St. 75.______________ Izhaja dvakrat na teden t štirih izdanjlh, in siser: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4-. uri popoldne, in stan8 z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana aH v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......gld. <]•— pol leta........» 3-~ četrt leta.......» 1-50 Posamične številke stanejo 8 kr. „^ Naročnino sprejema upravništvo v Oos|>oski ulic; štv. 9 v Gorici v «Gori.ški Tiskarni« A. (iabrsoVk vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob "a naročila breas dopo^JfC^naročiiine se ne oziramo. L f „PRIMORKC" izhaja neodvisnoigjNSoče. trikrat mesečno in stane vse leto gld. ViO. ¦» fi. «Suča>"in *Vrimon>e» se prodajata* v^LGorič^v to-bakarui Sehvarz v Šulski ulici in Jadjersit/, v Nunski uliti; — v Trstu v tobakarni Lav renčič na trgu deila Ciuvrina in Pipan v ulici Puiite della Fabl.ra. V Gorici, dne 20. septembra 1898. Teč^j XXVIII. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravnlStvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr, zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. * Neplačanih" pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _____ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 0 kr. vsaka vrsta. "Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «boče»in .Primorca, še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseleteo i gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici> se računijo po 20 kr. petit-vrstica, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.________>»»» Bog JR narodi ««*¦ «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V soboto na veter torej so položili zem-ske ostanke naše cesarice Elizabete v kapucinski cerkvi na Dunaju k večnemu počitku. Od vseh stranij iz cele države je prihitelo k pogrebu ljudij nebroj. Vse dežele naše avstrijske domovine so poslale svoje odposlance, da so prisostvovali pri Zadnjem potu vsem priljubljene cesarice. Vse države širne Evrope so imele svoje zastopnike pri pogrebu, kateri je bil radi tega tako veličasten, da svet ni videl kmalu jednakega. In ta čas. ko se je na Dunaju vršil sprevod, je žalovala cela avstro-ogerska monarhija. Mesta, trgi in vasi, vse. vse se je bilo obleklo v žalost, vse je hitelo v urah pogreba po svojih močeh izkazati zadnjo čast preminoli cesarici. Črne zastave so vihrale po hiftih, katerih t/kna, balkoni, vrata so bila Ae posebej ogrtijeua črno. Luči so gorele po oknih, svetilke po ulicah so bil« prižgane, prodajalnice, kavarne, gostitne so bile zaprte, ¦t jedno besedo: cela Avslro-Ogerska je ža-iovala. Na cesti'1. i;i ulicah pa si videl občinstvo v črnih oblekah. Štiri in štirideset let je nosila blaga pokojnica cesarsko krono. Z veseljