skupaj«. Župan Anton Slavic zdaj zahteva odgovor v 48 urah. Če tega ne bo, bodo pomurski župani ukrepali že ob koncu tedna. DEJAN FUJS ■ vileda Varujejo roke pred umazanijo in kemičnimi čistilnimi i sredstvi, ne vsebujejo latexa in so testirane proti alergijam. Gospodinjske rokavice VILEDA imajo z izjemo rokavic £ za enkratno uporabo že v ’ osnovni surovini sintetične t= gume dodan bombaž in so S zato zelo prijetne za nošenje. roke pa se v njih ne potijo. S POMLADNA NAGRADNA IGRA Zberite 3 simbole, sestavite napis VILEDA in ga pošljite na naslov HikoTrade Maribor. HIKO TRADE d.o.o.. Šentiljska cesta 42, 2000 Maribor, Tel:062/229 76 70 otem ko se je že nekaj časa govorilo, da je večji del učiteljev tekstilne usmeritve na Srednji poklicni tehniški šoli M. Sobota nezadovoljen z delom vodstva šole na čelu z ravnateljem Ludvikom Sukičem, je pred kratkim tudi »počilo«. Gre za pisno »interpelacijo o delu vodstva SPTŠ«, ki so jo oblikovali v aktivih učiteljev stro-kovno-teoretičnih predmetov, praktičnega pouka in krojnega risanja v tekstilni usmeritvi. V njej so navedeni številni očitki o domnevnih nepravilnostih vodstva šole, strateških napakah, nezadostnem zavzemanju pri reševanju problemov idr. Vse to naj bi vplivalo na »alarmantno znižanje vpisa osnovnošolcev na STPŠ, še posebej v tekstilni usmeritvi«, tako da naj bi bil položaj katastrofalen. Na prvem mestu je zapisan očitek, da vodstvo ne skrbi za stike med šolo in delodajalci na področju tekstilstva in konfekcije - izostanek ravnatelja na dveh dogovorjenih sestankih z generalnim direktorjem Mure Božom Kuharičem v šol. letu 1998/’99, nevzpostavljeni stiki z drugimi konfekcijskimi obrati v Pomurju ter neangažiranost pri navezavi stikov z Obrtno zbornico Pomurja in Gospodarsko zbornico Pomurja. Prav tako naj ravnatelj ne bi dovolj spremljal aktualnih zadev na področju tekstilnega šolstva in tekstilnega gospodarstva v Sloveniji, imel pa naj bi dovolj časa za najrazličnejša potovanja v tujino, npr. v Šrilanko, Ameriko, Kenijo ipd. Vodstvu šole tudi očitajo, da ni storilo ničesar za pridobitev novih tekstilnokonfekcijskih programov in da ni skrbelo za razvoj tekstilne usmeritve na STPŠ, da ne skrbi načrtno, premišljeno, sistematično in stalno za promocijo šole, daje ravnateljevo vodenje šole neodgovorno, češ da ne spremlja in ne kontrolira dela pedagoškosvetovalne službe, pomočnikov ravnatelja in drugih delavcev na šoli, ne sprejema nobenih sankcij zaradi (ne)dela idr. Kot smo zvedeli, so imeli o vsem tem že »interpelacijsko« zasedanje, na katerem so razčiščevali očitke in pripombe, vse skupaj pa seje končalo s »kompromisno pomiritvijo«. Juha se namreč nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha. In četudi očitki več ali manj držijo, je vprašanje, ali bi vodstvo šole lahko doseglo, da bi se v tekstilni program vpisalo več učencev, kajti gre za Širši problem, s katerim se ubadajo tudi drugod po Sloveniji. JG ■ Kaj imata skupnega Prekmurje in Hotiza? Piše: S. Švenda Raven lokalnih matadorjev aj imata skupnega Prekmurje in Hotiza? Nič. Hotiza je problem Hotižanov, ki so sicer, gledano z desnega slovenskega ali hrvaškega brega Mure, ravno tako Prekmurci kot Goričanci, vendar je problem samo njihov. Tako kot je problem železnice samo problem Goričkega, problem protiustavne uredbe o kamionskem prometu pa zgolj problem prebivalcev Cankarjeve ulice in še kakšnega nesrečnika, ki se mu podira hiša na Petanjcih. Skupnega problema v Prekmurju ni, ostajajo samo delni problemi posameznikov, ki se na ravni lokalnih matadorjev rešujejo tudi na tak način, da se s podpredsednikom vlade Podobnikom nazdravlja takrat, ko bi mu morali prizadeti slovenski onostranci vsaj simbolično nameniti brco v rit. Zato si lahko deklarirani ljubljanski »hohštapler« Dimitrij na račun enostranskih davkoplačevalcev omisli poslovilno »fešto« v ZDA ravno takrat, ko bi moral urgentno reševati probleme, ki so nastali na meji države, katere zunanji minister je. Kakšno zvezo ima za Slovenijo enostranska pokrajina na nepravi strani Mure? Do konca bebasto sprenevedanje provincialnih političnih matadorjev, ki so s svojim ravnanjem in stanjem duha uničili pokrajino na levi, za državo manjvredni strani Mure, je klub svoji notorični bebavosti (ali pa ravno zaradi nje) samo klečeplazni izvajalec navodil ljubljanskih političnih škricev. Arhetipi lokalnih političnih matadorjev ne morejo artikulirati vzrokov, zakaj je pokrajina iz »komunistične teme« zgrmela v demokratični propad, iz dveh razlogov: zaradi neizobraženosti in pomanjkanja analitičnega intelekta se sploh ne zavedajo problema, po dru gi strani pa, če se že zavedajo, pravega bistva ne smejo niti ne morejo povedati, ker bi s tem ogrozili svoje privilegije, ki so nekaj svetlobnih let oddaljeni od njihovega realnega potenciala. Z žabje perspektive je mlaka ocean. Življenje v slovenski demokraciji nas uči, daje v tej mlaki župan slovenske občine žabji kralj. Ogroziti to kraljestvo z metanjem resnice v mlako, pomeni po nepotrebnem povzročati valove na mirrli gladini žabjega mresta. Zlahka izberejo mir in propad za vse one, ki bodo s svojim glasom spremenili njihovo lagodno življenje žabjega kralja. Takrat, ko postane hotiški problem problem vseh onostrancev -Prekmurcev, ne pa samo Hotižanov, se meje med mlakami razlijejo v mnogo večje in nepregledno blatno jezero. Žabji kralji so slabi plavalci pa tudi zdaj ni trenutek za to, kajti bolj in bolj se bližajo volitve in grozno spoznanje, da imajo onostranci -Prekmurci volilni glas. In ta glas Prekmurca nujno potrebujejo, tako župani kot novodobni politični škrici, za lagodni način življenja. Brez njih ni ne volitev ne demokracije. V Sloveniji pa demokracija itak sega samo do volitev. Cvetje iz logov na pravi strani Mure močno diši tudi na naš breg in nakazuje možnost za mali um bistvenega preskoka. Pazi! To se je v času komunističnega mraka dogajalo samo v pravljici (sanje so bile prepovedane). Župan nekega Desternika lahko kot šef preiskovalne komisije pokliče predsednika države in ga v skladu z navodili strankarskega šefa »zajebava in zajebava«, kolikor ga hoče. Takšen skok iz mlake v mlakužo mu omogočajo samo volitve. Še včeraj »niko i ništa«, danes pa po mili volji »zajebava« predsednika države. Kot v pravljici. Še včeraj kmetijski pospeševalec postane vua! Podpredsednik vlade. VUA. Ali vsaj poslanec, pravi žabji kralj. Audi po naročilu pa krasotica. Vua! Nobenega psa, ampak pravi varnostniki. Vua.-Zatorej čemu resnico? Kdo pravzaprav tone v brezperspektivnost? Mi onostranci, manjvredni državljani Slovenije? Mi tonemo. Mi volivci, ki si dovolimo, da smo kretenski izvajalci norih zahtev države, ki bi morala biti naš servis. Gotovo ne tonejo tisti, ki smo jih volili in jim izvolili lagodnost in privilegije, tako rekoč njihovo blaginjo. V danem kontekstu je Hotiza samo geografsko v Prekmurju in, kot kaže, po naključju v Sloveniji. Problemi'Hotižanov so samo njihovi problemi, tako kot so problemi revnega prekmurskega kmetijstva samo problemi prekmurskega kmeta ali kvečjemu nekaterih posameznikov, ki živijo s kmeti. Preostalih se to ne tiče. Kaj potem, če smo po kakovosti življenja onostranci Pekmurci za dvajset mest za Ljubljančani, kaj potem, če je v Prekmurju enako delo za dobro tretjino slabše plačano kot v Ljubljani? Itak so manjvredni. V tej državi, ki jo klub nasičenemu prometu prevoziš v nekaj urah, imamo strahotne socialne razlike, ki se samo poglabljajo in so logična posledica diletantske in nekompetentne politike vladajoče »vrhuške«, ki ji gre samo za oblast. Nimamo niti regij niti regionalne politike, imamo pa zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Tu se zdrava pamet neha in začenja politična breztežnost prekmurskih poslancev. Igranje na trobento brez sluha in posluha.'Virtuoz je z decibeli prekoračil prag bolečine. Iz ušes se nam cedi curek krvi, zaradi okvare sluha publika ne sliši več zvoka, politični virtuoz na trobenti pa kar naprej trobi. Tišina ... Pred leti smo imeli v Soboti Ekološke forume. Takrat še nismo imeli mlak. Geneza mlak je bila v začetku. Da je ne bi ogrozila, je takratna Demoso-vska lokalna politična nomenklatura s prezirom in etiketo rdečkarstva ignorirala vse, kar je presegalo njen interes, predvsem pa njeno raven. Da ne bi imeli mlak in da ne bi bili Prekmurci manjvredni onostranci, smo imeli EF Regionalizem na popku Evrope. Zaradi pomembnosti teme je Branko Žunec (akademik prof. dr. B. Kalodžera, et konsor-tes) objavil v reviji Separatio manetogram. Naslov EF je bil čez leta zlorabljen na plakatu, ki je pozival na obletnico priključitve Prekmurja k Sloveniji. Zlorabljen zato, ker sta bila ta popek in ta sintagma s popkom na EF predstavljena čisto drugače, kot je bilo predstavljeno na mitingu. Miting in plakat sta karikaturi, kajti danes ni ne popkovine niti perspektive, ki smo jo takrat prekmurski intelektualci zarisavali v prazen prostor prihodnosti. Ostal je le plakat s pornografskim pridihom: Prekmurje, jebem ti... 4 LOKALNA SCENA 30. marec 2000, IIHI Črenšovci Evropa v šoli N a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci so izvedli minuli petek projektni dan na temo Evropa v šoli. »Zavedamo se, da je predvsem mladim potrebno dati čim več znanj in razviti tiste značajske lastnosti, ki jim bodo omogočale razumevanje evropskih integracij. Predvsem od mladih se pričakuje, da bodo dali svoj prispevek k oblikovanju Evrope, ki bo prijazna in enaka do vseh. V skupni evropski državi bo potrebno znati tudi živeti,« je strnil svoj pogled na ta projektni dan ravnatelj Štefan Ftičar. In kaj so delali? Najprej so si ogledali film in diapozitive o Svetu Evrope in Evropski uniji, zatem so potekale delavnice na teme Govoriti in učiti se tujih jezikov. Varovanje okolja, Poučevanje zgodovine naše celine, Vloga mladih, Zdravstvo, medicina in mamila, Culture, kultur, kultura, Varovanje in razumevanje človekovih pravic ter Izdelava zemljevida Sveta Evrope in Evropske unije. Sledilo je še literarno in likovno ustvarjanje vseh učencev na temo Združeni Evropi naproti - izziv zame, državljana 21. stoletja. Vsekakor velja pritrditi ugotovitvam, da je bil to zares zanimiv in aktualen projektni dan. JGi Čistilna naprava Negova Ukrepi za odpravo pomanjkljivosti Trenutno brez upravljalca - Priprave režijskega obrata občine Gornja Radgona Zaradi vedno večjega onesnaževanja negovskega jezera z odplakami iz naselja, so se leta 1988 začele prve aktivnosti za gradnjo čistilne naprave. Dve leti pozneje so pridobili gradbeno dovoljenje, ko se je začela tudi gradnja objekta, ki so ga končali leto pozneje. Med leti je prišlo do poškodb na napravi, ki jih je sanirala občina Gornja Radgona, in ker ni bilo jasno določenega upravljalca, se zdaj na prevzem pripra-vljajo v režijskem obratu občine. Objekt čistilne naprave (ČN) Negova je zasnovan kot okrogel bazen, v katerem je prostor razdeljen v dva funkcionalno ločena dela. En del predstavlja bioareacijski bazen, drugi del pa sekundarni usedalnik stožčaste oblike. ČN sestavljajo še kompresorska postaja, avtomatika, sistema razvoda zraka, sistem ozračevanja in črpalka za vračanje aktivnega blata. Tehnologija delovanja ČN Biotip temelji na biološkem postopku z nizko obremenjenim aktivnim blatom in stabilizacijo blata. V režijskem obratu ugotavljajo, da bi bilo zaradi racionalizacije delovanja ČN -potrebno v objekt vgraditi še oksiometer, ki bi uravnaval delovanje kompresorjev glede na potrebo po kisiku. Naprava je bila, glede na takratno predvideno obnovo gradu Negova, zgrajena z zmogljivostjo 500 enot. Priprave na učinkovito delovanje negovske čistilne naprave Gradnjo so financirali takratni SKIS (Samoupravna komunalna interesna skupnost) v višini 40 odstotkov, KS Negova (15 %), takratna Občinska izobraževalna skupnost (15%), Sloga (15 %), KZ Gornja Radgona (10 %) ter takratni Sklad nezazidanih stavbnih zemljišč (5 %). Dovodno kanalizacijo, ki predstavlja zbirno kanalizacijo Negove in odvodni kanal iz ČN, so zgradili komaj leta 1993, saj v začetku kljub šestim virom financiranja ni bilo dovolj sredstev. Istega leta je bil opravljen tudi tehnični pregled ČN in kanalizacijskega omrežja. Na zahtevo vodnogospodarskega inšpektorja so začeli leta 1994 z analizo mesečnih vzorcev iztočne vode, kije trajala dve leti. Takrat je prišlo do nepravilnega izčrpavanja usedlin iz ČN, kar je povzročilo poškodbe. Občina Gornja Radgona, pod katero so prešli SKIS, Občinska izobraževalna skupnost ter Sklad nezazidanih stavbnih zemljišč, je financirala sanacijo poškodb, trenutno pa režijski obrat občine pridobiva ponudbe za izvajanje monitoringa in uporabno dovoljenje za objekt. Pri pridobivanju ustrezne dokumentacije so naleteli na številne težave, saj je gradbena dela na ČN Negova izvajalo podjetje iz Gornje Radgone, kije šlo medtem v stečaj, v glavnem pa so ČN gradila in opremljala podjetja iz nekdanje SFRJ, zaradi česar so težave pri pridobivanju atestov v skladu s slovensko zakonodajo. Vsekakor pa v režijskem obratu načrtujejo prevzem upravljanja še za letošnje leto. D. TIBAOT Školč ni bil rešitelj Premalo denarja za vse ambicije Dogovor med občinami o sofinanciranju kulturnih zavodov zaenkrat »pogorel« nogo hrupa za nič, bi lahko rekli ob nedavnem obisku slovenskega kulturnega ministra Jožefa Školča v Ljutomeru in Murski Soboti. Če na kratko strnemo: vsi tisti, ki so ga kaj prosili (denarja seveda), so ostali z dolgim nosom, kajti ministrovi obiski niti niso bili namenjeni razdeljevanju daril, ampak pojasnilom, kako takšne pomoči ministrstva funkcionirajo in kdo je za njih pristojen. V ljutomerski mestni hiši ga je sprejel župan Jožef Špindler. Potem ko sije ogledal objekt, v katerem je tudi pomembna zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem, ga je podžupanja Marija Gjerkeš -Dugonik pobarala, kdo bo tovrstne objekte zavaroval. Odgovori ministra Školča niso bili obetavni: »Zdi se, da vsaka stvar, ki govori o kulturi, mora pristati v številkah Ministrstva za kulturo. Denarja je premalo. Ali če pogledamo npr. sofinanciranje spomeniško zaščitene dediščine: včasih prevladuje napačno mnenje, da je tam, kjer stoji spomenik, za njega dolžna skrbeti država ali občina. Po Evropi je tako, da za spomenike skrbi lastnik.« Direktor Uprave za kulturno dediščino Stane Mrvič je nadaljeval: »Do sredine maja se bodo zbirali razpisi za leto 2001, program pa bo končan jeseni. Toda iz ljutomerske občine je slab odziv. Za letos smo lani dobili tri prijave v višini štiri milijone tolarjev. Prijava za cerkev v Cezanjevcih, je prišla brez finančne konstrukcije.« Dodal je, daje bilo za leto 2000 prijavljenih skupno 1400 spomeniških projektov v višini 14 milijard tolarjev, ministrstvo pa ima na voljo 900 milijonov tolarjev, to pomeni sofinanciranje med 300 in 400 projekti. V Murski Soboti se je Školč zvečer sestal s pomurskimi župani in predstavniki Pokrajinskega muzeja, galerije in knjižnice. Svet zavoda Pokrajinskega muzeja je namreč pred kratkim ugotovil, da so zaradi nedorečene zakonodaje razmere nevzdržne, saj ne zagotavljajo z ustavo predpisanega, urejenega in celovitega varovanja kulturne dediščine. Drugi odstavek 30. člena omenjenega zakona pa določa, da se občine ustanoviteljice, sousta- Kulturni minister Školč sije po sprejemu pri županu Špindlerju v ljutomerski občini ogledal kulturni dom v Mali Nedelji, dvorec Železne dveri in Miklošičevo rojstno hišo. Pomembna odločitev gornjepetrovskih svetnikov Začetek gradnje druge faze petrovske šole S proračunskim denarjem želijo predvsem dokončati že začete projekte - Letos še vrtec V ospredju 12. seje gornjepetrovskega občinskega sveta je bila obravnava gradiva za gradnjo druge faze obnove osnovne šole v Gornjih Petrovcih. Zanjo so v letošnjem občinskem proraču- nu zagotovili blizu 35 milijonov tolarjev, preostalih 80 milijonov SIT pa bo prispevalo šolsko ministrstvo. Pri tem so se opirali na dobre izkušnje pri dokončanju prve faze te šole. Zato so na ministrstvo za šolstvo predali program za obnovo druge faze petrovske osnovne šole v letošnjem letu, leta 2001 pa naj bi nadaljevali z njeno tretjo fazo. Kot je dogovorjeno, bo druga faza obnove šole zajemala celotno notranjo ureditev zgradbe, in sicer od centralne kurjave, vodovoda, elektrike in sanitarij do zamenjave dotrajanih oken, zgraditve nove knjižnice in ureditve učilnic, medtem ko bo v spodnjih delih zgradbe za vse predšolske otroke in prvošolce urejen izhod na igrišča. Nekaj učilnic bodo pridobili s preureditvijo stare kuhinje in jedilnice, čakajo pa jih tudi zamenjava tlakov, nakup opreme in ureditev kabi- ujejo na okrog 115 milijonov tolarjev, pri čemer znaša delež šolskega ministrstva 70, petrovske občine pa 30 odstotkov. Prihodnje leto nameravajo zamenjati ostrešje, polepšati pročelje šole in urediti okolico, kar jih bo stalo približno 80 milijonov tolarjev. V ta namen so že podpisane pogodbe. Sicer pa šolsko ministrstvo v letošnjem letu zagotavlja 60 milijonov SIT, v letu 2001 pa 40 milijonov tolarjev. V sklopu druge faze bodo letos uredili še telovadnico z vso potrebno opre- noviteljice in njihove pravne naslednice z medsebojnimi dogovori in v soglasju z ministrstvom za kulturo dogovorijo za zagotavljanje sredstev za financiranje javnih zavodov na področju kulture. Varovanje kulturne dediščine je uredil Zakon o dediščini, ki določa, da za nepremično dediščino skrbi država, »Občinam pa je naložil, da skrbijo za premično dediščino prek muzejev, na vašem območju je to Pokrajinski muzej,« je dodal Školč. Med premično dediščino spada tudi knjižnična in galerijska dejavnost. Po omenjenem posvetu naj bi dvanajst občin podpisalo dogovore o sofinanciranju Gale- rije in Pokrajinskega muzeja, financiranje Pokrajinske in študijske knjižnice pa naj bi v celoti prevzela mestna občina Murska Sobota, vendar je bilo jasno, da do podpisa ne bo prišlo. Kriterij za sofinanciranje naj bi bilo število prebivalcev v posamezni občini, toda s tem se ne strinjajo v občinah Moravske . Toplice, Cankova in Hodoš. Dodatni problem je dejstvo, da so v drugih občinah - npr. v puconski - že sprejeli proračune, tako da denarja za sofinanciranje niso všteli, čeprav jih je minister opozoril, da so bili o tem pravočasno obveščeni. Ali se bodo občine vendarle dogovorile o sredstvih, bo odvisno od nadaljnjih sestankov, vsak dogovor pa bodo morali potrditi tudi občinski sveti. Pa še to: Ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec je zbranim z veseljem sporočil, da se bo jeseni že lahko začela gradnja nove knjižnice, za katero naj bi z ministrstva že bil odobren določen znesek denarja. Toda Jožef Školč je opozoril, da dokumentacija za gradnjo še ni v celoti zbrana, zato bo sprostil sredstva šele takrat, ko se bo to uredilo. TOMO KOLES FOTO: JURE ZAUNEKER ■ lijona tolarjev. Tako bo petrovska osnovna šola pripravljena na prehod na devetletko. Na šolsko ministrstvo pa so poslali tudi razpis za gradnjo vrtca pri petrovski osnovni šoli. Pričakujejo, da ga bodo v letu 2000 uvrstili med prednostne naložbe, saj so že pripravljeni projekti, zato čakajo le še na potrebno soglasje. Pre- dračunska vrednost te investicije znaša okrog 60 milijonov tolarjev. 70 odstotkov denarja naj bi zagotovila država, preostalih 30 odstotkov pa občina. Obeta pa se še ena pomembna naložba, to je ureditev kulturnega doma v prostorih nekdanje osnovne šole v Stanjevcih, ki bo širšega občinskega pomena. V njem naj bi organizirali številne kulturne in druge prireditve. Skupaj z obnovo stare adrijanske šole bodo dela stala 8 milijonov tolarjev. O tem se dogovarjajo s kulturnim ministrstvom in Zavodom za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. MILAN JERŠEi Svetniki so sprejeli tudi sklep o razpisu sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere posojil za pospeševanje obrti in podjetništva v letu 2000. Novi predstavnik OS v svetu zavoda OŠ Gornji Petrovci je Branko Gomboc. Prav tako so se odločili za nakup zemljišča v katastrski občini Stanjevci, s čimer bo omogočena gradnja krajše povezave cestnega odseka Otovci-Stanjevci z republiško cesto. fBUl , 30. marec 2000 LOKALNA SCENA 5 Upravna enota Ljutomer s certifikatom ISO 9002 Uradniki za ljudi Standard čakalnih dob ne skrajšuje N ačelnik upravne enote Ljutomer, Tomi Nemec, je iz rok ministra za notranje zadeve Boruta Šukljeta konec prejšnjega tedna sprejel certifikat kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9002. To je prvi podeljen certifikat kakovosti v naši državni upravi in sploh prvo ugotavljanje in preverjanje kakovosti storitev v eni od oseminpetdesetih upravnih enot v Sloveniji. Opravil gaje Slovenski inštitut za kakovost, direktorica inštituta Danica Šp-rajcar pa je povedala, da so skupaj z ljutomersko upravno.enoto ob vprašanju, kako sploh izmeriti kakovost dela v državnih uradih na lokalni ravni, opravili pomemben korak ter oblikovali model, po katerem bodo lahko preverile svojo kakovost dela še preostale upravne enote. Certifikat, ki ga je izdal Slovenski inštitut za kakovost, je primerljiv s certifikati nekaterih visoko razvitih evropskih držav. Pridobljeni certifikat kakovosti pa še ne pomeni, da se bodo zaradi tega za uporabnike storitev skrajšale čakalne dobe za pridobitev raznih dovoljenj, soglasij in potrdil. Za to bo potrebna, kot je povedal državni sekretar v no- Na Cankovi za razvojno naravnanost Za investicije skoraj polovica proračuna Okrog 132 milijonov za kapitalne naložbe - Večino denarja za ceste - Za varčno obnašanje na vseh področjih Betošnji proračun cankovske občine bo »težak« nekaj več kot 294,6 milijona tolarjev. Kot je na seji občinskega sveta poudaril predsednik odbora za proračun in finance Ernest Kerec, je v Primerjavi z lani tokratni proračun dokaj razvojno naravnan. Letos bodo za naložbe namenili 132 milijonov 578 tisoč tolarjev. Velja poudariti, daje program investicij usklajen s predsedniki vaških odborov. Poudarek je dan modernizaciji lokalnih cest. Za cestne odseke v Gornjih Črncih, Kraščih in Ropoči ter Krašči-nasip, Ger-iinci-Ropoča in Korovci-Gornji Črnci bodo namenili 49,3 milijo na tolarjev. Modernizacija va-ških cest na Cankovi, v Gerlin-cih in Gornjih Črncih jih bo stala 24,8 milijona SIT. S temi deli bodo nadaljevali tudi v letu 2001, za kar je predvidenih 16,9 milijona tolarjev. Načrtujejo še gradnjo 1. faze vodovoda v Do-majincih, Kraščih, Gornjih Črncih in Topolovcih v vrednosti 35 milijonov tolarjev in ureditev mrtvašnic in sakralnih objektov na Cankovi in Korovcih (6 milijonov SIT), vaških domov v Kraščih in Topolovcih (2 milijona SIT), parka in avtobusnega postajališča na Cankovi (2,5 milijona SIT), in male šole ter računovodstva (2 milijona SIT). Hkrati bodo za projektno dokumentacijo za OŠ Cankova ter kanalizacijo in ulično razsvetljavo v Skakovcih odšteli 6,9 milijona tolarjev, za nakup zemljišča v Skakovcih 2,5 milijona ter za Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti milijon 580 tisoč SIT. Kot je v razpravi dejal Štefan Flisar, naj bi se pri načrtovanju investicij bolj oprli na denar, zbran s krajevnim samoprispevkom in prispevkom občanov. Ob podatku, ki ga je navedel župan Viktor Voršič, daje obremenitev občanov, med 2.013 prebivalci jih je le 200 zaposlenih, že zdaj dokaj visoka, s krajevnim samoprispevkom pa so lani zbrali okrog 15 milijonov tolarjev, pa se zdi tako razmišljanje odvečno. Še posebej zato, OŠ III M. Sobota modelna za izvajanje programa Korak za korakom Rekordna Ne zgodi se vsak dan š III v Murski Soboti sta pred kratkim obiskali učiteljici iz ZDA Cammie Passarella in Chriss Tvait. Ogledali sta si pouče-___ vanje v oddelkih, kjer delajo po programu Korak za korakom. Obe tudi poučujeta naše učiteljice in učitelje ter iz drugih držav, ki so vključeni v ta projekt. 0 Gre za mednarodni program, ki ga sofinancira fundacija Soros in ga izvajajo v več kot dvajsetih državah po svetu. V Sloveniji je vključenih vanj več vrtcev in šol. Osnovni cilj je, spodbujati pri učencih ustvarjalnost, radovednost, komunikacijske spretnosti, notranjo motivacijo za učenje in potrebo po znanju. Velik poudarek pa dajejo tudi ekološki osveščenosti, medsebojnemu spoštovanju, strpnosti in drugim vrednotam demokracije. Program spodbuja tudi aktivno vključevanje staršev v vzgojno-izobraževalni proces, torej povezanost med šolo in starši. Obe predavateljici iz ZDA sta bili zelo navdušeni nad aktivnostjo in znanjem učencev ter delom učiteljev na soboški tretji tranjem ministrstvu dr. Gorazd Trpin, sprememba materialne zakonodaje, ki bo črtala pridobivanje nepotrebnih dovoljenj, so kot je navedel Ernest Kerec, ker je zaradi zamujanja nekaterih tehničnih opravil že zdaj vprašljiva uresničitev vseh načrtovanih naložb. Sicer pa so se razpravljale! zavzeli za varčno obnašanje na vseh področjih in zmanjšanje stroškov. Ker bodo morali samo za DDV letos plačali okrog 35 milijonov SIT, lahko marsikatera zadeva pade v vodo. Prav tako žal ne bo Malokdaj se zgodi, da bi naše šole obiskovali tudi gostje iz Amerike. Učiteljici Cammie Passarella in Chriss Tvait sta bili zelo navdušeni nad tem, kar sta videli in slišali na OŠ III v M. Soboti. (Foto: J. Z.) glasij in papirjev. To pa ni več odvisno od uslužbencev v lokalnih upravnih enotah, ampak od vrhnjih slojev državne uprave. Z uvajanjem sistema kakovosti so v Upravni enoti Ljutomer začeli oktobra ’98, je povedal načelnik Tomi Nemec in poudaril da so z istim številom zaposlenih, torej s petintridesetimi delavci, lani rešili več kot dvajset tisoč zadev, nerešenih pa je ostalo le 3,1 odstotka zadev. MH FOTO: NJ ■ Občni zbor medobčinskega društva invalidov Poverjeniki so gonilna sila P od geslom Biti človeku človek in z ohranjanjem temeljnih vrednot, kot so skrb za človeka, humanitarnost, solidarnost in človekoljubnost, je potekal v Murski Soboti letni občni zbor Me- dobčinskega društva invalidov. Med gosti sta bila tudi Miran Kranjc, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, in Jože Gal, predsednik nadzornega odbora ZDIŠ. Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota, ki je lani proslavilo trideset let uspešnega delovanja, se lahko pohvali z razvejeno dejavnostjo. Pod vodstvom neutrudnega predsednika Karla Šoštareca je pripravil upravni odbor društva obsežen program dela. S 1.700 člani v dvanajst občinah na območju prejšnje soboške občine in tridesetimi poverjeniki na terenu so resnično gonilna sila. Poleg komisij za finančna in stanovanjska vprašanja ter ohranjanje zdravja seje uveljavila tudi svetovalna pravna pomoč. V minulem letu so organizirali vrsto izletov. Udeležili so se tudi srečanj v Dokležovju, Šalovcih, Gederovcih in Krajni. Društvo je organiziralo kopanja invalidov v Moravskih Toplicah in termah Banovci. V skrbi za ohranjanje zdravja invalidov so bile počitniške zmogljivosti povsem izkoriščene, tako v toplicah kot na morju. Z zdraviliščem Moravske Toplice pa se dogovarjajo o zakupu štirih sob. Prizadevajo si, da bi v prihodnje še poglobili sodelovanje in v svoje vrste pritegnili več novih članov. Na koncu občnega zbora, so izvolili tri nove člane v trlnajstčlanski upravni odbor in štiri poverjenike za delo na terenu. M. JERŠEI mogoče zmanjšati povečanih stroškov za delo občinske uprave in njenih organov, čeprav je Alojz Grah menil, daje le-ta zelo draga. Na predlog odbora za kmetijstvo pa so delež sredstev za kmetijstvo povečali od prvotnih 4,2 milijona na 11,8 milijona tolarjev. S tem naj bi omogočili hitrejši preustroj kmetij, povečanje staleža govedi, nakup kakovostnih prašičev, urejanje kmetijskih zemljišč in vzdrževanje melioracijskih sistemov, ki so zahteve Evropske unije. MILAN JERŠEI V parku v središču Cankove je bila konec tedna spominska slovesnost ob doprsnem kipu prvega prekmurskega znanstvenika, pesnika in prevajalca Avgusta Pavla, ki seje v tem kraju rodil leta 1886, umrl pa 1946. v Sombotelu. Njegova hčerka Judita, upokojena učiteljica zgodovine in petja v Sombotelu, je v spremstvu cankovskega župana Viktorja Voršiča posadila vrtnico ob pomniku »zvestemu sinu dveh narodov«. Načrtujejo, da bodo spomenik Avgustu Pavlu, ki ga je že načel zob časa, obnovili še letos. M. JERŠE, foto: N. JUHNOV Vseslovensko tekmovanje za Cankarjeva priznanja iz materinščine osemletki. Povedali sta, da bosta njihove izkušnje in ideje prenesli tudi v Ameriko. OŠ III M. Sobota pa bo v okviru mednarodnega združenja Korak za korakom postala tudi ena od šestih modelnih šol za ta program v Sloveniji. DS-JGi udeležba v Pomurju a OŠ Gornja Radgona je potekalo minulo soboto letošnje vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje na območju Zavoda RS za šolstvo Murska Sobota in Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije. Letošnje tekmovanje je posvečeno 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, naslov pa seje glasil: Prešeren in podobe sveta. Posebej spodbuden podatek vidi predstojnica OE Zavoda za šolstvo RS Murska Sobota Irena Kumer, ki je ob predsedniku Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije Mirana Korošca in ravnatelja radgonske OŠ Dušana Zagorca pozdravila udeležence, v številu tekmovalcev na srednjih šolah v Pomurju. Znano je namreč, da se srednješolci hkrati pripravljajo na maturo, kljub temu pa sodelujejo tudi na teh tekmovanjih. Tako se je udeležilo tekmovanja na 1. stopnji kar 457 učencev z vseh 39 pomurskih OŠ; na 2. stopnji, ki je organizirana za dijake srednjih poklicnih šol, je tekmovalo 13 dijakov, na 3. stopnji 137 dijakov I. in II. letnika ter 57 dijakov III. in IV. letnika srednjih štiriletnih šol z vseh osmih pomurskih srednjih šol. Bronasto Cankarjevo priznanje na šolskih tekmovanjih je v Pomurju osvojilo letos osvojilo 280 učencev in dijakov. Na tekmovanju v Gornji Radgoni pa se je pomerilo na 1. stopnji znanja materinščine za srebrno in zlato priznanje 121 učencev s 36 OŠ, 4 dijaki na 2. stopnji, ter po 17 dijakov na 3. in 4. stopnji. Že po prvih ocenah so mladi dosegli izjemne rezultate iz poznavanja materinščine in Prešerna, kakšni so bili dejanski dosežki, pa bo znano konec aprila ali v začetku maja, ko bodo v Ljutomeru pripravili posebno slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate ter podelili srebrna in zlata Cankarjeva priznanja. Na slovesnost bodo med drugimi povabili tudi župane vseh 26 prekmursko-prleških občin. OSTE BAKAL1 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 30. marec 2000, Galex si je zgradil nove prostore Agromerkur Evropa ustavila selitev? arca lani je gradbeno podjetje Pomgrad v obrtni coni v Tišinski ulici v Murski Soboti začelo graditi nove prostore za Galex, družbo, ki opravlja proizvodnjo in promet s farmacevtskimi izdelki. Ti naj bi bili dokončani in tudi vseljivi konec lanskega leta. Objekt je že nekaj časa gotov, toda Galex še naprej deluje v najemnih prostorih - proizvodnja je v Gegorčičevi in veledrogerija v Markišavski ulici. »Preselili se bomo takoj, ko dobimo dovoljenje oziroma potrditev republiškega sanitarnega inšpektorja,« je povedala direktorica Galexa Smiljana Biirgermeister. Kot je pojasnila, so za proizvodnjo zdravil strožje prostorske zahteve, vendar pa ni nikjer natančno navedeno, čemu vse je potrebno zadostiti, še posebno, kadar gre za tako pestro proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, kot jo imajo v Galexu. Odločilna je torej presoja sanitarnega inšpektorja. Kdaj bo sanitarni inšpektor izdal dovoljenje za preselitev v nove prostore, vodstvo Galexa ne more napovedati, upa pa, da bo to čim prej. Ta čas pa potekajo dopolnilna dela in odpravljanje ugotovljenih tehničnih pomanjkljivosti. Stavbo je projektirala projektantska hiša IZTR iz Ljubljane, odgovorni projektant je bil Andrej Kalamar, inženiring pa je opravil Inte-ring. Vrednost objekta, ki ga je v celoti financiral Galex, je 200 milijonov ali celotna investicija znaša 270 milijonov tolarjev. »Kljub zadržkom pri selitvi naša proizvodnja ni ogrožena, saj imamo na tej lokaciji dovoljenje za delo do leta 2002. Gradnje pa smo se lotili, ker si želimo svoje prostore, združiti in posodobiti obe dejavnosti ter ju uskladiti z zahtevami evropske zakonodaje, ki prihaja,« je pojasnila sobesednica. Delo v novih prostorih bo veliko lažje, načrtovani povečan obseg proizvodnje pa bo prispeval k prosperiteti Ga-lexa in konkurenčnejšemu nastopanju na trgu. MH FOTO: JZ ■ S čeki še po starem Banke podaljšale rok do 1. julija otem ko so se v javnosti pojavljala odklonilna stališča o napovedi bančnikov, češ da s 1. aprilom ne bodo več vnovčevali čekov brez pokritja na računu, pri čemer je najbolj završalo med trgovci, se je združenje bank odločilo, da s svojim ukrepom nekoliko počaka. Tega naj bi začeli uveljavljati 1. julija letos, čeprav so se trgovci ogrevali za konec leta. V tem prehodnem obdobju bi namreč lahko odpravili težave, ki se pojavljajo pri plačevanju na več čekov z odlogom. Zavedati se je treba, da imajo v trgovskih blagajnah precejšnje količine čekov, ki bodo zapadli šele prihodnje leto. Potrošniki namreč kupujejo trajne dobrine, zlasti belo tehniko in tekstil, na več mesečno vnovčljivih čekov. Na ta način trgovina pomaga kupcem priti do želenega blaga, sebi pa povečuje obrat kapitala. Ček tako ostaja plačilno sredstvo, ki nadomešča gotovino, čeprav bankirji poudarjajo prednosti čedalje obsežnejšega plačevanja s plačilnimi in čekovnimi karticami. Z ukrepom, ki bo začel veljati 1. julija, pa skušajo zagotoviti višjo stopnjo varnosti tako za imetnika tekočega računa kot prejemnika čeka. Ob približevanju evropski praksi, ko bo imel vsak ček pokritje, bo tveganje za zlorabo ob izgubi ali kraji čekovnih blanketov manjše. M. JERSE ■ Nafta Lendava Dokapitalizacija vaindvajsetega marca je država Nafto Lendava dokapitalizirala s svežim denarjem v vrednosti 400 milijonov tolarjev, Petrol pa je 488 milijonov tolarjev terjatev spremenil v lastniški delež. Lastnika sta tako ohranila lastniški delež, z dokapitalizacijo pa tudi izpolnila del obveznosti decembra lani sklenjene pogodbe za zagotavljanje pogojev poslovanja Nafte v tem letu. Lastnika Nafte bosta družbo na enak način in z enakim finančnim vložkom dokapitalizirala še enkrat, in sicer konec septembra. S tem se bodo zmanjšale terjatve Petrola do Nafte, ki so znašale pred dokapitalizacijo 2 milijardi tolarjev, sveži denar države pa bo namenjen za razvojne programe v Nafti, predvsem za gradnjo nove tovarne formalina in lepil ter za proizvodnjo ekološkega biodizelskega goriva. Dolg Nafte do države tako ostaja 3,5 milijarde tolarjev. Sedaj je tudi že povsem gotovo, da bo sredi aprila objavljen mednarodni javni razpis za iskanje strateškega partnerja za lendavsko Nafto in po informacijah ljudi, ki se gibljejo v krogih naftnih družb, nekatere že z zanimanjem pričakujejo vsebino razpisa. V sklopu iskanja strateškega partnerja naj bi potem država reševala tudi vpra- NTnA-a in cvrnih tpriotpv dn rini 7 h p MH HI Odsekane petelinje glave S prisilno poravnavo v toplo piščančje gnezdo A gromerkur je podjetje, ki ga je razpad jugo trga najbolj prizadel. Na račun izvoza piščancev, predvsem na makedonski trg, je dobro stal, potem pa se je zalomilo, in to tako zelo, da je iskal možnosti za sanacijo znotraj Razvojnega sklada. Toda s sanacijo ni bilo nič. Sklad ga je kvečjemu dobro prodal Perutninski zadrugi in tu so se začele še hujše muke Agromerkurja, ki pa kljub vsemu ni potonil. Rešitev so iskali pred dobrima dvema letoma s prodajo ptujski Perutnini, s katero so podpisali pismo o nameri. Sedaj pa poskuša priti na površje s prisilno poravnavo. »Po zakonu o finančnem poslovanju smo se odločili za prisilno poravnavo, ker smo blokirani več kot 900 dni in je normalno, da odpravimo blokado in podjetje finančno konsolidiramo. S prisilno poravnavo moramo rešiti odprta vprašanja, predvsem z banko in zadrugo. Perutninska zadruga je večinski lastnik, kije Agromerkur kupila od Sklada za razvoj z 2,3 milijona mark kredita, najetega pri banki SKB. Jamstvo za posojilo je bilo premoženje Agromerkurja. Zaradi lastne zadolženosti in hipoteke smo bili blokirani od februarja 1997 in ni bilo mogoče normalno poslovati. Zadruga ni bila sposobna poravnavati anuitet posojila. Srečevali smo se z velikimi problemi pri odločanju, saj je zadruga le »dirigirala« in blokirala vse odločitve, sama pa ni poslovala in ni prevzela bremena, ki si ga je naložila z odkupom lastniškega deleža,« pravi direktor Milan Seme. Poslovanje s kooperanti je bilo neposredno, brez posredovanja zadruge. Ne glede na lastništvo bi bilo normalno, da se med zadrugo in Agromerkurjem vzpostavi normalen tržni odnos. Vozel so poskušali presekati s poravnavo 160 milijonov tolar- jev, ki so jih plačali kot jamstvo za najetje zadružnega kredita. Opravljena je bila izvršba in s tem zaplemba lastniškega deleža, ki je omogočil prve resnejše korake k sanaciji. Zadruga, ki je po pogodbi kreditojemalec, ima še 100 milijonov tolarjev neodplačanega kredita. Zadružniki so šli tako daleč, da niso dovolili niti menjave registracije dejavnosti. Tako je Agromerkur registriran kot rejec perutnine in ne kot živilskopredelovalno podjetje, zaradi česar se ni mogel prijaviti na noben razpis za sanacijo. »Kljub vsemu smo uspeli z zmanjšanjem stroškov poslovanja. To se vidi pri masi plač, ki je znašala leta 1997 420 milijonov, lani pa le 260 milijonov tolarjev. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 120 ljudi, obseg proizvodnje pa se ni zmanjšal, saj proizvedemo 2500 ton mesa in izdelkov. Tudi prodaja na slovenskem trgu se je v primerjavi z letom 1996 zmanjšala le za 15 odstotkov. Manjši je le izvoz, ki je nekoč dosegal 1400 ton, danes pa le 400 ton, toda to ne vpliva bistveno na poslovanje, saj cenovno ni ugoden. V slovenskem merilu nam je uspelo ohraniti 6,3-od-stotni delež proizvodnje, 9,6-od-stotni delež prodaje in le 4,6-od- Terme Lendava stotni izvozni delež. Tako je tekoče poslovanje pozitivno,« pojasnjuje notranje napore preživetja Milan Seme. Obveznosti Agromerkur bremeni še za okrog 250 milijonov tolarjev obveznosti, ki so za ta obseg proizvodnje prevelike, ob tem, da banke, tudi SKB, z njimi ne sodelujejo. Agromerkur je doslej odplačal za 450 milijonov obveznosti s prodajo mešalnice ter dobrovniške in peskovske farme, od tega za okrog 100 milijonov zamudnih obresti. Dodatne probleme jim je povzročila reja puranov, ki je bila uvedena brez obratnega kapitala. Lokastaru sedaj plačujejo najemnino za opremo, ki jo je ta nameraval vložiti kot lastniški delež. Očitno je bila ocenjena vrednost 60 milijonov tolarjev previsoka, kar se je videlo ob pogajanjih s Perutnino, ki je zanjo ponujala 20 milijonov. Toda to ni bil razlog za odstop Perutnine od nakupa. Taje po podpisu pisma o nameri začela zavlačevati in ob zahtevani 10-odstotni ari končno odstopila od nakupa. »V prisilni poravnavi je program sanacije enak, kot smo ga že predlagali. Z delom premoženja bomo pobotali terjatev Pomurskih mlekarn. S prodajo upravne zgradbe in stare hladilnice bi morali iztržiti 150 milijonov tolarjev. S tem bi pokrili dolgove in prišli do kapitala za normalno proizvodnjo. Del dolgov pa nameravamo tudi konvertirati v lastniški delež. Ker z zadrugo ni bilo mogoče najti soglasja in so vse ponujene rešitve blokirali, je potrebno razčistiti odnose z njo. Ker nam ta ni poravnala obveznosti, smo jo predlagali za stečaj,« končuje Milan Seme. J. VOTEK ■ Sušni čas in teža finančnega zakona Bojazen je V odstvo v Termah Lendava je skupaj s službami Radenske proučevalo poslovanje družbe glede na zakon o finančnem poslovanjem in njegovih zahtevah. To je povzročilo med zaposle- nimi v podjetju zaskrbljenost, toliko bolj, ker je bil obisk gostov ja- nuarja in februarja precej slabši kot preostale mesece, vrstile pa so se tudi odpovedi že najavljenih gostov. Kljub slabemu začetku leta so za- posleni doslej prejeli vse plače pa tudi regres za lansko leto. »Urediti moramo likvidnostno situacijo, ki se tako kot v drugih podjetjih spreminja glede na trenutne rezultate. Drug problem pa je kapitalska opremljenost, se pravi, doseči moramo usklajenost virov s sredstvi. V zvezi s tem smo imeli na kolegiju nekaj pogovorov, kjer smo vodje oddelkov in zaposlene na to tudi opozarjali. Saj če ne bo prišlo do sprememb, bo potrebno sprejemati določene ukrepe,« je izjavil direktor Term Lendava Milan Grah. Tudi ukrepe zmanjševanja števila zaposlenih? Odpuščali ne bodo Na kolegijih so se pogovarjali tudi o kontroli stroškov, torej tudi o stroških dela, saj je po navedbah direktorja število zaposlenih visoko. »Vendar tega ne nameravamo reševati s odpuščanjem delavcev, ampak s prerazporeditvijo in z boljšo notranjo organiziranostjo,« je zatrdil sobesednik. To nomeni. da ne bo dodatnih zapo- slovanj brez nujne potrebe in med sezono tudi ne dodatnih zaposlitev. Potrebe bodo pokrili s prerazporejanjem zaposlenih. Optimistični obeti Vendar pa, kot ugotavlja sogovornik, se je po prvih dveh sušnih mesecih situacija v marcu že popravila, april pa že tako spada v čas turistične sezone. V tržnih nastopih si bodo še bolj kot doslej prizadevali za večjo razpoznavnost zdravilišča, ko ob zdravilnosti termalne vode, ki je nekaj posebnega, gostom lahko ponudijo tudi domačnost in prijaznost ter strokovnost, kar je pač prednost majhnih zdravilišč. Bogatili bodo gostinsko ponudbo, saj so v ta namen že razširili restavracijo, pripravljajo pa se tudi na obnovo notranjega bazena in ureditev novih savn. »Z novimi vsebinami se bo delno spremenila tudi struktura gostov,« je prepričan Milan Grah, to pomeni, da bo več takih, ki bodo za ponujeno ugo- dje pripravljeni več plačati. Sicer pa so imeli lani v Termah Lendava manj prenočitev oziroma gostov in zato manjši prihodek, večji pa so bili stroški za tekoče vzdrževanje in vlaganja. To pa se pozna v lanskem poslovnem izidu, ki ni bil pozitiven. »Zaradi potrebnih, a nenačrtovanih vlaganj v vzdrževanje je bil takšen rezultat poslovanja pričakovan. Investirati bo potrebno še letos, vendar na osnovi že sklenjenih rezervacij in cenovnih razmer menim, da bomo letos dosegli načrtovano pozitivno poslovanje,« je povedal direktor Term Lendava Milan Grah. MH FOTO: NJ■ GEACollege 7 veste kaj, mi vemo kako! Večerna šola marketinga in prodaje pričetek 12. aprila 2000, v prostorih območne OZ Murska sobota L/p za dodatne informacije in prijave pokličite: Andrej Žgombič,telefon: 061/1688 338 in 061/1687 002 t> Poslovnoizobraževalni center Dunajska 156, 1000 Ljubljana a Tel.: 061/1687 002,1687 301, faks: 061/1688 213 »iiege E-mail: info@gea-college.si Internet: http://www.gea-college.si VBSTNIK 30. marec 2000 GOSPODARSTVO Družinsko podjetje Modna kravata Gjergjek iz Murske Sobote Vizija uspešnega podjetništva Hčerka Sandra nadaljuje dolgoletno in bogato družinsko tradicijo V prodaji na drobno imajo večji delež ponudbe lastni izdelki (kravate, metuljčki, sobni copati), prodajajo pa tudi druge modne dodatke (ženke in moške modne rute in šale, moške srajce in majice, klobuke, kape, dežnike, bižuterijo, robčke ...). Zelo veliko kravat naredijo za uniforme policije, vojske, lovcev - za marsikoga so redni dobavitelji že nekaj let. Poleg lastne proizvodnje uvažajo iz Italije, D ružinsko podjetje Modna kravata Gjergjek je ustanovil leta 1955 Jože Gjergjek, ko je ugotovil, daje na našem trgu ponudba kravat zelo skromna. V začetku so se ukvarjali z izdelovanjem kravat, predpasnikov in halj. Ko se je podjetju čez čas pridružila še žena Olga, sta dejavnost proizvodnje razširila na razne šale, rute in sobne copate. kravate za slovesnosti, metuljčke, Lokacij v Murski Soboti, kjer je imelo družinsko podjetje svoje prostore, je kar nekaj, a so se selili zaradi nenehne prostorske stiske, zdaj pa so vendarle našli primerne prostore, kjer lahko v prihodnosti razmišljajo celo o širitvi. Stavbe v Gregorčičevi ulici, kamor so se preselili v začetku lanskega novembra, najverjetneje ni potrebno posebej predstavljati, saj je zaradi svoje zunanjosti zelo opazna. Stavba je bila prej v lasti podjetja Mura, ki so jo Gjergjekovi v celoti obnovili in ji nadeli novo podobo. Tukaj imajo sedaj celotno proizvodnjo, prodajo na veliko in drobno, s preselitvijo pa so zelo posodobili proizvodni proces z nakupom novih sodob- I nih strojev, ki zahtevajo od zaposlenih dodatno usposabljanje. * Podjetje v rokah naslednje generacije Hčerka Sandra je stara 24 let in je s podjetjem pravzaprav odraščala, zato že štiri leta zelo veliko pomaga pri vodenju. Poudarja, da je zelo pomembno poznati vse stopnje, ki so v podjetju, zato je najprej začela spoznavati delo v šivalnici, nato je v skladišču pakirala blago, zatem je sprejemala stranke, v pisarni pa so se> začela administrativna dela. Sandra je tik pred pisanjem diplome na študiju ekonomije na Gidgrad Lendava Odstopi se vrstijo, sanator je prišel omaj je nadzorni svet sprejel odstop Štefana Tratnjeka, člana uprave, že je predala svojo odstopno izjavo lastnikom in predsedniku nadzornega sveta članica nadzornega sveta Marinka Glavač. Razlogov jim seveda ni pojasnjevala (to ji po zakonu tudi ni treba), sklepamo pa lahko, da je vzrok v protislovnosti položaja, v katerem se je znašla kot članica nadzornega sveta na eni strani in direktorica murskosoboške Krekove banke, upnice podjetja na drugi. Zaposleni in javnost, ki spremljajo dogajanje v sedaj največji gradbeni firmi v Lendavi, pa so bila deležni še enega presenečenja. Član nadzornega sveta'Roman Ratkaj, imenovala ga je Pomurska investicijska družba, je konec prejšnjega tedna po podjetju vodil g. Kolariča z Gorenjske, katerega firma naj bi izpeljala sanacijo podjetja. Lastnik z odločilno besedo v Gidgradu, Pomurska investicijska družba, se je torej odločil Ilirija Lendava Poziv preslišali? anez Rozman, večinski lastnik Ilirije, zaposlenim v lendavskem obratu na njihovo zahtevo ali prošnjo, da se srečajo, ni odgovoril ne z da in ne z ne, kaj šele, da bi se z njimi sestal, kakor so pričakovali. Pismo, ki ga je v imenu zaposlenih sestavila sekretarka v Območni organizaciji ZSSS Pomurja Zdenka Bobovec, da naj pride na pogovor v Lendavo, kjer bi se pogovorili o plačilu nadurnega dela in odškodnini za neizkoriščeni del dopusta, je torej pri lastniku ostalo brez odmeva. Nanj so se odzvali le iz pisarne direktorja družbe Matije Maučeca, ki mu je bila vsebina zahteve poslana le v vednost, pa še ti so pošiljateljico zaprosili za avtorizacijo pisma, torej za uradni podpis in sindikalni žig. MHI visokošolskem univerzitetnem programu v Mariboru in čeprav je prevzela v podjetju že veliko odgovornosti, pa pravi, da se še vedno uči, še posebno od očeta. Sandri pri tem pomaga tudi fant Mitja Horvat, tekstilni inženir ki je v podjetju redno zaposlen dve leti, prevzel pa je proizvodnjo in skupaj s Sandro obiskuje večje stranke. v dolgove potopljeno združeno podjetje in (vloženi) lastni kapital rešiti s pomočjo tujega sanatorja, o čemer sta se menda Milan Gerič in Ivan Vizjak že tudi pogovarjala, ko sta ugotovila, da Tibor Čarni, predsednik uprave, doslej s svojim vodenjem ni izpolnil njunih pričakovanj. MHi Nemčije in Avstrije tudi moške šale ter ženske rutice in šale za veleprodajo. Svoje izdelke prodajajo na celotnem slovenskem trgu, nekaj prek posrednikov tudi na tujem, povezujejo pa se tudi z Muro pri t. i. dodelavnih poslih. Trenutno zaposlujejo dvanajst ljudi, s tem da imajo vse možnosti za povečanje obsega dela, to bi pomenilo v pro- izvodnji še nekaj novih delovnih mest (prostor jim dopušča skupno 25 zaposlenih). Vendar pa je, kot nam je povedal oče Gjergjek, vse odvisno od njihove iznajdljivosti, ki vključuje predvsem sposobnost vključevanja na tuji trg, kajti samo slovenski ne prinaša zagotovil uspešnosti (čeprav pokrivajo okrog 80 odstotkov trgovske mreže). »Najhuje pa je bilo za nas po osamosvojitvi Slovenije, ko smo izgubili velik jugoslovanski trg, zato smo se morali na novo povezovati, vzpostavljati stike s tujino,« se spominja Jože. Sandra ugotavlja, da se z odpiranjem slovenskega trga pojavlja zelo velika konkurenca, zato vidi prihodnost podjetja v izpopolnjevanju določenih tržnih niš (specializirati bi se želeli npr. v proizvodnji kravat za uniforme), prizadevali pa si bodo tudi za izvoz svojih izdelkov na tuja tržišča, kjer bi se predstavljali z lastno blagovno znamko ter dodelavnim poslom. Kakovost njihove proizvodnje je na zelo visoki ravni, saj je večji del proizvodov ročno izdelanih in gredo skozi nekajkratno kontrolo, vendar pa »na kakovost izdelka in s tem tudi uspešnost podjetja vplivajo med drugim tudi zadovoljstvo zaposlenih. realizacija dobička in podoba podjetja, predvsem pa pozitiven sprejem pri ljudeh, kjer ugotavljamo, da smo na dobri poti«, poudarja Sandra. Ob vsem tem pa je seveda treba poskrbeti še za ustrezno promocijo imena, zato se udeležujejo prek gospodarske in obrtne zbornice raznih sejmov v tujini, velika prihodnost v oglaševanju pa je po njihovem mnenju na internetu, kjer se prav tako zelo veliko predstavljajo. Že nekaj časa si prizadevajo za usklajevanje poslovanja v skladu s standardom ISO 9001, s čimer želijo izboljšati kakovost poslovanja, tako da jim visoke zahteve tržišča niso tuje, zavedajo pa se tudi smernic uspešne podjetniške naravnanosti. DARJA TIBAOTi Od 11. do 15. aprila v Gornji Radgoni 13. sejem MEGRA Poudarek na strokovnosti M Sejem bo odprla ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin ednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA 2000 bo prva letošnja sejemska prireditev, ki jo na razstavišču v Gornji Radgoni pripravlja Pomurski sejem. Od 11. do 15. aprila se bo na 25.500 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 550 razstavljalcev iz 26 držav. Ker se želi vedno več razstavljal-cev predstaviti v zaprtih razstavnih prostorih, bodo za letošnji sejem prvič postavili dodatne montažne paviljone, tako da bo na voljo 12.500 kvadratnih metrov pokritih prostorov. Tudi letošnji sejem MEGRA sovpada z začetkom intenzivne gradbene dejavnosti, na njem pa bodo dali poudarek visokim gradnjam, je na tiskovni konferenci povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Čeprav bo letošnji sejem šele trinajsti, ima že dvajsetletno tradicijo, saj so prvi jugoslovanski sejem gradbeništva v Gornji Radgoni organizirali leta 1981. Sprva je bil bienalni, od leta 1995 pa ga pripravljajo vsako leto. Ves ta čas je ta sejemska prireditev v nenehnem vzponu, pomembnost pa mu daje vedno več tujih razstavljalcev, saj bo teh letos že 230, prevladovali pa bodo razstavljale! iz Nemčije, Avstrije in Italije. Čeprav bo slaba polovica vseh razstavnih površin namenjena gradbeni mehanizaciji, bodo dali letos poseben poudarek tudi gradbenim materialom, stavbnemu pohištvu, kritinam pa tudi urejanju okolja in še nekaterim vsebinskim sklopom. Če je veljal v preteklosti osnovni poudarek gradnji cest, se letos strokovni interes pomika v smeri Slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa. Svojo ponudbo bodo predstavili vodilni domači proizvajalci in tuji ponudniki neposredno ali prek zastopnikov. Za svojevrstno novost pa bodo poskrbeli pri Slovenskih železnicah, ki bodo predstavile projekt gradnje železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Organizatorji sejma zatrjujejo, da bo tokratna sejemska ponudba prilagojena tudi tistim, ki se lotevajo individualne gradnje, posebna pozornost pa bo namenjena celostni ponudbi gradbene mehanizacije. Poleg ponudbe strojev in naprav uglednih svetovnih proizvajalcev bodo tudi ugodni kreditni aranžmaji s posebnimi sejemskimi popusti. Na letošnjem sejmu MEGRA bo poseben poudarek na gradbenem izobraževanju, saj bodo ponudbo in programe predstavile vse slovenske gradbene šole, od poklicnih do univerzitetne. Razstavo bo spremljal bogat program strokovnih prireditev, od strokovnih predavanj in posvetovanj do okroglih miz. Že pred otvoritvijo sejma, ki ga bo v torek, 11. aprila, odprla ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin, bodo pripravili okroglo mizo o problematiki investicijske gradnje in gradbeništva v Sloveniji, na kateri bo sodelovala tudi ministrica. Zvrstilo se bo še več drugih strokovnih posvetov, sejem pa ne bo minil brez slovesnih trenutkov, saj bodo že prvi dan podelili znak kakovosti v graditeljstvu. Za to laskavo priznanje se poteguje vrsta izdelkov, vsi nagrajeni izdelki pa bodo predstavljeni na razstavnem prostoru. LUDVIK KOVAČ ■ Nafta Lendava Biodiesel den od razvojnih programov strokovnjakov Nafte Lendava je projekt proizvodnje biodiselskega goriva. Biodisel spada med obnovljive vire energije in ga proizvajajo iz olja navadne ogrščice (oljne repice), odpadnih jedilnih olj ter odpadnih živalskih maščob in metanola. Projekt biodiesla so v Nafti razvili do te stopnje, da že izbirajo cenovno najugodnejšo tehnologijo. Načrtujejo gradnjo tovarne s proizvodno zmogljivostjo 6 tisoč ton biodiesla na leto, za kar bi potrebovali letno 4 tisoč ton olja iz oljne repice, 2 tisoč ton starega odpadnega olja, metanol pa je tako produkt domače proizvodnje. V dogovorih s kmetijsko pospeševalno službo bi potrebne količine oljne repice lahko pridelali na 4 tisoč hektarjih zemljišč, in to na območju upravne enote Lendava. Z Naftine službe za stike z mediji so še sporočili, da veljajo za takšne vire energije v Evropski uniji posebna pravila obdavčevanja, ki spodbujajo proizvodnjo tega energenta, in upajo, da bo temu sledila Slovenija kot prihodnja polnopravna članica EU. Po Beli knjigi za obnovljive vire energije naj bi se delež obnovljivih virov energije, ki je sedaj šestodstoten, do leta 2010 podvojil. Nafta Lendava ima za ta projekt podporo lastnikov ter ministrstev za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor. Pri projektu sodelujeta tudi Biotehniška fakulteta iz Ljubljane in Inštitut za biogoriva iz Avstrije. Med obnovljive vire energije spada tudi geotermalna energija in v Nafti razvijajo tudi različne možnosti uporabe geotermalne energije. »Za oba projekta je značilno, da iščemo določeno skladnost med kmetijstvom in gospodarstvom in da upoštevamo poslovno priložnost za Nafto,« je povedal vodja naftinega razvoja Radovan Žerjav. MHi 8(IZ)BRANO 30. marec 2000, HM1 Volitve Na marčevskih poskusnih predčasnih volitvah, ki so na Radiit Murski val zadnji ponedeljek v mesecu, jo je najbolje odnesla stranka SKD, za katero je oddalo svoj glas 57 poslušalcev od 170, ki so v dveh urah in pol poklicali in glasovali. Število glasov SKD raste od januarja, ko jih je dobila 27, februarja 34, marca pa že 57. Na drugo mesto se je uvrstila LDS s 55 glasovi, vendar pri njej število glasov ni samo naraščalo. Največje zaupanje je dobila januarja (73 glasov), precej izgubila februarja (46 glasov), marca pa je dosegla nekakšno poprečje minulih dveh mesecev. Marca SKD na vrhu Marcu je na tretjem mestu Združena lista s 23 glasovi. Vprimerjavi s februarjem, ko je dobila odličnih 40 glasov, je nazadovala, a napredovala glede na januar (21 glasov). Za Koalicijo Slovenija je marca glasovalo 18 poslušalcev (februarja 15, januarja pa 21). SDS ima čedalje manj privržencev. Januarja je dobila odličnih 25 glasov, februarja še 13, marca pa je zanjo oddalo glas samo 7 poslušalcev. Najbolje doslej se je izšlo za SNS. Marca je dobila 6 glasov, februarja 2, januarja pa 3. SLS pa kaže ves čas slabo. V marcu zanjo samo 2 glasova, februarja en sam, januarja pa 5. Glede na to, da je druga najmočnejša parlamentarna stranka, res neugodno! DeSUS marca ni dobil glasu, slabo je bilo tudi prejšnja dva meseca. Skupaj ima stranka 3 glasove. Tu in tam je bil kakšen glas oddan tudi za drugo stranko, nekaj poslušalcev pa je svoje nezadovoljstvo izrazilo z odločitvijo, da ne zaupajo nikomur in ne bi glasovali za nobeno stranko. Aprilske predčasne poskusne volitve na Radiu Murski val bodo v ponedeljek, 17. aprila, od 7.00 do 9.30. Zadnji ponedeljek v aprilu je namreč praznik in na ta dan poslušalcev ne želijo obremenjevati s političnimi temami. IBI Ultimat puconskih svetnikov Sklad je izbral 16 projektov Za Pomurce 260.110 EUR Od Rio-rudarstva do mitologije med Muro in Rabo omurci smo že drugič deležni sredstev iz Sklada za male projekte, ki jih namenja Evropska unija prek programa Phare čezmejnemu povezovanju in sodelovanju med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. V lanskem decembru je bila Prleška razvojna agencija na razpisu izbrana za tajnika sklada, februarja pa so izdali razpis za pripravo projektnih predlogov. Prejeli so 72 prijav, od katerih le ena ni ustrezala razpisnim pogojem. Ocenjevanje je potekalo pod nadzorom predstavnikov ministrstva za finance, ministr- < stva za ekonomske odnose in razvoj ter Delegacije evropske komisije v Ljubljani. Upravni odbor je odobril 16 projektnih predlogov, njihova skupna vrednost pa znaša 260.1 10 evrov. Sklad je podprl nosilce civilne družbe, sredstva so enakomerno razdeljena med posameznimi dejavnostmi, dobitniki pa naj bi bili večinoma volunterji, ki vlagajo v dejavnosti večji del svojega prostega časa. Med odobrenimi projekti je dobil najvišjo oceno projekt z naslovom »Rio-rudarstvo in okolje«, ki ga je prijavila Zveza kulturnih društev Lendava. Vreden je 26.600 evrov. Sledijo mu projekt »Vzreja rib v termalni vodi«, ki ga je prijavila občina Turnišče, »Življenje ob Muri v Tri-D regiji« turistič- nega društva Bistirca, »Ljudska mitologija med Muro in Rabo« društv.a za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci, projekt »Dežela štorkelj« velikopolanskega turističnega društva, mednarodne gledališke prireditve »Meja na reki« Zveze kulturnih društev Gornja Radgona, »Digitalni mostovi Hitri« RTV-kluba Murska Sobota; soboški motoklub Vete- rani bo prejel sredstva za »Potujoči muzej starodobnih motornih vozil«, ljutomerski Rdeči križ za »Tabor droge in mladi«, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot za »Vključevanje pomurske regije v uveljavitev skupine blagovne znamke za trženje živil na območju Tri-D«, ' občina Šalovci bo denar porabila za »Biogradnjo z naravnimi materiali«, ljutomerski Zavod za kulturo in izobraževanje za projekt »Vaški grbi«, s »Telehišo« pa se bodo ukvarjali na Hodošu. Sredstva iz Skalda za male projekte so dodelili še kulturnemu društvu Odranci za projekt »Spoznajmo se« ter občini Šalovci za »Odkrivanje vodnih izvirov Krke«. Dodajmo še pregled vrednosti po upravnih enotah. Na območju soboške upravne enote bodo izvajali projekte v skupni vrednosti 117.130 EUR, na območju gornjeradgonske v vrednosti 20.000 EUR, na lendavskem območju bodo za projekte namenili 108.056 EUR, na ljutomerskem pa 14.924 EUR. Nekatere projekte naj bi začeli izvajati že v prihodnjem mesecu.Kmalu se obeta še razpis sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija. DEJAN FUJS ■ V Lendavi spet plakatna afera Ce ne bo podpisa, bodo zaprli ceste! bčinski svetniki v Puconcih, ki so prejšnji teden prekinili sejo, so se zbrali ekspresno hitro in nadaljevali tam, kjer so zadnjič končali, obenem pa odprli še nove točke nove seje. Tokrat jo je vodil podžupan Ernest Nemec, prva stvar, pri kateri so se vsi strinjali, pa je bila sprejem Pravilnika za vrednotenje športnih programov. Slišati je bilo predlog, da mora biti v čimkrajšem času ustanovljena športna zveza, saj v občini še zdaj nimajo prireditve, kot je npr. Športnik leta, večji poudarek pa bi se dal tudi množičnosti in rekreaciji. Tako naj bi bila športna zveza ustanovljena najkasneje do 13. maja, ko bo prireditev Veter v laseh, iniciativni odbor, pravilnik in statuti zveze že obstajajo, dobili pa so že tudi vabilo Olimpijskega komiteja Slovenije. Najbolj »vroča« točka seje pa je bil prav gotovo Sporazum o razdelitvi javnega premoženja Komunale, d. o. o.. Murska Sobota. Komunala, d. o. o., se bo namreč razdelila na dve podjetji, katerih ustanoviteljske pravice prevzame Mestna občina Murska Sobota: Javno podjetje Komunala, katerega vrednost osnovnih sredstev na dan 31. decembra 1994 je znašala 146 milijonov 668 tisoč, in Javno podjetje Vodovod s skoraj šestnajstimi milijoni tolarjev, objekti komunalne infrastrukture pa se bodo razdelili med novonastale občine po legi. Toda nekateri svetniki (Sočič, Ficko, Sapač, Zelko, Pozvek) so bili do sporazuma precej skeptični, saj naj ne bi bila jasno definirana funkcija upravljanja vodovodnega omrežja pa tudi s kapitalskim deležem občin, v katerem naj bi imela puconska samo 3,84 odstotka, niso bili zadovoljni. Jože Ficko pa je oporekal tudi dej- stvu, da je župan sporazum že podpisal, še preden so se izjasnili tudi občinski svetniki. No, glasovanje je bilo precej drugačno, saj je bilo deset svetnikov za in le dva proti z dvema vzdžanima glasovoma, tako daje bil sporazum sprejet. Enotni pa so si bili pri predlogu Karla Žekša, da se z izvajalci del pri gradnji železnice podpiše pogodba o sanaciji, saj je škoda zaradi tega že ogromna. Za most v Moščancih je sploh čudno, da še stoji, ker prek njega vozijo tovornjaki s 40 tonami, medtem ko je dovoljena meja le sedem ton. Občina sama tudi ni dovolila prevoza, tako da tisti, ki vozijo prek mosta, to delajo na lastno odgovornost. Če izvajalci pogodbe ne bodo želeli podpisati, bodo kmetje in drugi občani protestno zaprli vse ceste na območju gradnje železniške proge. TOMO KOLEŠ ■ a plakatu v madžarskem jeziku, izobešenem pri kinodvorani v Lendavi, ki je vabil na osre- dnjo slovesnost ob madžarskem kulturnem prazniku -15. marcu, se je 18. marca pojavil tekst: MADARI ... SPIZDITE IZ SLOVENIJE! A. PAVŠIČ. Po sprejeti prijavi, ki jo je podal predsednik Sveta madžarske narodnostne samouprave g. Gy6rgy Tomka, so policisti opravili ogled kraja, plakat pa so obravnavali tudi kriminalisti PU Murska Sobota. Ugotovili so, daje bil edino ta plakat popisan z žaljivko. Da bi našli storilca, so imeli več pogovorov z ljudmi in prišli do dveh mladoletnikov z območja Lendave in jo osumili, da sta onadva popisala plakat, s čimer sta storila prekršek po določilu 14. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Zagovarjala se bosta torej pri sodniku za prekrške. N. N. I 171? / EČRY ERNO K1KDE K1K-DF. 0207 PROSENJAKOVCI PARTOSPALVA SLOVENIJA ISSN 0352-6569 LENOVA 2000. MARCI US 23. IZOTOU^R KOSZORUZ^ UNNEPSEG .—M6pontr4? ura - ničti dus 15-&I" — orakos------- —Hc lyszmr~LENBVA, Ljutomerski gimnazijcinaNorveškem Praznovanje materinskega dneva na Sp, Krapju i ladinci Sp. Krapja so letosj že tretje leto zapored organizirali praznovanje ob materinskem dnevu, ki je potekalo v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma. Petnajst vaških otrok, sta- kupina trinajstih dijakov in treh spremljevalcev iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer seje pred kratkim z letalom odpravila na 9-dnevno potovanje na Norveško. Projekt je bil izveden s pomočjo Agencije za šport Ljutomer in s podporo Evropske skupnosti, programa Mladi za Evropo ter raznih sponzorjev in s prispevkom udeležencev. V projektu, ki se je imenoval po naši deželi Čamp Slove-nia, so sodelovali mladi z Danske, Norveške in Slovenije. In kaj- smo mladi iz treh različnih držav sredi zime počeli na Norveškem? Prijetno smo se družili, predstavljali smo vsak svojo državo, šolo in kraje, iz katerih smo prihajali. Poskušali smo smučati in deskati na snegu. Ogledali smo si glavno mesto bavno tekmovanje v sankanju, glasno smo navijali na tekmi svetovnega pokala v smučarskih tekih na 50 km, srečali smo se slovenskimi reprezentanti v smučarskih skokih in zanje navijali na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih na Holmen- Najbolj nenavadno za nas pa je bilo bivanje kar na štirih različnih lokacijah v okolici Osla: dvakrat v kočah, v šotoru in mladinskem centru. Prek zaledenelega jezera smo do koče pešačili približno pol ure. Tam smo ob toplem kaminu doživljali idilično norveško pokrajino, na katero je naletaval sneg. Ko smo med vožnjo proti letališču strjevali svoje vtise in misli, smo se strinjali, da je bila Norveška sredi zime za nas nepozabna izkušnja in da bi jo bilo vredno ponoviti. Zmagovalci med računalnikarji Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v M. Soboti je spet organiziral tradicionalno tekmovanje osnovnošolcev iz pomurske regije. Potekalo je na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, udeležilo pa se gaje 39 učencev iz desetih šol. Zmagovalci so postali: Miha Bokan, Rok Kerčmar, Timotej Lazar (vsi OŠ III M. Sobota), Miha Tibaut (OŠ Črenšovci) v programiranju s programom LOGO, Jernej Vi-rag (OŠ Beltinci), Zoran Smilevski (OŠ Gornja Radgona), I Gregor Gjerek (OŠ Beltinci) v programiranju s programom PASCAL, Niko Tivadar (OŠ Gornja Radgona) v predstavitvi programov v VISUAL BAŠIČU in Samo Smrke (OŠ I M. Sobota) v predstavitvi programov v DELPHIJU. JG ■ rih od pet do štirinajst let, je tri tedne pred nastopom začela pripravljati Nataša Kukolj, študentka pedagoške fakultete v Mariboru. Predstavili so se z raznimi pesmicami, recitali in igrami Pametni Tunek ter Matilda. Ob koncu je vsaka obiskovalka dobila cvetlico, ki so jih otroci naredili iz krep papirja. Nekaj gospodinj je speklo tudi pecivo, tako da so se mame še zadržale na družabnem srečanju, vsekakor pa so bile zelo zadovoljne s svojimi otroki, ki so jim z nastopom polepšali dan. r\ TIDA/AT CATA. A A T ■ fiSTIII , 30. marec 2000 (IZ)BRANO 9 Pomenkovanja »O pičkah!« Neposredna telefonska zveza edavna Pomenkovanja v ljubljanskem lutkovnem gledališču, ki se jih je udeležil tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič, so se zaradi nastopa igralca Borisa Kobala čez noč sprevrgla v goreče razprave, odobravanja in nasprotovanja. Boris Kobal, sicer direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, je na odru oponašal komentatorja Jurija Gustinčiča in pogovor navezal na razkritje neposredne telefonske zveze, ki jo je imel pokojni hrvaški predsednik Tudjman z jugoslovanskim predsednikom Miloševičem. Pri tem je omenil, da naj bi namesto tega »črnega telefona« vzpostavil vročo linijo s predsednikom Milanom Kučanom. Kobal je menil, da naj bi se predsednika pogovarjala »o pičkah«. Pri tem je povprašal Mesiča, kako se pička reče po hrvaško, Mesič pa se je diplomatsko izognil z odgovorom, da besedo »v glavnem zamolčijo«. Kobal pa je nato dodal: »Pri nas pa pravimo: koalicija Slovenija.« Kobal je med svojim nastopom omenil nekaj povezav, kot so koalicija in prijateljstvo, poslanec Pukšič in neumnost ter nadškof Rode in nemški ovčar v povezavi z dresiranjem otrok v šolah. več, da bi se našla oseba, ki ne bi vedela, kdo je Boris Kobal. ' Satira, ki ima višji rob tolerance, gre velikokrat še dlje in Predsednika sta razumela Priče pravijo, daje hrvaški predsednik razumel satiro in se dodobra nasmejal, nasmeh, ki ga povzroči satira, je izražalo tudi lice slovenskega predsednika. Vsi pa, kot kažejo nadaljnji dogodki, niso razumeli posrečene šale. Mediji so nenadoma postali prepolni mnenj za in proti, Kobal pa si je prislužil brezplačno pozornost za nekaj mesecev vnaprej. Če ga je morebiti kakšen Slovenec spregledal v gledališču ali v TV Popru, kar pa je malo verjetno, potem zdaj ni nobene bojazni Razstava vredna ogleda Anina ročna dela prostorih Društva prijateljev mladine Dokležovje je bila v petek zvečer otvoritev zanimive razstave ročnih del krajanke Ane Hladen - Zver. Izdelki, ki so nastajali pod njenimi spretnimi prsti, so pravcate umetnine, zato si jih je vredno ogledati. Ob tej priložnosti so nastopile tudi domače pevke. Kot je poudarila predsednica DPM Dokležovje Marija Zver, so za gospodinjo najlepši zakladi, če ima s platnom napolnjeno skrinjo. Opisala je trnovo pot 76-letne Ane Hladen -Zver, rojene v sosednjih Ižakovcih, kije že kot mladenka čutila veliko veselje in sposobnost za drobne stvari. Sek rA /H K c c ^oi/efrA1- ZkčA se ■■ ■—_________________ tudi čez mejo. Urad Slovenske škofovske konference je sporočil, da: »Gre za neokusno, neprimerno, žaljivo in prostaško norčevanje iz najvišjega predstavnika katoliške cerkve v Sloveniji v navzočnosti predsednikov dveh držav.« Ogorčeni so bili tudi v strankah SDS, SKD in SLS. Ljubljanski županji Viki Potočnik so s pomočjo svojih ljubljanskih svetnikov predlagali, da Borisa Kobala razreši z mesta direktorja gledišča, pri tem Ana Hladen - Zver pred svojimi umetninami, ki bodo na ogled še ves april. Foto: M. JERŠE Tako je že kot 1 l-letna šolarka v domačem hramu učenosti z lju pa so ji postavili 15-dnevni rok. Predsednik Slovenije Milan Kučan pa je o zadevi za skupno mrežo nekomercialnih radijskih postaj Slovenije povedal: »Kar zadeva samo javno besedo: v našem političnem življenju je šla prav z vidika spoštovanja človeka javna beseda do skrajnega roba dopustnosti. Satira, ki ima višji rob tolerance, gre velikokrat še dlje in tudi čez mejo. Gospod Kobal me je poklical in se mi opravičil, kot je sam rekel, zaradi težav, ki so nastale z nerazumevanjem njegovega nastopa, in me prosil, da njegovo sporočilo prenesem predsedniku Hrvaške. To sem tudi storil.« Ena sama predstava Nekateri bodo seveda dali prav prizadetim cerkvenim dostojanstvenikom in strankam, drugi bodo zagovarjali svobodo govora in satire. Pri vsem tem pa moramo upoštevati, da govorijo satiriki v tujini o politikih in drugih visokih smrtnikih za uho še veliko manj primerne besede. Toda tam znajo politiki tudi ločiti med satiro in resnimi obtožbami. Takih, ki bi to lahko storili v Sloveniji, pa bi se dalo našteti na prste ene roke. Morebiti je vzrok pomanjkanje razumevajočih tudi v tem, da nekateri naši politiki jemljejo dogajanje v parlamentu in med strankami resno, medtem ko v javnosti vedno bolj prevladuje mnenje, da se zdi njihovo početje ena sama humoristična predstava. DEJAN FUJS ■ beznijo in navdušenjem začela iz ostankov raznobarvnih nitk in krpic šivati in kvačkati. Svoje znanje je pozneje prenašala na hčerke. »Ročna dela ustvarjam že 65 let. Nekoč si nisi mogel kupiti stvari kot danes, zato sem v dolgih nočeh, po napornem delu ali med dopusti kvačkala in .šivala krila in bluze. Največ ročnih del sem naredila v pokoju, ko si krajšam čas. Veliko svojih izdelkov sem poslala v Francijo, kjer živijo moji vnuki. Po razstavi bom ročna dela podarila hčerkam,« nam je zaupala Ana Hladen - Zver. M. JERŠEI Pojasnilo V Vestniku, ki je izšel 17. februarja letos, smo objavili sestavek pod naslovom Žandar Zdolšek se je skril na po dstrešje. Z obširnim pismom se nam je iz Šoštanja oglasila Zdol-škova hčerka. Vendar se opis Zdolška v članku in opis njenega očeta v pismu ne ujemata. Zato je avtor prepričan, da gre za dve različni osebi. F. Š. I B oris Kobal je o dogodkih v Lutkovnem gledališču spregovoril tudi za Murski -------------------- Anketa val ter se med drugim v pogovoru zahvalil za pismo, ki ga je prejel od Janka Štambergerja iz Murske Sobote in sporočil, da nanj ni niti malo jezen. Pismo objavljamo v celoti. Zakaj ni topov? Mestno gledališče Ljubljansko Čopova 14,1000 Ljubljana v roke g. Marjane Klanšek v roke g. Borisa Kobala in v roke vodje sindikata s prošnjo, da se omogoči vpogled vsem stalnim članom in delavcem 1 Spoštovani! Podpisani izražam Vam, vsem umetnikom in soustvarjalcem kot nosilcem lepe slovenske besede svoj odločen protest in ogorčenje nad vulgarnim in žaljivim besedičenjem Vašega stanovskega kolege in direktorja g. Borisa Kobala v njegovih javnih nastopih - in kar je kulminiralo v nastopu v Lutkovnem gledališču. Besede jebem (TV Koper) in pička itd. (Lutkovno gledališče) ter označevanje najvišjega predstavnika moje Rimskokatoliške cerkve z nemškim ovčarjem povedo vse o osebnosti g. Kobala kot Vašega direktorja. Njegovo ocenjevanje predstavnikov pomladnih strank z mračnjaštvom pa me napotujejo k domnevi, da sploh ni vedel, zakaj je stal na Roški, kot se sedaj po odmevnem dogodku nepotrebno diči. Ali je imel sedanji humorno-satirični samooklicani »junak« kdaj v mračni preteklosti enoumja, katerega zla dela je obsodila vsa demokratična Evropa, toliko poguma, da se je takrat javno ponorčeval iz nosilcev komunistične »prakse« (Kardelj, Kidrič, Popit, Dolanc itd.), mi ni znano in presodite Vi sami. Poznam kar nekaj vidnih humor-no-satiričnih besednih umetnikov v Evropi, vendar takega »gnoja« nikjer tudi v balkanskem Beogradu - nisem slišal. Imam pravico, da v prihodnje bojkotiram Vašo ustanovo in k temu pozivam vse moje znance. JANKO ŠTAMBERGER Nova pomlad življenja O smega vseslovenskega srečanja žensk z rakom dojke, ki gaje organiziralo Društvo onkoloških bolnikov Slo venije, so se udeležile tudi članice pomurske skupine za samopomoč Pot k okrevanju onkoloških bolnikov. Častna gostja sobotne prireditve je bila soproga predsednika države Štefka Kučan, v strokovnem delu programa pa je Jana Hosta, psihologinja, ob pomoči lastne izkušnje razmišljala o soočenju z boleznijo, preseganju strahu, o spoštovanju in iskrenosti ter o tem, kako je lahko vsak dan čudoviti dar. Udeleženke iz Pomurja pravijo, da je bilo to spet eno globoko doživeto in nepozabno srečanje, in če bodo imele možnost, se ga bodo prihodnje leto spet udeležile. V pomursko skupino za samopomoč je vključenih petinštirideset članic z izkušnjo bolezni raka na dojki, ki že drugo leto uspešno deluje v okviru Pomurskega društva za boj proti raku. MHI animivo je, kako nam je postal spomenik zmage v središču Murske Sobote samoumeven, saj nekateri med nami sploh niso opazili, da manjkajo topovi. Med drugimi pa so se razvile različne špekulacije o razlogih njihovega izginotja, od različnih afer od stalne odstranitve, nekaj pa jih je celo menilo, da gre za prvoaprilsko potegavščino. No, v resnici so topovi šli le na čiščenje in obnovo, tako da se bodo bleščeči ponovno pojavili v nedeljo ob 11. uri na slavnostni akademiji v počastitev 55. obletnice osvoboditve Prekmurja. Poglejmo, kaj so o razlogih njihovega izginotja in proslavi menili naši anketiranci. Starejša ženska iz Veščice (ki se ni želela ne predstaviti ne fotografirati); »Mislim, da sojih odpeljali na čiščenje, vendar jih bodo pripeljali nazaj. Kdaj, tega pa ne vem. Vem pa, da bo tu v nedeljo proslava za 45 let, odkar smo se osvobodili od fašistov. Joj ne, 55 let. Ta proslava je potrebna, saj zaznamuje osvoboditev in trenutek, od katerega smo lahko v miru živeli naprej.« Olga Vučak iz Murske Sobote: »Vem, vem, zakaj ni topov. Ker jih čistijo. Razlog je 55-obletnica osvoboditve. Proslava bo v petek, ne? V nedeljo? To, da bo proslava, je dobro. To je čisto normalno. Mislim, da so topi potrebni temu spomeniku, tako da sedaj precej manjkajo. Grdo bi bilo, če bi skrivali zgodovino.« Gašper Vouk iz Murske Sobote: »Opazil sem, da topov ni, ne vem pa, kaj je razlog. Aha, obletnica osvoboditve Prekmurja? Moje mnenje o tej proslavi? Ne vem, za mene to ni potrebno, ker niti ni v moji interesni sferi, da bi se zanimal, kaj je to in zakaj. Ne vem pa, kako drugi gledajo na to. Mislim, da v nedeljo ne bom prišel na proslavo. Za tope pa menim, da morajo biti pri spomeniku, saj dajejo lepši videz. Sedaj je pri spomeniku preveč prazno.« Jožica Žalik iz Žižkov: »Da, vidim, daje pri spomeniku nekaj drugače. Obnovili so napise, ne? Še kaj? Oh, točno, topov ni več, tega pa sploh nisem opazila. Ne vem, zakaj. Aha, proslava. Ne, nisem vedela zanjo. Moje mnenje? Sedaj pa ste me spravili v zadrego. Ne vem, zdi se mi lepo, da se nekaj takšnega dogaja v Prekmurju, da se začenjamo spominjati takšnih dogodkov. Ker nisem iz Sobote, na proslavo najverjetneje ne bom prišla, im, da manjkajo, saj smo jih t je bilo.« Ivan Vidic iz Murske Sobote: »Vem, zakaj gre. To je naša zgodovina. Že prej sem opazil, da manjkajo topovi. Najbrž jih obnavljajo. To je potrebno, saj je treba ceniti svojo zgodovino. To je spomin na padle in umrle. Oni so sicer na pokopališču, nekaj pa jih je odplavilo po Muri navzdol. Ampak več, kot mi mislimo. To je kruta preteklost, veste? Črna preteklost, tega narod ne sme pozabiti. Bil sem v Španiji, kjer imajo tovrstnih spomenikov zelo veliko, in še celo »generalissimu« Francu so postavili enega, čeprav so ga imeli za zločinca. Zakaj bi torej mi uničevali nekaj takega? Zgodovine se ne da izbrisati. Ta je resnična, ljudje, ki jo poznajo iz tiste dobe, še živijo. Vem, da bo v nedeljo proslava in seje bom vsekakor udeležil. Spomenik pa naj ostane takšen, kakršnega si je avtor takrat zamislil. Saj vemo, kako je bilo v Ljutomeru s tistim primerom. Nekaj so zamenjali in je prišlo do spora, tako daje sodišče odločilo, da je treba upoštevati avtorjeve pravice in njegovo izvirno delo. Sam sicer nisem bil borec, ker sem nekoliko mlajši, sem pa živel v tistem času in vem, kaj se je dogajalo. Proslava je potrebna, ker gre za obnavljanje spominov. To ni pomembno samo za Mursko Soboto in Prekmurje, ampak za vso Slovenijo in Evropo.« TOMO KOLES, FOTO: NJI 1O INTERVJU 30. marec 2000, IBIIII S tar komaj 23 let je Riki Zadravec že začutil čar igranja z dušo, pravi, da je skozi glasbo zadihal. Ko ga slišiš s harmoniko odigrati Mozarta, ti je vse jasno. Riki je pravzaprav začel tako kot vsak otrok, za vzor so mu bile glasbene zvezde, ki so prek malih ekranov vabile v naročje glasbe. Najprej je med osnovno šolo končal nižjo glasbeno šolo v Ljutomeru, nato pa ga je profesorica Danijela Sabo napotila k profesorju Slavku Magdiču v Maribor, kjer je nadaljeval izpopolnjevanje še leto po šolanju. Tisto leto je dobil tudi gumbni instrument iz Italije (kromatična harmonika), ki ima določene tehnične prednosti, nato pa se je začelo resno delo. Naslednje leto se je vpisal v Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, nato je nadaljeval študij v Gradcu. Kot petnajstletnik se je poskusil pri prvi glasbeni skupini Narcise, pozneje v srednji šoli pa je sodeloval pri ustanovitvi vsem znane skupine Posodi mi jiirja. Zdaj se njegova glasbena pot počasi spreminja, vedno več zahteva od sebe, pravzaprav se razvija v zelo obetavnega glasbenika. Kako je potekalo tvoje glasbeno izobraževanje oz. izpopolnjevanje? »Šolanje sem nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, kjer sem se srečeval s klasičnim repertoarjem, vendar sem bil na to pripravljen. Pri tem mi je bil v veliko pomoč tudi moj značaj, kajti to, za kar se odločim, speljem do konca. Na začetku sem igral samo na harmoniko, vendar je obvezen tudi stranski instrument, in ker sem se že v nižji glasbeni šoli učil igranja na klavir, sem se zdaj odločil za bariton. Čez čas me je Albert Kolbl, ki je po mojem mnenju eden najboljših pedagogov za pozavno, navdušil zanjo, ki me je pravzaprav tako prevzela, da sem bil celo v dilemi med harmoniko in pozavno. V enem letu sem namreč naredil za ta instrument celotno nižjo glasbeno šolo ter sprejemne izpite in pripravnico za srednjo glasbeno šolo. Sliši se seveda lepo, vendar nisem zmogel vseh obremenitev, tisti čas sem igral tudi pri narodnozabavni skupini Narcise, tako da sem vse opustil. Zmagala je torej harmonika, saj sem se s tem instrumentom udeleževal številnih tekmovanj, nastopov, koncertov, tako da sem v zadnjem letniku srednje šole igral samo harmoniko, istočasno pa sem že imel učne ure v Gradcu. Ves čas srednje šole sem med počitnicami obiskoval poletno šolo v Pulju, kjer me je učil koncertni mojster Italijan Pieter Soave. Po končanem šolanju v Mariboru sem opravil sprejemne izpite za študij v Gradcu, kjer se zdaj po štiriletnem šolanju pripravljam na diplomo.« Kakšen pa sploh je študij v Gradcu, kako si premagal težave z jezikom? »Najprej sem delal izpit iz nemškega jezika, nato sprejemni izpit na fakulteti in tako se je začelo. V začetku je seveda problem, saj se naenkrat znajdeš v tuji državi, veliko je urejanja papirjev, poiskati je bilo treba stanovanje, bilo je kar nekaj stresnih situacij. Ampak kljub temu je bila zame pomembna samo glasba, tako da si nisem dovolil, da bi me kaj drugega iztirilo. Čez čas spoznaš nov krog ljudi, s pomočjo katerih potem hitreje ugotoviš, kako kaj deluje, in potem je bilo veliko lažje. Zdaj Riki Zadravec iz Veržeja se uči od glasbenikov svetovnega slovesa »Umetnost potrebuje čas« S harmoniko nad Mozarta domu, kjer je seveda veliko ceneje, dobivam pa Zoisovo štipendijo. Glede predmetov na fakulteti lahko rečem, da so zelo zanimivi in raznoliki, in ker gre za pedagoško usmeritev, je tudi veliko tovrstnih predmetov (vz Riki Zadravec na enem svojih koncertov. (Foto: M. Tivadar) goja v vrtcih, psihologija, didaktika, glasbena vzgoja). Poleg harmonike moramo izbrati še stransko področje, kjer dobimo dodatnih pet predmetov. Na izbiro imamo cerkveno glasbo, dirigiranje in jazz, jaz sem se odločil za slednjega. Predmeti mi dajejo zelo dobro podlago za profesionalnega glasbenika, čeprav je pedagoška dejavnost bolj v ospredju.« Dosegel si kar nekaj uspehov na raznih tekmovanjih. Kakšne izkušnje si s tem pridobil? _ »Tekmoval sem večinoma v srednji šoli na tekmovanjih z mednarodno udeležbo in dosegel kar nekaj dobrih uspehov, večinoma prva in druga mesta. Zadnje tekmovanje je bilo v Pulju in mi je dalo veliko življenjsko preizkušnjo. Takrat sem se namreč odločil, da se takih tekmovanj ne bom več udeleževal, kajti razpoloženje je bilo preveč obremenjujoče. Bil je en sam hud boj za točke, ki jih moraš doseči čim več, bili pa so tudi konflikti med člani komisije in tekmovalci. Pravzaprav sem si to predstavljal čisto, drugače, bil sem zelo razočaran, kajti pričakoval sem bolj sproščeno razpoloženje, kjer je pomembna samo glasba, ne pa kakšni drugi interesi, čeprav je tekmovanje zelo dobro organizirano in nastopi na zelo visoki ravni.« Izvajanje klasične glasbe s harmoniko je dokaj nenavadno. Kako zvoki narodnozabavnega instrumenta sprejemajo takte klasičnega repertoarja? »To je v Gradcu čisto nekaj običajnega, pri nas pa še ni tako moraš iti v svet, če se hočeš razvijati. Avstrijci so pri tem zelo ambiciozni, znajo ceniti, kar se dobro dela. Je pa res, da je to še vse skupaj v razvoju, sploh če primerjamo harmoniko s klavirjem in violino, instru ment je pravzaprav zelo mlad, literature je malo. Sem proti komercialnim stvarem (npr. elektronska glasba), grem nazaj k tradicionalnemu, najbolj uživam »Za ustvarjanje si bom vzel čas,« razmišlja Riki o prihodnosti. (Foto: DT) pri igranju Mozartovih skladb. Najraje poslušam igranje z akustičnim instrumentom, ko nekdo obvlada instrument, kjer ni dovolj, da se samo znajde. Pri instrumentu se lahko vsak znajde ...« Kako pa se ti znajdeš pri posameznem instrumentu? »Za obvladovanje oz. igranje katerega od instrumentov imam definicijo, po kateri nekatere instrumente znaš igrati, pri nekate- da harmoniko znam igrati, pri drugih glasbilih pa se znajdem, kot so bas kitara, bobni, klavir oz. vse, kar je povezano s tipkami in trobili (pozavna). Zadnje čase pa spoznavam, daje sposobnost obvladovanja igranja instrumenta odvisna tudi od prstnega reda, torej je potrebno spet dodatno izpopolnjevanje. Tukaj se potem pokaže razlika v kakovosti igranju, ki je sicer marsikdo sploh ne čuti, vendar pa te podobne stvari uvrščajo prav v vrh. Pri tem sta mi zelo veliko pomagala velika umetnika na harmoniki svetovnega slovesa in profesorja James Crabb in Geir Draugsvoll. Enkrat sem imel tudi priložnost, da sem delal s Stefanom Hussongom iz Nemčije, čigar igra je zame najboljša.« Če hočeš instrument obvladati, je potrebno precej dela. Koliko časa posvečaš vajam in kaj je tisto, kar te spodbuja? »Vadim vsak dan, včasih pol dneva, včasih ves dan. To sicer ne pomeni, da vadim ves dan neprestano, pač pa začnem vaditi zjutraj, nato imam odmor, potem igram do kosila in potem tako do večera, pravzaprav se sploh ne zavedam, kdaj mine čas. Mogoče se sliši nekoliko naporno, vendar to postane čez čas del tebe. Nekaj v tebi ti govori, te spodbuja, da delaš. To postane tvoj način življenja, odvisen si od vadbe. Največja spodbuda, da vedno znova vadim, so zame drugi glasbeniki, ki zelo dobro igrajo. Takrat si mislim, da tudi jaz zmorem, da nekaj tako dobro odigram, zato vedno znova poskušam, dokler mi ne uspe. S pomočjo konkurence se razvijaš v pozitivni smeri, tako da vadba nikakor ni prisila. Največja spodbuda zame je dobra glasba, ki jo tudi zelo ce-w nim.« Poskusil si se tudi že v glasbenih skupinah... »Konec osnovne šole smo s prijatelji ustanovili narodnozabavni ansambel Narcise, skupaj pina razpadla, saj smo bili še zelo mladi, čez čas so nas začele zanimati druge stvari. V srednji šoli sem spoznal Sama Budno s Kamenščaka, s katerim sem ustanovil skupino Posodi mi jiirja, kajti ugotovila sva, da imava nekaj podobnih zamisli. Ena od njih je bila igranje v kombinaciji s harmoniko in violino. Čez čas so prišli še drugi člani skupine in tako smo skupaj nastopali tri leta, izdali smo tudi dva CD-ja, vendar jaz zdaj skupino zapuščam. Naši koncerti so vedno zelo naporni, potrebno je vložiti kar precej energije, saj smo se na odru vedno zelo razživeli, kar je zame še toliko težje, ker imam težak instrument, poleg tega pa se zdaj tudi intenzivno pripravljam na diplomo, tako da vsega ne zmorem. Sploh pa se zadnje čase tudi bolj nagibam k drugi zvrsti glasbe, všeč so mi stari blueserji, jazzisti.« Tudi s poučevanjem imaš nekaj izkušenj, saj ob petkih že štiri leta učiš na glasbeni šoli v Ljutomeru. Kaj misliš, da je potrebno, da otroku na ustrezen način predstaviš glasbo, da ga že npr. sama vadba ne odbija, pač pa kvečjemu spodbuja? »Vsi vemo, da skoraj noben otrok ne vadi rad, zato je potreben previden pristop. Če otroku pač ni za delo, ga animiraš za neko drugo stvar, ki pa je še vedno povezana z glasbo. Pomembno je, da je vse čim bolj sproščeno, neprisiljeno, zato se poskušam svojim učencem čim bolj približati v razmišljanju, jih razumeti, hkrati pa jim učne ure na rediti zanimive, privlačne. Pri vsem tem je pomembno, da daješ otroku določeno spodbudo, otrok ne prenaša prisile, ta ga samo odbija. Tukaj moram poudariti, da nerad delam po nekem učnem načrtu, veliko bolje je, če se s programom prilagajaš vsakemu posamezniku, učinki so boljši. Seveda se moraš nekih okvirjev vseeno držati, nekaj tudi zahtevati, ampak na način, ki je otro- Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? »Zdaj se zelo intenzivno pripravljam na diplomo, ki jo bom opravljal v juniju, imam pa že načrte za jesen, vendar ne v smislu solo glasbene kariere, pač pa bom okrog sebe zbral ljudi, ki so še vztrajnejši od mene, ki jim pomeni glasba še več. V začetku aprila nameravam izdati CD z naslovom Na oder, kjer s harmoniko igram klasično glasbo, in tukaj sem res šel nazaj k tradicionalnemu. Jeseni bom v Gradcu vpisal magisterij, s tem pa se tudi začne bolj premišljeno delo. Poskušal se bom čim bolj približati glasbi kot načinu življenja, pravzaprav bom delal to, kar mi je všeč, predvsem pa si bom za ustvarjanje vzel čas.« Katera je tista glasbena zvrst, s katero se lahko najbolj poistovetiš, in kateri so tisti glasbeniki, tako na domači kot tuji glasbeni sceni, ki si jih postavljaš za vzor? »Nagibam se k rock and rol-lu, to glasbo najbolj začutim, zato se tudi zelo oblikujem v tej smeri. Drugače pa sem imel veliko srečo, da sem spoznal Tomaža Domicelja, ki ima zelo zanimiv pristop do glasbe. Je zelo energičen, kljub letom ne popušča. Sicer se nisem v njegovo glasbo nikoli poglabljal, navdušil me je kot osebnost. Sicer pa je po mojem mnenju slovenska glasbena scena sploh pod nivojem. Tukaj bo dovolj, če citiram znanega trobentača Nada Adderlya: »Zelo veliko dobrih glasbenikov je pokvarilo glasbo, precej pa je tudi takih, ki so glasbo zelo obogatili.«. Med tujimi glasbeniki so zame pomembni člani skupine Rolling Stones, všeč mi je njihov način dela in razvoj - vedno so imeli svojo filozofijo, po kateri so delali, vse to pa je odsevala njihova glasba. Zelo občudujem tudi Milesa Davisa, in sicer zaradi tega, kar je naredil, v začetku namreč ni kazal nobene obetavnosti, vendar je vztrajal in požel uspeh.« Kakšni ljudje te navdušujejo? »Najraje se pogovarjam z ljudmi, ki v bistvu živijo za glasbo. Z njimi bi lahko razpravljal več ur, rad jih poslušam in srkam njihovo znanje, izkušnje. Sploh pa je ta krog ljudi, ki me v Gradcu obkroža, kot nalašč zame. Večinoma se namreč družim z jazzisti, ki igrajo z dušo, glasbi se predajo v celoti. Oni so mi večkrat tudi spodbuda, da vedno znova poskušam nove stvari, da vadim, ob njih čutim in vidim glasbo. Vsekakor pa hočem, vsaj dokler sem še mlad, poizkusiti čim več novih stvari, sam sebe vedno znova preizkušam.« Kako te je glasba spremljala skozi življenje, kako te je oblikovala? »Glasba te seveda spreminja, kjer je najbolj poudarjen sam pristop do nje. Vsekakor pa bom vztrajal pri tem, da se ne bom skomercializiral, zavedam pa se, da glasbeno še nisem popolnoma oblikovan, za kaj takega sem še premlad. Težava je tudi v tem, da hočem preveč narediti v kratkem času, tako da mi marsikdo reče, da pretiravam, vendar mi glasbeniki česa takega ne rečejo. Od njih dobivam spodbude še za dodatno delo, saj mi iz izkušenj govorijo, kako zelo se pravzaprav splača v mladih letih vaditi, vztrajati. Mlad človek ima tudi večjo voljo, tako da pri tem vsekakor ne bom popustil.« m , 30. marec 2000 KULTURA il G Od Pariza do Ljutomera alerija Anteja Trstenjaka v Ljutomeru že dolgo ni bila tako polna kot ob nedavni otvoritvi razstave likovnih del Irene Polanec. Gre za (za nekatere) kontroverzno slikarko, ki je svoje otroštvo preživljala v Mariboru, Radencih in Ljutomeru, z osemnajstimi leti pa se je že podala v Pariz in tam kasneje tudi uspela. »Vesela sem, da me je pot po Parizu, New Yorku, Los Angelesu in Tokiu končno pripeljala tudi v Ljutomer,« je z majhno dozo hudomušnosti na otvoritvi dejala Polančeva, saj se je v glavnem mestu Prlekije predstavila prvič. Njen ciklus je namenjen ženski, zato gaje naslovila Eva. Njena najljubša simbola sta jabolko, ki predstavlja spet žensko, in školjka, ki simbolizira rojstvo. Njene najljubše barve so rdeča, črna in zlata, nekateri slikarji pa so njeno slikarstvo označili za renesanso dvajsetega stoletja. Dela dobitnice več francoskih kulturnih nagrad ter prve in edine slovenske slikarke, ki sojo sprejeli na Salon d'Artistes Francais, bodo na ogled do 15. aprila. TKI Revija folklornih skupin v Radencih Med prireditvami meseca marca je bila zelo dobro obiskana tudi revija folklore v kongresni dvorani hotela Radin rganizirala sta jo Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Gornja Radgona in ZKO Radenci - Sv. Jurij ob Ščavnici. O se mu je zdelo, da se vrste plesalcev pomlajujejo in da mladi rod pravilno sprejema ljudsko zapuščino najprej prek iger in petja in šele na koncu s plesom. Odrski sebno stari ljudski način petja, ki je značilen za te kraje, nasploh bi bilo treba še bolj vključiti ljudsko izročilo okolice. Program je povezovala Meli- V skoraj dveurnem programu se je zvrstilo osem skupin od najmlajših do odraslih: otroška folklorna skupina VVZ Manka Golarja Gornja Radgona, otroške folklorne skupine osnovnih šol G. Radgona, Kapela, Radenci, Apače, folklorna skupina Društva kmečkih žena in deklet Kapela, folklorna skupina FD Radenci in folklorna skupina FD Gornja Radgona. Strokovni sodelavec in predsednik strokovnega odbora Branko Fuchs, tudi pripravljalec priročnika za mer]|prje, je bil z nastopi zadovoljen. Posebno razveseljivo Anton Pavlovič Čehov: Utva Komedija o začaranem krogu nesrečnih ljubezni redstava Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki jo je režiral mladi režiser Tomi Janežič, je končno prišla v Mursko Soboto. Kot je razbrati iz priloženega lista, je bila deležna številnih pohval kritik: Majda Knap jo imenuje čudežno, Petra Pogorevc govori o naravnosti na ravni jezika, ki da se ne izogiblje pogovornemu in ne odsevu različnih narečij, Andrej Jaklič o predstavi sezone, Blaž Lukan o prepričljivi avtentičnosti odrskega dogajanja. spleti so bili dobro pripravljeni, odhodi večinoma uspešni. Edino pri oblačilih se malo pozna finančno pomanjkanje, so pa prilagojena danim možnostim. Bolje bi se mi pa zdelo, če otrok ne bi spremljali z glasbo odrasli izvajalci, ampak bi sami igrali na priložnostna glasbila, primerno pa je tudi samo petje. Odrasle skupine so bile do- bre, saj je pri njih že precej opazen trud, kije bil vložen v izobraževanje. Raven plesne tehnike je dokaj visoka, mnogo pa bi se dalo napraviti še pri gledaliških postavitvah. Pogrešan pa je po- atečaja Literatura premaguje meje Soboški gimnazijci so bili presenečeni in veseli nad tako dc jeziku. To pa je tudi dokaz, da znajo dobro delati, ustvarjati... kratkim so vsi prejeli povabilo graškega župana na Sprejel jih je tudi graški župan Jeseni je založba Perplex iz avstrijskega Gradca razpisala prvi mednarodni literarni natečaj v nemškem jeziku Literatura premaguje meje z ožjo temo Obup. K sodelovanju so povabili tudi mlade, stare od 6 do 19 let iz Slovenije in Madžarske. Natečaja so se udeležili tudi štirje dijaki Gimnazije M. Sobota, ki so tekmovali v kategoriji C. Pred slovesno akademijo, ki je bila na pedagoški akademiji v Gradcu, na kateri so predstavili skupno knjigo s prispevki sodelujočih v natečaju - bilo jih je 160 - in podelili nagrade najboljšim. Soboški gimnazijci so se zelo dobro odrezali. Samo Ratnik je s svojim esejem zasedel 1. mesto, Bojana Škraban je bila z dvema pesmima tretja, pesem Barbare Kerec si je prislužila četrto nagrado, peto nagrado pa je dobila Petra Lepoša. Prav gotovo sta zaslužni za njihove uspehe tudi mentorici Tatjana Svetanič in Marusja Uhernik. JG ■ ta Slavič, navzoče je pozdravila podžupanja Živana Safran, vsi mentorji: Tatjana Jakopec Ka-ger, Slavica Kovačič, Lea Ada-nič, Nada Žitek, Ksenija Erdela, Nataša Bračič, Nada Jaušovec pa so dobili posebna priznanja. Podelila sta jih predstavnika 01-SLKD Milan Nekrep in Roman Sluga. B. B. L., foto: DANI MAUKO ■ Vse to utegne biti res. Prizorišče, okoli katerega smo sedeli, razpoloženje, ki so ga ustvarjali igralci, ležerna razmetanost stvari, vse to nas je prepričevalo, da sodelujemo in živimo z vsakdanjim dogajanjem nekega že seveda osutega gosposkega doma. Igralci so bili res naravni, ne pa popolnoma ustrezni moji predstavi čehovljanskega sveta, kar pa res ne more biti merilo. Posodobitve besedila so bile malo preveč bodeče, tudi pogovorna oziroma narečna obarvanost ni bila vedno najbolj posrečena, in če smo že pri tem: odrska govorica naj bi bila res odsev žive, vsakdanje govorice - zato bi kazalo razmisliti tudi o prekmurščini - in zaradi, lahko bi rekli, notranje sorodnosti pokrajine in ljudi bi bila za igranje Čehova kar primerna, čeprav je po drugi strani razen Prekmurcev nihče ne zna govoriti. A šalo stran. Komedija ima tudi svojo sporočilno moč: da se jemljemo preveč tragično, da banalnim stvarem in ljudem pripisujemo preveliko pozornost, da nismo ljubljeni, da pa smo sposobni zelo grobega zavračanja ljubezni, da velikokrat životarimo nesmiselno in mučno, torej smo res malo smešni. Kdo je utva? Prav gotovo ne Nina - Nina je pravzaprav Irina. Utva je Kostja, ki ustreli utvo in nato še sebe - ker ga razen starega umirajočega strica nihče ni ljubil. Vloge so odigrali Marinka Štern, Sebastijan Cavazza, Sandi Pavlin, Barbara Kranjc, Uroš Maček, Neda R. Bric, Romana Šalehar, Primož Ekart, Andrej Vajevec, Matej Recer. Besedilo pa, kot že rečeno, je bilo prevod, priredba in posodobitev. Videti je, da se ravno tega avtorja tako radi lotevajo z različnimi posodobitvami, ki so deležne posebne pozornosti kritikov in navdušenja občinstva. Mogoče je to dobro in prav, čeprav ni nujno, da bi bilo vedno dobro in prav, ker se tako zdi poklicanim ali večini ljudi. Če že spoštujemo pisatelje, bi morali prav tako ali še bolj spoštovati njihova besedila. BEA BABOŠ LOGAR ■ Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono Vojni fotograf v domačem kraju oris Jaušovec, novinar Večera, je v desetdnevni vojni za Slovenijo poleti 1991 v domači Gornji Radgoni fotore-portersko dokumentiral eno najostrejših bitk med slovensko Teritorialno obrambo oz. milico in Jugoslovansko ljudsko armado za nadzor nad takrat še jugoslovanskimi mejnimi prehodi. Jaušovec je takrat kot mlad novinar že imel nekaj izkušenj s poročanjem s težavnih območij, denimo s Kosova ali z demonstracij v Beogradu, ki jih je zatrla JLA, kljub vsemu pa si ni mogel predstavljati, da bo vojna izbruhnila prav na njegovem domačem pragu, v mestecu z manj kot štiri tisoč prebivalci. Odzval se je profesionalno, svojo družino umaknil na varno in se s fotoaparatom podal na radgonske ulice, kjer je slikal boje in njihove posledice. V nekaj dneh je nastala zbirka fotografij, ki pričajo o prestreljenosti tistih časov v takratni Jugoslaviji in Sloveniji. Košček te lokalne zgodovine na meji med Slovenijo in Avstrijo devet let po krvavih dogodkih predstavlja Pavlova hiša v bližnjem avstrijskem kraju Laa-feld (Potrna). Na otvoritvi, ki je bila pred dvema tednoma, sta poleg avtorja spregovorila tudi zgodovinar in predsednik Zgodovinskega društva v Gornji Radgoni mag. Ivan Rihtarič ter častnik avstrijske vojske, kije osvetlil vojaško-politični vidik desetdnevne vojne. Če se boste odpravili v Avstrijo, ne zamudite te zanimive razstave fotografij, na katerih lahko srečate zanimive obraze iz preteklosti in sedanjosti (nekdanji kandidat za predsednika Ivan Krambereger, ena prvih žrtev vojne - svetovni popotnik Janez Svetina, sedanji policijski prometni inšpektor Marjan Horvat, novinar dopisništva RTV Slovenija Boris Cipot, urednik radia Murski val Marjan Dora in še marsikdo). Razstava bo na ogled do 9. aprila vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 14. do 18.30. TKB Spilakše do 15. aprila V predprostoru grajske dvorane razstavlja še do 15. aprila član soboške likovne sekcije Likos Jože Špilak, ki je na otvoritvi presenetil tudi s serijo malih plastik, izrezljanih iz trdne oljčne lesovine. Prva znanja o likovni problematiki je dobil Špilak že v srednji šoli pri profesorjih Veri Horvat in Karlu Jakobu. V Likos se je vključil šele v osemdesetih letih, občasno pa je razstavljal tudi kot član lovske organizacije. Intenzivneje se je likovni dejavnosti posvetil šele leta 1998.TK, foto: JZ AKCIJE 30. marec 2000, vrni Šopek za tretje življenjsko obdobje Spet smo podelili zlatnik za zvestobo Gospa Emilija Šavel s šopkom mesecu marcu, mesecu pomladi, ko se vse na novo prebuja, ko je vse v pričakovanju, ko prvi tulipani, narcise, žafrani, dišeče vijolice s svojo barvitostjo pričarajo naše veselje, smo tudi mi popestrili in pričarali pomlad 74-let-ni gospe Emiliji Šavel iz doma starejših občanov v Rakičanu. Tudi njene sostanovalke so bile navdušene in so podoživljale srečo gospe Emilije. Pričakovanje, kdaj bomo prišli, ali bo frizura v redu in ali bo slika res dobra, vse to so bile prijetne skrbi naše marčevske izbranke gospe Emilije. Predlog je bil dan pisno že meseca januarja. Gospa Emilija živi na negovalnem oddelku in večino časa preživi v postelji. V dom je želela sama in je tudi zadovoljna, saj ima okrog sebe dobre sostanovalke in prijazno osebje. Šopek je bil narejen v cvetličarni Roža v blagovnici Potrošnik. Oblikovala ga je gospa Tatjana Bagari. Le kaj drugega bi dali v šopek kot spomladansko cvetje, oranžne tulipane. Z nekaj tulipani in rumeno belimi narcisami je bil dosežen pravi učinek in tudi zapeljivosti bidermajerskega šopka se je bilo težko upirati. Vsakdo spomladi pomisli na rumeno cvetočo grmovnico forzicijo ali kot ji nekateri pravijo spomladansko zlato, pa je ni bilo v šopku, ampak jo je nadomestil širokovenčni lesko-vec. Cvetoča grmovnica, ki je sicer manj znana, vendar zelo učinkovita in v vazi vzdržljiva, se je lepo ujemala z rumeno reliko. Ob prvem brstenju so privlačne skoraj vse veje, tako tudi popki magnolije. Za dopolnitev šopka pa je bilo zelenje: špargelj in salal. Tulipani so obstojni v vazi z malo vode in na hladnem. Upamo, da se je šopek dolgo obdržal. Iskrene čestitke v imenu cvetličarne Roža in Vestnika! OLGA VARGA ■ Kulinarika in zeliscastvo Tudi v Veržeju radi prebirajo Vestnik asa naročnica Valerija Kucuk, po poklicu gradbena tehni ca, je bila zaposlena pri Pomgradu, ko pa je to podjetje šla v stečaj, je ostala brez službe in zdaj je že nekaj časa »na zavodu«, kot pravijo za status tistih, ki so ostali brez dela. Valerija, mati 21-letnega sina Blaža, študenta drugega letnika Fakultete za matematiko in fiziko -smer fizika, ima zdaj nekaj več časa za pletenje bluz, puloverjev... in za kvačkanje prtičkov, zaves ... Nemalo časa pa porabi tudi za branje. Domačija je naročena na Vestnik že več desetletij. Najprej je prihajal na naslov dedka Rudolfa, nato na naslov vdove babice Marije, zdaj pa ga pošiljamo že 21 let na Valerijin naslov. Radenci spremembami občinskega odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Vrtec Radenci sta nova ime enote in vsebina pečatov. Poslej posluje radenski vrtec pod imenom Radenski mehurčki, v čigar sestavo spadajo enote Mehurčki iz Radenec, Grozdek s Kapele in Vrtec na hribčku z Janževega Vrha. M. J. »Zelo me zanimajo kuharski nasveti oziroma recepti zdaj tako popularnega kuharja Branka Časarja. Rada prebiram tudi članke o zeliščih, zanimivosti o naših krajih, osmrtnice, prilogo Pen; skoraj vsakokrat skušam rešiti križanko in včasih jo tudi pošljem, vendar doslej nisem bila še nikoli izžrebana. Prav presenečena pa sem bila, ko ste objavili zadnjič na prvi strani, da mi je žreb dodelil zlatnik zvestobe.« Tako je dejala Valerija. V kramljanje se je vključila tudi njena mama Terezija, upokojena prosvetna delavka, ki seveda tudi bere Vestnik, saj ženski živita pod isto streho. Valerija si prizadeva, da bi se spet zaposlila, vendar je tudi realist: boji se, da bo - kot je sama povedala - pri teh letih težko dobila delo, primerno njeni strokovni izobrazbi. »Nekoč je bila srednja šola veliko, zdaj pa iščejo visokošolski kader in - mlade,« je dejala. Ponosna pa je seveda na sina, ki pridno študira. Vestnikov zlatnik kot moralno zahvalo za dolgoletno zvestobo Vestniku pa je postavila na vidno mesto v svoji mali, a lepo urejeni dnevni sobi. Seveda se je zanj tudi zahvalila. Š. S. ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! * IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE „ AVTO. Danes objavljamo zadnjo četrtinko treh slik - daril. Izberite, izrežite in nalepite na kupon, objavljen v VESTNIKU št. 9. Sestavljeno sliko darila OBVEZNO nalepite na kupon in pošljite na naš naslov. V sredo bomo dopisnice razvrstili in izžrebali iz vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja bomo objavili že v prihodnjem Vestniku, ko bomo objavili tudi kupon za tretje kolo igre - Izberite si darilo, da na koncu dobite... avto! V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni - avtodobitek. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Izpolnjen kupon pošljite samo na dopisnici do 4. aprila na naslov: Podjetje za informiranje, d. d., nagrade ZA 2. krog 30. 3. 2000 ŽREBANJE 4 30. marec 2000 KMETIJSTVO 13 Vinsko ocenjevanje v Lendavi edemčlanska komisija je ocenila 97 vzorcev. Največ točk (18,86) je komisja prisodila vzorcu char-donaya (ledena trgatev), ki ga je dal v ocenjevanje Ernest Horvat iz Lendave. Druga prva mesta: zvrst (18 točk) - Avgust Bukovec; šipon (17,84) - Aleksander Madyar; laški rizling (18,24) - Štefan Godina; beli pinot (18,24) - Štefan Godina; chardonay (18,28) -Jože Tompa; sivi pinot (18,33) - Franc Kepe; kerner (18,42) -renski rizling (18,12) - Ludvik Bokan; souvignon (18,42) - Štefan Sobočan; rizvanec (17,92) - Dušan Dervarič; traminec (18,20) - Ludvik Cuk; muškat otonel (17,60) - Zvonko Lukač; gamay (16,86) - Jožef Zag; chardonay, pozna trgatev (18,48) - Ludvik Bokan; šipon - pozna trgatev (18,26) - Štefan Kulčar; sivi pinot, pozna trgatev (18,44) - Ernest Horvat; laški rizling, pozna trgatev (18,38) Franc Gazdag; beli pinot, pozna trgatev (18,36) - Marjan Levačič; laški rizling, izbor (18 točk) - Edita in Milan Magdič. J- Ž.i Ocenjevanje v DV Dobrovnik e petič zapored so društveno ocenjevanje pripravili tudi v Društvu vinogradnikov Dobrovnik in k sodelovanju povabili tudi vinogradnike iz sosednje Madžarske. Komisija pod vo- dstvom mag. Antona Vodovnika je tokrat poskusila 146 vzorcev vin, med katerimi so prevladovale zvrsti belega mešanega vina. Ocenitev je potrdila, da se kakovost vina iz leta v leto izboljšuje, saj je dosegla tokrat povprečna ocena že 17,69 točke, kar je S Napredek v kakovosti w z največ doslej. Najvišjo oceno 19,52 točke je dobilo ledeno vino laški rizling Zmaga Uriska, isti pridelovalec pa je dobil za ledeno vino modrega pinota 19,50 točke in za ledeno vino belega pinota 19,40točke. Z oceno 19,20 točke se ponaša tudi ledeno vino renskega rizlinga kmetije Han-čik, ta kmetija pa je prejela za izbor belega pinota 18,68 točke. Objavljamo zmagovalce posameznih sort - zvrst: Zoltan Horvat iz Žitkovec (18,25 točke), laški rizling: Franc Trajber iz Strehovec (18,22), šipon: kmetija Hančik iz Dobrovnika (17, 34), muškat otonel: Ladislav Gerenčer iz Dobrovnika (18,10), renski Nasvet V letu 2000: desetič n^j... kmetija Varstvo sladkorne Pese v zgodnjih razvojnih stadijih Nadaljevanje iz prejšnje številke Zatiranje plevelov Za zatiranje ozkolistnih (travnih) plevelov po setvi pred vznikom lahko uporabite samo dual gold 0,8-1,0 I/ ha ali frontier 0,7-0,8 l/ha (nižji odmerek na lažjih, višji na težjih tleh). Sirokolistne plevele zatirate v tem primeru po vzniku, ko ima pesa dobro razvite klicne liste, v stadiju klicnih listov plevelov. Za prvo škropljenje po vzniku uporabite betanal tandem 1,0 l/ha + goltix 1,0 kg/ha ali beetup ex-tra 1,0 l/ha + golfa 1,0 kg/ha. Če ste se odločili za škropljenje plevelov samo po vzniku, lahko le-to opravite v stadiju klicnih listov plevelov ne glede na razvojni stadij pese. Za prvo škropljenje po vzniku je najprimernejša kombinacija betanal tandem 1,0 l/ha + golfa 1,0 kg/ha ali beetup extra 1,0 l/ha + golfa 1,0 kg/ha. Običajno je potrebno po vzniku opraviti 2 do 3 škropljenja. Pozneje lahko uporabite kombinacije betanal progress OF + golfa ali beetup compact + golfa. Ker betanal progress OF vsebuje olje, pri škropljenju z njim ne smete dodajati olja ali dodatka za izboljšanje delovanja herbicidov. Za zatiranje ozkolistnih plevelov (trav) lahko po vzniku le-teh uporabite enega od graminicidov: agil 100 EC, aramo 50, fusilade super, focus ultra, furore super, targa super. TOVARNA SLADKORJA, D. D., ORMOŽ rizling: Anica Gregorec iz Bogojine (18,31), chardonnay: družina Varga iz Dobrovnika in Jožef Seršen iz Turnišča (18,34), traminec: Ernest Gerenčer iz Dobrovnika (18,48), beli pinot: Viktor in Lidija Pivar iz Strehovec (18,38), rizvanec: LajošVoros iz Redicsa (17,87), ezerfurtu: Lajoš Vdros iz Redicsa (17,12), kerner: Alojz Lebar iz Turnišča (18,15), zvrst rdeče mešano: Lajos Voros iz Redicsa (16,62), vinidor: Istvan V6I-gyi iz Redicsa (15,00), zweigelt: Tudi letos iščemo (in bomo našli) naj... kmetijo estnikova akcija izbiranja naj... kmetije ni bila muha enodnevnica, kajti doslej smo jo izvedli že devetič in v letošnjem letu jo bomo desetič. V Ker gre za jubilejno in verjetno zadnje izbiranje v dosedanji obliki, smo toliko bolj na trnih, kot pravimo za neučakanost. Z velikim zanimanjem pričakujemo prijave za -po vašem mnenjju, dragi bralci -naj... kmetije, potem za naj... obnovljene hiše in - to je letošnja novost izbiranja - naj... recepte za jedi, ki jih je mogoče pripraviti predvsem iz »surovin«, ki jih pridelamo na naših domačin njivah, vrtovih .... pa za jedi, ki jih lahko pripravimo predvsem (še bolje pa: povsem) iz prireje v govedoreji, svinjereji, perutninarstvu ... Seveda pričakujemo originalne (povsem lastne) recepte in ne »preplonkanih« iz kake kuharske knjige. Glede na to, da vstopamo v Evropsko zvezo, bodo morale kmetije, ki bodo hotele preživeti, gospodariti po evropskih merilih. To pa ne pomeni »uniformiranosti«, kajti prav gotovo bodo naše (evropske) kmetije ohranile določene lokalne značilnosti, to pa ni nujno, da je slabo, prej narobe - določena obogatitev življenja in dela. Kar zadeva skrb za našo graditeljsko preteklost, smemo reči, da smo že v Evropi: čedalje manj podiramo stare hiše in čedalje rajši jih obnavljamo, čeprav se zavedamo, da je to nemalokrat dražje kot novogradnja. Glede na tako usmeritev zanesenjaki rešujejo pred propadom nemalokrat ne le hišo svojih sorodnikov, ampak tudi domačijo tujcev, ki jo kupijo. Kuharskih receptov ne manjka. Tudi po zaslugi kuharskega mojstra Branka Časarja in našega Podjetja za informiranje, saj je izšla pred kratkim domača kuharska knjiga Boug žegnjaj. Stavimo pa, da je med ljud-j n/^rlkritih etarih racon. Regijski kviz Mladi in kmetijstvo Ekipa Turnišča brez konkurence V avli Osnovne šole Razkrižje je potekalo v organizaciji Kmetijsko-svetovalne službe Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje ter v sodelovanju s tamkajšnjo občino regijsko finale letošnjega kviza Z odgovori na vprašanja s petih tematskih področij - pozabljene poljščine, sadjarstvo, kmetijsko-gozdarska zbornica, davek na doda- Gabor Lordanics iz Lovaszija (15, 92), sauvignon: Ernest Toplak iz Dobrovnika (18,34), sivi pinot: Dejan Varga iz Strehovec (17,90) in modra frankinja: Jožef Camplin iz Strehovec (17,12 točke). Podelitev priznanj in medalj bo aprila na tradicionalnem vinogradniškem plesu. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUl (© 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI tov. Ker pa ne manjka tudi kuharic (in kuharjev), ki radi eksperimentirajo, smo prepričani, da bomo dobili Naslov lastnika:________________________ Po domače:____________________________________________________ Prijavljam: a) naj... kmetijo; b) obnovljeno hišo; c) recept iz domače kuhinje Če imate ali poznate kmetijo, ki je urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro kmetijo ali hišo ter morda izvirni recept gospodinje, ki zna pripraviti okusno jed ali sladico po lastnem receptu iz tistega, kar zrase doma, izpolnite priloženo prijavnico in jo do 25. aprila 2000 pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. o znanja Mladi in kmetijstvo. no vrednost ter misli o slovenskem človeku - se je pomerilo pet najboljših ekip s predhodnih območnih tekmovanj soboške, lendavske, Iju- tomerske in gomjeradgonske upravne enote, na katerih je letos sodelovalo blizu dvajset ekip, od tega tretjina s soboškega območja. Pred strogo komisijo je pokazala daleč največ znanja ekipa iz Turnišča. Ta je pravilno odgovorila na vseh pet vprašanj. Sestavljali so jo: Dani Seči in Boris S Minister Smrkolj med kmeti predstavniki pomurskih kmetov se je v Ljutomeru sestal kmetijski minister Ciril Smrkolj. Ob strankarskih pogovorih, kjer so pretresali združevanje SLS in SKD, so spregovorili tudi o pro- blematiki kmetijstva in veliko pozornosti namenili predvsem vključe- vanju Slovenije v Evropsko unijo. Pozornost je veljala tudi zastopanosti kmetov v novi Kmetijško-gozdarski zbornici in še posebej izbiri najprimernejših kandidatov, ki bodo zastopali interese kmetov. Predsednik slovenskega kmečkega sindikata je pozval, da naj se vanj vključijo vse oblike organiziranosti kmetovalcev, od prašičerejcev, govedorejcev do pridelovalcev pšenice, koruze, sadja in grozdja. Na zboru zbrani kmetje so menili, da se je odnos do nekaterih problemov v kmetijstvu v zadnjem času vendarle izboljšal in kmetom ni bilo potrebno s stavkami zapirati cest in podobno. Po besedah Alojza Jelena, predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, je bil med prašičerejci in kmetijskim ministrstvom pravočasno dosežen dogovor o intervencijskem odkupu klavnih prašičev in omejitvi uvoza le-teh. Neustrezna pa je organiziranost pridelovalcev sladkorne pese, ki delujejo pod okriljem tovarne sladkorja. Kmetje opozarjajo tudi na predrag državni aparat, saj dobršen del sredstev, ki bi morala biti sicer namenjena kmetijstvu, porabijo prav za delovanje najrazličnejših združenj in drugih oblik organiziranja. B. HEGEDUŠ I tudi na ducate receptov za jedi, ki jih lahko pripravimo iz domačih surovin. Danes objavljamo prvo prijavnico za naj... kmetijo, naj... obnovljeno hišo in naj... recept. Prijavnice bomo objavljali tudi v naslednjih Ve- Mertik, oba iz Turnišča, ter Martin Škafar iz Renkovec. Z zaostankom ene točke je bila drugouvrščena ekipa Društva podeželske mladine Goričko Bodonci, na tretje mesto pa se je s tremi točkami uvrstila ekipa Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, sledili sta ji ekipi Raz- križja in Cankove z dvema oziroma eno točko. Mladi izturniške ekipe, sicer so vsi trije dijaki Srednje kmetijske šole v Rakičanu, bodo kot zmagovalci regijskega kviza pomursko regijo zastopali na državnem kvizu, ki bo konec aprila v Sežani. GEZA GRABAR ■ stnikih. Vabimo vas k sodelovanju. Naša strokovna komisija se že veseli obiskov na kmetijah in izbiranja na grajencev. Jubilejna slovesnost pa bo seveda septembra in dotlej moramo opraviti veliko delo. Š. S. ■ Cene semenske koruze in mineralnih gnojil Kmeliska trgovina Ljutomerčan, Ljutomer semenska koruza - Pioneer pakiranje mpcesit monalisa 25 MK 5.780,00 clarica 25 MK 5.780.00 evelina 25 MK 5.780,00 danetla 25 MK 5.780,00 matilda 25 MK 5.470,00 helga 25 MK 5.470,00 PR37M81 25 MK 6.490,00 semenska koruza - Agrosaal DK 300 25 MK 6.349,00 semenska koruza - BC 25 MK BC eta 272 25 MK 4.533,30 BC 318 25 MK 4.533,30 semenska koruza - KWS________________________ gueen 25 MK 5.931,00 fanion 25 MK 5.608,30 semenska koruza - Novartis pactol 25 MK 5.470,00 furio 25 MK 5.470,00 cezar 25 MK 5.470,00 mineralna gnojila: _________________________ ' KAN 50/1 26,50 NPK 7-20-30 50/1 43,90 urea 50/1 26,90 apnenčeva moka 50/1 11.00 biosol 30/1 78,59 kalijeva sol 50/1 41,70 KZ Hotiza ■ Polana semenska koruza - Pioneer pakiranje mpc e sil helga 25 MK 5.730,00 raissa 25 MK 5.730,00 clarica 25 MK 6.550,00 stira 25 MK 6.720,00 monalisa 25 MK 6.220,00 evelina 25 MK 6.220,00 semenska koruza - BC 25 MK______ BC eta 278______________________25 MK 4.650,00 mineralna mejila: KAN 50/1________________________________________28,60 NPK 7-20-30 50/1 41,20 NPK 6-12-24 50/1 35,40 NPK 15-15-15 50/1 37,30 urea 40/1 40,00 KZ Lendava semenska koruza - Pioneer pakiranje mpc»sil monalisa 25 MK 6.192,70 clarica 25 MK 6.192,70 stira 25 MK 6.192,70 danella 25 MK 6.192,70 monessa 25 MK 6.192,70 helga 25 MK 5.706,60 raissa 25 MK 5.706,60 semenska koruza - Agrosaal lotus 50 MK 11.222,00 DK 493________________25 MK 6.089,00 mineralna gnojila: _________________________ KAN 50/1____________________________________28,94 NPK 7-20-30 50/1 42,50 NPK 15-15-15 50/1 35,40 KZ Martjanci, prodajalna Martjanci semenska koruza - Pioneer pakiranje mpc r sil helga 25 MK 5.762,00 raissa 25 MK 5.762,00 monalisa 25 MK 6.252,80 stira_________________25 MK 6.252,80 semenska koruza - Agrosaal DK 300 25 MK 6.252,80 DK312 50 MK 12.505,70 DK 493________________25 MK 6.252,80 LG 22.44 50 MK 11.524,00 lotus 50 MK 11.524,00 nairobi 50 MK 11.524,00 LG 23.10______________50 MK 11.524,00 LG 23.06______________50 MK 12.505,70 semenska koruza - Novartis___________________ pactol sumo 25 MK 6.492,20 Izobraževanje kmetovalcev Na Srednji Bistrici bo 5. aprila ob 19. uri v dvorani Tro-pikano predavanje: Vzgoja in nega okenskega in balkonskega cvetja. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 30. marec 2000, ■■ Podobe življenja: Štefan Pondelek Šestindvajset let brez noge K ože Vučko seje rodil 26. 8. 1920. leta na Srednji Bistrici, Marija (dekliško Sep) pa 5. 2. 1925. leta v Dolgovaških Goricah. Jože je začel delati kot mladenič v mlinu v Čentibi, kjer je Marijo tudi spoznal. Poročila sta se 1950. leta. Jože je potem delal sedem let na kmetijskem državnem posestvu v Lendavi, nato sta se preselila v Falo pri Mariboru, kjer sta delala in živela osem let. Leta 1965 sta se naselila v Stogovcih. Jože je postal delovodja v hlevih tamkajšnjega kmetijskega kombinata, Marija pa je skrbela za domače gospodinjstvo in otroke. 1973.leta jima je uspelo zgraditi hišo v Žibercih, kjer zdaj tudi živita. Jože je že od 1980. leta upokojenec. . Ob njunem častitljivem jubileju se je zbralo veliko sorodnikov, trije otroci, pet pravnukov in pravnuk. Obred zlate poroke je opravil v čudovitem ambientu apaške cerkve župnik Ferencek. Ponovno sta si nataknila prstana, na poznejši pogostitvi pa razrezala torto. Sama sta dejala, da je vse to zanju velik dogodek - tudi zato, ker sta jima bila tokrat priči - vnuka. - B. Macuh Tragična nesreča na cesti, ki jo je sam gradil o sem vprašal Štefana Pondelka iz Stanjevec na Goričkem, koliko je star, mi je dejal, naj skušam uganiti. Prisodil sem mu 70 let, on pa je potem menil, da bi bilo lepo, ko bi jih imel toliko, toda dejansko je star 85 let. So ljudje, katerih obraz ne izdaja dejanskih let starosti, in Štefan je med njimi. Žal pa ne more »skriti« svoje invalidnosti, kajti 1974. leta, ko se peljal iz rojstne Lucove proti cesti Petro-vci-Adrijanci sta trčila njegov moped in osebni avto. »Krivca« naj bi bila oba voznika: on, Štefan, ki je pred vožnjo nekaj malega spil, in avtomobilist, ki naj bi med vožnjo listal po delega tskem gradivu. »Nesreča se je zgodila na cesti, ki sem jo svojčas gradil tudi jaz. Bilo je hudo in pod levim Ko bi ne bil ob levo nogo, bi Štefan Pondelek iz Stanjevec (letom navkljub) sam kalal drva; zdaj pa sta mu opravila to delo vnuk in hčerka. Foto: Š. S. kolenom so mi odrezali nogo. Od takrat imam protezo in bergle. Imam pa tudi invalidski moped na tri kolesa.« Tudi Štefanu Pondelku se zdi zima neznansko dolga in ven, na sonce, gaje zvabil lep marčevski dan. V roke je vzel tudi škarje in, opirajoč se z eno roko na bergle, obrezoval trsje na domačih brajdah. Živo pa je bilo tudi na dvorišču, kajti tam sta mu hčerka Lojzka, poročena k Šklerlako-vim v Stanjevce, in njen sin oziroma Štefanov vnuk s pripomočkom na traktorju kalala akacijeve metre (drva). »Težko je bilo moje življenje. Oče me ni priznal. 1 l-letni sem odšel z doma k teti in stricu v Stanjevce, ki sta me posvojila. 17 let star sem šel v Banat okopavat sladkorno peso. Po vojakih v Kraguljevcu sem delal nekaj let pri stricu. Upanje, da bom po njem podedoval posestvo, se ni uresničilo: po dolgotrajnem pravdanju sem dobil malo zemlje, preostalo pa njegovi sorodniki. 1939. leta sva odšla z dekletom Gizelo iz Stanjevec na sezonsko kmetijsko delo v Nemčijo. V šestih mesecih poštenega garanja sem zaslužil toliko, kolikor je bilo v tistem času vrednih devet krav! Tudi ona je dobro zaslužila. Poročila sva se 1941. leta in se nastanila na njenem domu v Stanjevcih. Rodili so se nama štirje otroci, od katerih pa so prvi trije umrli kmalu po rojstvu; šele Lojzka, ki se je narodila 1947. leta, je ostala pri življenju in zdaj sem zelo odvisen od nje.« Štefan Pondelek, ta 85-letnik, ki je videti veliko mlajši, je kar stresal podatke. »Med madžarsko okupacijo so me kar nekajkrat vpoklicali v vojsko, a sem se vedno uspel izmakniti. Po vojni sem bil v službi kot gradbeni delavec na petrovski občini, bil pa sem tudi med graditelji cest: Stanjevci-Petro-vci, Adrijanci-Petrovci in Ad-rijanci-Markovci. Imel sem tudi več krajevnih funkcij, zato sem bil zraven tudi pri gradnji Doma na Goričkem (Pinža Gornji Petrovci). Leta 1970 sem postal lovski čuvaj gojitvenega lovišča Kompas.« Na Štefanovi mizi je veliko branja. Tudi več številk Vestnikov. »Na domači tednik sem naročen že od vsega začetka. Ne verjamete? Pridite pogledat stare časopise!« Zahvalili sem se mu, da je ostal naš večdesetletni naročnik in bralec. Š. SOBOČAN ■ Zlatoporočenca Sečkar □sm' oho Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si in pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih eta 1950 sta se poročila Marija in Franc Sečkar iz Odranec. On je bil po poklicu kmetovalec, toda dohodki so bili preskromni, zato je hodil najprej na sezonska dela na Gorenjsko, pozneje pa je delal v Avstriji. Ona pa je bila doma, skrbela za kmetijo, gospodinjstvo in otroke: Ivana, Franca, Marijo in Elizabeto. Seč-karjeva imata zdaj osem vnukov. Ob našem kramljanju sta se spomnila svojega težkega in tudi lepega življenja. Težko je bilo tedaj, ko sta dala doma izdelovati opeko za svojo hišo in ko sta s kravjo vprego vozila drva iz Črnega loga pri Mali Polani. Težko je bilo tudi, ko seje Franc poslavljal od žene in otrok in odhajal na sezonsko delo. Ob 50-letnici zakonskega življenja sta dala darovati zahvalno mašo. Brez dela pa tudi zdaj, na jesen življenja, ne moreta. Hvala • 4 mesece po 4.000 tolarjev brezplačnih pogovorov znotraj Slovenije ob sklenitvi naročniškega razmerja PREŠ 7L . • 4 mesece po 2.000 tolarjev brezplačnih pogovorov znotraj Slovenije ob sklenitvi naročniškega razmerja PARTNER. Ob sklenitvi naročniškega razmerja izkoristite ugodne cene telefona Aicatei (19.900 SIT) ali Nokia 5110 (21.900 SH1 ___ Paket Halo z naročniško kartico pa lahko podarite svojim najbližjim. Ponudba velja za vse, ki boste naročniško razmerje sklenili med 25. marcem in 30. aprilom 2000. Pri obračunavanju brezplačnih klicev bomo upoštevali vse klice znotraj Slovenije, klice na 040.odzivnik in pošiljanje SMS sporočil - razen klicev na številke 040.prijatelji. Neporabljenega zneska brezplačnih pogovorov ne boste mogli prenesti v prihodnji mesec. Vse navedene vrednosti že vključujejo DDV. ^^^SLMOBIE IM11 , 30. marec 2000 IZ NAŠIH KRAJEV e vas pot pripelje v Grlavo iz Banovec, vas bo pred vasjo pozdravila žaba. Ta namreč krasi vaški grb, ki je tam obešen na lično izdelanem stojalu. Vas premore 120 prebivalcev, ki živijo v 32 hišah. Sorazmerno malo jih je, če pomislimo, da je vas pisno prvič omenjena že 1265. leta. Na Grlavi imajo zadnje čase precej skrbi gasilci. Prostovoljno gasilsko društvo bo namreč praznovalo prvega julija letos 100-letnico obstoja. Društvo ima 44 članov. Ustanovljeno je bilo za potrebe vasi Grlava in Banovci. Vendar so v Banovcih kmalu ustanovili svoje društvo. Ustanovitelj gasilskega društva Grlava je bil Mihael Korošak. 22 let je bil društveni načelnik in od leta 1923 je častni član. Hišico za orodje so postavili leta 1902 in tri leta pozneje so kupili ročno brizgalno. Na srečo v vasi ni več tako velikih požarov, kot je bil tisti aprila leta 1935, ki so ga gasili z dvanajstimi ročnimi gasilskimi brizgalnami. Naj večji kmetiji v vasi premoreta od 20 do 35 hektarjev zemlje in precej je imata še v najemu. Ukvarjata se predvsem z govedorejo in poljedelstvom. Podobno je tudi na manjših kmetijah. Nekateri prebivalci pa si služijo kruh v sosednjih krajih. Na Grlavi imajo Šiviljstvo Jurkovič in trgovino ter dnevni bar Grantaša. V vasi deluje Športno društvo Strelec Grlava. Na lanskem evropskem prvenstvu, ki je bilo v Turčiji, so bili drugi, letos pa državni prvaki. Sicer pa deluje Na kratko Pred Grlavo na Murskem polju vas pozdravi žaba Gasilci bodo praznovali 100-letnico Na Grlavi imajo spretneže v pikadu, ki so drugi v Evropi in prvi v državi Na začetku Grlave vas pozdravi žaba, ki je simbol kraja. Foto: F. Š. na tem območju tudi Športno društvo Grlava - Kristanci - Šalin-ci. Ustanovljeno je bilo leta 1971. Po podatkih Juša Makovca se je skozi Grlavo peljal prvi kole- sar leta 1887. V nedeljo drugega septembra 1990 pa je tukaj prvič ustavil vlak. Gre za pomembno krajevno pridobitev. Železniško postajo koristijo prebivalci vseh tukajšnjih vasi. Dobrodošla je za šolarje, upokojence in tiste, ki se odpravljajo po opravkih ali naku-' pih v Ljutomer ali Mursko Sobo- to. F. Š.l išo, ki jo vidite na posnetku, so zgradili 1910. leta. Tedanji graditelj Anton Trstenjak je pred tem rekel sosedu: »Zgradil bom hišo, iz katere bom gledal prek tvoje!« In tako je bil tudi naredil. Hišo in posest je podedovala po očetu Alojzija Trstenjak, ki seje poročila z Jožefom Vogrinom iz Cogetinec. Po drugi svetovni vojni je posest prevzela hčerka Alojzija, ki se je poročila s Francem Senekovičem iz Spodnje Ščavnice... Lešnjakova hiša, stara 90 let, je še kar ohranjena. Ima izvirno pročelje, ki pa ga nameravajo obnoviti v bližnji prihodnosti, pri delih pa bodo seveda upoštevali nasvete spomeniškega varstva. - Foto: L. Kramberger Na kratko.. Domajinci Ker nameravajo v cankovski občini prihodnje leto poskrbeti za celostno obnovo sakralnih objektov, bo na vrsti tudi ureditev kapele v Domajincih. Poleg tega nameravajo dokončno urediti še okolico mrliške vežice in gasilski dom. M. J. Radenci Imenovana je petčlanska komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Predsednica je Danica Sepešy, člani pa Matej Ivanuša, Janez Pučko, Janko Rihtarič in Zlatko Mir. Opredeljene so tudi pristojnosti komisije. M. J. Radenci Občinski svet je dal soglasje investitorjema Moniki in Slavku Ficku iz Kidričevega naselja v Radencih za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše. Zemljišče je na območju zazidalnega načrta Radenci jug ob Finžgarjev! ulici. Cankova Spodbuden je podatek, po katerem je vključenega v razne oblike interesnih dejavnosti več kot polovica prebivalstva cankovske občine. Premorejo sedem prostovoljnih gasilskih društev z več kot 400 gasilci, 13 športnih društev in 2 turistični društvi. ek N Radenci Stara Gora inuli četrtek je potekal v Veliki Polani Regijski festival turističnih podmladkov osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava, ki sta ga skupno organizirala tamkajšnja osnovna šola in Pomurska turistična zveza. Učenci iz osnovnih šol: I in III iz Murske Sobote, Bakovci, Puconci, Fokovci, Dobrovnik, Mala Nedelja, Sv. Jurij ob Ščavnici, Kuzma, Veržej in Miško Kranjec Velika Polana so si najprej ogledali razstavo Slovenija - Dežela dobrot, nato pa še domačijo pisatelja Miška Kranjca in druge turistične znamenitosti v Veliki Polani. Na posnetku našega fotografa jih vidimo na obisku v lesni delavnici Jožeta Lakija. Za konec pa sO se v dvorani doma krajanov pomerili še v odrskih nastopih in lahko vam izdamo, da je prvo mesto zasedla OŠ Stročja vas. TOMO KOLES FOTO: JURE ZAUNEKER ■ Satahovci se bodo priključili na soboški vodovod, ker je njihova voda oporečna Asfaltirali bodo bližnjico do Sobote Klub malega nogometa ureja športno-rekreacijski center atahovci so del Mestne občine Murska Sobota in bližnjica do Sobote, ki vodi med polji, še vedno ni asfaltirana, a bo asfalt predvidoma položen že avgusta. Vas je prvič omenjena v neki budimpeštanski listini leta 1365 in seje včasih imenovala Svetahovci. V spokojnem obcestnem naselju živi 317 prebivalcev v 83 hišah. Sobesednik v Satahovcih nam je bil gospod Marjan Ozva-tič, podpredsednik Krajevne skupnosti Krog, kamor vas spada. Večina tukajšnjih aktivnih prebivalcev si služi kruh v soboški Muri in drugih podjetjih. Kmetje večinoma pridelujejo sla dkorno peso in pšenico. Še pred 15 leti so imeli vaško zbiralnico mleka. Zdaj redijo mlekarice le še trije ali štirje kmetje in še to le po 5 ali 6 živali in mleko vozijo v Krog. Prihodnje leto bodo v vasi uredili kanalizacijsko omrežje, ki bo povezano s soboško čistilno napravo. V ta namen bo prispevalo vsako gospodinjstvo po 350 tisoč tolarjev. Celoten predračun za Satahovce je 114 milijonov tolarjev. Nosilec investicije je Mestna občina Murska Sobota. Po končanih delih bo naselje dobilo pločnike. Vas ima lasten vodovod. Črpališče imajo sredi naselja in voda je oporečna. Že dve leti je sem napeljana glavna cev sobo škega vodovoda, vendar še ni priključena. Najprej morajo v vasi zamenjati dotrajano vodovodno omrežje. Projekt je narejen, vendar denar še ni zagotovljen. Predvidevajo, da bo zadeva urejena v naslednjih dveh letih. Bližnjica, ki vodi od vaškega pokopališča proti Soboti, je še vedno makadamska. Predvidoma bo asfaltirana avgusta letos. Zdaj se vozijo v mesto v glavnem skozi Krog. Pred tremi leti so začeli urejati športnorekreacijski center. Postavili so poslopje z dvorano, slačilnicami in sanitarijami. Še ov dovoz do hotelskega kompleksa v Radencih bo kmalu narejen v skladu z načrtom rekonstrukcije regionalne ceste Radenci-Vučja vas in lokacijsko dokumentacijo, ki jo pripravlja ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. Investitor je Družba za gradnjo avtocest, ki namerava zapreti stari dovoz in zgraditi novega iz rondoja. M. J. Ohranjanje kulturne dediščine rgle v cerkvi Sv. duha na Stari Gori v občini Sv. Jurij ob Ščavnici so kot druge najstarejše v Sloveniji vredne zelo velike pozornosti, vendar so bile že nekaj časa v zelo slabem stanju, kajti na njih ni bilo mogoče igrati. Tako so jih konec februarja odpeljali v Ljubljano, kjer jih bo obnovil restavrator Lavrenčič, ki naj bi z delom končal konec avgusta. Vrednost obnove orgel, ki vključujejo dela v notranjosti in zunanjosti, znaša sedem milijonov SIT, prispevali pa so jih ministrstvo za kulturo, občina Sv. Jurij ob Ščavnici in župnijski urad Sv. Jurij ob Ščavnici. DT« veliko bo potrebno storiti, saj je objekt šele v »surovem stanju«, z vgrajenimi okni in vrati. Delajo prostovoljno v okviru Kluba malega nogometa na travi Satahovci, ki je edino športno društvo v vasi. Krajevna skupnost bo letos do konca uredila ulično razsvetljavo. Svetilke bodo postavili tudi na parkirišču, ki je poleg pokopališča. Pred zadnjo zimo pa so uredili pri vaški kapeli avtobusno postajališče. Letos bodo položili robnike okoli zelenice pri pokopališču, kjer so vaščani posadili lipo v spomin na osamosvojitev Slovenije. Po Satahovcih bodo morali urediti še odvajanje meteornih voda. Čez dve leti bodo praznovali 150-letnico zgraditve vaške kapele, ki je posvečena Sv. duhu. V ta namen bodo polepšali okolico in notranjost. Nimajo trgovine ali gostilne. Pomembni za naselje pa so Drevesničarstvo Špur, Elektroinšta-laterstvo Zrim, Avtoprevozni-štvo in strojne storitve v kmetijstvu Martinec in Livarna Feren-čič. Gre za družinske dejavnosti. FRANČEK ŠTEFANEC I 16 REPORTAŽA 30. marec 2000, ' Prekmursko prebujanje V soboto so se v restavraciji Riviera v Izoli prvič srečali Prekmurci, ki živijo v treh občinah slovenske Istre, v Izoli, Piranu in Kopru P o besedah pobudnika srečanja, upokojenega učitelja Janka Kleibencetla s Pertoče, ki že od leta 1952. živi v Dekanih, je takih družin 140. V tem večeru se jih je zbralo veliko. Videli in slišali pa smo tudi izolsko županjo Bredo Pečan, župana občine Koper Dina Puce-rja, piranskega podžupana Draga Žerjala, župana Rogašovec Janka Halba in direktorja Mestne uprave Murska Sobota Tiborja Ciguta. Po bogatem kulturnem programu smo lahko poskusili značilne prekmurske in primorske jedi ter se zavrteli ob glasbi Primorskih fantov. Slišali smo tudi idejo, da naj bi takšna srečanja postala tradi- ciolna, saj naj bi v bližnji prihodnosti prišlo do ustanovitve sekcije Prekmurcev, ki naj bi se vključila v društvo Prekmurcev v Ljubljani. Razumljivo je, da se kljub še tako enotni odločitvi in dejavnem delovanju večjega števila ljudi, to ne zgodi kar mimogrede, zato so najprej zbrali podpise, v prihodnjih tednih pa naj bi prišlo tudi do omenjene ustanovitve sekcije in vključitve v ljubljansko društvo Prekmurcev. Rojake, ki jih še niso našli, vabijo, da se jim pridružijo. Skupina Siddharta in Vlado Kreslin so z glasbeno točko poskrbeli za nevihto na odru. s Viktorji - nagrade za medijskedosežke Med dobitniki kar »Katera največ obeta, katera je bila najbolj odpeta?« odelitev Viktorjev naj bi bila po mnenju nekaterih najbolj prestižna medijska prireditev, nekateri govorijo celo o medijskem spektaklu. Kakor za koga, če- prav tudi letos o kakšni posebni spektakularnosti ne moremo govoriti, kljub temu, da so nekateri za to poskrbeli s primerno garderobo. In kakor jih je bilo nekaj z ekstravagantnim glamurjem v središču fotografskih aparatov, tako so se drugi dokaj ravnodušno prepustili dogajanju. Ob začetku prireditve nas je najprej pozdravila družina Stopar, sestavljali so jo Viktor, Vikto- rijana, Viktorija in Viki, ki so celotno prireditev tudi vodili. Predstavili so kategorije, za katere podeljujejo nagrado viktor, med katerimi sta bili dve novi, tako da je bilo letos trinajst dobitnikov. Režiser medijske prireditve je bil Boris Cavazza, ki se je med prireditvijo oglašal iz ozadja, ko je Sto-parjevim pomagal, ko se jim je kje zataknilo. Pred mikrofonom je najprej spregovoril glavni urednik revije STOP Igor Savič, ki nam je predal sporočilo Viktorjev - z njimi pohvalimo, kar je pohvale vredno, in se poskušajmo pri tem dobro zabavati. Prvega Viktorja je podelila tuja glasbena gostja, lanskoletna evrovizijska zmagovalka, Šve- ; * ■ * dinja Charlotte Nilsson, in sicer za najpopularnejše glasbene izvajalce, ki so ga prejeli člani skupine Nude. Viktorja za najpopularnejšo radijsko osebnost je dobil Andrej Karoli, ki je obiskovalce Gallusove dvorane v Cankarjevem domu ter gledalce POP TV skušal prepričati, da ni pomembno, čigavo je, ampak, kakšno je. Najpopularnejša televizijska osebnost lanskega leta je Mario Galunič, ki je Viktorja v celoti sprejel. Najobetavnejša medijska osebnost v letu 1999 je bila po mnenju 33-članske žirije Petra Kerčmar. Viktorja za najboljšega radijskega voditelja je prejel Jure Longyka, ki je ugotovil, daje kipec moškega spola. Miša Molk je imela ob koncu prireditve polne roke, saj je prejela dva kipca - za televizijskega voditelja in za najboljšo zabavno TV-oddajo Res je. Viktorja za otroško in mladinsko TV-oddajo Viktorji v rokah Miše Molk se kopičijo. Gabriela Spanic je najprej poslala poljub Borisu Cavazzi, nato pa je podelila Viktorja Jerneju Šugmanu. Charlotte Nilsson je Viktorja podelila glasbeni skupini Nude, nato pa je zapela lansko zmagovalno pesem Evrovizije. IBUK , 30. marec 2000 KRONIKA Na Vaneči nekaj istih obrazov O Helena Blagne je z nekoliko nenavadnim nastopom poskrbela za presenečenje. 101 Kit JUBOLIN, 25 kg nemogoče je mogoče Lazurni premaz za les BELTON (vse nianse) Prodajni center v Murski Soboti, Plese i Obiskovalci v dvorani so vstali in z močnim ploskanjem pozdravili Mojmirja Sepeta, ki si je prislužil nagrado za življenjsko delo. Lazurni premaz za les BELTOP (vse nianse, razen UV + brezbarvni) simbolna slika goprstež, ki je vlomil v parkiran avto v Murski Soboti, je ukradel žensko torbico, v kateri so bili dokumenti in 19.000 tolarjev. - V Kuštanovcih je tat iztočil iz rezervoarja delovnega stroja 300 litrov nafte in oškodoval Kemo Puconci za 40.000 tolarjev. - Nezani tič, ki je poškodoval reklamno tablo v Podgradu, je oškodoval podjetnika za 30.000 tolarjev. - Nemci, ki so med drugo svetovno vojno zasedli Prlekijo, so 1941. leta postavili barako na travniku Rosovih v Vučji vasi. Še več: zabetonirali so tudi dva bunkerja z linami, iz katerih so imeli pogled po vasi, iz njiju pa so tudi štrlele cevi pehotnega orožja. Te so bile zlasti uperjene v smeri kilometer in pol oddaljene Mure, torej na prekmursko stran, na kateri so bili Rusi in jim (Nemcem) »igrali« na Stalinove orglice. Seveda niso bile orglice, ampak topništvo, ki je nekega dne zadelo nemško barako, ki je zgorela, ogenj pa se je razširil tudi na Rosovo kmetijo. Akrilna fasadna barva SPEKTRA, bela - 15 I Na bencinskih servisih Petrola in OMV-ja v Gornji Radgoni je nekdo ukradel dva mobilna telefonska aparata. - Na Rožičkem Vrhu se izginilo iz stanovanjske hiše 25.000 tolarjev in 300 mark. - S parkirnega prostora pred blokom v Mladinski ulici v Gornji Radgoni je nekdo ukradel kombinirano vozilo Peugeot Boxer, registrska številka MB 74 18P, vre- dno tri milijone tolarjev. - V Radencih pa je izginilo neznano kam kolo z motorjem. - Neznanec je vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Negovi in ukradel razno orodje, vredno 100.000 tolarjev. - Iz kovinskega zabojnika na gradbišču Apaš-ke ceste v Gornji Radgoni je nekdo odtujil različno električno orodje, vredno 500.000 tolarjev. - Dol- Vlomilec, ki s silo odprl in zlomil ključavnici na dveh avtih, parkiranih v Industrijski ulici v Murski Soboti, je lastnicama ukradel denarnici, v katerih je bilo 50.000 oziroma 60.000 tolarjev. - V Turnišču pa je nekdo skušal ukrasti osebni avto, kajti zvil je vrata na voznikovi strani, nato pa poskušal s privezovanjem električnih žic pognati motor, a mu ni uspelo. Škode je za 50.000 tolarjev. - V ponedeljek, 27. marca, so policisti in kriminalisti obravnavali 11 kaznivih dejanj, od tega: odvzem motornega vozila, tri vlome, tri poskuse vlomov, štiri tatvine ... Izsledili so dva mladoletnika. Eden je iz Murske Sobote, drugi pa iz Ljutomera. - V Brengovi pri Lenartu pa je neznanec ukradel z gradbišča stanovanjske hiše žago cirkularko, kombinirano s skobeljnim strojem, znamke MIO Osijek, vredno 200.000 tolarjev. Bunkerja iz druge svetovne vojne sta se ohranila v današnji, bolj miroljubni čas. Rosovi so ju sicer nameravali 1983. leta podreti, toda za to bi menda morali dobiti dovoljenje takratnih jugoslovanskih vojnih oblasti. Zdaj se v njiju med igro skrivajo otroci in domačini so se kar navadili na bunkerja, ne pa tudi tujci, saj lahko kateri pomisli, da smo še na Vzhodu. - Foto: Š. S. veljavnost akcije od 1. do 8. 4. 2000 Pomurske ceste so terjale v letošnjem letu četrto žrtev. Tudi tokrat je ugasnilo življenje pešca, kar opozarja, da je ta kategorija udeležencev v cestnem prometu najbolj ogrožena. Prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek, 27. marca, ob 20.45 v Tišinski ulici v Murski Soboti. 39-letna Breda P. iz Radenec se je peljala iz Murske Sobote proti Tišini. V bližini bencinskega servisa Petrol je trčila s svojim avtom v 54-letnega pešca Jožefa H. s Pušče, ki je prečkal vozišče po označenem prehodu za pešce (ali v njegovi neposredni bližini) in ob sebi potiskal kolo. Pešca je vrglo v vetrobransko steklo, od tam pa na vozišče. Poškodbe so bile žal tako hude, da je zaradi njih umrl na kraju nesreče. - Foto: J. Z. Pleskarski komplet ŽIMA Notranja barva SPEKTRA 2000 ... se je zgodila prometna nesreča, ko je S. G., ki je vozil avto po regionalni cesti, zavijal na levo na parkirni prostor, pri tem pa izsilil prednost avtomobilistu K. F. »Izsiljevalec« se je hudo poškodoval, sopotnik v njegovem avtu in K. F. pa sta jo odnesla z lažjimi poškodbami. Škode je za okrogel milijon. V Podgradu... ... so gornjeradgonski policisti ustavljali voznika alfa romea, ki pa se ni menil za ukaze, še več: še bolj je pritisnil na pedal za plin. Zdirjali so za njim in naleteli na parkiran avto, voznik in sopotnik pa sta pobegnila. Domnevajo, da sta bila tujca. Ugotovili so, da sta se peljala z avtom, ki sta ga ukradla v Murski Soboti. Pri tem početju pa nista imela večjih težav, saj naj bi pustil lastnik ključe kar v vozilu. Le obrniti jih je bilo treba in že sta se lahko odpeljala. Nauk iz tega dogodka si ustvarite sami, dragi bralci! je dobil Radovedni taček, za kul-turno-umetniško igrano ali dokumentarno TV-oddajo pa Cesta bratstva in enotnosti. Na povabilo POP TV je Slovenijo obiskala venezuelska igralka Gabriela Spanic (zelo dobro jo poznajo popoldanski gledalci POP TV), ki je podelila Viktorja Jerneju Šugmanu za najboljšega igralca v igrani TV-oddaji, kjer se mu je hipohonderstvo vsekakor splačalo. Viktorja za najboljšo informativno TV-oddajo so prisodili Odmevom, za posebne dosežke na področju popularne kulture pa projektu spremljanja vzpona Tomaža Humarja prek interneta. Vrhunec medijskega spektakla je bila podelitev Viktorja za življenjsko delo, prejel gaje Mojniir Sepe, ki je poudaril, da je imel v življenju srečo, saj je delal to, kar zna, glede nagrad pa je menil, da so kot hemeroidi starostni pojav - prej ali slej jih dobiš. DARJA TIBAOT, foto: JURE ZAUNEKERI Zgodilo seje Bunker v Vučji vasi Treba bi jih bilo po prstih SPIKTU KOVINOTEHNA V aprilu spremenjeni pogoji prodaje na čeke! S Kartico Kovinotehna za gotovino do 5 % ceneje! jr-ena QQQ 00 O J J ; SIT 18 ŠPORT 30. marec 2000, »lil Razmišljanje Prva zmaga Potrošnika Za nami je drugi del prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si. mobil. Oba prekmurska prvoligaša Mura in Potrošnik sta se znašla v drugi polovici lestvice, torej bosta morala v tretjem delu prvenstva po šestkrat gostovati in le petkrat igrati doma. V zadnjih dveh krogih sta prekmurska prvoligaša dosegla polovičen uspeh, vsak je zmagal po enkrat. Nogometaši Potrošnika so šele v 21. krogu premagali predzadnje Pohorje in dosegli prvo letošnjo zmago. Nogometaši Mure pa so gostovali v Ljudskem vrtu in po pričakovanju izgubili srečanje z vodečim Mariborom. Drugi del prvenstva pa sta sklenila Mura in Potrošnik v Fazaneriji. Prekmurski derbi je bil tokrat v senci prejšnjih derbijev, tako po kakovosti kot obisku. Sobočani, ki so bili boljši nasprotnik in večji del tekme igrali na polovici Beltinčanov, so po pričakovanju zmagali, vendar težje, kot smo pričakovali. Zgoščena obramba in požrtvovalna igra Beltinčanov domačinom nista dovoljevali, da bi lahko dokončali napadalne akcije, ki so bile premalo organizirane. Sicer pa tokrat ni bilo napadalca, ki bi znal žogo poslati na pravo mesto. Tako je čast Sobočanov rešil obrambni igralcev Ošlaj v drugem polčasu, ki se je edini na tekmi vpisal med strelce. V prvem krogu tretjega dela prvenstva čaka prekmurska prvoligaša zahtevna naloga. Mura namreč gostuje pri Rudarju v Velenju, Potrošnik pa pri Olimpiji v Ljubljani. Že v sredo bo Mura gostila vodeči Maribor, Potrošnik pa Primorje iz Ajdovščine. V tretjem spomladanskem krogu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je Nafta iz Lendave gostovala pri tretjeuvrščenem Šmartnem in iztržila točko, kar je uspeh. Osvojene štiri točke Nafte s prvimi tremi moštvi na lestvici v prvih treh krogih so vsekakor lep uspeh, hkrati pa napoved, da so Lendavčani na dobri poti, da si zagotovijo status drugoligaša. Tretji zaporedni poraz Črenšovec in drugi na domačem igrišču z Jadranom pa je skrb zbujajoč in vse kaže, da bodo morali v novi tekmovalni sezoni igrati v tretji ligi. V petnajstem krogu tekmovanja v tretji državni nogometni ligi vzhod je bila derbi tekma v Martjancih med tretjeuvrščeno Čardo in vodečimi Renkovci. Zmagali so Renkovci, ki tako še naprej ostajajo brez poraza. Tekmo pa je zopet odločil kapetan Simon Bojnec. Prijetno so presenetili nogometaši Odranec, ki so v Križevcih prepričljivo premagali domači Lesoplast in so tako še ob vodečih Renkovcih. Lesoplast pa je s sedmega mesta zdrsnil na deveto. Preseneča tudi zmaga Hotize v Kobilju, ki se je z devetega prebila na šesto mesto. Bakovci so doma po pričakovanju premagali Bratonce in se jim oddolžili za poraz v jesenskem delu tekmovanja v Bratoncih. Turnišče je doma premagalo Go-ričanko iz Rogašovec in napovedalo, da ne želi ostati na zadnjem mestu. Polana je osvojila dragocene točke v boju za obstanek v ligi z Veržejem, medtem ko sta se moštvi Tromejnika - Slovenice in Kerne iz Puconec v Kuzmi razšli z neodločenim izidom.' Tudi v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota se je začel spomladanski del prvenstva. Na derbiju kandidatov za vrh lestvice med Apačami in Tišino je zmagala Tišina. Največje presenečenje pa so pripravili nogometaši Hodoša, ki so zmagali v Serdici. Rakičan ni imel težav s Cankovo in še naprej ostaja v vodstvu brez poraza. Prepričljivi zmagi sta dosegli na gostovanjih moštvi Lipe in Grada, ki sta premagali Puščo in Prosnejakovce. Tekma med Ljutomerom in Ižakovci pa se je končala brez zmagovalca. Nogometna liga Si. mobil l.liga Si. mobil Potrošnik: Pohorje 1:0 Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelec: 1 : O Adjei (90). Potrošnik: K. Zver, Zlatar, Bukovec, Ulen, Cener, Zorica, Antolin, Adjei, Kokaš (Škafar), Tratnjek, Kavaš. Maribor: Mura 3 : 1 Maribor - Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 3000. Sodnik: Šegula (Ptzuj). Strelci: 0 : 1 Karič - avtogol (45), 1 : 1 Čeh (53), 2 : 1 Bozgo (64), 3 : 1 Kačičnik (75). Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Ošlaj, Lukič, Gabor, Mesarič (Ristič), Vogrinčič, Dvoršak, Denio (Žilavec), Munishi. Mura: Potrošnik 1 :0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Šart (Preavlje). Strelec: 1 : 0 Ošlaj (66). Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Ošlaj, Lukič, Gabor, Mesarič, Vogrinčič (Pteorvič), Dvoršak, Denio (Žilavec), Munishi (Ristič). Potrošnik: Zver, Zlatar, Bukovec, Ulen, Zorica, Cener, Antolin, Adjei, Kokaš, Tratnjek, Kavaš (Škafar). Druga državna nogometna liga r Črenšovci: Jadran Šepič 1 : 3 Črenšovci - Stadion Črenšovec, gledalcev 150. Sodnik: Avdagič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Koradin (4), 0 : 2 Prašnikar (54), 0 : 3 Koradin (65), 1 : 3 Kuzma (88). Črenšovci: Karoli, Da. Horvat (Gomboc), Hartman (Tratnjek), Pintarič, Pucko, Brunec, Krapec, Godina, Gruškovnjak(De. Horvat), Kustec, Kuzma. Šmartno : Nafta 0: 0 Stadion Šmartnega, gledalcev 200. Sodnik: Mendek (Maribor). . Nafta: Starovasnik, Hozjan, Varga, D. Novak, Tompa, Drvarič, Gerenčer (Gjerkeš), T. Novak (Zver), Utroša (Balantič), Šabjan, Baša. Tretja državna nogometna liga Kobilje: Hotiza 0:2 Kobilje - Stadion Kobilja, gledalcev 120. Sodnik: Herceg (Šalovci). Strelca: 0 : 1 Albert Lackovič (61), 0 : 2 Robert Lackovič (66) Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Šijanec (Penhofer), J. Bukovec, Ban, Gregorec, Rituper (Kocet), Trajber, Laci, Turner. Hotiza: Plej, Hozjan, Albin Lackovič, Kolar, Farkaš, Jakšič, Albert Lackovič, Kerek, Robert Lackovič, Ritlop, Koudila. Tromejnik - Slovenica: Kerna 1 :1 Kuzma - Stadion Tromejnika - Slovenice, gledalcev 300. Sodnik: Tratnjek (MS). Strelca: 1 : 0 J. Horvat (36), 1 : 1 Sočič (65). Tromejnik-Slovenica: Husar, Bence, D. Horvat, J. Horvat, Šinko, Zrim (S. Hajdinjak), Turza, Šalamon, Kulčar(R. Hajdinjak), B. Horvat, Kovač. Kerna: Sočič, Sočič, Banfi, Maček, Ivančič, Uršič (B. Banfi), Kuhar, Bočkorec, Škedelj, Gregorec. Čarda: Renkovci 1 : 2 Martjanci - Stadion Čarde, gledalcev 300. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Kocet (35), 1 : 1 Antolin (60), 1 : 2 S. Bojnec (72). Čarda: Fekonja, Lipič, Meničanin, Jaklin, Cigut, Antolin, Vogrinčič, Titan, Kerec, Horvat (Čarni), Matuš (Belinger). Renkovci: A. Lebar, Felbar, Kerman, Nežič, S. Bojnec, Litrop, R, Bojnec, A. Ritlop (Graber), Kocet (Režonja), S. Lebar, D. Ritlop (Balažič). Turnišče : Goričanka Big Fun 2 :1 Turnišče - Stadion Turnišča, gledalcev 130. Strelci: 0 : 1 Kosednar(2), 1 : 1 Vegič (30), 2 : 1 Žižek (78). Turnišče: Kamnik, Lutar, D. Pucko, Prendl, Mujdrica, J. Pucko, Ternar, Prša, Vegič, Lacko (Škafar), Žižek (Houbar). Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Kolar, F. Vogrinčič, Gider, Ficko, Kren (Frčko), Lepoša (Turza), Kosednar, Šuša, Poredoš. Bakovci: Bratonci 3 : 0 Bakovci - Stadion Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 1 : 0 Verban (32), 2 : 0 Holcman (59), 3 : 0 Verban (60). Bakovci: Gregorič, Holcman, Grantaša, Kološa, Buzeti, Hari, Verban, Donša (Tratnjek), Viher, Krančič, Recek (slana). Bratonci: Kuzma, Miholič (Tkalec), Gjerek, Koren, Markovič, Jerebic, Fras (Horvat), Lopert, Panker, Forjan, Vinkovič (Mlinarič). Polana: Veržej 1 : 0 Velika Polana - Stadion Polane, gledalcev 150. Sodnik: Kopajnik (Hajdina). Strelec: 1 : 0 Gabor (9). Polana: Žižek, Biro, Prša (Pal), Laki, Hozjan, Miller, Gabor, Imre, Kerčmar (Klujber), Kranjec, Baranja (Zver). Veržej: Balažič, Kavaš, Kosi (Kolbl), Smodiš, Zver (Pršnički), Pučko, Sunčič, Hanžekovič, Ropoša, B. Osterc, Puhar. Lesoplast: Odranci 0 : 5 Križevci - Stadion Lesoplasta, gledalcev 250. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Kerčmar (11), 0 : 2 Kavaš (32), 0 : 3 Kavaš (57), 0 : 4 Pozde-rec (65), 0 : 5 Zadravec (73). Lesoplast: Basarič, Kardoš, Šebok, Škerlak, Cor, Malačič, Čerpnjak (Jandrašič), Kerčmar, Oršoš, Gjergjek (Kutoš), Pojbič (Vavroš). Odranci: Marič, S. Virag, Kerčmar, R, Berendijaš, Sim. Hozjan, Sil. Hozjan, D. Virag (Golob), Mertik (Zakojč), B. Berendijaš (Zadravec), Pozderec, Kavaš. Rokoborba Bačič in Zec na EP Soboška rokoborca Rade Bačič in Slavko Zec, člana slovenske reprezentance, bosta sodelovala na enotedenskih pripravah v Zrenjaninu, kjer se bosta skupaj z reprezentanco Jugoslavije pripravljala za evropsko prvenstvo, ki bo od 12. do 16. aprila v Moskvi. Po končanih pripravah bosta Bačič in Rezultati - 22. krog Mura : Potrošnik 1 : 0 Pohorje : Gorica 0 : 0 Korotan : Olimpija 3 : 2 Rudar: Publikum 1 : 1 Domžale : Dravograd 1 : 1 Primorje : Maribor 1 : 3 Maribor 22 15 5 2 58:24 Rudar 22 12 4 6 33:22 Gorica 22 12 4 6 34:24 Korotan 22 10 7 5 43:29 Primorje 22 9 7 6 39:31 Olimpija 22 11 1 10 44:37 Punlikum 22 7 10 5 30:27 Mura 22 8 4 10 30:30 Domžale 22 8 4 10 33:39 Dravograd 22 6 7 9 27:37 Pohorje 22 2 4 16 14:46 Potrošnik 22 1 5 16 11:50 50 40 40 37 34 34 31 28 28 25 10 8 2.SNL Rezultati - 18. krog Črenšovci: Jadran 1:3' Šmartno : Nafta 0 : 0 Avtoplus : Šentjur 0 : 5 Drava : Triglav 0 : 2 Rogoza : Elan 0 : 1 I. Gorica : Železničar 0 : 1 Zagorje : Aluminij 1 : 2 Tabor: Koper 0 : 1 Koper 18 14 3 1 54:10 Tabor 18 14 1 3 39:8 Šmartno 18 11 3 4 36:25 Elan 18 11 2 5 32:21 Železničar 18 10 3 5 26:14 Aluminij 18 9 2 7 31:22 Zagorje 18 8 4 6 29:21 Triglav 18 8 0 10 25:26 Jadran 18 6 6 6 20:23 Šentjur 18 6 4 8 18:30 I. Gorica 18 6 2 10 27:31 Rogoza 18 5 4 9 14:26 Nafta 18 4 5 9 16:33 Drava 18 3 6 9 16:24 Črenšovci 18 2 4 12 13:48 Avtoplus 18 1 3 14 8:42 45 43 36 35 33 29 28 24 24 22 20 19 17 15 10 6 3. SNL vzhod Rezultati Tromejnik 15. krog - Slovenika : Kerna 1 : 1 Carda : Renkovci 1 : 2 Jubilejni Mednarodni maraton treh src Dvajset let maratona, deset let planinskega pohoda Polana : Veržej 1 : 0 Kobilje . Hotiza 0 : 2 Lesoplast: Odranci 0 : 5 Turnišče : Goričanka Big Fun 2 : 1 Bakovci : Bratonci 3 : O Renkovci 1512 3 0 26:8 39 Odranci 1510 2 3 32:10 32 Bakovci 15 8 2 5 28:13 26 Čarda 15 8 2 5 26:14 26 Kobilje 15 6 5 4 26:26 23 Hotiza 15 6 3 6 30:26 21 Goričanka 15 5 5 5 19:16 20 Kerna 15 5 5 5 26:27 20 Lesoplast 15 5 4 6 25:29 19 Veržej 15 4 4 7 25:30 16 Polana 15 4 3 8 17:35 15 Tromejnik 15 2 6 7 23:31 12 Bratonci 15 2 5 8 18:33 11 Turnišče 15 2 3 10 12:35 9 »Še sam težko dojamem, da je to že dvajseti Maraton treh src, saj je od leta 1981, ko smo začeli, minilo že precej časa. Ponosen pa sem, da so se Maratoni treh src v Radencih obdržali in razvili. Od treh maratonov, s katerimi smo takrat razgibali Slovenijo, se je obdržal le v Radencih, medtem ko so maratona v Bovcu in Kranju po nekaj letih prenehali organizirati. V zadovoljstvo pa nam je, da se v tem času pojavljajo drugi maratoni. Posebej dobro sodelujemo z ljubljanskim maratonom. Ponosni smo tudi, da je radenski maraton med starejšimi v Evropi, saj smo začeli prej, kot so jih organizirali na Dunaju, v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Naš maraton ima dober odmev tako v Sloveniji kot v sosednjih državah. K temu ste pripomogli tudi novinarji, saj nekateri že dvajset let uspešno poročate z naših prireditev,« je povedal na tiskovni konferenci predsednik organizacijskega odbora Martin Sreš, ki vseh dvajset let zelo uspešno vodi Maraton treh src. Letošnjemu jubilejnemu 20. mednarodnemu maratonu treh src, ki poteka ves čas pod pokroviteljstvom Radenske, največji športno rekreativni prireditvi v Sloveniji, ki bo 20. maja 2000 v Radencih, dajejo organizatorji poseben pomen, zato so se priprav lotili zelo zgodaj, vse pa teče brez posebnih težav, saj je v rokah že izkušenih organizatorjev in športnih delavcev. Tako kot prejšnja leta, so tudi tokrat poskrbeli za nekatere novosti, da bi bila prireditev čimbolj privlačna in odmevna. Poskrbeli so, da bodo v Radence prišli nekateri vrhunski tekači. Svojo udeležbo na maratonu so že potrdili Kenijci Ezekiel Kibivvott, Gideon Koech in David Menjo Kimutai, Rus Valerij Zolotkov in Madžar Janos Szeman. Najboljši čas ima Kibivvott (2:11,27). Udeležbo v Radencih so potrdile tudi Galina Aleksandrova (2:42,01) iz Rusije ter Ida Kovacs in Timnea Zsiga iz Madžarske. Pogovarjajo pa se še z nekaterimi znanimi tekači. Med njimi bodo tudi najboljši slovenski tekači. Maraton na 42 km, mali maraton na 21 km za paraplegike in študente ter tek na 10 km za študentke bo štel za državno prvenstvo. Novost letošnjega radenskega maratona je, da prijav na dan prireditve ne bodo več sprejemali, temveč se morajo udeleženci prijaviti do četrtka, 18. maja. Zamudniki bodo lahko tekli le na 10 km ali se priključili pohodnikom. Poleg dvajsetega maratona bo v Radencih letos tudi 10. jubilejni planinski pohod, osmo leto pa bodo udeleženci maratona tekli tudi na avstrijski strani. Nagradni sklad bo znašal okrog 3 milijone tolarjev. Nagradili bodo prvih šest tekačev in prvih pet tekačič maratona na 42 km, po prve tri slovenske maratonce in maratonke ter zmagovalca polmarato-na. FERI MAUČEC ■ LNamizni tenis Zmaga in poraz l.MNLMS Rezultati - 12. krog Serdica : Hodoš 1 : 2 Ljutomer: Ižakovci 1 : 1 Rakičan : Cankova 4 : 0 Pušča : Lipa 1 : 5 Prosenjakovci: Grad 2 : 5 Apače : Tišina 0 : 1 Rakičan 12 9 3 0 38:11 30 Lipa 12 9 1 2 31:15 28 Apače 12 7. 3 2 33:14 24 Tišina 12 7 5 0 33:20 24 Ižakovci 12 5 5 2 23:14 20 Serdica 12 5 1 6 34:18 16 Cankova 12 4 2 6 29:25 14 Ljutomer 12 4 2. 6 18:35 14 Grad 12 4 1 7 21:23 13 Hodoš 12 2 2 8 11:38 8 Pušča 12 1 3 8 14:36 6 Prosenjakovci 12 1 0 11 10:46 3 V šestnajstem krogu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi so Moravske Toplice Sobota po pričakovanju brez izgubljenega niza premagale zadnjo Petovio, prvouvr-ščena ekipa Eta Preserje pa je po pričakovanju zmagala v Radgoni. Obe točki za Radgono je dosegel Kitajec Xu Jia. Radgona : Eta Preserje 2 : 6 (Solar: Petrovič 0 : 2, Xu Jia : Pan Wei 2 : 0, Benkovič : Ignjatovič 0 : 2, Xu Jia : Petrovčič 2 : 0, Solar: Ignjatovič 0 : 2, Benkovič : Pan Wei 0 : 2, Rihtarič - Benkovič : Ignjatovič - Petrovčič 0 : 2, Xu Jia : Ignjatovič 0 : 2); Petovia : Moravske Toplice Sobota 0 : 6 (Janžekovič : Horvat 0:2, Piljak : Kocuvan 0 : 2, Ovčar: Unger 0 : 2, Piljak : Horvat 0:2, Janžekovič : Unger 0 : 2, Ovčar: Kocuvan 0 : 2). (MU) Eta Preserje 16 14 2 0 94:37 30 Maxi Olimpija 1611 4 1 88:32 26 ŽNK Maribor 1611 3 2 88:36 25 Era Velenje 1610 1 5 72:54 21 MT Sobota 16 8 2 6 66:58 18 Radlje 16 7 1 8 62:60 15 Radgona 16 5 3 8 61:72 13 2. MNL MS Učila Križe 16 2 2 12 43:87 6 Krka 16 3 0 13 32:83 6 Petovia 16 0 0 16 11:96 0 Kerna Puconci prvoligaš V zadnjem desetem krogu prvenstva v drugi državni moški namiznoteniški ligi je bil na sporedu prekmurski derbi med drugo ekipo Moravskih Toplic Sobote in Kemo iz Puconec. Zanesljivo je zmagala Kerna in tako postala novi prvoligaš. Kovač in Benko sta tudi tokrat dokazala, da sta prvoligaška igralca. Moravske Toplice Sobota II: Kerna Puconci 2 : 6 (Puhan, Ropoša, Kovač 3, Benko 2, Kovač -Sapač). (MU) ' Kerna Puconci 18 18 0 0 108:19 36 Škofije 18 16 0 2 99:40 32 Logatec 16 11 3 4 89:51 25 MT Sobota II 18 9 4 5 90:71 22 Melamin 18 6 1 11 60:82 13 Ilirija 18 6 1 11 59:83 13 Partizan Lj. 16 5 2 11 56:90 12 Vesna 18 3 3 12 58:94 9 Merkur 18 4 1 13 43:94 9 Olimpija II 18 3 3 12 56:96 9 Rezultati - 12. krog Slatina : Rotunda 4 : 0 Gančani: Šalovci 2 : 1 Bogojina: .Dokležovje 0:6 Makoter: Roma 1 : 3 Roma 12 10 1 1 39:13 31 Slatina 12 7 2 3 32:16 23 Dokležovje 12 6 3 3 32:13 21 Gančani 12 6 3 3 34:22 21 Makoter 12 6 1 5 29:21 19 Šalovci 12 3 2 7 22:31 11 Rotunda 12 2 0 10 10:45 6 Bogojina 12 1 2 9 27:64 5 Hokej na travi Lek premagal Triglav V nadaljevanju prvenstva v hokeju na travi za člane je Lek iz Lipovec premagal Triglav iz Predanovec s 3 : 0 (Stanko, S. Forjan, D. Maučec). Ekipi Murska Sobota in Moravske Toplice pa sta igrali 1 : 1 (Žu-panek za Mursko Soboto in Fras za Moravske Toplice) Svoboda 8 Lek 8 M. Toplice 8 Triglav 8 M. Sobota 7 7 0 1 16:6 21 5 0 3 28:10 15 3 1 4 4:11 10 2 1 5 12:15 7 1 2 4 6:24 5 V tekmovanju mladincev in mladink je Lek iz Lipovec premagal Tri- Kolesarstvo Špilak zmagal v Zagrebu V Zagrebu je bila otvoritvena mednarodna cestna kolesarska dirka za dečke in mladince. Med kolesarji iz 17 klubov Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi člani KK Tropovci. Najboljši je bil Simon Špilak, ki je med dečki zasedel prvo mesto. Tilen Činč je bil šestnajsti. Med mlajšimi mladinci se je izkazal Tilen Červek, ki je prvič nastopil v tej kategoriji in zasedel x_a___a__j/cvA-t_i~: r»:. .u« u:i --«:«a: glav (deklice) s 3 : 0 (D. Mesarič 2, Sraka), Murska Sobota pa Moravske Toplice (deklice) S 5 : 0 (Cigan 2, Kerec 2, Marin). M. Sobota 8 4 13 19:9 13 Lek 6 4 11 15:7 13 Triglav (m.) 7 4 1 2 12:8 13 Svoboda 6 3 1 2 10:7 10 M. Toplice 6 3 0 3 12:7 9 Triglav (d.) 6 2 0 4 4:6 6 f USTIH , 30. marec 2000 ŠPORT [ Nogometni klub Nafta Lendava _ ______ Zgodovina lendavskega nogometa V muzeju lendavskega gradu so odprli minuli petek razstavo Zgodovina lendavskega nogometa, ki jo je pripravil Nogometni klub Nafta. Na slavnostni otvoritvi, ki je bila dobro obiskana, saj so se je udeležile vse generacije, razen prve, ter gostje iz Hrvaške in Madžarske, je udeležence pozdravil predsednik NK Nafta Mihael Dominko, o razstavi pa je govoril avtor Feri Horvat. Gre za zanimivo in skrbno pripravljeno razstavo, ki zgovorno ponazarja razvoj in dosežke lendavskega nogometa z dolgoletno tradicijo. Začetki nogometa segajo v leto 1913, ko so ustanovili mladi v Lendavi 6. aprila nogometno društvo. Za predsednika so izbrali Belo Bit-terja, za blagajnika Jožefa Valter-dorferja, za tajnika Imreta Vlaja, za hišnika Ernbja Miklautza in za pisarja Šandorja Štrasserja. Člani upravnega odbora pa so bili: Toplak, Drvarič, Čonko, Vais, Sigeti, Matuš, Nemeth, Herrnfeld, Megla in Koštjak. Prvi klubski dresi so bili: črne hlače, bela srajca z všitim znakom AFE (Alsolendvai futball egyet) in rdeča kapa. Prvo prijateljsko tekmo so odigrali 3. avgusta 1913 s Čakovcem in izgubili z 1 : 2. Časten zadetek je dosegel železničar Horvat. Po tekmi je bila velika vrtna veselica v Blauovi gostilni pri železniški postaji. Potem so Lendavčani odigrali dve prijateljski tekmi s Prelogom iz obe izgubili z O : 4 in 0:5. Leta 1920 so nogometaši Lendave prvič gostovali v Murski Soboti, kamor so se pripeljali s konjsko vprego. Tekmo so dobili Lendavčani, ki jih je vodil To- plak. V naslednjih letih so Lendavčani odigrali veliko prijateljskih tekem. Za Lendavo so v tem času igrali: Wortman, B. Tajman, Milho-fer, Tivadar, Bohar, Frejer, Čiček, Hack, Kovač, L. Hari, N. Tajman, Kajzer, Ralič, L. Pojbič, K. Pojbič, Kulčar, Dohr, Š. Hari, Šraj, Nemet, Vadnai, B. Eppinger, L. Eppinger in Varga. Za nadaljnji razvoj nogometa v Lendavi pa je bil pomemben 7. januar 19351 ko so nogometni zanesenjaki in mladina v hotela Krona v Lendavi ustanovili športno društvo in zgradili novo nogometno igrišče. Ob otvoritvi je bila prijateljska tekma med Lendavo in Muro (2 : 5). Do druge svetovne vojne so nogometaši Lendave tekmovali v drugem razredu mariborskega okrožja, med drugo svetovno vojno pa so igrali v sombotelski nogometni podzvezi. Po drugi svetovni vojni so imeli v Lendavi najboljše moštvo v Sloveniji, saj so prišli tamkajšnji nogometaši v enem letu od tekmovanja v mariborskem okrožju do naslova slovenskega prvaka in bili prvo slovensko moštvo, ki je igralo leta 1946 v prvi jugoslovanski ligi. Za Nafto so v prvi zvezni ligi tekmovali: $tefanec, Gerenčer, Vogrinčič, Torok, K. Vidak, Hegeduš, Božič, Kerčmar, Šiftar, Lukšič, Ši- Modelarstvo - Štrkov pokal Bagari drugi, Sinic peti Modelarska sekcija soboškega aerokluba je organizirala tradicionalno mednarodno tekmovanje modelarjev za Štrkov pokal. V močni konkurenci je sodelovalo 24 tekmovalceviz sedmih klubov iz Hrvaške in Slovenije, ki so tekmovali v članski in mladinski konkurenci v kategorijah F1A in F1B (»gumenjaki«)- V mladinski konkurenci F1A je zmagal Igor Bombek iz Za-prešiča, ki je bil izredno dober, tako da mu sicer odlični domačin Boštjan Bagari ni mogel do živega in je zasedel drugo mesto. Rene Červek je bil četrti, Andrej Cigut pa sedmi. V članski konkurenci F1A je zmagal Brane Rozman, mojster v slovenskem merilu iz Litije, ki tudi soboške tekmovalce oskrbuje z vrhunskimi modeli. Domačini tokrat niso imeli sreče. Najboljši med njimi Sašo Sinic je zasedel peto mesto. Boštjan Bagari je bil enajsti, Rene Červek trinajsti, Jože Titan štirinajsti in Bojan Gjerek petnajsti. V konkurenci F1B, kjer ni bilo domačih tekmovalcev, je po pričakovanju zmagal drugouvrščeni s svetovnega pokala v ZDA Damjan Zulič iz Novega mesta. (FM) Rokoborba Jure Kuhar zmagal v Murski Soboti Rokoborski klub Murska Sobota je v telovadnici soboške druge osnovne šole pripravil 4. mednarodno tekmovanje FILA za kadete v grško-rimskem slogu. Sodelovalo je 57 rokoborcev iz Jugoslavije, Hrvaške, BiH, Madžarske, Češke, Italije, Avstrije in Slovenije. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Madžarske, ki so zasedli prvo mesto pred Hrvaško in Češko. Slovenijo so zastopali trije domači tekmovalci- Roman Miholič, Aleš Krojs in Jure Kuhar. Najuspešnejši med njimi je bil Jure Kuhar (63 kg), ki je zasedel prvo mesto, kar je lep uspeh v tako močni konkurenci. Uspešna sta bila tudi Roman Miho-lič (50 kg), ki je bil tretji, in Aleš Krojs (54 kg), ki je zasedel četrto mesto. (FM, fotografija: NJ) monka, Boldižar, Horvat in Vajda. Po enem letu tekmovanja so izpadli iz prve jugoslovanske lige in tekmovanje nadaljevali v prvi in drugi slovenski ligi. V samostojni državni so tri leta tekmovali v prvi državni ligi, sedaj pa nastopajo v drugi državni nogometni ligi. Lendavčani so ponosni na svojo nogometno zgodovino, zato morajo storiti vse, da sedanjost in prihodnost ne bo oblatila lendavskega nogometa, je sklenil svoj pozdravni nagovor predsednik kluba Mihael Dominko. FERI MAUČEC, FOTOGRAFIJA: NATAŠAJUHNOVi Kegljanje Na pomurskem derbiju zmagala Radenska V zadnjem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Radenska v pomurskem derbiju premagala Nafto iz Lendave s 7 : 1 (5215 : 5048). Za Radensko so zmagali Drvarič, 879, Kučan, 877, Šebjanič, 903, Steržaj, 838, Harc 860, tekmoval je še Borovič, 858 krogov. Za Nafto je zmagal Peric, 873, tekmovali so še Matko, 887, Radakovič, 835, Horvat, 831, Žalik - Rošič, 842. S to zmago so si Radenčani zagotovili obstanek v drugi ligi. (FM) Šport od tod in tam Mali nogomet - V zadnjem krogu tekmovanja v prvi slovenski ligi malega nogometa bi morala biti v Ljutomeru odigrana tekma med Meteorplastom in Vulkanizerstvom Stipič, a je bila odpovedana. Tekma bo registrirana s 3 : O za Ljutomerčane. V drugi slovenski ligi malega nogometa vzhod je Mak Coli v Voličini premagal Križevce s 7 : 5 (Panič 3, Puklavec, Dunaj). Vitomarci pa so v Murski Soboti premagali Marco Polo s 3 : 2. (NŠ) Judo - V soboto, 1. aprila 2000, ob 10. uri bo v športni dvorani soboške tretje osnovne šole 9. tradicionalni mednarodni turnir v judu, ki ga organizira Judo klub Murska Sobota. Pričakujejo okrog 200 tekmovalcev iz štirih držav. (FM) Karate - V Zgornji Velki je bil drugi odprti turnir občine Šentilj v karateju. Lep uspeh so dosegli mladi tekmovalci KK Murska Sobota, saj so zasedli štiri prva mesta. V svojih kategorijah so v katah zmagali: Mateja Gabor, Dejan Novak in Nina Meolic, v borbah pa Mateja Gabor. Druga mesta so zasedli: Martina Gabor, Blanka Hegeduš in Tina Mlinarič v katah ter Natalija Voroš in Maja Srpak v borbah. Tretja je bila Sandra Berden, četrta Tina Berden in Jure Banfi, peti Jan Berden in šesti Gregor Panker. (FM) Karate - Na drugem odprtem turnirju občine Šentilj v karateju so sodelovali tudi Ljutomerčani. Najbolje sta se odrezala Staša Žibrat, ki je zmagala v katah, in Aleš Preglej, ki je bil prvi v borbah. Drugo mesto v borbah je zasedel Samo Prelog. V katah je bila tretja Sara Bolkovič, Matež Ferencek pa peti. (NŠ) Strelstvo - V regijski ligi v streljanju z zračno puško je ekipno zmagala SD Radgona pred Tišino in Turniščem, med posamezniki pa Davorin Slanič pred Janom Osvaldom (oba Radgona) in Štefanom Balaškom (Turnišče). V streljanju s pištolo je zmagala Tišina pred Turniščem in Coalom Petišovci. (FM) Košarka - Društvo košarkarskih sodnikov Pomurja organizira seminar za pomožne sodnike, ki bo 3. aprila, in seminar za sodnike pripravnike, ki bo od 5. do 7. aprila. Oba seminarja bosta ob 16. uri v športni dvorani OŠ I Murska Sobota. (KG) Namizni tenis - V Križah je bil tretji odprti, mladinski turnir. Med 70 tekmovalci so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote. Najboljši med njimi je bil Ocepek, ki se je uvrstil med osmerico. Zavec pa je pristal med šestnajsterico. (MU) Hokej na travi - Hokejisti Moravskih Toplic so gostili hokejiste Trešnjevke iz Zagreba, odigrali tri prijateljske tekme in na vseh zmagali. Člani Moravskih Toplic so zmagali s 3: 0 (Škerlak 2, Zelenko), ženske so zmagale z 1 : 0 (Horvat), mladinci pa s 5 : 0 (Kučan, Benko, Kozar, Ciz, Brunec). (FM) Badminton - Na četrtem A-turnirju v Ljubljani je bil v odsotnosti prvega igralca Andreja Poharja najuspešnejši Lendavčan Denis Pešehonov, ki je zmagal med posamezniki in s Sanjo Nadž v mešanih dvojicah. Jernej Novak in Simona Koncut sta zasedla deseti mesti. Martina Bukovec je bila dvanajsta. V ženskih dvojicah sta.Nadževa in Bukovčeva zasedla drugo, v moških dvojicah Pešehonov in Novak tretje, v mešanih dvojicah pa Novak in Koncutova četrto mesto. (FB) Badminton - Na badmintonskem tekmovanju v Lendavi (do 11 let) sta zasedli domačinki Lukač in Koncut drugo mesto. Med posamezniki sta bila Žalik in Koncutova tretja. (FB) Košarka Radenska Creativ prvič premagala Bežigrad V drugem krogu končnice prvenstva v moški košarkarski 1. B-ligi za razvrstitev od prvega do četrtega mesta je Kemoplast v Šentjurju premagal Radensko Creativ iz Murske Sobote šele po podaljšku s 96 : 95 (84 : 84, 47 : 41). V razburljivem srečanju so domačini v drugem polčasu vodili s 16 točkami razlike, vendar je Sobočanom uspelo do konca rednega dela rezultat izenačiti. V podaljšku pa so bili srečnejši domačini in zmagali. Strelci za Radensko Creativ: Oček, 24, Meško, 18, Karlo, 13, Besedič, 13, Želj, 10, Ulaga 8, Bratkovič, 6, Niderl, 3. V tretjem krogu pa je Radenska Creativ v Murski Soboti prvič v letošnjem prvenstvu premagala Bežigrad z 87 : 71 (40 : 31). Začetek je pripadel gostom, ki so vodili z 11 : 20. Šele nato so Sobočani zaigrali bolje in naposled prepričljivo zmagali. Strelci za Radensko Creativ: Karlo, 16, Želj, 16, Oček, 15, Besedič 14, Niderl, 11, Meško, 9, Ulaga, 3, Novak, 2, Bratkovič, 1. (FM) Nepričakovan poraz Pomurja Skiny V zadnjem krogu končnice državnega prvenstva v košarki za ženske je Postojna v Murski Soboti nepričakovano premagala Pomurje Skiny z rezultatom 70 : 67 (34 : 20). Kljub porazu so si Sobočanke že prej zagotovile zagotovile drugo mesto in stem obstanek med prvoligaši. Zanimivo je, da so Sobočanke vse tri poraze v končnici doživele doma, medtem ko so na gostovanjih premagale vse nasprotnike. Strelke za Pomurje Skiny: Kerecova 19, Svetinova 19, Pušenjakova 9, Glišičeva 4, Ferejeva 2 in Orbanova 1. (FM) Judo Lendavčani zasedli ‘pet prvih mest V Mattersdorfu v Avstriji je bil prvi krog mednarodnega tekmovanja Alpe -Panonija. Med 150 tekmovalci so sodelovali tudi Lendavčani in zasedli pet prvih, štiri druga in dve tretji mesti. Prva mesta so zasedli: Urška Dogar (28 kg), Doris Žunič (44 kg), Tadeja Rojko (48 kg), Lea Benko (63 kg) in Alenka Premoša (70 kg). Na druga mesta so se uvrstili: Tadej Časar (42 kg), Luka Cojhter (50 kg), Rene Žunič (55 kg) in Sandi Lešnjak (48 kg). Tretja pa sta bila Dominik Dominko (34 kg) in Simon Rojko (38 kg). (F. Bobovec) Sobočani trikrat prvi V Lendavi je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Lendave. Med 115 tekmovalci so sodelovali tudi člani soboškega Judo kluba in dosegli lep uspeh, saj so zasedli tri prva mesta in osvojili deset medalj. Ekipno so bili tretji. Prva mesta so v svojih kategorijah zasedli: Marko Ka-vaš (28 kg), Alen Rogan (34 kg) in Maja Uršič (nad 32 kg). Druga sta bila: Alen Nemec (40 kg) in Grega Zrim (nad 40 kg). Tretja mesta so zasedli: Uroš Kavčič (25 kg), Aljoša Bednar (28 kg), Niko Jankovič (34 kg), Tadej Pušnik (45 kg) in Simon Bukovec (55 kg). Peta mesta so zasedli: Jakob Borošak, Tilen Apšner in Marko Sraka. V Mattersdorfu je bilo prvo kolo tekmovanja Alpe - Panonija. Sodelovali so tudi Sobočani. Najboljša je bila Maja Uršič (52 kg), ki je zasedla prvo mesto. Alen Rogan (34 kg) je bil drugi, Katarina Borošak (52 kg) pa tretja. Boris Rudaš (Borilni športi Lendava) je v kat. do 46 kg zasedel drugo mesto. (T. Kos) Strelstvo Rudolfova in Kerčmar najboljša V Ljutomeru je bilo regijsko prvenstvo v streljanju s standardno zračno puško za mladinke, člane in članice, ki ga je organiziralo SD Ljutomer. Sodelovalo je 43 strelcev in strelk. Pri članih je ekipno zmagala SD Štefana Kovača Turnišče s 1747 krogi pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 1746, Radgono, 1714, Pomurko Ml, 1712, in Ljutomerom, 1707 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Tomaž Kerčmar (Pomurka), ki je s 589 krogi zasedel prvo mesto pred Milanom Svetcem (Radgona), 589, Gorazdom Kocbekom (J. Jurkovič), 588, Robijem Markojo (Turnišče), 587, Brankom Bukovcem (Tišina) in Martinom Žigo (Pomurka), po 585 krogov. Med članicami je zmagala Manuerla Rudolf (Ljutomer) s 390 krogi. Pri mladinkah je bila najboljša Jasna Klobučar (Središče) s 362 krogi pred Matejo Žerdin in Mojco Balaško (obe Ljutomer), po 358 krogov, pri mlajših mladinkah pa je zmagala Vesna Draškovič (Turnišče) s 371 krogi pred Vesno Porš (Ljutomer), 349 krogov. (FM) Atletika____________________________ Grabar zmagal v Gradcu Na tradicionalnem graškem maratonu v Avstriji, kjer je sodelovalo blizu tisoč tekačev, so nastopili tudi člani Tekaške sekcije Radenske iz Rade-nec. Najuspešnejši je bil Geza Grabar, ki je zasedel v polmaratonu v absolutni kategoriji (1:13,13) prvo mesto, kar je lep uspeh. Karli Vrbnjak je bil med veterani drugi (1:30,37). V klasičnem maratonu se je Roman Klančar med veterani uvrstil med deset najhitrejših. (G. G.) Rokomet Predvor boljši od Pomurke V osemnajstem krogu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Predvor premagal Pomurko Krog Bakovci z rezultatom 29 : 21 (14 :12). Gostitelji so bili boljši in zasluženo zmagali. Pomurka Krog Bakovci: Hanc, D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 7, Lovenjak 2, Hegeduš, Husar, A. Vereš 3, Buzeti 3, B. Vereš, Ritonja 1, Sečko, L. Sapač 1, Roškar. Poraza Arconta in Razkrižja V predzadnjem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Ptuj premagal Arcont iz Radgone z rezultatom 27 : 20 (13 : 9). Arcont Radgona: Leskovar, Roškar, L. Klun, Pintarič 2, Hojs, Smolko 7, Terbuc 5, Fartek 1, Šic, N. Klun 5, Kepe, Bogdanovič, Žinkovič, Mihalič. Kras je bil boljši od Razkrižja in je zmagal s 35 : 21 (15 : 9). 20 MULARIJA 30. marec 2000, IBIiK Varna povezava Obravnava zaščite podatkov v svetovnem spletu se deli na dve ločeni področji. Na zaščito obstoječih po- datkov pred nepooblaščenimi osebami in na zbiranje podatkov o uporabnikih omrežja, pišejo na Netkinih straneh o pravnih vidikih interneta (www.netka.si). Zaščita obstoječih podatkov pred nepooblaščenimi se nanaša na podatke, ki so shranjeni na omrežju in namenjeni uporabi vsaj določene skupine uporabnikov, če ne že celotne javnosti. Taki podatki morajo biti zaščiteni proti temu, da bi jih spreminjali ali uničevali nepooblaščeni. Podatki, namenjeni le določenim skupinam uporabnikov, pa morajo biti še dodatno zaščiteni proti vpogledu nepooblaščenih. Podatke v splošnem napadajo “hekerji”, ki nasilno vdirajo v sisteme, in pa računalniški virusi, ki se lahko prenesejo v sisteme na različne načine in potem povzročajo škodo. Do vdorov v sistem prihaja iz različnih motivov. Sposobni računalniški hobisti čutijo posebno zadovoljstvo ob tem, da jim uspe vdreti v sicer nedostopen sistem, pri tem pa pustijo podatke pri miru in jih ne poškodujejo. Moralno izprijeni vdiralci čutijo zadovoljstvo šele, če ob vdoru uničijo podatke. Pri vdoru zaradi gospodarske špijonaže se podatke prekopira, njihovo vsebino pa pusti pri miru, da se vdor prikrije, včasih pa se želijo na ta-način bivši uslužbenci, ki so morali zapustiti podjetje zaradi konfliktov in so imeli dostop do podatkov, maščevati delodajalcu Vdore je težko popolnoma onemogočiti, se jih pa da močno otežiti. Prvi nivo zaščite so gesla, s katerimi se morajo uporabniki izkazati pri vstopu v sistem. Naslednji nivo pri zaščiti notranjega omrežja pred javnim pa je poenoten kanal za povezavo, ki je zaščiten s požarnim zidom". Pri tem dosežemo, da posamezne delovne postaje na omrežju niso vsaka posebej direktno povezane z zunanjim omrežjem, pač pa vse le posredno preko strežnika. Ta deluje v povezavi s požarnim zidom, programom, ki pregleduje promet in dopušča dostop le določenim naslovom in protokolom ter preprečuje izdajanje notranjih naslovov v javno omrežje. S pravnega stališča so vdori v sisteme in okuženje z virusi v državah z razvitim računalništvom obravnavajo kot kazniva dejanja. Razen tega se internetskim operaterjem skuša predpisati minimalni nivo zaščite. http://members.tripod.com/ čsiosoftware/ Odlična stran, kjer lahko dobite zastonj programe slovenskih avtorjev. Na tej strani se nahajajo tudi pripomočki za programiranje, irc skripte, ms-dos programi, programi za windows. http://spid.ponudba.com/software/ Win2000/install/instali.htm Namestitve Windows 2000 še lahko lotimo na več načinov - vsak izmed njih pa ima svoje dobre in slabe lastnosti. http://www.europeonline.com/svn/ index.htm Portal z informacijami posameznih evropskih držav in ponudnik interneta preko satelita. http://www.studentski-servis.com/ Nova stran našega servisa, kjer lahko pregledujete svoje zaslužke, naročite napotnico, se včlanite, pošljete smešno čestitko, klepetate, pregledate kino spored in recenzije filmov? Navdušeni bodo tudi tisti, ki radi potujete, saj boste na naši strani našli veliko koristnih informacij in nasvetov. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. ‘VuCa O, voda, kaj bi človek brez tebe?! Živeti bi ne mogel, saj ti si tekočina, na svetu edina, brez katere ne moremo biti. Si čista, brezbarvna, brez vonja in okusa, a vedno nas odžejaš. BENO PLEJ, 4. A OŠ BAKOVCI 080 1234: £ pr TOM prt ŽPMS MJZPkAČfN KUC • DAN OD »l* DO JO* Pred sabo gledam sliko, ki prikazuje gorečo cigareto. Vsi vemo, da kajenje škoduje zdravju. Ta dim, ki ga vdihavamo, gre v pljuča. Tako lahko dobimo raka in umremo. Kadijo že tudi neka- - Ker bo vse v cvetju in ker ne bo več hladno. - Ker bodo jagode in češnje in ker bomo veliko zunaj. - Ker ne bo več snega. - Ker bo vse lepo pisano in ker se bomo veliko rolkali. UČENCI 3.-5. RAZREDA PB, OŠ KAPELA /zo-vidacU črt nutivtetvH V ponedeljek, 20. marca, na prvi spomladanski dan so pripravili otroci iz kapelskega vrtca in šole ter člani folklorne skupine Aktiva kmečkih žena Kapela skupen nastop v pozdrav pomladi in počastitev dneva žena ter materinskega dneva. Kaj lepšega bi lahko podarili materam, ženam in dekletom kot lepo misel in zapeto pesem?! In na Kapeli je vedno tako - veselo, zanimivo ... BESEDILO IN FOTO: BOJAN MACUH Svojo mamo rada imam, zato nikomur je ne dam. Veliko dela, me uči, zato poljubček moj dobi. Ko v službo se odpelje, to zame ni veselje. Vedno bodi srečna ti, to Sonja tvoja ti želi! SONJA ZVER, 3. A nč nnoAKiri 7^4» teri mladi, zato jih starši, učitelji in zdravniki opozarjajo, da je to škodljivo, da cigarete ne smejo niti poskusiti. Moja mama je kadila, a se je tega odvadila. Kadil je tudi de- Hej, meni je ime zvonček! Zrasel sem na travniku. Okoli sebe vidim lepe rože. K meni je prišla majhna srna. BENO SKLEDAR *** Jaz sem zvonček. Zrasel sem dek, ki je že umrl. Dobil je raka. Grozno je tudi, če moraš vdihavati ta dim. Pred nekaj dnevi smo imeli obisk. Prišla je družina s tremi otroki. Oba starša sta kadila. Mi tega nismo navajeni, zato nam je smrdelo. Vdihavali smo tisti strupeni zrak in se počutili neprijetno. Otroci smo se odšli igrat v otroške sobe. Ko so gostje odšli, pa smo odprli okna in prezračili. Vem, da nikoli ne bom poskusila te droge, kajti kajenje zelo škoduje zdravju. MARUŠA KEREC, 4. RAZ. OŠ CANKOVA ob potoku. Okoli sebe sem videl še druge zvončke. Potem sem ovenel, ker je name sijalo sonce. Drugo leto bom spet zrasel in naznanil pomlad. melamibernjak a Ker je mamina ljubezen do nas tako močna in lepa, smo se v šoli zmenili, da bomo mamam to vsaj delno povrnili. Vas zanima kako? Naredili smo jim rožice iz papirja, vlili mavec v okraske in »izvezli« prtičke. Toda to še ni vse. Pripravili smo tudi nastop zanje in jim povedali, da jih imamo zares radi. Tudi babicam moramo biti hvaležni, ker če ne bi bilo njih, ne bi bilo naših mamic in nas. INES BLAGOVIČ, 3. RAZ. OŠ STROČJA VAS Vsakdo si želi dobrega prijatelja. Prijateljstvo je nekaj lepega, nekaj, kar te spremlja v dobrih in slabih trenutkih, ko si vesel ali žalosten. Za to sta potrebna dva človeka - ti in tvoj prijatelj. Da mu lahko zaupaš, moraš žrtvovati več časa, mu prisluhniti in pomagati, tudi če tebi ni do tega. Kako ugotoviti, kdo je pravi? Tisti, ki ti stoji ob strani, ki te brani pred drugimi. Z njim hodiš v šolo in iz nje domov, z njim sediš v isti klopi. Iskati prijatelje, ni mačji kašelj. Če pa imaš le malo sreče, najdeš človeka z enakimi mislimi in čustvi. To je prijateljstvo. SAŠA ŽIGO, 7. A OŠ I M. SOBOTA Meni je ime Zvonček. Živel sem pod zemljo. Ko je postalo toplo, sem pokukal iz zemlje. Moja soseda je trobentica. TADEJ ČURMAN UČENCI 1. B-RAZREDA OŠ KUZMA WHI , 30. marec 2000 NA SCENI Anoreksija, bulimija - motnje prehranjevanja ali bolezni sodobnega časa Odklonilen odnos do telesa je lahko usoden Napovednik koncertov Tudi v Pomurju kar precej primerov - Med obolelimi večinoma mladostniki redstava o lastnem telesu je sestavni del celotne samopodobe, ki je te- sno povezana s samospoštovanjem in oceno lastne vrednosti. Predvsem pri mladostnikih se pojavi težnja po popolni samopodobi, v ozadju pa je želja po sprejetosti in ljubljenosti. Dekleta so še posebno podvržena temu pritisku, vsaj kar se tiče telesne podobe. Najtežje se sprijaznijo s čezmerno težo, zato se zatekajo k drastičnim dietam, ki močno izčrpavajo telo, kar nekaj jih zboli za anoreksijo in bulimijo, ki ju poznamo kot motnje prehranjevanja. Obe bolezni sta kronični, in ker sta zelo težko dostopni zdravljenju, sta lahko smrtno nevarni. Največja težava je namreč v tem, da ju zelo težko in tudi pozno prepoznamo, problem pa je tudi zaradi preslabe informiranosti, osveščenosti. Zelo pomembno je torej, da se s tem seznanimo, kajti tudi pri nas ima problem že zelo široke razsežnosti. V ta namen smo se z dr. Zdenko Korošec - Kanič pogovarjali o telesnih simptomih ter z dr. Biserko llin o duševnih razsežnostih bolezni. Zunanji znaki anoreksije in bulimije Dr. Koroščeva, specialistka pediatrinja v zasebni otroški ambulanti v Temlinovi ulici v Murski Soboti: »Dokazano je, da npr. anoreksijo pediater najhitreje prepozna po šestih mesecih trajanja bolezni, medtem ko se je proces začel že dosti prej, ki pa bi ga lahko opazili starši. Zdravnik najprej naroči laboratorijski pregled, da izključi druga obolenja, posledica katerih je hujšanje. Osnovni znak anoreksije je namreč ekstremno shujšanje, in sicer pod 25 odstotkov povprečne telesne teže, saj gre za skoraj popolno odklanjanje hrane, ki vodi v telesni propad in počasno smrt. Največkrat se s tem spopadajo deklice, ki dobijo čez čas zelo suho, hrapavo in nekoliko bolj poraščeno kožo, vedno jih zebe, srčni utrip je počasnejši, krvni pritisk se zniža, lasje izpadajo, postanejo krhki in lomljivi, menstruacija izostane ali pa sploh ne nastopi. Bulimija pa se v nasprotju z anoreksijo zelo težko prepozna, kajti osebe, ki zbolijo za bulimijo, so normalno prehranjene, nekatere celo čezmerno, v bistvu pa gre za to, da se silijo k bruhanju zaužite hrane, uživajo pa tudi odvajala. Najbolj opazni zunanji znaki so erozija sklenine , (okvara zob), pordela ustna sluznica, pacienti navajajo tiščanje za prsnico, kar je posledica stalnega vnetja požiralnika, čutiti je napihnjenost in bolečine v želodcu. Zaradi bruhanja lahko pride do počenega požiralnika, ki privede do izkrvavitve in smrti. Pri bulimiji je zaradi bruhanja tudi močno znižan kalij, ki povzroči motnje srčnega ritma - zaradi tega je v Sloveniji že umrla ena deklica. V kasnejših fazah prihaja v obeh primerih do elektrolitskih motenj, kostna masa (gostota) je znižana, ker ne dobijo dovolj kalcija (eni ga z bruhanjem izločajo, drugi pa ga s hrano ne pridobijo). Pravzaprav ni organskega sistema, kjer se ne bi poznale posledice motenj prehranjevanja. K meni pridejo po pomoč ali nasvet predvsem zaskrbljeni starši in po natančnem pregledu otroka, skrbnem izpraševanju o načinu prehranjevanja in življenja jih napotim k naši pedopsihiatrinji. Velikokrat se zmanjšanje telesne teže ugotovi tudi ob rednih sistematskih pregledih. Osnovna terapija zdravljenji je ko-gnitivno-vedenjska in družinska terapija pri pedopsihiatru, pri težkih primerih, ko je že ogroženo življenje, je potrebna tudi hospitalizacija. Zdravljenje je odvisno od vsakega posameznika, kajti v začetku je paciente strah, da bodo izgubili nadzor nad sabo, zelo pogoste so tudi ponovitve bolezni in motnja lahko traja vse življenje. Število primerov obolenj narašča, v zadnjem desetletju se je povečalo za več kot štirikrat, pri tem Pomurje sploh ni izvzeto. Dejstvo pa je, da primitivne družbe tega sploh ne poznajo, pač pa bolj visoko storilnostno naravnane, današnji svet je pravzaprav obseden z raznimi dietami, pojem vitkosti je ideal. Ob skokovito naraščajočih primerih motenj prehranjevanja bi bilo treba službo za zdravljenje bolnic in bolnikov z anoreksijo in bulimijo okrepiti in organizirati tudi v regionalnih centrih. Samo dobro organizirana in koordinirana mreža po vsej Sloveniji bo zmogla uspešno slediti naraščajoči in čedalje težji patologiji.« Motnje prehranjevanja z vidika duševnega dogajanja Dr. Ilinova, psihiatrinja - pe-dopsihiatrinja v zdravstvenem domu Murska Sobota: »Za obe motnji prehranjevanja velja, da zboli veliko več deklet kot fantov. Takšni mladostniki imajo občutek, da vse, kar naredijo, nikoli ni dovolj dobro. Največkrat so socialno izolirani, negotovi, v družbi se ne upajo izpostavljati zaradi bojazni zavračanja. Osebe, ki zbolijo za anoreksijo, so si med seboj zelo podobne. Anoreksična dekleta so zelo bistra, uspešna v šoli, nasploh jim uspeh in pohvala zelo veliko pomenita. Ponavadi so vase zaprta, zelo težko pokažejo, kaj v resnici čutijo, in s tem na neki način potlačijo svojo agresijo, kajti v družini mogoče nimajo možnosti izraziti čustva ali se bojijo, da bodo v primeru izražanja izgubila ljubezen staršev. V ozadju so tudi velikokrat koflikti med materjo in dekletom, ki sežejo v zelo zgodnje obdobje razvoja. Pri bulimiji govorimo o obliki depresije, ki jo lahko zdravimo z antidepresivi, vendar v trikrat večjih dozah kot pri klasični depresiji. Istočasno poteka tudi psihoterapija, in če gre za mlajše osebe, vključimo še starše, kajti neustrezen odnos domačih nam večkrat onemogoča, da bi dosegli terapevtske rezultate. Zelo pogosto se žal dogaja, da starši nočejo sodelovati, zato je tudi zdravljenje zelo dolgotrajno in težavno. Dekleta, ki zbolijo za bulimijo, imajo zelo slabo samopodobo, doma so velikokrat deležna nenehnih kritik, zato se vedno trudijo zadovoljiti okolici. Vso to agresijo, ki se ob tem poraja, potlačijo. Ko se nakopiči veliko jeze, se je znebijo z bruhanjem, pri čemer so na delu podzavestni procesi. Vsaka motnja je posledica več dejavnikov. Veliko je odvisno tudi od posameznikovega temperamenta, to pomeni, da ni nujno, da nastopi bolezen pri vseh, čeprav živijo v enakih okoliščinah. Motnja nastopi pri čustveno odzivnih osebah, ki odraščajo v neugodnih življenjskih okoliščinah, v katerih niso deležne naklonjenosti, primernih spodbud in pohval, ter v teh razmerah ne morejo razviti občutka, da jih domači sprejemajo in ljubijo. Posledično se izoblikujejo slaba samopodoba, nizko samospoštovanje in sovražnost do sebe. Oboleli so pogosto žalostni, utrujeni, razdražljivi in brezvoljni, zelo hitro spremenijo razpoloženje. Ko starši opazijo, da z njihovim otrokom nekaj ni v redu, naj se z njim pogovorijo in ga poskušajo motivirati za terapevtsko obravnavo. Težava je v tem, da ljudje ne vedo, da gre za bolezen, starši svoje otroke dolžijo, da si izmišljajo, da so sami krivi za to, da bi se lahko kontrolirali in tega ne bi Več počeli. Tako se velikokrat zgodi, da kljub temu, da starše seznanim z boleznijo, nočejo sprejeti resnice, prepričani so, da nekritično ščitim njihovega mladostnika in mojih opozoril dostikrat ne jemljejo resno. Iz tega vidim, daje potrebno ljudi nekoliko bolje informirati o tej problematiki, kajti le tako bodo stvari lažje razumeli,.kar bo neposredno vplivalo na uspešnost terapije. Trenutno imam v obravnavi več kot deset primerov bolezni, gre za mladostnike stare od 14 do 23 let. Zdravila sem tudi nekaj fantov, ki so bolehali za anoreksijo, najmlajši je bil star enajst let. Do sedaj še nisem imela primera, ko bi bilo zdravljenje krajše od treh let. Dolžina zdravljenja je odvisna od dolžine trajanja bolezni pred začetkom terapevtske obravnave, od globine čustvene prikrajšanosti, od motivacije za terapevtsko obravnavo ter od sodelovanja staršev obolele osebe. Po pravilu so to dolgotrajne terapije, ki trajajo več let, lahko so tudi dosmrtne. Opažam, da se število obolelih skoraj drastično povečuje. Pomemben dejavnik, ki vpliva na pojav opisanih motenj, so življenjske razmere in izrazito storilnostna naravnanost družbe, ki vpliva tudi na storilnostno naravnanost staršev. Naravnanost današnje družbe je predvsem spodbujanje uspešnosti za vsako ceno in s tem povezane tekmovalnosti, vse manj pa se cenijo temeljne človeške vrednote (poštenost, iskrenost...).« DARJA TIBAOT FOTO: N. JUHNOVi Murska Sobota 31. marca: Revija glasbenih šol, kinodvorana ob 16.30 31. marca: Popperkeg + Omet odpada + Wrong + Bleed On + Juff + Body Remover, Čarda ob 20. uri 6. aprila: Shirlie Roden, grajska dvorana ob 20. uri 8. aprila: Oliver Mally, Art Caffe ob 21. uri 15. aprila: Toad, MIKK; predskupina: In-Sane 31. aprila: Siddharta, dvorana Srednješolskega centra 29. junija: Riki Zadravec & Jam Session, Art Caffe 13. julija: Bambix, grajsko dvorišče Maribor 30. marca: Shirlie Roden, Narodni dom ob 20. uri 30. marca: Vlado Kreslin in Mali bogovi, II. gimnazija ob 19. uri 3. aprila: Panda, ŠTUK ob 22. uri 4. aprila: Tinkara Kovač, ŠTUK ob 21. uri Ljubljana 30. marca: Jani Kovačič, KUD F. Prešeren 30. marca: Dino Dvornik, Klub Central 31. marca: Silence, Cankarjev dom 6. aprila: Victor Bailey, studio 1 TV SLO 13. aprila: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli 17. aprila: At The Drive-ln, Orto 4. maja: Pharcyde, ? 8. maja: Hiram Bullock, studio 1 TV SLO 11. maja: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maja: Sting, hala Tivoli 29. maja: Jack DeJohnette, studio 1 TV SLO 19. junija: Pearl Jam, hala Tivoli 19. julija: Celia Cruz, Križanke Dunaj 7. aprila: Melissa Etheridge, Kurhalle Oberlaa 11. aprila: Cure, Libro Musič Hall 26. aprila: Dee Dee Ramone, Flex 2. - 9. maja: Michael Flatley’s Feet Of Flames, Stadhalle 9. maja: Tom Jones, ? 26. maja: Santana, Stadthalle 7. junija: Sting, Stadhalle 9. junija: Suicidal Tendencies, Arena 1. avgusta: Tina Turner + John Fogerty, Ernst Happel Stadion Milano 1. aprila: Ben Harper, Palalido 18. aprila: Youssou N’Dour, Rolling Stone 2. maja: Lou Reed, Alcatraz 8. in 9. maja: Ricky Martin, Fila Forum 26. maja: Tracy Chapman, Teatro Orfeo 30. maja: Oasis, Fila Forum 18. in 19. junija: Radiohead, Villa Reale strogo zaupno Tebi Bo... Tako zelo si me ljubil, Resnično rad me imel, Pa tega nisem opazila, In močno v srce te ranila! Mogoče nekoč te nazaj bom dobila? Osamljena Martina V nebo Ko sem s tabo hoditi začela, sem ti slepo verjela, so krožile govorice, obsojali so brez pravice. In začela sem se spraševati, a niso nehali lagati, skupaj sva to bolečino zmila, se z razprtimi krili v nebo izgubila! Mateja Prijateljici Otroštvo brezskrbno sva imeli, poletje vedno najino je bilo, a kmalu minilo je vse to. Daleč je dan, ko zadnjič videli sva se, kdo ve ali se bova še kdaj... Pa vendar-hvala ti, prijateljica iz otroških dni. Tamarine Tatjani! Hladni vetrovi naj te zbudijo in tole pismo naj ti v roke izročijo. Spominjajo naj te krasnih dni tvoje mladosti in ljubezni. Od tvoje prijateljice Martine Kje si zdaj? Sedim v šoli in pogrešam te. A kje si ti? Kaj počneš? Pogrešam te vedno, vsako minuto in vsak dan! Mateja H. Danijelu! Pišem pesem v solzah, kratkih, dolgih kiticah! Sprašujem se, kdo srečen je? A nihče mi odgovora ne da, saj popolne sreče ni, zato prepusti se mi. Sandra BUZMACtN KUC - VSAK DAN OD DO 10' 22 DOBRO JE VEDETI 30. marec 2000, WSmiK OVEN BIK DVOJČKA RAK DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče pa bo iz vsega tega še kaj nastalo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo zapleti. On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoj ne-stabileni finančni položaj, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli in šele nato ukrepaj. Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neutemeljeno, vendar si lahko zaskrbljena zaradi nečesa drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati tistemu, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta, in to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi. Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar se v okoliščinah, ko so potrebna čustva, obnašaš preveč preračunljivo. To te lahko še pokoplje. On: Srečal boš osebo, ki bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako. Ona: Nepričakovani obisk ti bo nakopal celo goro skrbi, vendar ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, karte v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Nikar se ne prenagli. On: Vedno znova si obljubljaš, da se boš spremenil in obnašal popolnoma drugače, vendar konkretnih rezultatov ni in ni. To se ti lahko kaj hitro maščuje tako na poslovnem kot tudi povsem osebnem področju. Ona: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega potegnila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti bodo mogoče le uresničile in postale realnost. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še vroča. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor he boš ti. Ona: Svoj prosti čas boš posvetila konjičku in zato nekoliko zanemarila prijatelje, predvsem pa svojega partnerja, ki ti bo to le stežka odpustil. Koristilo bi vama krajše potovanje v tujino. On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali. Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna ali pa je bila le še ena od tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno. On: Srečo imaš, da se je vse skupaj končalo tako hitro, saj bi se lahko kmalu znašel v nevarnosti, da bi se ti čustva preveč pomešala s tvojim poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus ... Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar bo s tem ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev. On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to ni pravi način za reševanje težav. Sprejel boš povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa. Ona: Tisto, kar bi rad dosegel, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za to tudi tvoj partner. To pa bo vtem trenutku težko ... Spoznala boš nekoga, ki bi ti prav rad ustregel. On: Če se boš precenjeval, se ti lahko zgodi, da se boš zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimaš poravnanih ravno vseh računov, zato se raje pazi. Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v novi družbi težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš še vedno iskala nekaj več. Je pač tako, da zate nič ni dovolj dobro. On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar bo to le znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler so razmere ugodne - za ljubezenske zadeve bo že še čas. Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroči temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, ki morda sploh ne bo prišlo. On: Naključni obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslu-tene perspektive. Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki bo imel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo te skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot le arogantnost. LEV »S Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Prehlad rehladi so najpogostejši pozimi, saj v zimskih mesecih večino časa preživimo na toplem, v zaprtih prostorih, kjer se zadržuje več ljudi in zato prihaja do pogostejših stikov. Kdor je prehlajen, s kihanjem in kašljanjem ter rokovanjem hitro prenaša viruse naokoli in lahko okuži tudi druge. V povprečju se ljudje prehladimo po trikrat do šestkrat na leto. Prehlad je virusna okužba, ki povzroča vnetje sluznice nosu, grla in bronhialnih poti. Povzročajo ga mnogi različni virusi. Navadni prehlad se kaže z zamašenim nosom, izcedkom iz nosu, bolečinami v grlu in žrelu, glavobolom, kašljanjem ter splošnim slabim počutjem. Večina navadnih prehladov ostane omejenih na nos in žrelo. Prehladi se pozdravi približno v enem tednu in ponavadi ni potrebna pomoč zdravnika. Z zdravnikom se je potrebno posvetovati, če se okužba širi naprej, kadar traja kašelj več kot teden dni in ga spremljajo bolečine v prsih, težave z dihanjem, če je telesna temperatura povišana dlje kot tri dni in se pojavljajo bolečine v ušesih. Drugače pa si lahko pomagamo že z zdravili brez recepta in ustreznim nasvetom. 1. Zdravila, kijih uporabljamo za lajšanje bolečin v grlu in žrelu, so v obliki tekočin za grgranje, sp-rejev, čajev ali tablet, ki jih počasi raztapljamo v ustih (pastil). Bolezni ustne in žrelne sluznice pogosto poslabšajo poznejše bakterijske okužbe, zato je tudi pri blagih vnetjih nujna brezhibna higiena - usta in žrelo razkužimo z antiseptiki. Antiseptiki preprečujejo razvoj mikroorganizmov, predvsem bakterij, nekatere pa tudi virusov in glivic. Lokalni anestetiki nam v kombinaciji z antiseptiki pogosto lajšajo bolečine zaradi vnete sluznice. Uporabni so tudi kot dodatna terapija pri zdravljenju z antibiotiki. Ublažitev bolečine prispeva k boljšemu splošnemu počutju in omogoča prehranjevanje. Veliko zdravilnih rastlin vsebuje antiseptične in protivnetne učinkovine, predvsem eterična olja. Iz posušenih rastlin lahko pripravimo čaj ali izvlečke, ki jih vdelamo v pripravke za uporabo na sluznici. Pastilam za boleče žrelo so pogosto dodana eterična olja, npr. metino, evkaliptovo, žajbljevo. Priporočajo se grgranje (ne pitje!) žajbljevega čaja in tablete z izvlečkom žajblja. Sluzi, učinkovine, ki jih najdemo v belem slezu, prekrijejo poškodovano sluznico, jo ščitijo pred dražljaji in vnetni proces se tako hitreje pomiri. Izslezovih korenin pripravimo čaj oziroma hladen prelivek. 2. Kašelj lahko traja nekaj dni, kadar smo prehlajeni in je popolnoma normalna reakcija organizma na draženje v dihalnih poteh. Je zaščitni refleks, ki ima namen, da odstrani nepotrebne snovi, predvsem sluz iz zgornjih dihalnih poti. Zdravilne rastline so prav tako vir učinkovin, ki blažijo kašelj (slez, trpotec, timijan) ali olajšujejo izka-šljevanje (sladki koren, jeglič). Sintetske snovi v tabletah ali sirupih za izkašljevanje ali pomirjanje kašlja imajo običajno močnejši učinek. Večina zdravil s temi sestavinami se predpisuje na recept, kadar se prehlad razvije v vnetja spodnjih dihalnih poti ali kadar hudi napadi kašlja, predvsem ponoči, ovirajo okrevanje. 3. Dihanje skozi nos nam pri prehladu olajšajo kapljice za nos in inhalacije. Zamašen nos imamo pri prehladu ponavadi zaradi otečene nosne sluznice in čezmernega nastajanja sluzi zaradi vnetja. Pomagamo si lahko z vdihovanjem pare, vodi pa lahko dodamo tudi kakšno eterično olje (različne kapljice za Prispevki Za nakup opreme za Ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: Cvetka Šavel Kerman namesto venca za pok. Alojzijo Sraka - 3.000 SIT; Karel Pelcar, Dolič 104, prostovoljni prispevek - 40.000 SIT; Irena Kovač, Dobrovnik 265c, namesto cvetja za pok. Janeza Kovača iz Strehovec - 3.500 SIT; Jožica Škerget, Mladinska 6, Turnišče, namesto venca za pok. brata sodelavke Bernarde Mesarič - 3.000 SIT; Otilija Sapač, Razlagova 12, namesto venca za pok. Angelo Kranjc iz Ljutomera - 10.000 SIT; Agencija za plačilni promet, podružnica M. Sobota namesto venca za pok. očeta sodelavke Gi-zele Slepec iz Strehovec - 10.000 SIT; kolektiv Ljubljanske banke -Pomurske banke Radenci v spomin na pok. Rudolfa Ficka - 13.000 SIT; družina Ficko namesto venca za pok. Kristino Špilak - 5.000 SIT; Zdravstveni dom Lendava namesto venca za pok. Katarino Horvat, babico dr. Katarine Koveš Novak iz Lendave - 10.000 SIT; Vida Murmajer, Zelena 1, M. Sobota, namesto venca za pok. Toneta Pračka - 10.000 SIT; Anica Perša, Edvard Kutoša, Cankarjeva ul., M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Olge Rengeo - 10.000 SIT; Martin Puhan namesto venca za pok. Emila Kežmana - 7.500 SIT; Stanko Nemet, Puconci 186, namesto venca za pok. Antona Ma-djarja iz Pertoče - 5.000 SIT; družina Lončar, Prvomajska 14, namesto venca za pok. Štefana Perkiča iz Gradišča - 7.000 SIT; družina Perkič, Zenkovci 42, namesto venca za pok. Štefana Perkiča iz Gradišča - 10.000 SIT; Olga in Boris Germadnik, Št. Kovača, namesto cvetja za pok. Martina Trčka -5.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLO-ŠKO-PORODNEGA ODDELKA. MURSKA SOBOTA NOSAL-KAPLJICE ZA NOS inhalacijo, evkaliptovo eterično olje). Dekongestivi so zdravila v obliki kapljic, ki zmanjšujejo oteklost sluznice in zavirajo nastajanje sluzi. Za dojenčke in majhne otroke pa tudi odrasle lahko uporabljamo fiziološko raztopino. To je 0,9-odstotna raztopina kuhinjske soli, s katero vlažimo in čistimo nosno sluznico. 4. Zvišano telesno temperaturo, ki pogosto spremlja prehlad, znižujemo z zdravili, ki delujejo proti glavobolu in vročini. Večina tako imenovanih »tablet ali praškov proti glavobolu in vročini« je na voljo brez recepta, seveda pa je treba dobro prebrati priloženo navodilo! Pri prehladih pa seveda ne smemo pozabiti piti večjih količin tekočine, veliko počivati in jesti hrano, bogato z vitaminom C. SIMONA MOHAR, MAG. FARM. VLADKA ČAHUK VAUPOTIČ, MAG. FARM. ■ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-Ijo prodajali 27 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer, Citroen Zx 1,6, letnik 1993, prevoženih 127.000 kilometrov, za 650.000 SIT, in Zastavo 750 SE, letnik 1985, prevoženih 119.000 kilometrov, za 20.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Opel Corsa 1,4 i 1995 48.000 1.000.000 SIT Daewoo Nexia 1,5 1995 72.000 750.000 SIT Ford Orion 1,4 Cxi 1991 93.000 490.000 SIT Suzuki Swift 1,3 1995 74.000 950.000 SIT Audi 80 1,6 1989 134.000 750.000 SIT BMW316 1988 162.000 560.000 SIT Renault Clio RL 1,2 1995 61.000 700.000 SIT Nissan Almera 1,4 Slx 1997 102.000 1.580.000 SIT Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Fižolova kremna juha z jogurtom Pljučni file v burgundski omaki Pečen krompir s sirom Regrat v solati Rozinovi rogljiči Fižolova kremna juha z jogurtom 300 g fižola, sol, lovorjev list, 60 g čebule, 80 g mesnate slanine, 20 cl jogurta, 3 cl olja, 15 g moke Fižol operemo in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi skuhamo z dodatkom soli in lo-vorjevega lista. Posebej si pripravimo prežganje, kateremu dodamo na kocke narezano čebulo in, slanino. Vse skupaj zalijemo s kuhanim fižolom. Prevremo, začinimo in pretlačimo. Pretlačeno juho ponovno pristavimo in prevremo. Tik preden ponudimo, dodamo jogurt. Pljučni file v burgundski omaki 720 g pljučnega fileja, sol, poper, 20 g gorčice, 80 g masla, 60 g šalotke, 50 g korenja, 40 g zelene, 250 cl rdečega vina (burgundec), 10 g gustina Pljučni file narežemo na pol centimetra debele rezine, jih solimo, popramo in premažemo z gorčico. Maslo razpustimo in na njem opečemo meso. Preložimo ga v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na kocke narezano šalotko, korenje in zeleno. Ko zelenjava ovene, potrosimo z gustinom, zalijemo z vinom in dušimo do mehkega. Po potrebi dolivamo jušno osnovo, nato omako pretlačimo in dodamo mesu. Vse skupaj dušimo 5 minut, po potrebi še začinimo in vroče ponudimo. Pečen krompir s sirom 1000 g krompirja, sol, poper, 100 g masla, 150 g naribanega sira Krompir olupimo, operemo in narežemo na kolobarje. Potem ga s krpo osušimo, solimo in popramo. Jensko posodo ali pekač dobro namažemo z maslom, vanj položimo plast krompirja, pokapljamo z maslom, potrosimo s sirom in to ponavljamo tako dolgo, da vse porabimo. Pečemo v pečici 60 minut pri 170°C. Regrat v solati 350 g regrata, 300 g krompirja, 5 cl bučnega olja, 5 cl jabolčnega kisa, sol Regrat očistimo in operemo. Krompir skuhamo, olupimo in zrežemo na tanke lističe. Vse skupaj damo v skledo, prelijemo z bučnim oljem, razredčenim kisom in solimo. Rahlo premešamo. Rozinovi rogljiči 500 g gladke moke, 130 g ostre moke, 320 g pre-pasirane skute, 10 cl belega olja, 8 cl mleka, 3 jajca, 50 g sladkorja, sol, 1 vanilin sladkor, 1 pecilni prašek Nadev: 70 g margarine, 60 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 40 g drobtin, 3 cl olja, 150 g rozin, sladkor v prahu za posipanje Iz naštetih sestavin zamesimo gladko testo. Razdelimo na 5 enakih delov in razvaljamo v obliki kroga približno 3 mm debelo. Vsak krog razdelimo na osem trikotnikov. Na vsak trikotnik damo malo nadeva in zvijemo v obliki rogljička. V pomaščenem pekaču pečemo 20 minut pri 170 °C. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu. Nadev: Margarino in sladkor penasto umešamo, dodamo rumenjak in mešamo, da dobro naraste. Dodamo ohlajene na olju prepražene drobtine, oprane in osušene rozine in sneg beljaka. Vse rahlo premešamo. za zdravje in dobro počutje VBINK , 30. marec 2000 DOBRO JE VEDETI 23 N ov Zakon o upravnih taksah (ZUT), ki je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 8/ 00, je začel veljati 15. februarja 2000. Ta ureja plačevanje up- ravnih taks za storitve (spise, dejanja) pri katerem koli upravnem organu oz. drugem nosilcu javnih pooblastil na državnem ali lokalnem (občinskem) nivoju. Po določilih ZUT-a je taksni zavezanec tisti, ki s svojo vlogo sproži postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo spisi, predvideni v taksni tarifi. Taksna obveznost nastane praviloma takrat, ko se vloži zahteva za izdajo odločbe, sklepa, dovoljenja, soglasja ... oziroma zahteva, da se dejanje opravi. Takse se praviloma določajo v točkah,vendar ZUT dopušča možnost drugačnega določanja le-teh - bodisi v odstotkih od vrednosti predmeta, za katerega se plača taksa, bodisi v evrih, kadar se taksa pobira v tujini, pri slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništvih. Takse se plačujejo v taksnih vrednoticah (upravnih kolkih ) ali v gotovini. Taksni zavezanec je dolžan plačati le takso, ki je odmerjena na podlagi in v skladu z zakonom, zato sta v zakonu vgrajena mehanizem za VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Višje upravne takse Vrsta Tar. štev. St. točk zadeve po novem ZUT po starem ZUT Znesek v SIT pe starem ZUT St. točk po novem ZUT Znesek v SIT po novem ZUT Dvig takse za Vloga 1 5 75,00 50 750,00 10x Odločba (npr. o potrditvi obratovalnega časa trgovskega, gostinskega obrata) 3 20 300,00 200 3.000,00 10x Potrdilo, izdano na podlagi uradnih evidenc (npr. o državljanskem, samskem stanu! 4 10 150,00 10 150,00 0x Potrdilo, izdano na podlagi posebnega 4 ugotovitvenega postopka (npr: o neobstoju predkupne pravice) 20 300,00 50 750,00 2,5x Pritožba oz. ugovor 2 20 300,00 200 3.000,00 10x Odločba o dovolitvi priglašenih del 35 50 750 100 1.500,00 2x Lokacijsko dovoljenje Iplačila takse so pod določenimi pogoji oproščene mlade družine - do 30 oz. 35 let, ki rešujejo svoj stanov, problemi 36 125 1875 400 6.000,00 3,2x Lokacijski ogled 40 400 6.000,00 Za potni list za državljane RS: - z veljavnostjo do 5 let 12 100 1.500,00 100 1.500,00 0x - z veljavnostjo do 10 let 12 200 3.000,00 200 3.000,00 0x Nov potni list v primeru prve pogrešitve (izguba, odtujitev) ali uničenja 12 / /Plača se dvakratna vrednost takse 6.000,00 Vloga za izdajo potnega lista 12 / / 5 75 Opomba: V skupnem znesku taks (po novem ZUT) ni zajeta taksa za vlogo in jo je potrebno še prišteti k taksi za odločitev (odločba, potrdilo...). povračilo preveč plačanih upravnih taks in tudi način izterjave taks, ki bi jih bil taksni zavezanec dolžan plačati, pa jih ni poravnal. Taksne oprostitve so razvrščene v tri kategorije: 1. Oprostitve, ki se nanašajo na določene subjekte na splošno (država in državni organi, lokalne skupnosti in njihovi organi...) 2. Oprostitve, ki se nanašajo na določene subjekte v določenih upravnih zadevah - npr.: podjetja in druge organizacije ter posamezniki - pri izvrševanju javnih pooblastil... 3. Oprostitve, ki se nanašajo na točno določene upravne zadeve: prijave in vpisi v matične knjige, spisi in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic... Za spise in dejanja, ki se v postopku na prvi stopnji uvedejo po uradni dolžnosti (npr. inšpekcijski pregled gradnje objekta ), se ne plača taksa. Na spisih, ki se izdajajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po kateri določbi ZUT-a so oproščeni plačila takse. V skladu z Zakonom o financiranju občin določa novi ZUT tudi način delitve prihodkov od taks med državni in občinske proračune. Če je plačana taksa v gotovini zaradi upravnega dejanja državnega organa, pripada prihodek državnemu proračunu, če pa je le-ta plačana zaradi dejanja organa lokalne skupnosti, je prihodek proračuna lokalne skupnosti. Prihodki od taks, plačanih v taksnih vrednoticah, pa se razporejajo v delitvenem razmerju 70 odstotkov v dobro državnega proračuna in 30 odstotkov v dobro občinskih proračunov. VENČESLAV SMODIŠI Ali so čekom šteti dnevi? »To je šok za trgovino!« Trgovci se čutijo prizadete, saj ne morejo prevzeti celotne odgovornosti - Sekretar združenja za trgovino pri GZS Jože Kovač predlaga dogovor o prehodnem obdobju □ rgovce je ukrep združenja bank presenetil. To je šok za trgovino, saj imajo številni trgovci gore čekov, ki so vnovčlji-vi šele čez 10 ali 12 mesecev; plačilo z odlogom je bilo namreč dolga leta nekaj povsem običajnega. Trgovci s temi čeki ne morejo prevzeti celotne odgovornosti, saj so le banke tiste, ki imajo vpogled v portfelj in plačilno sposobnost stranke. Če je praksa tako globoko zakoreninjena, je ne bi smeli spremeniti čez noč. Od bankirjev bi bilo torej pošteno, če bi svoje namere prej objavili in predvideli prehodno obdobje, da bi se potrošniki privadili na nov sistem,« nam je povedal Jože Kovač, sekretar združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Trgovci po njegovem mnenju pač niso poklicani za to, da bodo iskali možnosti za poravnavo dolgov na sodišču, ampak za to, da prodajajo blago. »Evropska zakonodaja,« priznava donedavni direktor Veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti, »res ne pozna takih oblik plačevanja. Toda sedaj, ko se vključujemo v Evropsko unijo, bi morali najti ustrezno rešitev.« Z združenjem bank predlaga dogovor o prehodnem obdobju, v katerem bi trgovci lahko vnovčili dotlej prejete čeke z odloženim plačilom »po naravni poti«, trgovina pa bi medtem našla nove poti in načine prodaje in plačevanja. Na vprašanje, kako bo novi sistem vplival na večja trgovska podjetja, pa sekretar združenja za trgovino pri GZS Jože Kovač odgovarja, da »se bo vsaka trgovska družba odločala po svoje. Ob prehodu na večji obseg plačevanja s plačilnimi karticami se bodo vsekakor odprle nove dileme, namreč o višini provizij, za katere trgovci že dolgo tarnajo, da so previsoke!« M. JERŠEI VESTNIK NA INTERNETU RENAULT Lani še nismo vsega počistili! 4.500 sn - poštnina NAROČILNICA Mlečne kumarice . ’ , _____ivn o 800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarični sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko. Dotrajana vozila še vedno ogrožajo Slovenijo! Odžirajo nam prostor, krhajo medsosedske odnose, onesnažujejo okolje in ogrožajo našo varnost. Zato do 31. marca pripeljite v salon Renault svoj avto katerekoli znamke, ki je starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup novega Renaulta*, bomo vaš stari avto odkupili za 200.000 SIT. Pokličete pa lahko Pomoč Renault na telefonsko številko 080 1 080 in prijavite tista nevozna, odslužena vozila, ki zasedajo parkirišča ali krnijo naravo. Pridružite se naši akciji in tudi vi prispevajte k čistejšemu okolju! •velja za vsa vozila Renault razen za osnovni verziji Clia ali Twinga Ozelenimo nacionalni vozni park. www.renault.si Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kuharsko knjigo Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net Naročam izvodov kuharske knjige Boug žegnjaj Format knjige: 21 x 29 cm, trda vezava, 168 strani Ime in priimek: Naslov: za zdravje in dobro počutje 24 30. marec 2000, fini Wg§™ j M: ' 1 | AVTOR: I STEFAN | HAJDINJAK ITALIJANSK KIPAR (LORENZO, 1275-1330) EGIPTOVSK POLITIK EL SADAT NAJVEČJI LATVIJSKI PESNIK (JANIS) JANKO KOS TELEVEMSK VODITELJ (STOJAN) MOŽ Z VELIKIMI BRKI AMERIŠKA PEVKA (YOKO) NEKDANJA MINISTRICA KLINAR PTICA SELIVKA TEMNE BARVE IME (LAT.) RUSKA ATLETINJA (ALINA) VAJA PRI KARATEJU | SLOVENSKA LITERARNA j ZGODO-1 VINARKA ■ im t . L1 RUSKA I TENISAČICA j RADIJSKA NAPOVEDO- VALKA | KOROŠEC ODDELEK, KI SKRBI ZA INVENTAR : F KITAJ.IGRA 4 1 INDIJSKI | RELIG.SPISI CIRKUŠKO PRIZORIŠČE OVOJ ZA SPISE NESTROKOV. ZDRAVILKA ČOPI MIHA BRIT.GLASB. (BRIAN) IZDELO- VALEC IRHOVINE 1 £ GRŠKI BOG PASTIRJEV ROČNA BOMBA NORDIJSKA BOGINJA VESTNIK | KELTSKI PRAPRE- BIVALEC _|KOTSKE OBTEŽITEV Z BREMENOM SLOV.NAROD. GLEDALIŠČE PRITOK REKE ISERE V FRANCIJI PRIPADNIK VIGOV LYNETTE LOVE POLITIČNO ZATOČIŠČE KDOR NETI OGENJ DLAKA (MANJŠ.) SMUČI (NORD.) BRIT.SLIKAR (HENRY) VITAMIN 02 BARIERA POPIS POTOVANJA Z DOŽIVETJI PISCA VELIK STRAH AM.ZVEZNA DRŽAVA VZDEVEK A.KERSNIKA RODOVNA SKUPNOST EDEN OD BALEARSKIH OTOKOV SLOVENSKO GOROVJE NEM.SLIKAR (ADOLF) 0 NEM.KIPAR (EWALD) MESTO V SRED.ITALIJI POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI SLOV.NOG. (DARKO) KDOR DELA Z LESOM IGRALKA RINA TUJA OBISKOVALKA AM.IGRALEC (JAMES) PROSTOR ZA DIVJAD TEMA (KNJIŽ.) • MANJŠA OMARA SLOV.PEVEC (RAFKO) ZASTRUP. S KISLINO OTOK V INDONEZIJI VESTNIK ŠESTDESETI DEL URE PRISTAŠ ILIRIZMA MEDVEDJA HOJA ITERBIJ LITIJ RIMSKI VOJSKO- VODJA FRANCOSKO MOŠKO IME POLOTOK V S.SIBIRIJI UDELEŽENEC LINČANJA LJUDJE PRIBLIŽNO ISTE STAROSTI ANTON AŽBE PREBIVALEC MALE AZIJE DELAVEC V OLJARNI ERNEST NOVAK SODELAVKA STUDIA AS KOVAČ HLAPLJIVA TEKOČINA KOT NARKOTIK PRIMORSKI DEDEK MESTO V ZAHODNI SLOVENIJI JOŽE (POG.) REKREACIJA NAPIS NA NAGROBNEM KRIŽU GOŠČA, USEDLINA LANTAN ZDRAVILNA RASTLINA VRV (STAR.) JERMEN ZA HLAČE KRAVICA PODEŽELSKO NASELJE SANJE URADNO PISMENO POTRDILO SKLADBA DRAMSKE VSEBINE VPITJE, KRIČANJE ♦ SL.VESLAČ (IZTOK) NOGOMETNI KLUB REP (MANJŠ.) i X , S TRAVO PORASLA POVRŠINA MED HIŠAMI PREJEMKI ČLANOV VLADARSKE RODBINE RUSKO- LATVUSKA REKA AKTINIJ BOŽJE-POTNIK SIMON AŠIČ VELIK, PREDPRAZNIČNI OGENJ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16. 3. 2000: KLERIKALIZEM, LEDENI DROBIR, OTOPENI, SINE, BUR, SDSS, REN, DUŠAN, NAT, EMA, LEK, VIS, BOCK, SŠ, PASOK, ANTITELO, PRIPONA, ETAPA, MIKROB, PESIMIZEM, ROMANTIKA, KANAL, GONILO, UMOR, IKAROS, ITA, ’ ANDROS, TS, NAPOR, SIAL, SISAL, JO, KEITA, ETNA, OTO, EZAV, MANKOLISTA, KOLI, PAROLA, AGO, MONTALE, GANTAR, BN, DORCI, DELITELJ, RS, ANOA, OBOIST, GONADA, METODIST, NAGOTA, ANANAS, ANALEKTA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Nataša Lucu, Ulica arh. Novaka 19, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Martin Tratnjek, Gančani 87, 9231 Beltinci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Terezija Varga, Kidričeva 14, 9220 Lendava Cecilija Tepuš, Vaneča 88, 9201 Puconci Frančiška Vrbajnšak, Boreči 6a, 9242 Križevci p. Ljutomeru Rozika Feher, Filovci 1 a, 9222 Bogojina Bojana Vranjek, Tomšičeva 37, 2380 Slovenj Gradec Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 7. aprila 2000. Ime in priimek: ...... ...............................„.. Naslov: --------- • ou, ko se g fdogaja v nagoti veJbon maši, ge naj bi bda smetana najpametnejši ftdij v d/tgavi, je nanč nej več čista podobno ci/tkusi. oToga so ge togšiftdi vo s pa^amenta pa so ga ptostavdi kikfotoga, okoli (lutkovnega gfedaftšča pa na odto ob podelitvi tognt p/tignanj pa v še kakše d/tiijge dvotone, ge se grngeče nag- j nanja, ka ta šola ni naša šola. EJbu je dado ^Bedeki tefko misftti, ka si je s takso pesmijo odajšo duševne muke: cKo -Bog ustvarjat! je gem&jo pogabd gvišno je na to, da ekstto to bi natoči, naj v šolah vetouk bi bd. • rTo bog jo pogaMjiuost gdaj fifoveneem bi obudil naj namestnik; v govorih kiti, se včasih sftši, da gtogi. Če vsaka vesa ga pouk bi vgefa u/to ga svoj uk, bi šola naša ta bila kot p/iava ve/tska bfognica. % '-Rogjem nauku je pa tak, lahko si veto gbito vsak; pM nas teh veft ka/t magodi, kako bi vetouk se šlfl Je ve/tnik vsak svoboden gdaj, k mofttui toke skfene naj, kje/t Mi ^Dog ti moj stojiš, o veiti me faltko učiš. Televizijski spored od 24. 3. do 29. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.20 Slike iz Sečuana: Žetev 10.30 Svet čudes, avstralska serija 10.50 Ljudje Evrope: Meje 10.55 Alpe - Donava • Jadran 11,25 Mladost Johna Muirja, ameriška drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Osmi dan 13.40 Sloves, angleška serija 14.40 Po domače 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Rdeči grafit 17.15 Otroška oddaja 17.45 Kontaktna oddaja 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 0.05 Kontaktna oddaja, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.25 Predstavitev zlatih petelinov 10.00 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka 10.50 New pop festival 13.30 Dokumentarna nadaljevanka 14.00 Sama, francoski film 15.25 Mož, ki je ustrelil Libertyja Valancea, film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Skrita področja znanosti, am. serija 19.00 Avstralski opal m haloška duša 19.30 Videospotnice 20.05 BramweH, angleška nanizanka 21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.20 Ceremoniar, češki film 23.00 Umori, ameriška nanizanka 23.45 Leteči odred, angleška nanizanka 0.35 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 TV Dober dan -13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Naš dedek, nanizanka - 15.45 Yuppie, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtna obsodba, ameriški film - 21.40 Odpadnik, nanizanka -22.40 Milenium, nanizanka - 23.40 Popolni spomin, nanizanka - 0.30 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Jake in debeluh, nanizanka - 14,30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o življenjskih ciljih - 16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka -19,30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nani. - 22.00 Dekleta si želijo zabave, ameriški film - 23.40 Svilene sence, nan. IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Ernest Bransberger - Navigator - Anketa - Koncert Vlada Kreslina in Lidije Bajuk -Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaOuest, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Idea TV in trgovina Kegl nagrajujeta - Iz soboške tržnice - 18,20 Barvanje pirhov in slikanje svile -18.30 TV Pika: Sound Attack -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 0.00 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Viva turistica, turistična oddaja, 10.60 - Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 -Viva turista, turistična oddaja, 16.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.20 - SQ JAM, glasbena oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 • Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.35 - Ekologija, ekološka oddaja, 22.05 -Moto šport, športna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - SQ JAM, glasbena oddaja, 23.50 - Glasbeni spoti, 00.00 - Erotika, 01.10 - Videostrani STUDIO BRUU 7.15 Dobro jutra, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Tretji steber, ponovitev oddaje z Zavarovalnico Triglav, OE Murska Sobota - 9.50 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, ponovitev - 10.20 Videostrani in glasba - 16.00 Tretji steber, ponovitev oddaje z Zavarovalnico Triglav, OE Murska Sobota -16.50 Videostrani in glasba - 20.001 feel good, kontaktna oddaja o glasbi in filmu -21.00 Dobra jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 12.35 Sunset Beach, nan. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila -13.55 Lutka na verigi, britanski film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16.15 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Po naši lepi - 21.25 Film meseca - 23.35 Dnevnik - 23.55 Iz arhiva HTV - 2.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.45 Odkrito - 13.50 Pol ure kulture -14.20 Morje - 14.50 Koledar -15.00 Otroška oddaja -15.55 Rim in Bizant, serija - 16.55 Televizija o televiziji -17.25 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Sophie Charlotte Bentick, nad. - 21.25 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Hladna vojna, serija - 23.25 Pravi čas - 1.00 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Srebrni žrebec - 12.30 Pot za Avonlea, serija (22/37) - 13.45 Tečaj angleškega jezika za najmlajše - 13.55 Športni program - 16.20 Monoplus - 17.05 Molk iz strahu, dok. film - 18.00 Zvezdne steze - Voyager IV - 18.45 Drsanje, prenos SP iz Nice - 20.30 Evromagazin - 21.15 Nad obročem - 21.45 Šport danes - 22.00 Molk iz strahu - 22.50 Hrvaški filmski portreti: Borivoj Dovnikovič - 23.35 Taksi iz Chicaga, ameriški film TVMADZARSKA1 16.00 Zelena pika, šport v prostem času - 16.30 Ulica Box - 16.55 Regionalni dnevniki -17.65 Nogometno prvenstvo, prenos -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Čep ali Tako se obnašamo v prometu - 21.00 Takoj uslišana ljubezen, nagrajeni dokumentarni film s festivala -22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 23.00 Netaid, koncert TV MADŽARSKA 2 10.00 Rossiniana, balet -10.25 Muzin poljub, ljubezni književnikov - 10.50 Felix Lajko na jazz festivalu -11.30 Šik, moda - 12.06 Zvon - Hotel Paradiž, nan. - 13.00 Dnevnik -14.00 1100 let sredi Evrope - 14.39 Puder - 15.00 Ni pravnomočno -15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Kino Dore Prokopp -18.00 Pasja komedija, šaljivka -19.10 Kvartet, program osmih regionalnih studiev - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Spomladanski festival - 20.50 Naše stoletje - 21.20 Madžarska leta 2000 TV AVSTRIJA 1 14.30 Simpsonovi - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 MA 2412 - 21.30 Kapučinska zmes, TV-film - 23.05 Julia in njeni ljubimci, film TV AVSTRIJA 2 13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Ogled - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka TV SLOVENIJA 1 9.00 Radovedni Taček: Šilo 9.15 Pod klobukom 10.05 Sreča na vrvici, slovenski film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Petka 14.40 Deteljica 14.45 Oženil sem se z dekletom meseca, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Spet na poti s S. Dringom, am. serija 19.00 Danes 19.05 Utrip " 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Športni kviz 21.30 Skrivnosti, angleška serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.45 Nenavadna druščina, avst. nanizanka 23.15 Hrošči, angleška nanizanka 0.05 Usodni nagon, ameriški film . TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 9.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 11.30 Štafeta mladosti 13.00 Šport 13.55 Košarka NBA Action 14.25 Dan slovenskega rokometa 15.55 SP v umetnostnem drsanju, ženske 19.30 Videospotnice 20.05 Sledi naj izginejo, francoski film 21.35 Nič svetega, ameriška nanizanka 22.25 Svetnik, angleška nanizanka 23.15 Sobotna noč POP TV 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10,00 Knjižni molj VVishbone, nanizanka - 10.30 Šolski hodniki, nanizanka -11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Knjiga o džungli - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Princ in plesalka, ameriški film -14.40 Bes angelov, nadaljevanka, 4/4 -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka -18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Manekenka in detektiv, ameriški film - 21.40 Manj kot nič, ameriški film - 23.30 Mladi Frankenstein, film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10,30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12,30 Mladoporočenci - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Zvezdniški umor, ameriški film -16.00 Živali v stiski, serija - 16.20 Boj za preživetje, serija -17.20 Divji svet, serija -18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Krona smrti, ameriški film - 21.40 Tajna naloga, ameriški film - 23.50 Vročica sobotne noči, ameriški film - 2.00 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice -10.20 Barvanje pirhov in slikanje svile -10.30 TV Pika: Sound Attack - 11.00 Aktualno -11.15 Pregled dogodkov tedna -15.00 Otroku v spomin, ameriški film -17.00 Šolska košarkarska liga -18,00 Bever-ly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka -22.00 Varuh, kanadski film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moto šport, športna oddaja, 10.25 - SO JAM, glasbena oddaja, 11.20 - Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 16.30 - Moto šport, športna oddaja, 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja, 17.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Drugačne zvezde, Sahara - potopisna reportaža, 21.00 - Kodak express road show, glasbena prireditev v M. Sobo« iz leta 1997 -1. del. 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 14.50 Poročila - 14.55 Film - 16.35 Poročila - 16.50 Beverly Hills -17.35 Globine, serija -18.10 Melrose Plače, nad. -19.30 Dnevnik - 20.10 Opera Box - 21.65 Gost urednik, film po izboru gosta - 23.40 Dnevnik - 0.00 Zabavnoglasbena oddaja -1.00 Poročila -1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Koledar - 10.05 Iz ahriva HTV - 12.25 Nedeljska premiera: Zlata mrzlica - 14.05 Zvezdne steze, nan. -14.50 Evromagazin - 15.35 Hladna vojna, serija -16.30 Črno-belo v barvah - Nebo lahko počaka, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita, nan. - 20.55 Frasier, nan. - 21.20 Finsko otočje, dokumentarni film - 22.20 Opazovanja - 22.50 Pravica za vse, nan. - 23.35 Svet zabave - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 3 11.45 3 plus - 14.45 Dok. film - 15.15 Nad obročem - 15.50 Hišni ljubljenčki - 16.40 Oprah show - 17.25 Peta brzina - 17.55 Športni program - 19.30 Glasbeni program -20.10 Športni program (možen prenos nogometne tekme Juventus - Lazio) - 21.00 Hrvaška nogometna liga - 22.00 Šport danes - 22.15 Športni program - 23.30 Kalifornija, ameriška srhljivka TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za unitariste - 8.10 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport - 16.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj?. Za upokojence, Okno -12,00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV -13.05 Družina z jasnega - 14.00 Operetni festival 2000 - 14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.30 1100 let sredi Evrope - 16.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Skrivnosti zračnega oceana - 16.50 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret -20.35 Kumara, lutkovni kabaret - 21.00 Filmski program - 22.40 Promenada v naslado, ameriški film - 0.30 Spomladanski festival, reportaža TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega, nan. - 8.65 Telešport - 11.05 Cirkus Humberto, 1. del - 12.00 Zvon - T.I.R.nan. -13.00 Komedijanti - 13.55 Plemenita srca, plemenite krone, angl, film (čb) -15.40 Letalska družba Modro nebo - 16,30 Tri želje -17.00 Takoj!, M. Vamos - 17.55 Show program -18.45 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Spomladanski festival, reportaža - 20.50 Najstniški žur - 21.15 Madžari ob prelomu stoletja, L. Szabo - 22.10 Telešport - 22.40 Dosjeji X, nan. - Nočni program i TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 12.10 Šaljivec Carey -12.30 Kirk -12.55 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira -13.45 Dvojček redko pride sam - 14.05 Sabrina - 14.30 O 3 Austria Top 40 - 15.15 Srček -16.05 Nogomet, prenos -18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Telesni stražar, kriminalka - 22.20 Sliver, srhljivka - 0.60 Strupena lvy, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.00 Poročila -13.10 Življenje, smrt in vrag, film - 13.55 Axel Munthe - Zdravnik vile San Michele, film - 16.55 V Avstriji -16.25 Alpe Donava Jadran - 16.55 Religije sveta -17.60 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 A razumete humor?, prenos iz Boblingena - 22.20 Vse je komedija - 0.10 Nevestin oče, filmska komedija Četrtek, 6. 4. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.08 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Vodnik v svet narave, ameriška serija 11.20 Razgledi slovenskih vrhov: Porozen 12,00 Znameniti umetniki: Alberto Giacometti 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Rimske Toplice, feljton 14.00 Zlati petelin 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Slike iz Sečuana: Tržnice 17.45 Umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu 18.10 Svet čudes, avstralska serija 18.35 Ljudje Evrope 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Pisave 23.25 Sloves, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10.00 Or. Sommerfeld, nemška nanizanka 10.45 Nič svetega, ameriška nanizanka 13.00 Svet poroča 13.30 Šport 16.00 Sledi naj izginejo, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Zahodna Afrika 20.45 Filmska glasba s simfoniki RTV Slovenija 21.20 Noetova barka, nemško-turški film 22.45 Bistvo jazza, angleška serija POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pop’n’roll - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Zibali bomo!, nanizanka - 15.45 Yuppie, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.45 Zlati otrok, ameriški film - 22.30 Prijatelji, nanizanka - 23.00 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur Videostrani in glasba KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Jake in debeluh, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Oprah Show: Ujetnik v svojem telesu - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nanizanka - 20.50 Kruta pravica, ameriški film - 22.20 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pred sejmom Megra - Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Usodni posnetki, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kulturno - razvedrilno - Portret: Andi Sobočan - 22.15 Navigator (film, kultura, prosti čas) - 22.25 Anketa - 22.30 Hobby Brass Band, koncert - 22.45 Aktualno - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 0.00 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 18.00 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 10.40 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.30 - Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, 112,30 -Videostrani, 15.20 - Gnes - informativna oddaja, 15.50 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 16.40 - NK Potrošnik: NK Primorje, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo, 21.15 - NK Mura: NK Maribor, posnetek, 23.00 - Gnes - informativna oddaja, 23.30 - Videostrani STUDIO BR(JLI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Aktualno v živinoreji, ponovitev - 9.50 Videostrani in glasba - 16.00 Aktualno«živinoreji, ponovitev -16.50 Videostrani in glasba - 20.00 80 let organiziranega športa r Soboti, reportaža - 20.40 Aprilski veter, reportaža - 21.00 Kako kiti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.15 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.28 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 14.00 Tu je moj dom, ameriški film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16,30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 21.55 Pol ure kulture - 22.25 Meje, dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 8.45 Carstvo divjine - 9.10 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 9.40 Dedinja, ameriški film - 11.35 Etno - 12.05 Skrinja -12.45 Poslovni klub - 13.20 Magazin M -14.20 Dokumentarna oddaja - 14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija -16.00 Znanstveni album - 17.25 Hugo - 17.50 Otroška serija - 18.20 Iz jezikovne zakladnice - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Kinoteka hrvaškega filma - 23.55 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Legenda o Belem očnjaku - 12.35 Pot za Avonlea - 13.35 Bubimir - 14.00 Dok. film - 14.45 Čas je za jazz - 15.45 Liga prvakov - 17.30 Evrogol - 18.35 Ravnatelj -19.30 Glasbeni program - 20.10 Športni program - 22.15 Šport danes - 22.25 Hišice v cvetju - 23.10 3 plus TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6,00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Guldenburgovi, nad. -15.30 Skrivnosti zračnega oceana - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Pomagač - 17.00 Mreža -17.30 Program madžarskih Židov - 18.00 Dnevnik -19.00 Sposojena zemlja - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20,30 Avtogram - 21.00 Družinski krog - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp - 23.05 Twin Peaks, nad. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Kriminalistični magazin - 9.05 Dirigent -10.05 Poezija -10.45 Pop glasba -11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarski vsakdan - 12.00 Zvon - Vino in oblast >• 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 V dvoje - 16.10 Šolska ulica - 17.30 Črna skrinja - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Megla se dvigne, dokum. film - 21.55 EP v rokoborbi - 22.55 Konec -0.00 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Medicopter 117 - 10.55 Specialisti - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18,30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Nočna zveza - 22.20 Popolno življenje - 22.55 Inšpektor Fowler - 23.20 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Skrivnost cvetličnega vrta, romanca - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe - Donava • Jadran - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dobro, daje Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni-verzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euroaustria - 23.00 Primer za dva RADIO MURSKI VAL LIKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TL DI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14,30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamodan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop-08.15 Panonski odmevi-08.45 Misel in čas-09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13 30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij- 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC J12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju -21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -1.9.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč Nedelja, 2. 4. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 9.55 Pihalni orkester Vevče 10.30 List in cvet: Družinske vrtnarije 11.00 Svet morij, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Turistična oddaja 13.50 Pomagajmo si 14.20 TV Poper 14.50 Športni kviz 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Po domače 17.45 Slovenski magazin 18.15 Razgledi slovenskih vrhov: Porezen 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zlati petelin, prenos 22.05 Večerni gost: Marko Dvorak 23.00 Poročila, šport, vreme TV SLOVENIJA 2 11 .00 Avstralski opal in haloška duša 11 .30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12 .00 Naša pesem 1999 13 .00 Šport 13.25 Motociklizem za VN Argentine 14.25 SP v umetnostnem drsanju, revija 16.55 DP v hokeju na ledu 17.55 DP v košarki 19.30 Videospotnice 20.05 Nevarnost preži v globini, kanadska serija 21.00 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 21.30 Cikcak 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Notranja moč, ameriški film POP TV 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka - 10.30 Šolski hodniki, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Čudež v gozdu, ameriški film -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Sam z dojenčkom, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Vročica, ameriški film - 21.55 Športna scena - 22.25 V eno smer, avstralski film - 0.15 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka -11.00 Srečna družina, nanizanka - 11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Ples duhov, ameriški film - 15.50 Kliki - Vitezi za volanom - Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Buddy, ameriški film - 21.30 Stilski izziv: Darilo za mamo - 22.10 Bele orhideje, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Hokejski klub Lek Lipovci -10.15 Soboški ekran -10.45 Iz naših krajev: Lipovci - 11.15 Sejem Alpe Adria - 11.45 Hobby Brass Band, pogovor z glasbeniki KUD Štefan Kovač - 12.15 Intervju: Ernest Bransberger -12.30 Anketa - 12.35 Koncert Vlada Kreslina in Lidije Bajuk - 13.05 Tedenski komentar -13.10 Pregled dogodkov tedna -15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Dekle za žur, ameriški film -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka -19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Pe-aks, nadaljevanka - 22.00 Nevihta, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev. 12.05 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12.55 - Ekologija, ekološka oddaja, 13.20 - Videostrani, 17.00 - KK Radenska Creativ; KK Kemoplast, posnetek moške košarkarske tekme, 18.30 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Viva turistica, ponovitev turistične oddaje, 21.00 - Videostrani STUDIO BRULI Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Aktualno v Puconcih, poročilo z nadaljevanja 12. in 13. seje Občinskega sveta Občine Puconci - 9.30 Človek živali človek, oddaja o živalih -10.20 Tretji steber, ponovitev oddaje z Zavarovalnico Triglav, OE Murska Sobota - 11.10 I leel good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -12.15 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.05 Družinsko kosilo - 14.10 Poročila -14.15 Film po izboru gosta -16.25 Briljantina, oddaja za mlade - 17.15 Poročila - 17.25 Dan Eskimov, britanski film - 19.30 Dnevnik -20.10 Drama - 21.05 Tretja sreča - 22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Zakonske vode, nan. - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Zdravnik v hiši - 9.00 Praznično jutro -10.45 Portret cerkve in. mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Praznično jutro - 12.30 Življenjski maksimum, francoski film - 14,00 Mir in dobrota - 14.30 Risanka - 14.55 Amerika: Življenje narave, serija -15.20 Carstvo živali -16.15 Veliki Azerac, nad. - 17.00 Klasična glasba - 18.05 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.00 Svet zabave - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Nedeljska premiera: Različno toda enako - 0.20 Carstvo živali -1.15 Nočni program TV HRVAŠKA 3 13.40 Hrvaška nogometna liga - 14.40 Šport v nedeljo: SP v motociklizmu, prenos iz Malezije - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan, hum. serija - 20.25 Nogomet: ltalijanska(?) liga, prenos ali posnetek - 22.20 Šport danes - 22.35 Lee Rite-nour in prijatelji, posnetek koncerta TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Za otroke - 9.15 Nedeljski otok, otroški program - 10.30 Tri želje - 11.00 Glasbeni butik -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Minute za srečo -13.05 Družina z jasnega, nan. -13.50 Princ Bob, operetni film - 15.10 Za reformatorje - 15.40 SP v umetnostnem drsanju, revija -17.25 Čarobna šestica - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Prej ali slej, show - 22.00 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 23.00 Dosjeji X, nan. - 23.40 Spomladanski festival TV MADŽARSKA 2 6.00 Manjšinski program - 7.40 Program za vernike - 9.50 Uboj triglasno, angl, film -11.30 Otroški šport -12.00 Zvon -12.30 Zlata žirafa, gala -13.25 Grenlandija, 1. del - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Zagovornik - 15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.00 Trend - 15.20 Glasbena veriga -15.30 Jani gre na dom - 16.00 Telešport -17.35 Satelit, kabaret - 18.10 Kumara -18.30 Čarobna šestica - 19.00 Kot dva krokodila, italijanski film - 20.36 Spomladanski festival - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - 22.50 Vse za oči, ameriški film - Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.30 Šport -11.50 Poletni raj, film - 13.35 Tommy Boy, filmska komedija -15.10 Mojstrska veščina -16.40 Policijska akademija Vil -17.55 Liga prvakov, nogometni magazin -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.15 Gibljivi mož, filmska komedija - 21,50 Kolumbe - 23.25 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dokler se ne snideva spet, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.15 Divje življenje -15.05 Heidi in Erni -15.30 Kmet iz Brucknerhola, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja: Mauritius - 21.55 K stvari - 23.16 Enostavno klasično - 0.00 Vizije mi-lenijuma Ponedeljek, 3.4. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.10 Rdeči grafit 9.45 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Kontaktna oddaja 11.35 Na vrtu 12.00 Spet na poti s S. Dringom, serija 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.20 Polnočni klub 15.30 Gibljive slike 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Bodica 17 .00 Pisana delavnica: Okrasni lončki 17.05 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Dosje: Demo(s)kracija 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Gospodarska panorama 23.55 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Bramwell, angleška nanizanka 10.50 Skrita področja znanosti, am. serija 12.55 Cikcak 13.25 Sobotna noč 15.25 Dokumentarna oddaja 16.05 Oddaja o Slovenski vojski 16.35 Umetnost petja: Obdobje televizije 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 21.00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Športna scena - 12.50 Otroci ne lažejo -13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Naš dedek, nanizanka -15.45 Yuppie, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka- 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom - 21.00 Ljubezen po smrti, ameriški film - 22.40 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Jake in debeluh, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 16.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Meg Ryan, Diane Keaton, Lisa Kudrow -16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 21.00 Skriti zaklad, ameriški film - 23.10 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.45 Svilene sence, nanizanka - 0.45 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, regionalni program - TV Pika: Oder občutkov, ples - 16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka -18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Plin, kanadski film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 22.25 Društvo za športno rekreacijo M. Sobota, predstavitev - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 0.00 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - KK Radenska Creativ: KK Kemoplast, posnetek moške košarkarske tekme. 11.00 - Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani, 15.10 - KK Radenska Creativ: KK Kemoplast, posnetek moške košarkarske tekme, 16.40 - NK SCT Olimpija: NK Potrošnik, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.06 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - NK Rudar Velenje: NK Mura, posnetek nogometne tekme, 22.20 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro julro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 I lool good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -10.00 Videostrani in glasba -16.001 lool good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Ciste rašle, športna oddaja, posnetek nogometne tekme NK Rudar Velenje: NK Mura - 21.30 Dobro julro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.15 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila -14.00 Tu nekje je poni, ameriški film -16.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes -17.45 Glas domovine -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama-21.15 Skrita kamera - 21.45 Ko mineva čas - 23.00 V iskanju minulega časa - 23.35 Dnevnik - 0.00 Povabilo v gledališče - 2.00 Poročila - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 14.00 Briljantina -15.00 Carstvo divjine - 15.25 Halo, svet! - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. -18.20 Oddaja o kulturi - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.25 Film - 0.55 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.00 Legenda o Belem očnjaku, ris. serija - 12.25 Potza Avonlea - 13.15 Bubimir -13.40 Pripravljeni ali ne - 14.05 Tretja sreča - 15.30 Športni program - 17.30 Animavi-zija -18.00 Hrvaški šport -19.00 Medicinski detektivi -19.30 Glasbeni program -20.05 Petica - 21.10 Jaguar, francoski film - 22.45 Šport danes - 22.55 Transfer TV MADŽARSKA 1 16.00 Madžarska hiša -16.30 Adagio, pesmi S. Tbtha - 16.40 Cerkev in umetnost, razstava - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Na poti - 17.30 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik - 19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.40 Osupljivo območje, nan. - 21.30 V dvoje - 22.0Q_Dnevnik - 22.35 Ura sprejema - 23.05 Filmski program - 0.35 Spomladanski festival TV MADŽARSKA 2 10.25 Od melodije do melodije -11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Tečaj nemščine -12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence -14.30 Okno -15.30 Slike L. Feherja -16.00 Šolska ulica -17.30 Dame izbirajo, ženski magazin -18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Spomladanski festival - 20.50 Film o Budimpešti - 21.45 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 22.00 Je ali ni, franc, film - Klub znanstvenikov - Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.45 Herkul -10.30 Policijska akademija VII, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gola pištola - 21.40 Brez strahu, film - 23.36 Smrtonosna bitka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -16.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.63 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.16 Julla - Nenavadna ženska - 21.06 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Goli, film OREO Torek, 4. 4. 2000 TV SLOVENIJA 1 9 .00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček: Bodica 9.30 Pisana delavnica: Okrasni lončki 9.40 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 10 .00 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.30 Recept za zdravo življenje 11.20 Napovedniki 11.40 Skrivnosti, angleška serija 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.20 Dosje: Demo(s)kracija 15.10 Gospodarska panorama 16.10 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Omizje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Tetovirana vdova, švedska drama TV SLOVENIJA 2 9.25 Videospotnice 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Nevarnost preži v globini, kanadska serija 13.50 Oženil sem se z dekletom meseca, film 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Bernardo Bertolucci, francoska oddaja 20.55 Svet poroča 21.25 Moje naselje bomo sesuli, francoski film 23.00 William Forsythe: Preprosto plesati POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Naš dedek, nanizanka - 15.45 Yuppie, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Boj za sinovo čast, ameriški film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Na jugi, nan. - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show - 12.00 Atlantis - 13.30 Jake in debeluh, nan. - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Oprah Show: Spolno življenje najstnikov - 16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Jekleni orel, ameriški film - 22.00 Nizki udarci - 22.50 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.30 Svilene sence, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19,00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Gallipoli, avstralski film - 22.00 Živa, regionalni program - Beltinski ekran, pogovor z županom - 22.25 Iz naših krajev: Sv. Jurij ob Ščavnici - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 0.00 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK SCT Olimpija: NK Potrošnik, posnetek, 11.50 - NK Rudar Velenje : NK Mura, posnetek, 13.40 - Videostrani, 14.20 - Gnes -informativna oddaja, 14.50 - NK SCT Olimpija: NK Potrošnik, posnetek, 16.40 - NK Rudar Velenje: NK Mura, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 -Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.00 - Drugačne zvezde, Sahara, 22.30 - Gnes -informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje, posnetek nogometne tekme NK Rudar Velenje: NK Mura - 10.30 Videostrani in glasba -16.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje, posnetek nogometne tekme NK Rudar Velenje: NK Mura -17.30 Videostrani in glasba -18.30 Gobe rastejo po dežju, oddaja za otroke - 19.15 Videostrani in glasba - 20.00 Glasbeni večer - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.55 Neuničljiva dama, ameriški film -15.40 Umazane laži, nad. -16.30 Dokumentar-noglasbena oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Vesti iz znanosti -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica - 21.20 V ospredju - 23.00 Dnevnik - 23.25 Podtikanja, avstralski film - 1.00 Poročila -1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo 17.55 Prizma - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dttvnik - 20.10 Kviz - 20.3 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Opazovanja TV HRVAŠKA 3 14.50 Zlati gong -15.45 Hrvaški šport -16.50 Petica -17.55 Športni program - 20.00 Nog met Liga prvakov, prenos četrtfinala - 22.45 Šport danes - 23.00 Ritem, glasb, oddaja TV MADŽARSKA 1 17.00 Kronika leta 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik -19.00 Gospode ski vsakdan - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Panorama 21.30 Zaščita potrošnika - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Črna skrinja TV MADŽARSKA 2 13.00 Dnevnik - 14.00 Domoznanstvo -14.30 Vse je le igra, dokum. film -16.00 Š< ska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevni šport - 20.30 Naj bom igralec - 21.15 Jadvigina blazina TV AVSTRIJA1 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sli - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117-21.10 Superženska, filmsl komedija - 22.35 Nogomet: avstrijski pokal - 23.20 Liga prvakov, posnetki tekem TV AVSTRIJA 2 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Prizorišča - 21.15 Reportaža - 22.05 Poročila - 22.1 Ogled - 23.05 Križem kražem - 00.00 Čas v sliki Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja ORED Sreda, 5. 4. 2000 TV SLOVENIJA! 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Zlatko Zakladko 9.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 9.30 Moja žival in jaz, nanizanka 9.40 Babar, risana nanizanka 10 .05 Mozartova druščina 10.30 Besede 11.30 Obzorja duha 12.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13 .40 Sreča na vrvici, slovenski film 15.10 Omizje 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Vodnik v svet narave, serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Nebeški otroci, iranski film 21.30 Rimske Tpplfce, feljton 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Aliča, evropski kulturni magazin 23.30 Klošarji, balet Milka Šparembleka 23.40 Komorni ansambel Slovenicum TV SLOVENIJA 2 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.40 Tajni agent, ameriški film 12.10 Bernardo Bertolucci, francoska oddaja 13.50 Folklorna skupina France Marolt 14.45 Slovenska polka in valček'99 15.50 Ceremonial, češki film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Or. Sommerfeld, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.00 Kralj Sankt Paulija, nemška nad. POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Naš dedek, nanizanka -15.45 Yuppie, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Nedolžna priča, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Jake in debeluh, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Oprah Show: Phil McGravv -16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka - 22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Beltinski ekran - Iz naših krajev -Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Slava, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Pred sejmom Megra - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 0.00 Obiskovalec, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10,00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - Drugačne zvezde, Sahara. 12.00 ■ Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja, 16.00 • Teden ob Muri - informativna oddaja, 17.30 - Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Glasbeni večer, ponovitev -10.00 Videostrani in glasba -16.00 Gobe raste j o po dežju, ponovitev oddaje za otroke - 16.45 Glasbeni večer, ponovitev - 17.45 Videostrani in glasba - 20.00 Aktualno v žMnorojl, oddaja v živo - 20.50 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani In glasba TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila -14.00 Film -15.40 Umazane la nad. -16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes -17.45 Kruh naš vsakdanji 18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.50 Mar zin M - 21.50 Dokumentarna oddaja - 23.10 Dnevnik - 23.30 Zgodovinski album TV HRVAŠKA 2 13.50 Zlata ribica - 14.50 Koledar - 16.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija 16.00 Dokumentarni film - 17.00 Likovni ustvarjalci - 17.30 Hugo - 17.55 Otroš serija -18.20 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -19.05 Županijska panoram; 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Senca, ameriški film - 22.05 Opazovanja - 22. Popolni mrk, ameriški film - 0.15 Nočni program TV HRVAŠKA 3 12.35 Pot za Avonlea -13.35 Bubimir -14.00 Poziv v gledališče -16.00 Zakladnici 16.45 Nočni telefon - 17.45 Športni program -19.30 Glasbeni program - 20.00 No, met: Liga prvakov, prenos četrtfinala - 22.45 Šport danes - 22.55 Monoplus - 23. Liga prvakov: rezultati - 23.55 Čas je za jazz: Old Stoariegler Dixielandband TV MADŽARSKA! 14.45 Ana Karenina, madž. nemi film - 15.58 Poročila - 16.00 Tečaj nemščine -16, Egerski nadškof I. Seregčly -17.00 Shaolin, dokum. film -18.00 Dnevnik -19.001 vček, potovanja v tujino - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno, pravni sb - 20.30 Liga prvakov v nogometu, prenos - 22.40 Dnevnik, aktualno - 23.15 Madžar salon, kultura - 23.45 Liga prvakov, pregled tekem TV MADŽARSKA 2 5,40 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program - 8.30 Panorama - 9 Dirigent se obrne k nam - 9.55 Utrinki iz Ekvadorja -10.20 Svatba v pokrajini Zobe 10.50 Narodopisje -11.05 Kako se obnašamo v prometu -12.00 Zvon - Hotel Parai nan. -13.00 Dnevnik -14.00 Zlati dim, magazin -15.45 Pop glasba - 16.00 Šols ulica -17.30 Sotrpini -18.00 Telešport, umetnostno drsanje -19.40 Pravljica - 20 Dnevnik, šport - 20.30 Rojstvo neke freske - 21.10 Obalna straža - 21.55 Pivar, n - 22.50 Zaključek - 23.65 Nočni program TV AVSTRIJA! 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zveze steze -16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Moi družina -18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 gomet: Liga Prvakov, prenos četrtfinala - 23.05 Železni križec, vojni film TV AVSTRIJA 2 13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lep 16,00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Lot 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20 Skrivnost cvetličnega vrta, romanca - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna report - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki IBTI1 , 30. marec 2000 O TEM IN ONEM 27 Ne bodi cepec... Cepi se! V Sloveniji šo se 15. 3. 2000 začele aktivnosti za cepljenje čim večjega števila ljudi, mladine in odraslega prebivalstva proti hepatitisu B Z latenica tipa B ali hepatitis B je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus hepatitisa B. Razširjena JE po vsem svetu; po ocenah strokovnjakov je okrog 350 milijonov ljudi -5 odstotkov prebivalstva okuženega z virusom. Vsako leto zaradi okužbe in njenih posledic umre milijon ljudi. Gre za nevarno okužbo, mnogi okuženi sploh ne vedo, da so nosilci virusa in prenašajo bolezen na druge. Po svetu je bolezen različno razširjena. JV Azija, Subsaharska Afrika in centralna Azija so države z visoko prevalenco: 70-90 odstotkov prebivalcev je okuženih z virusom. V severni Ameriki, zahodni in severni Evropi, Avstraliji in Sloveniji je okuženih 20 odstotkov ljudi. V Sloveniji je število prijavljenih bolnikov s hepatitisom B v zadnjih petih letih med 25-50 na leto. Polovica naših bolnikov se okuži pri spolnem odnosu, 15 odstotkov pri iv. uživanju droge, 2 odstotka pri zdravstvenih posegih. Pri preostalih bolnikih faktor tveganja ni ugotovljen. Okužba je pogostejša pri moških kot pri ženskah, bolj pri otrocih kot odraslih, in je pogostejša v urbanih kot ruralnih predelih. Pri okuženih ljudeh in bolnikih je virus v veliki koncentraciji v krvi, v serumu, v semenski tekočini, vaginalni sluzi in slini. Virus je v zunanjem okolju zelo odporen, pri sobni temperaturi lahko preživi en teden. Prenaša se pri stiku z okuženo krvjo, semensko tekočino in vaginalno sluzjo. Najpogostejše poti prenosa so z matere na otroka pri rojstvu, pri izpostavljenosti krvi ali drugim kužnim tekočinam (injekcije, akupunkture, tetoviranje), s spolnimi odnosi z okuženo osebo ter z drugimi tesnimi stiki z okuženo osebo. V obdobju pred sistematičnim pregle- dovanjem darovane krvi je pogosto prihajalo do prenosa okužbe tudi s transfuzijo krvi. Virus lahko povzroči akutno ali kronično okužbo, okužbo z izrazitimi kliničnimi znaki bolezni ter okužbo brez znakov, t. i. asiptoma-tsko obliko bolezni. Pri odraslih lahko poteka okužba brez simptomov, pri tretjini so znaki bolezni, ki so zelo podobni znakom gripe, pri 30-40 odstotkih se pojavljajo tipični znaki bolezni: zlatenica po koži in vidnih sluznicah, utrujenost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen seč. Okrog 10 odstotkov bolnikov ostane okuženih do konca življenja. Med njimi jih 25 odstotkov posledično zboli za jetrno cirozo ali primarnim rakbm jeter. 25 odstotkov kroničnih nosilcev pa ima lahko kot posledico okužbe jetrno cirozo ali primarni jetrni karcinom, ki se razvije 30 let po okužbi. Prejeli smo Zakaj je cerkveno opravičilo zgodovinski spektakel? Zakaj je kot strela z jasnega treščilo opravičilo »nezmotljivega papeža med zmotljive ljudi« - verne in neverne? Zakaj je ubogi Jezus oznanjal božje kraljestvo - a nastala je Cerkev oz. religiozna organizacija? Je res, da je z opravičilom dokazala, da z religijo in Bogom upravlja kot z zasebnim podjetjem? Zakaj je rekla, da je to »božja volja«, ko so zažgali, pobili, razkosali vse, kar je dišalo po Židih, krivovercih, čarovnicah? Zakaj so bila življenja »drugačnih« ljudi v rokah »pravovernih« zastopnikov krščanske vere, ki zapoveduje oz. širi ljubezen, dobroto, tolerantnost, svobodo? Zakaj so kronisti zapisali: »Tako pravična in mogočna je bila božja sodba.« Zakaj se ob tem dejanju Rimskokatoliške cerkve postavlja vprašanje, ali se.spomnijo vseh naslovov, na katera bi morali poslati opravičila in kesanja? Je res, da je to najlaže poslati sedaj v tem času - v dobi e-mei-la? Je res, da postaja Bog modernejši? Zakaj je to dejanje najpreprosteje narediti prav sedaj in tako, da pred »celim svetom« prosiš Boga za odpuščanje? Je res, da mora biti, če Boga prosiš za odpuščanje, najprej on jezen, sovražen, maščevalen do tebe. In če vse to ni (a je sam dokazal, da je on ljubezen, da je ljubeč), potemtakem nima sovražnika in ni potrebe po odpuščanju? Zakaj v opravičilu ni omenjenih žensk? Je res, da se je Bog, ko je slišal opravičilo, obrnil vstran in se bridko zjokal? Je res, da gre za spretno medijsko potezo oz. reklamo, ker /e konkurenca prehuda? Je res, da pripravlja Evangeličanska cerkev podobno opravičilo, a z zamudo? Glede na to, da je zlatenica B virusna bolezen in za njo ni specifičnega zdravila za zdravljenje, je zelo pomembno, da posvetimo vso pozornost preprečevanju bolezni in širjenju okužbe. Pri preprečevanju lahko dosežemo pozitivne rezultate, če seznanimo čim širši krog ljudi z boleznijo, z načinom širjenja in posledicami okužbe. Edino specifično sredstvo za preprečevanje okužbe pa je cepivo proti hepatitisu B. Cepivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji, je zelo kakovostno, ne vsebuje živih virusov in omogoča dobro zaščito. Do sedaj smo cepili le najbolj izpostavljene skupine ljudi (zdravstveni delavci, družinski člani in spolni partnerji kronično okuženih oseb, iv. uživalci drog itn). Od leta 1998 obvezno sistematično cepimo predšolske otroke pred vstopom v prvi razred osnovne šole. Necepljena pa je še velika skupina prebivalstva spolno aktivnih ljudi. Vsi ti so v stalni nevarnosti in prav njih želimo pritegniti k cepljenju in zaščiti pred boleznijo. Cepljenje opravimo s tremi odmerki cepiva, prvi dve dozi v razmaku enega meseca in tretja doza po 6 mesecih. Poživitveni odmerki niso potrebni. Do sedaj smo v Sloveniji porabili več kot 100.000 doz cepiva in do resnih zapletov po cepljenju ni prišlo. Na mestu vboda se lahko pojavita le blaga bolečina in rdečina; vročina, slabost, glavobol se pojavijo zelo redko. Vsi ti znaki po cepljenju izginejo sami od sebe in ni potrebna zdravniška oskrba. Cepljenje proti hepatitisu B se opravlja na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, kjer lahko dobite vse dodatne informacije. TEODORA PETRAŠ, DR. MED., SPEC. EPIDEMIOLOGIJE ■ Zakaj Evangeličanska cerkev »v praksi« pozablja na Lutrovo spoznanje, ki pravi: »Prava krščanska Cerkev je nevidna, njene člane pozna samo Bog in duhovniki so vsi.« Zakaj se cerkve vedno bolj oddaljujejo od Lutrovega klica po kristjanovi svobodi, ki pravi: »Če nekdo vsili človeški zakon, da naj verjame to ali ono, kot pač narekuje ukazovalec, tu zagotovo ni božje besede..« Je res, da bodo evangeličanski »fararji« stopili v celibat zaradi izjave nadškofa dr. Franceta Rodeta: »Spolnost je obsesija, ki človeku jemlje vid in oži (duhovna) obzorja, zato bodite hvaležni, da vaši duhovniki niso poročeni.« Zakaj je Cerkev v hudi krizi? Je res, da bo 25. junija 2000 v M. Soboti ekumenska poroka med naj..., naj... cerkvama v Sloveniji? Zakaj Cerkev kot inštitucija pozablja na »žive izkušnje« svojih vernikov do krščanske strpnosti in kot učeča avtoriteta napihuje ekumenizem s fundamentalnimi izjavami? Je res, če obsojaš, boš obsojen, ker ne sprašuješ? Zakaj je v cerkvenih dogmah še sam Bog izgubljen, kaj šele »vernik«? Je res, da so sedaj grehi odpuščeni, grešniki odrešeni, resnica očiščena, Cerkev rešena, božja volja izpolnjena? Zakaj slutimo, da bo čez 2000 let spet treščilo opravičilo? Je res, da bo takrat Cerkev še obstajala? Zakaj? Komu, grehu, grešniku, bogu, človeku ali živali, čemu? Je res, da »ta šola ni naša šola« in ta Cerkev ni naša Cerkev? Zakaj komunikacija med bogom in človekom še vedno ne potrebuje posrednika? Je res, da ni odgovorov na ta vprašanja? Zakaj? MATEJ ČARNI Razpisna komisija, imenovana na 1. redni seji upravnega odbora Hranilno-kreditne službe Gornja Radgona dne 20. 3. 2000, na podlagi 18. člena Statuta Hranilno-kreditne službe Gornja Radgona, n. sol. o., razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE GORNJA RADGONA, n. sol. o. Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: - višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj štiri leta delovnih izkušenj, - ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj šest let delovnih izkušenj, - štiri leta delovnih izkušenj na vodilnem oz. vodstvenem delovnem mestu v bančništvu, - da je pri svojem prejšnjem delu dosegel pomembne poslovne in organizacijske rezultate, - da predloži vizijo nadaljnjega razvoja Hranilno-kreditne službe Gornja Radgona, - kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti ter sposobnost vodenja in komuniciranja. Direktorja imenuje upravni odbor HKS za dobo štirih let. Lahko se imenuje direktor za določen čas šest mesecev, če upravni odbor določi, da se direktor ne imenuje za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v osmih dneh od objave razpisa na naslov: HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA GORNJA RADGONA, n. sol. o., Partizanska 23, 9250 Gornja Radgona (za razpisno komisijo). O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa. VELETRGOVINA f - ■» »i Veletrgovina Potrošnik, d. d., *v d. Murska Sobota, Ul. arhitekta Novaka 2 OBJAVLJA RAZPIS ZA PRODAJO STANOVANJ Z ZBIRANJEM PONUDB Najugodnejšemu ponudniku prodamo: 1. Dvosobno stanovanje v Lendavski ulici št. 15, 47,13 m2, izhodiščna cena 4.890.000,00 SIT; 2. Enosobno stanovanje v Lendavski ulici št. 25b, 37,36 m2, izhodiščna cena 4.150.000,00 SIT; 3. Trisobno stanovanje v Ul. Štefana Kovača 5, 79,16 m2, izhodiščna cena 7.100.000,00 SIT. Vsa stanovanja so v Murski Soboti. Pogoji za sodelovanje na razpisu: a) Ponudniki za odkup stanovanja so lahko te državljani Republike Slovenije. Ponudba mora biti pisna in naj vsebuje predmet ponudbe (Stanovanje, ki ga ponudnik želi kupiti) ter ceno, ki jo je ponudnik pripravljen plačati za stanovanje. Ta ne more biti nižja od izhodiščne cene, določene za posamezno stanovanje. b) Ponudbe je treba oddati oz. poslati upravi Veletrgovine Potrošnik, d. d., Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2, v zaprti kuverti s pripisom »Razpis za prodajo stanovanj« v 15 dneh od objave razpisa. c) Odpiranje ponudb je komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba. o) Uspešni ponudnik mora v 15 dneh od prejema obvestila, da je izbran, skleniti pisno pogodbo o nakupu in v 15 dneh od podpisa pogodbe plačati kupnino, razen če ni s pogodbo drugače določeno. d) Davek od prometa nepremičnin in druge dajatve ter druge stroške prenosa lastništva plača kupec. e) Stanovanja so naprodaj po načelu »videno - kupljeno«. f) Lastnik Veletrgovina Potrošnik, d. d., pi pridružuje pravico, da kupoprodajne pogodbe ne sklene z nobenim od ponudnikov. Lepe želje, čestitke in pozdravi Moji zlati sestri Lidiji iz Domanjševec želim povedati, da jo imam nadvse rada in se ji zahvaljujem, ker je vedno pri meni, ko jo potrebujem - Milena. Draga mama! Ob tvojem 49. rojstnem dnevu ti želim največ zdravja in mnogo sreče v življenju - hčerka Zlatka. Vojak bo postal Bojan Sobočan iz Žiberec. Vse najboljše med novimi prijatelji in čimprejšnjo vrnitev domov želijo - Nejc, Miran, Alenka in babica. 25. rojstni dan praznuje naša draga Katarina Repič iz Žitkovec. Veliko zdravja in sreče ter zadovoljstva želimo - hčerka Nadja, Robi, sestra Alenka in mama. Dragemu Boštjanu Gumilarju iz Radovec želimo za 18. rojstni dan veliko sreče in zdravja ter uspeh v šoli - mama, oče, brat Matej in stara mama. Te dni praznuje 40. rojstni dan sestrična Danica Gorza iz Markovec. Vse najboljše, veliko zdravja in sreče v življenju želita - Sabina in Zoli iz Gornjih Petrovec. Delo in skrbi naj odloži Kristina Šadl iz Ropoče, ki bo 1. maja praznovala 70. rojstni dan. Mnogo sreče, največ pa zdravlja in še na mnoga leta - vsi, ki jo imamo radi. Dragi Heleni Horvat od Grada iskreno čestitamo za rojstni dan z zeljo, da bi bila zdrava, srečna in še naprej tako dobre volje - vsi ki jo imamo radi; Lara pa pošilja babici koš poljubčkov. KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku Besedilo: ............................ Naslov pošiljatelja: ............................. ■ -fr............................................. ..........X —--------------------------------------------------------------2A 28 30. marec 2000, fBHil Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo Centralne čistilne naprave Lendava na zahtevo investitorja Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava, s tem motorna vozila JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 IM. Sobota (hotel Zvezda), tel.: 141255 gSSH: 041 77 32 90,041 773 290 IZREDNO UGODNO PRODAMO gostinske lokale v M. Soboti in po Pomurju, hišo v Krogu in parcele v Bokračih. m3029 1. da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo centralne čistilne naprave Lendava, Lokacijska dokumentacija št. DL 48/99, ki jo je novembra 1999 izdelal ZEU, d. o. o., Murska Sobota, in Poročilo o vplivih na okolje št. PVO - 3/99, ki ga je decembra 1999 izdelal ENVITA, d. o. o., Ljubljana, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 30. 03. 2000 do 14. 04. 2000 v prostorih Upravne enote Lendava Oddelek za okolje in prostor Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava med uradnimi urami TOVORNO VOZILO ŠKODA FELI-CIA PICK UP, letnik 1996, registrirano, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 343 530. m2990 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. Tel.: 71 801,041 515 094. m3027 JETTO, letnik 1881, registrirano do 18. 6. 2000, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po tel.: 26 125. m3030 BMW 320, letnik 1 977, lepo ohranjen, reg. do 2000/11, ugodno prodam. GSM: 041 865 583, 32 243. m3041 NISSAN SUNNY, letnik 1991, dobro ohranjen, rdeč, registriran do marca 2001, prodam. GSM: 041 641 150. m3042 živali SPIN NEPREMIČNINE z licenco nepremičninskega posrednika-Tišinska 19, M. Sobota, tel.: (069) 31 542, GSM: 041 728 093 TRAKTOR DEUTZ 45 prodam. Tel.: 411 249. m2967 KOSO za traktor Steyr 1 8 prodam. Vaneča 66. m2993 TRAKTOR IMT 555, v celoti ali po delih, in pajek Sip, 230, Spider, nerabljen, prodam. Tel: 041 904 767. m3009 TRAKTOR FIAT 4 x 4, 7056 DT, letnik 1995, in balirko za kvadratne bale prodam. GSM: 041 527 644. m3011 KOMBANJ EPPLE 840, kosa 240, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 55 61 314. m3017 TRAKTOR ZETOR 49-11, v odličnem stanju, prodam. Ogled v soboto in nedeljo, tel.: 041 408 308. m3018 SEJALNICO za sejanje sladkorne pese zelo ugodno prodam. Tel.: 70 483. m3028 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Občine Lendava, Trg ljudske pravice 5, Lendava v sredo, 12. 04. 2000, ob 13.00 v veliki sejni sobi Občine Lendava Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava prodaja, nakup, menjava, najem prepisi in vknjižbe lastnine kmetijski pridelki 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki je v prostorih Upravne enote Lendava, med javno predstavitvijo ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 14. 04. 2000 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh. SVETOVALKA VLADE SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 421 047. m3005 HLEVSKI GNOJ, večje količine, ugodno prodam. Tel.: 70 647, med 19. in 20. uro. m3007 VINO, odprto ali stekleničeno, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 788 420, 75 877, 041 773 370. m3012 POVZETEK POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI GRADNJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE LENDAVA, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, št. PVO - 3/99, ki ga je decembra 1999 izdelal ENVITA, d. o. o., Ljubljana: PURE IN PURANE (6-tedenske) lahko dobite na dom z brezplačno dostavo. Garancija od začetka do konca vaše reje. Tel.: 069 84 238 ali 041 409 973. m2961 NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2973 BERNARDINCE, DOLGODLAKE, razno POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI CEPLJENE, stare 3 mesece, dam. Tel.: 67 615 ali GSM 959 186. m2999 TELICO, brejo 9 mesecev, dam. Pečarovci 70. m3001 pro-041 pro- Namen posega je gradnja centralne čistilne naprave (CČN) za čiščenje komunalnih odpadnih voda iz prispevnega območja pretežnega dela občine Lendava in industrijske cone, vključno s predčiščenimi tehnološkimi odpadnimi vodami obratov Leka Lendava. Poleg komunalnih odplak in izcednih voda odlagališča komunalnih odpadkov bodo na CČN dotekale tudi odpadne vode industrijskih obratov v Lendavi z izjemo podjetja Nafta, ki svoje odpadne vode čisti z lastno čistilno napravo. Gradnja CČN je predvidena na lokaciji »Medvodje« (k. o. Čentiba), ki leži na levem bregu potoka Ledava, vzhodno od naselja Trimlini. Sprejemnik je Ledava, ki se približno 2,5 km nizvodno izliva v Muro. Zaradi postopnega priključevanja prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje in postopnega povečevanja obremenitve' tehnoloških odpadnih voda obratov Lek je predvidena gradnja čistilne naprave v treh fazah. Končna zmogljivost čistilne naprave bo znašala 45.000 PE in bo grajena za tehnologijo sekvenčnega biološkega reaktorja (SBR) z aerobno stabilizacijo blata. Izbor postopka SBR je s strani izdelovalca projektne do-kumentacije argumentiran z naslednjim; - možnostjo natančnega vodenja in optimiziranja biološkega čiščenja - možnostjo učinkovitega odstranjevanja dušikovih in tudi fosforjevih spojin - dobrimi karakteristikami aktivnega blata. Pri določanju mejnih vrednosti, ki jih mora čistilna naprava dosegati, so bili upoštevani naslednji parametri: - velikost naprave - količina in obremenitev odpadnih voda - stanje odvodnika (možnost evtrofikacije vodotoka Ledave). Vplivi, ki jih bo imela gradnja in obratovanje CČN na okolje, so ovrednoteni po posameznih vidikih in sestavinah okolja: CČN je izrecno namenjena zmanjšanju obremenitve vodotoka Ledave, v katerega se trenutno izlivajo neprečiščene komunalne in deloma tudi tehnološke odpadne vode pretežnega dela občine Lendava in je v kritičnem stanju. Po zagonu čistilne naprave se bo obremenitev Ledave bistveno zmanjšala. Predvideni učinki NESNICE, večje, pred nesnostjo, in manjše lahko dobite vsak dan. Babine! 49, tel.: 82 401. Dostava tudi na dom. m3010 DVE TELICI, breji devet mesecev, kontrole A, ugodno prodam. Gorica 19, tel.: 45 271. m3013 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 46 411, Štefan Andrejč, M. Petrovci 5. m3015 ČRNO-BELO TELIČKO, kontrole A, zamenjam za bikca in prodam nakladalnik hlevskega gnoja. GSM: 041 520 188. m3031 posesti VISOKOPRITLIČNO MONTAŽNO STANOVANJSKO HIŠO v Černela-vcih prodamo ali zamenjamo za trisobno stanovanje v M. Soboti z doplačilom. Tel.: 21 230, po 18. uri. m3002 SADOVNJAK NA KUKEČU in motorno kolo znamke Puch prodam. Tel.: 28 61 1. m3014 RESTAVRACIJO BELI GRAD ČRENŠOVCI, DNEVNI BAR IN DVOSOBNO STANOVANJE PRODAMO PO POLOVIČNI CENI ZARADI BOLEZNI ALI DAMO V NAJEM. TEL: 031 520 135. m3021 GOSTILNO V OBRATOVANJU, kompletno opremljeno v Moravskih Toplicah, prodamo. Tel.: 069 48 533. m3023 DVOSOBNO STANOVANJE v okolici M. Sobote dam v najem. Tel.: 251 041. m3032 V NAJEM DAMO VEČ NJIV in travnikov po 40 arov v Križevcih v Prekmurju ob asfaltu, nad 15 let, posebno zanimivo za sadjarstvo, ali celotno gospodarsko poslopje s kmetijo - 8 ha zemlje, traktor z mehanizacijo. Tel.: 0049 17 032 41 079-m3035 V ŠALAMENCIH 1 2b prodajo počitniško hišico na 6-arski parceli. Tel.: 28 639. m3036 VRSTNO HIŠO na Kapeli, starejšo, blizu Radencev, prodam. Tel.: 069 62 458, GSM: 041 504 251. m3037. HRASTOVE HLODE IN PLOHE, 5 cm, suhe, prodam. Tel.: 46 234. m2988 ODKUPUJEMO DELNICE na domu. Tel.. 069 27 321 ali 031 548 848. m2996 DELNICE MURE ODKUPUJEMO po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m2997 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, avtoprikolico, moped Tomos avto-matik, prodam. Tomšičeva 1 6 Rakičan. m3003 TRDA DRVA, metrska, suha, kupim. Tel.: 48 732. m3006 LADIJSKI POD, talni in stropni, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m3008 delo kmetijska mehanizacija čiščenja bodo: -BPK.nad 90% -KPK= - celotni dušik - celotni fosfor nad 80 % nad 70 % nad 80 % Glede na predvideno sestavo odpadnih voda ni razlogov za razširitve monitoringa, ki je predpisan za komunalne čistilne naprave. Zaradi biološko težje razgradljivih organskih snovi v tehnoloških odpadnih vodah obratov Leka pa predlagamo pri prvih meritvah test strupenosti. Če bi vrednost presegla predpisano mejno vrednost 3, je treba prilagoditi postopek predčiščenja tehnoloških odpadnih voda in/ali postopek biološkega čiščenja na CČN. Sedanji vpliv emisij na vode ocenjujemo kot nedopusten, saj bistveno presega zakonsko predpisane vrednosti. Po zgraditvi kanalizacije in CČN se bo obremenitev bistveno zmanjšala (pod mejne emisijske vrednosti), s čimer se bo ustrezno zmanjšal tudi vpliv na vodotok, katerega ocenjujemo s stopnjo zmeren do močan. Nekatere faze čiščenja odpadnih voda in obdelave blata (mehansko predčiščenje, prostor za sprejem gošč iz greznic, strojno zgoščanje blata) so potencialni vir emisije smradu. Za njegovo omejevanje je predvideno odsesavanje zraka in čiščenje le-tega z biofiltrom. Ob upoštevanju predvidenih tehnoloških rešitev ocenjujemo emisijo smradu na meji lokacije CČN kot neznatno do zmerno, ki v nobenem primeru ne bo moteča za stanovalce bližnjih naselij. Emisijo prahu iz silosa za apno ocenjujemo kot neznatno. Pomembnejši viri hrupa (puhala) bodo nameščeni v zvočno izoliranih ohišjih v kletni etaži upravne stavbe. Sesalna odprtina za vstop zraka bo opremljena z dušilnikom zvoka. Na podlagi praktičnih izkušenj je mogoče tovrstno protihrupno zaščito oceniti kot primemo in učinkovito. Vpliv delovanja CČN na okolje v pogledu emisije hrupa na meji njene lokacije ocenjujemo kot neznaten do zmeren, torej bo raven hrupa občutno pod mejnimi vrednostmi za III. območje. Pri polni obremenitvi CČN bodo nastajali na dan pribl. 11,3 m3 zgoščenega odpadnega blata in manjše količine trdnih odpadkov. Blato bo obdelano z apnom in odloženo na komunalni deponiji ali uporabljeno na kmetijskih površinah. Preostali trdni odpadki bodo odloženi na komunalni deponiji. Za transport blata do mesta njegove končne oskrbe je potrebno uporabljati zaprte vodotesne zabojnike. Takšno ravnanje ustreza današnjemu stanju tehnike in je sprejemljivo za okolje. Obratovanje CČN Lendava ne bo predstavljalo takšnega vpliva ali tveganja za okolje, da bi bila zaradi tega potrebna posebna opozorila, napotila ali priporočila prebivalstvu. Menimo, da vplivi na okolje zaradi predvidenega posega ne bodo vzrok za morebitna nadomestila ali odškodnine okoliškim prebivalcem. Prav tako menimo, da zaradi te dejavnosti ne bo prišlo do zmanjšanja vrednosti nepremičnin, izgube dobička ali zmanjšanja kakovosti bivalnega okolja. Realizacija obravnavanega projekta bo zahtevala obsežna gradbena dela ter prevoze gradbenega in drugega materiala. Pri izvedbi gradbenih del je potrebno uporabljati kakovostno mehanizacijo, predvsem pa preprečiti izlive goriv in/ali maziv v gradbeno jamo oz. podtalnico. V sušnih razmerah med intenzivno fazo gradnje je potrebno omejiti prašenje pri transportu gradbenega materiala z vlaženjem dovozne poti. Menimo, da bo vpliv na okolje v fazi gradnje CČN zmeren in občasno močan, vendar zaradi oddaljenosti nemoteč za prebivalce bližnjih naselij. Glede rabe in koriščenja naravnih surovin je predvideni poseg zanemarljiv. Ocenjujemo, da je nameravani poseg za okolje v celoti sprejemljiv. ZAZIDLJIVO PARCELO, 40 arov, in 10 arov gozda, z dokumentacijo, na lepi legi na Ivanjševskem Vrhu, prodam. Tel.: 62 032. m2962 POČITNIŠKO HIŠICO v Okosla-vcih pri Radencih prodam, tel.: 062 213 762. m2968 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti najamem s predplačilom. Tel.: 65 568 ali 041 382 908. m2971 CANKOVA, hiša, samostojna, 200 m2, parcela 70 arov, CK na olje, telefon, garaža, vredna ogleda, naprodaj. Tel.. 061 24 10 777. m2972 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 23 347, po 18. uri. m2985 NEDOGRAJENO HIŠO v Černela-vcih prodamo. Tel.: 24 251, po 16. uri. m2986 GRADBENO PARCELO v Gradišču, 6 arov, poslovni prostor v Murski Soboti, 23 m2, vse zelo ugodno prodam. Tel.: 041 343 530. m2989 KMETIJSKA MEHANIZACIJA -prodam. Traktorji, balirke, ovijalke, kosilnice, pajki, zgrabljalniki, nakladalke, trosilniki, sejalnice, prikolice itd. Najnižje cene v Sloveniji. Agro-car, Skorba pri Ptuju. Tel.: 062 788 52 06. TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo. Najnižje cene v Sloveniji. Agrocar, Skorba pri Ptuju. Tel.: 062 788 52 06. VRTAVKASTE BRANE KVERNE-LAND - MALETI. Najmzje cene v Sloveniji. Agrocar, Skorba pri Ptuju. Tel.: 062 788 52 06. m2742 PAJKI IN ROTACIJSKE KOSILNI- CE vseh širin po zelo ugodnih cenah naprodaj. Možna menjava staro za novo. Tel.: 061 815 233. m2963 SILOKOMBAJN ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 62 231. m2965 NUJNO IŠČEM ŽENSKO ZA OSKRBO STAREJŠE BOLNE OSEBE IN POMOČ V GOSPODINJSTVU v G. Petrovcih 51. Drugo po dogovoru. m2795 IŠČEM KOMUNIKATIVNE, KREATIVNE SODELAVCE ZA PREDSTAVITVE VRHUNSKIH LIKOVNIH MATERIALOV po vrtcih, šolah, zavodih. Dober zaslužek. Pivnik, d. o. o., Maribor, tel.: 062 250 1 7 83 m2966 A. C. H. Horvat - Letonja Leonida, s. p., iz Murske Sobote, Matija Gubca 13, zaposli delavca za pri-učitev v vulkanizerski delavnici in avtopralnici. Resni kandidati iz Murske Sobote ali bližnje okolice se lahko oglasijo vsak dan od 8. do 12. ure na sedežu podjetja. Zaposlitev se sklene za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. m2984 IŠČEMO SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO, SPOSOBNEGA TRGOVCA - POSLOVODJO IN KOMUNIKATIVNO SIMPATIČNO NATAKARICO TER PRIDNO SNAŽILKO. Ponudbe pošljite na uredništvo Vestnika pod ZANESLJIVOST do 10. 4. 2000. m3024 KUHARICO (lahko priučeno) za sezonsko delo v Avstriji takoj zaposlim. Pogoj je znanje nemškega jezika. Informacije po tel.: 0043 31 76 88 01. m3026 BISTRO V LITIJI takoj zaposli dekle s prakso. Stanovanje brezplačno. Tel.: 041 710 660. m3033 DELAVCA kovinske stroke, z izpitom C + E kategorije, zaposlimo. Tel.: 45 594. m3038 RAL-GB, D. O. O.. MURSKA SOBOTA LIŠKOVA 22-24, ČERNELAVCI TELEFON: (069)38 1 32 DELOVNI ČAS: 9.00- 17.00 PRODAJNO-RAZSTAVNI SALON VEČ KOT 130 VRST PARKETA • LAMELNI - KLASIČNI -GOTOVI - LAM PARKETI... AKCIJA LAMELNI PARKET BUKEV, 160 MM, ŽE ZA 1400,00 SIT/M2 ČISTILNI SERVIS KRPA, Jadranka Kovač, s. p., M. Sobota, ponuja svoje storitve: čiščenje oblazinjenega pohištva, itisonov, tapisonov, preprog, posteljnih vložkov, avtomobilskih sedežev... Pridemo tudi na dom. Tel.: 041 34 77 57 in 031 34 77 57. 1712186 «■« , 30. marec 2000 29 DEKLE z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Starost od 18 do 30 let. Možnost bivanja v Savinjski dolini. Tel.: 063 709 366. m3040 srečanja SKUPAJ PROTI Če si želite družinske topline vam bo življenjskega sopotnika al sopotnico pomagala najti ženitne posredovalnica. Pokličite in zau-pajte ji svoje skrite želje po tel. 031 520 135. m3020 | KRI j Ml (NALU| storitve ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI PO MERAH VAŠIH OKEN izdelamo žaluzije, rolete, lamelna senčila, kvalitetno in po ugodnih cenah Montaža in servis. MANSARDA, Marjan Vrbnjak, s. p., Lutverci 73. 9253 Apače, tel.: 069 62 454. GSM 041 751 856. m2549 SVETUJEMO pri najemanju tujih dolgoročnih kreditov. Obstoječi kredit ni ovira. GSM: 041 21 0 1 47. m3034 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ a« IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y V BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. / F PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. Kaj iščem naj zdaj še v življenju, o mati, v zameni) za tvoje srce? ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama Helena Lendvaj roj. Bergles iz Moščanec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so drago mamo spremljali na zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in darovali v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, družini Horvat za vso pomoč in g. Filu za besede slovesa. Žalujoči ■ hčerki Nada in Cvetka ter sinovi Jože, Ludvik in Milan z družinami 26. marca je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, sin in brat V SPOMIN Geza Hodošček iz Zenkovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN r DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL.: (<>) 251 170, <1110(1 MURSKA SOBOTA Zdaj ne trpiš več, oče. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 60. letu nas je nenadoma zapustil dragi oče, dedek, brat, stric in boter' Ni besed, kako smo te ljubili, reko solz bi pretočili, če bi tebe, draga motna, lahko prebudili. TVOJI VNUKI - Danilo, Jovita, Jelka, Maja, Lara, Dejan, Katja, Igor, Jana, Natalija, Miha Štefan Šiftar UL Zorana Velnarja 28, M. Sobota Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, delili z nami bolečino ter nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred. Hvala kolektivu ZZZS iz M. Sobote, posebej Darinki Čemela za ganljive besede. Hvala Mešanemu pevskemu zboru Štefana Kovača in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Lepa hvala g. Merklinu za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi in Komunali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji Saj molčal dolgo sem, molče trpel in upanju sem sladkemu se upiral in hrepenenje s silo vase sem zapiral. Prišla je ura: nisem mogel več. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in boter Štefan Martinec iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in izrekli sožalje. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Dragu za odigrano Tišino in govornici KS Bakovci. Hvala tudi Jožetovim, Marijinim in Štefanovim sodelavcem. Vsem še enkrat - hvala! Vsi njegovi Vsa leta si delal, pošteno živel, sedaj tiho zaspal. Srce je omagalo, dih zastal, spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil oče, dedek in pradedek Ignac Zver iz Ižakovec 102b Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevali v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu Ižakovci, drugim navzočim gasilcem, govorniku Mirku Poredošu za besede slovesa in pogrebništvu Balažič.' Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoče hčerke Marta, Katarina in Marica z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Bolečino in trpljenje si prestal. Tvoj večni dom rožice krasijo in svečke v spomin gorijo. N SPOMIN 27. marca mineva eno leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, Sedi, brat in stric Jožef Bokan iz Skakovec 23 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem ranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča: žena in sin Boris z družino Dedek, pogreša te tvoja Kaja Dragi dedi, pogrešajo te tvoji vnuki Tadej, Peter, Maja, Mojca in Urška HVALA dobremu prijatelju Janezu Marija V SPOMIN 31. marca bo minilo leto dni od izgube najdražjega Milovana Nediča iz Murske Sobote Zelo te pogrešamo, posebno vnuki. Hvala vsem, ki ga hranite v dobrem spominu, se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet, svečko ali lepo misel. * Vsi njegovi Minilo je leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedi Štefan Magdič iz Bakovec V našem domu je ostala nenadomestljiva praznina, toda v naših srcih boš vedno z nami. Tvoji najdražji! Dedi - pogrešam te! Eva Ne bije tvoje več srce, trpljenja, bolečine zate več ni, a v srcih naših resnica grenka je ostala, da več nikoli Te ne bo! ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Alojz Kovač iz Šalovec 117 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili v dneh žalosti. Posebna zahvala osebju doma ostarelih v Lendavi in oddelku za anestezijo in reanimacijo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, kolektivu OŠ Odranci, znancem in prijateljem za vence, sveče, izrečena sožalja in podarjen denar za svete maše. Hvala g. župniku, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hčerka Erika, vnukinja Edita z možem Štefanom ter pravnuka Rok in Tajda Nad domačijo zdaj boš mirno spal, a tvoj lik v naših srcih bo ostal. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, zet in dedek Ernest Šalamon iz Rogašovec 82 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani in nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, prispevali za mrliško vežico in druge namene. Posebna hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala g. župniku Vorošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Mariču za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marica, sin Božidar z družino, sin Andrej in tašča Marija 30 OGLASI 30. marec 2000, VEM ekološko kurilno olje premog Plačilo na 6 čekov brezplačna doatava kurilnega olja MESEČNA ŽREBANJA 3 x 500 I olja_________ www.horlzont.si Horizont vedno dovolj toplo TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ® ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 H H f&v ^^POHIŠTVO ZA VAS X\trium Ljutomer, tel.: (069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 ^\vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo ... Pokličite nas vsak dan razen nedelje jjJTS Od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, alise oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. 15»?^ (L d.9-. Ut. SoAo&l. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net PREMAZI ZA LES SANDOLIN VSE ZA STREHO 069/ 459 280 Od 8.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NA VOLOU! Vsak mesec žrebanje: 3 x 1000 I kurilnega olja. DEUOII Dobava in ncnnu montaža: PVC-oken in vrat, zimskih vrtov, rolet, žaluzij in polic 041 565 128 NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: (069I 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META OS»O 46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 OH d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit PREVOZI, s. p. Zvonko Pintarič, Šratovci 40, Radenci •PREVOZI IN SELITVE •PREVOZI POHIŠTVA IZ TRGOVIN ... GSM: 041 414 795 Okenske aluminijaste rolete Tel.: (062) 703 60 44 ALUEOTOT MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. DAEMOBILPTUJ obor««3a. DA AM Atrro tel.: 062 783 828, PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS FAAM AV1U d.o.o. NOVO!!! KREDITIRANJE DO 7 LET Uvoznik nas je razglasil za najboljšega earineari') umvil Ra o um n v ^lAVAniii. SEJEM KULINARIKA VINO LJUBLJANA prehrana s prikazi in pokušnjami • gostinska ter kuhinjska oprema . in pribor • tekmovanje mladih kuharjev Slovenije v pripravi menujev in pokušnja jedi po simboličnih cenah • sreda, 5. aprila: posvet na temo HRANA,-VINO, ZDRAVJE predstavitev domačih in tujih vinarjev • strokovno vodene pokušnje izbranih vin • ob nakupu vstopnice: brezplačno pokušnja virih mednarodnega ocenjevanja v letu 1999 in brezplačna pokušnja na razstavnih prostorih, označenih z etiketo Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije 4. — 8. APRIL GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Slovenija । delala dobrot LETO KULINARIKE IN VINA V TURIZMU Na sejem se pripeljite ceneje s Slovenskimi železnicami. Po hitrih linijah ISDN se z računalnika na računalnik pretakajo besedila prispevkov in fotogafije za nastajajočo številko revije Kras. Druga linija je medtem na razpolago za desetine telefonskih pogovorov s sodelavci, poslovnimi partnerji, sponzorji. Uresničile so se napovedi futurologov - svet je posul globalna vas, pravi gospod Dušan Rebolj. Tako je uredniško in poslovno vozlišče revije Kras v vsakem trenutku Um, kjer je gospod Rebolj. Največkrat seveda v Svetem na Krasur Nasvett in brezplačne informacije na številki 080 3000 , SVET GOVORI HITREJE! * http://www.teleicom.si ISDN Telekom^) Slovenije XX tilill , 30. marec 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 31. marca, ob 16.30 bo v kinodvorani revija Glasbenih šol Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Prirejata Glasbena šola M. S. in ZKD M. S.! - V petek, 31. marca, ob 20. uri bo v disku Čarda koncert neuveljavljenih skupin za izbor za Rock Otočec 2000. Nastopile bodo skupine: Poppe-rkeg (Ptuj), Omet odpada (Maribor), Wrong (Gornja Radgona), Bleed On (Radenci), Juff (Lendava) in Body Remover (Murska Sobota). Prireja MIKK! - V petek, 31. marca, ob 22. uri bo v disku v Diani nastopila skupina Power Dancers iz Maribora, v grajski dvorani pa bo koncert Glasbene šole Kočevje. - V soboto, 1. aprila, ob 11.30 bodo v kinodvorani ob svetovnem dnevu Romov nastopile romske glasbene skupine in violinist Palko. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - V nedeljo, 2. aprila, ob 14. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. PREDAVANJE KAPELA - V petek, 31. marca, ob 19. uri bo v gasilskem domu predavanje magistra farmacije Janeza Špringerja o zeliščnih zdravilih. Prireja TD Klopotec! DOGODEK MURSKA SOBOTA - V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri bo pred spomenikom na Trgu zmage slavnostna akademija v počastitev 55. obletnice osvoboditve Prekmurja. GLEDALIŠČE LJUTOMER - V četrtek, 30. marca, ob 10. uri bo v domu kulture območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin iz Ljutomera, Cezanjevec, Križevec in Veržeja. FILM MURSKA SOBOTA - V sredo, 5. aprila, ob 19. uri bo v MIKK-u video-projekcija dokumentarnega filma McLibel: Trg svetov o kampanji verige McDonaldi proti Daveu Morrisu in Helen Steel, članoma organizacije London Greenpeace. Pred in po filmu bo pogovor o tej tematiki, ki ga bo vodil Tom d’Elf (Tomaž Trplan). OTVORITEV LJUTOMER - V petek, 31. marca, ob 19. uri bo v malem razstavnem prostoru knjižnice otvoritev razstave likovnih del Maje Janežič. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V predprostoru grajske dvorane so na ogled dela Jožeta Špilaka. - V kavarni Jelša je razstava fotografij soboškega fotokluba na prosto temo. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata -Jakija. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Andreja Cvetniča, Srečka Merklina in Ferija Lainščka. - V prostorih MIKK-a si lahko ogledate razstavo o stripu. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava del starejših prleških literarnih ustvarjalcev. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Vas zanimajo dinozavri?, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše. - V galeriji Anteja Trstenjaka so do 15. aprila na ogled dela slikarke Irene Polanec. PUCONCI - V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl. LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši je na ogled fotografska razstava Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono novinarja Borisa Jaušovca. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC DELAVEC V GRADBENIŠTVU; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; SLAMEK MIROSLAV S. P. ZIDARSTVO, RENKOVCI 29, TURNIŠČE; št. del. mest: 2 ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; SLAMEK MIROSLAV S. P. ZIDARSTVO, RENKOVCI 29, TURNIŠČE; št. del. mest: 2 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK; čas zaposlitve : ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C E' do 31.03.00; TRANSPORT PUŠENJAK D. 0 0., NOR-ŠINCI PRI LJUTOMERU 1 F, LJUTOMER ŠOFER TOVORNIH VOZIL(PREVOZI SE UPRAVLJAJO NA RELACIJI AV-STIJA-NEMČIJA-SLOVENIJA); nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit katego.-rije: B, C,E; do 31.03.00; FILIPIČ MARKO S. P. POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER; št. del. mest: 2 STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 04.04. 00; HEISSENBERGER & PRETZLER, STROJEGRADNJA D. O. O. LJUTOMER, PREŠERNOVA CESTA 40, LJUTOMER KERAMIK KERAMIČAR (POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC); določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 05.04.00; KOVAČIČ JOŽE, S.P. KERAMIČARSTVO, DOLGOVAS-KE GORICE 197, LENDAVA - LEN- DVA ZIDAR KVALIFICIRANI ALI VISOKOKVALIFICIRANI ZIDAR (OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN VSAJ 5 LET DEL.IZK.V GRADBENIŠTVU); določen čas 3 mes.; 5 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 6 18 1 1 '_____3 29 04.04.00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA KVALIFICIRANI ALI VISOKOKVALIFICIRANI ZIDAR (OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN, VSAJ 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ V GRADBEN.); določen čas 3 mes.; 5 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL (ZAŽELJENA C KATEGORIJA, OBVEZNO PISMENA VLOGA Z DOKAZILI IZOBRAZBE); določen čas 12 mes.; 6 I. delovnih izkušenj; do 12.04.00! PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRODAJA KOZMETIČNIH IZDELKOV; določen čas 24 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.03.00; CIGAN VVILLIAM S.P., TRGOVINA LAI-TA DISTRIBUTER, ANDREJCI 40/A , MARTJANCI TRGOVEC V ŠPECARIJI; določen čas 6 mes.; do 31.03.00; JENEŠ PETER, S P TRGOVINA NA MALO IN KAVA BAR JENEŠ, LIPOVCI 113, BELTINCI PRODAJALEC AVTOMOBILSKIH DELOV (LAHKO SE ZAPOSLI TUDI MEHANIK Z DOKVALIFIKACIJO ZA TRGOVCA) - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; GMTD. O. O. MURSKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, MURSKA SOBOTA PRODAJALKA TEKSTILNIH IZDELKOV (DVOMESEČNO POSKUSNO DELO); določen čas 24 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije' B; do 04.04.00; BRODER OLGA S P. MEGA TREND TRGOVINA IN PLETILJSTVO, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC AVTOM.,REZ.DEL., KMET.MEHAN. PRODAJALEC REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO; nedoločen čas; 10 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; do 07.04.00; AVTOMATE-RIAL LJUTOMER d.o.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, A. TRSTENJAKA 17, LJUTOMER KUHAR NATAKAR KUHARICA-NATAKARICA (ŽENSKI SPOL,POSKUSNO DELO 1 MESEC, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, PO TEL.SE DOGOVORITE ZA RAZGOVOR); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; do 03.04.00; SLUGA VERA S. P. OKREPČEVALNICA PRI VERI, KRANJČEVA ULICA 30, MORAVSKE TOPLICE KUHAR KUHARICA (ŽENSKI SPOL, POSKUSNO DELO 1 MESEC,MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, PO TEL. SE DOGOVORITE ZA RAZGOVOR); določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; do 03.04.00; SLUGA VERA S. P. OKREPČEVALNICA PRI VERI, KRANJČEVA ULICA 30, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR NATAKARICA (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj; do 01.04.00; KURONJA DRAGO, S.P. DNEVNI BAR LASTOVKA, GORICA 42, PUCONCI NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.04.00; MEOLIC - FERENCEK DARJA S. P. OKREPČEVALNICA DA-DA, BAKOVCI, SOBOŠKA UL. 6, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; določen čas 6 mes.;,1 I. delovnih izkušenj; do 22.04.00; BA-LIGAČ ANTON S. P. GOSTILNA TONČEK, BELTINCI, PANONSKA 27, BELTINCI NATAKARICA; določen čas 7 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.03.00; PAVLIČIČ JELKA S. P. GOSTILNA, PRISTAVA 9A, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; do 12.04.00; KUHAR MARJAN S. P. GOSTILNA SOČA, ČREŠNJEVCI 46, GORNJA RADGONA STREŽBA; določen čas 6 mes.; voz- Kino Park Murska Sobota Četrtek, 30. marca: ob 18. 00 in 20.30 ameriška psihološka srhljivka Klub golih pesti Petek, 31. marca: ob 18. 00 in 20.30 Klub golih pesti Sobota, 1. aprila: ob 18.00 in 20.30 Klub golih pesti Nedelja, 2. aprila: ob 18. 00 in 20.30 Klub golih pesti Sreda, 5. aprila: ob 18.00 in 20.00 ameriška romantična komedija Pobegla nevesta Kino Ljutomer Petek, 31. marca: ob 19. 30 ameriški akcijski spektakel Začetek konca Sobota, 1. aprila: ob 19.30 ameriška komedija Vohun, ki meje nategnil Nedelja, 2. aprila: ob 17. 15 Vohun, ki me je nategnil, ob 19.30 Začetek konca Poroke Boris Pintarič, avtomehanik, iz Noršinec in Aleksandra Kuplen, tekstilna tehnica, iz Rakičana; Jožef Lesic, zidar, in Marjetka Tanac.ek, tekstilna konfekcionarka, oba iz Murske Sobote; Goran Kovač, strojni tehnik, iz Murske Sobote in Darja Miholič, ppt-tehnica, iz Bra-tonec; Ivan Horvat, delavec, in Edita Kovač, gospodinja, oba iz Černelavec; Simon Maučec, lesni tehnik, in Renata Bakan, študentka, oba iz Gančan. Vestnik vam čestita! niški izpit kategorije: B; do 04.04.00; SOVIČ ROMANA S.P., DNEVNI BAR LOVSKI DOM, CANKOVA 58/A , CANKOVA STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK (OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE); določen čas 3 mes.; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; OLETIČ IRENA-GPI POSREDNIŠTVO, NASELJE PREKMURSKE BRIGAD 18, LENDAVA - LENDVA PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK ORGANIZACIJA PREVOZOV, UREJANJE VSE DOKUMENTACIJE V ZVEZI S PREVOZI(MEDNARODNA DOVOLJENJA,RAČUNI..); čas zaposlitve : ni podatka; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik -govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 04. 04.00; FILIPIČ MARKO S. P. POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER . FIZIOTERAPEVT FIZIOTERAPEVT; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; MEDIVITA D. O. O., TERME BANOVCI 1 A, VERŽEJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJ VODJA PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU; nedoločen čas; 4 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 31. 03.00; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV D. D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER MAGISTER FARMACIJE, DODIPLOMSKI IZDAJA ZDRAVIL- DIPL. ING. FARMACIJE, RECEPTAR; nedoločen čas; 12 mes, delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 08.04.00; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA DOKTOR KEMIJE PROMOTOR ZDRAVSTVA V ZDRAVILIŠČU BANOVCI (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC); določen čas 12 mes.; 10 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; MEDIVITA D. O. O., TERME BANOVCI 1A, VERŽEJ. Delimo vstopnice za kino Originalni naslov Kluba golih pesti je Fight Club, kar je med številnimi pravilnimi odgovori zapisal tudi naš nagrajenec Sašo Borovič, Partizanska 45, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo vam je bolj všeč (po igri, ne po videzu): Brad Pitt ali Ed-ward Norton? Odgovor:__________________________________ Kupon Št. 1 3 Odgovore pošljite do 4. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. AMERICAN PIE - Madonna 2. ROXANNE - George Michael 3. SHAKE YOUR BON-BON - Ricky Martin 4. I HAVE A DREAM - Westlife 5. LA FLACA - Jarabe de Palo 6. JA SAMO PJEVAM - Severina 7. DON'T WANNA LET YOU GO - Five PREDLOGI: BE WITH YOU - Enrique Iglesias DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi SEX BOMB - Tom Jones & Mousse T. LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. AVANTURIST - Dadi Daz 2. VSAK DEL NEBA - Babilon 3. LJUBICI - Čuki 4. AMORE MIO - Jan Plestenjak 5. RECI DA Sl NORA NAME - California 6. ZELENA DEŽELA - Victor/ 7. POJDI Z MENOJ V TOPLICE - MI2 PREDLOGI: DANES SE VSE PREPROSTO ZDI - Panda ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore HALO GOSPODIČNA - Magnifico LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LE ZAKAJ SRCE ZAJOKA - Fantje treh dolin 2. NI CVETJA BREZ TRNJA - Slovenski muzikantje 3. JOHAN, NATOČI - Alfi Nipič 4. KADAR Sl ŠTAJERC ZAPOJE - Bratje iz Oplotnice 5. HVALA Tl, MAMA - Petovio 6. ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke 7. MAMINA RUTA - Ans. Braneta Klavžarja PREDLOGI SMREKOVŠKI FIKA - Jože Galič & Glasba iz Slovenije MOJA DOLINA - Podkrajški fantje BELO PISMO - Trio Franca Flereta Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 6. aprila 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 13- GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: __________________________________ | 7 VELIČASTNIH: j | GLASBA । NAŠEGA SRCA: 1 | Ime in priimek ter naslov: । I --------------------------------------- I L, — — — — — — — — — — — — — — ____J Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka................. 100.......... 180.......... 150.......200-300 Hruške................. 350............440...........380...........400 Pomaranče ............. 140...... 140-200........150-180...........230 Limone.................. 280...........250...........290...........240 Banane........... 150-200..............230.......... 200...........200 Kivi.................... 300......... 250........... 250...........380 Suhe slive................-.......... 700............700...........800 Orehi, jedrca....... 1.000............800........... 900........ 1.000 Solata, puterica........ 500..........550........... 450...........500 Solata, endivija ,...... 300..........350........... 290...........330 Cvetača................. 350..........350............300...........400 Zeleno zelje............ 120.............80......... 100...........150 Kumare ................ 500...........550............490...........600 Rdeče zelje...............-.......... 150............200......*... 160 Korenček............... 250...........250.......... 240............250 Paradižnik............ 600............ 600............590..........550 Paprika............... 650.............680............590..........750 Čebula.............. 80-100.......... 120.......... 100........... 100 česen................. 400.............400............400..........450 Mladi krompir......... 250.............310.......... 200 300 Fižol................. 400.............350............300..........450 Krompir............... 100,........... 100.............80......... 100 Peteršilj.............. 600............400.........590.......... 1.000 Hren................... 400............400......... 400............500 Dateljni..................-........ I.OOO.......... 880..........1 200 Belo grozdje .......... 650............500... 400 950 Ananas................. 400............450..........400 450 Por.................... 350............300.........400.............400 Klementine ............ 250........... 230...... 200 200 Kitajsko zelje............-........... 200......... 200............300 Zelena....................-........... 300..........350.... 400 Kisla repa............. 200........... 200...... 200 Kislo zelje............ 200........... 200...... ' 200 ..........200 Špinača - blitva..........-............400.........400 450 Mandarine.............. 250............. -.... 200...........200 Bučke ....................-........... 550........... 550..........600 Grenivke............... 350........... 250 290...........300 Suhe fige.................-............700............790 ;........800 Ohrovt....;............. -........... 250........290 ........... 350 . Suhe marelice...........-........1 OOO........... 1.200...........800 Koleraba............................ 200.......... 200...........250 Mlada čebula......... 450............. 350 400 400 Ja9°de..............1.200............. 800............800........ 1.100 VESTNIK NA INTERNETU: -WWW.P-INF.-SI ZADNJA STRAN Pomurske banke 28. 3. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28. 3. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,6507 14,6399 14,7821 Francija 1 30,7335 30,7109 31,0091 Nemčija 1 103,0758 103,0000 104,0000 Italija 100 10,4117 10,4040 10,5051 Švica 1 126,7119 125,3525 127,8480 ZDA 1 207,0440 206,8917 208,9004 Z nami hitreje do cilja! Velik izbor kratkoročnih namenskih, kratkoročnih gotovinskih ali dolgoročnih gotovinskih posojil z odplačilno dobo tudi do 60 mesecev vam bo omogočil, da uresničile želje, ki so povezane z denarjem: Primeri gotovinskih posojil: Znesek v SIT Odpl. doba Obrestna mera Obrok v SIT 100.000 do 6 mes. TOM + 3 % 17.225 100.000 do 12 mes. TOM + 4,5 % 8.925 250.000 do 12 mes. TOM + 4,5 % 22.311 360.000 do 24 mes. TOM + 6 % 17.333 500.000 do 24 mes. TOM + 6 % 24.074 500.000 do 36 mes. TOM + 6,95 % 17.379 500.000 do 48 mes. TOM + 6,95 % 13.963 1.000.000 do 60 mes. TOM + 7 % 23.913 Kredite odobravamo brez depozita ne glede na namen in dobo odplačevanja. Posojila za avtomobile (za komitente Pomurske banke) po obrestni meri že od TOM + 3 %. Pozanimajte se v svoji enoti Pomurske banke. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 30. marec, četrtek, AMADEJ 31. marec, petek, NODEST 1. april, sobota, HUGO 2. april, nedelja, FRANČIŠEK 3'. april, ponedeljek, RIHARD 4. april, torek, IZIDOR 5. april, sreda, VINCENCIJ Lunine mene: 31. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 43 minut, zašlo pa ob 19. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg že 12 ur in 46 minut. 4. aprila ob 20. uri in 15 minut bo na nebu nastopil mlaj. V Godemarcih... ...je imel prometno nesrečo voznik kolesa z motorjem R. F. Med vožnjo je namreč padel in se hudo poškodoval. Radgonski policisti so med kontrolo prometa ustavili tudi občana iz Murske Sobote in med postopkom opazili plinsko pištolo. To (in 20 nabojev) je imel voznikov sopotnik Milan K. iz Gornje Radgone. Napisali bodo predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške. Pištolco so seveda zasegli. V dvoje je lepše Bralci, ki poznate 27-letnega natakarja Štefana Županeka iz Murske Sobote, boste najbrž dejali: Oh, to pa je naš Četo! To je vzdevek in kot nam je povedal, mu je enako ljubo ali ga ogovarjajo s pravim imenom ali vzdevkom. Kako pa ga ogovarja njegova 25-letna izvoljenka ekonomska tehnica Sandra Vitez, prav tako doma v Murski Soboti? Tako kot mnogi drugi: Četo. On pa ji pravi Sandra. Spoznala sta se pred osmimi leti; dve leti pa sta minili, odkar živita skupaj v enem od soboških stanovanjskih blokov. Štefan -Čefo je zaposlen kot natakar v Radkersburg Hofu v avstrijski Radgoni, kamor se vsak dan vozi; Aleksandra - Sandra pa je v službi v soboškem podjetju za varovanje in zaščito Vabaco. V letih, odkar se poznata, sta bila že večkrat na sedem-in tudi desetdnevnih potovanjih v Franciji, Španiji, Avstriji in še kje. Letos pa bosta najbrž ostala kar doma, kajti julija bosta zibala. Ob ujčkanju otročička pa bosta imela najbrž tudi kaj časa za svoja konjička: Čefo rad igra tenis, Sandra pa prijateljuje s knjigami. Spodobi se, da partnerja prej ali slej formalno (s poroko) uredita svojo zvezo. Čefo in Sandra sta se pred kratkim poročila na matičnem uradu v Murski Soboti, nato pa sta stopila še v evangeličansko cerliev, kjer je duhovnik blagoslovil njun zakon. Ženinu je bil priča stric Slavko Županek iz Černelavec, nevestina poročna priča pa je bil prav tako stric Jožef Žekš iz Rakičana. Gostija je bila v restavraciji Eurorest v Murski Soboti, igral pa je samo en glasbenik, vendar na več instrumentov, čemur pravimo en mož en orkester. Bili so zadovoljni. - Š. S. Menjalniški tečaj rvi koncert domače skupine Hobby Brass Band je v soboško kinodvorano v torek zvečer pritegnil ogromno število ljudi, mogoče tudi zato, ker je ansambel na nastop povabil tudi poslance Državnega zbora. O koncertu bomo poročali prihodnjič, sedaj pa si na posnetku lahko pogledate del instrumentalne skupine poslancev, ki sta jo sestavljala trobentač Geza Džuban in VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_______________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:______________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila: ________________________________ VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku zlati obesek! FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ klarinetist Rudi Moge, podprta s pozavnistom Janezom Perom starejšim (stojijo od desne proti levi, op. a.), njegovim sinom Janezom -na koncert je prispel naravnost iz vojašnice v Šentvidu - z bobni in Primožem Perom s kontrabasom, na klaviature pa je zaigral Dimitrij Bejerman. Geza Džuban, ki se je pošalil, da bi morali skupini izglasovati stalni mandat, je občinstvu pojasnil, da najraje igrajo skladbe dixielanda z območja New Orleansa, zato so bije na njihovem repertoarju pesmi Ya - Da, Down By The Riverside, Wabash Blues, Stranger On The Shore in When The Saints Go Marching In. TOMO KOLEŠ V novem gradbenem gigantu Gidgrad so končno le ugotovili, zakaj je bil Gidos tako močan. Bil je namreč vsestransko svetovalno podprt. Med drugim so mu največji eksperti lendavskega gradbeništva, hotelirstva in še česa svetovali, kako preseliti gradbeno ograjo od naravnega rezervata za rejo žab pri Elizabeti. Za svetovanje je bilo zaračunano okrog 3,2 milijona tolarjev. Povsem enaka vsota je zapisana tudi na drugem računu za selitev, ki so jo opravili Gidosovci. Ob tem seveda ni jasno, ali je bila pri tem projektu kakor koli poleg občina, ki je žabji rezervat zasula. ***** Zaradi prašne ogroženosti lokalnega prebivalstva in prevelikega hrupa sta se glavna nadzorna Fatima Medonosna in Sašo Lipovski mudila v Egiptu. Od tam sta pripeljala nekaj kamel, ki bodo nadomestile težke tovornjake, s tem nameravajo razbremeniti ceste in urediti odstranjevanje prahu. Da je projekcija sprejemljiva, je potrdila tudi upravna gradbena delegacija na čelu s Sičem. ***** Cvet soboške tretje generacije seje uveljavil. Prodajati je namreč začel moravski hotel Vivat. Po tem, kar se vidi iz maket, gre res za enkratno ponudbo generaciji tretjega življenjskega obdobja, ki jim ponuja vse - od visokih omar naprej. Le o tem, kaj bo, če jim v tem ekskluzivnem bivališču ponagaja zdravje, ni nič rečeno. ***** V Moravskih Toplicah poleg Vi-vata že delujeta ekskluzivna izpostava Zavoda za zaposlovanje, obložena s keramiko, in krožek biološkega kmetovanja, ki ga vodita svetnika Jože Štefko in Lujz Glavač. Na prvem srečanju sta prikazala sajenje brina. Temu krožku naj bi se pridružil selanski Škalič - Zanemarjena šolska pot, ki je največjemu kmetu iz Sela Molnarju že prepovedal vse aktivnosti konvencionalnega kmetovanja. ***** Peter Toš - PR-burgermeister ni več glasnogovornik, ampak je specializiral komunalo. Tako postaja sedaj sanator apaške vode in negovske čistilne naprave. ***** Štefan Abraham in Franček Šlihthuber se z ministrom Ropom dogovarjata za subvencijo pri gradnji materinskega doma. Predlagala sta spremembo namembnosti hotela visoke kategorije na Pindži. Toda ta ne pride v poštev, dokler ne bo položen zadnji železniški prag. ***** Janko Halb se ne more sprijazniti s prisilnim zakolom zadružnih petelinov. ***** Puconski BBC - Briili je edina evropska televizija, ki jo občinski proračun Puconec že dve leti močno stimulira. To nič hudega, vendar puconski BBC uradno ni nikjer zaveden in registriran, kar bi po zakonu moral biti. Toda Ludvik Novak - Še živi pravi, da je zanj povsem dovolj, če mu je izdala dovoljenje za to pooblaščena občinska agencija Tri lilije. KESM KONJ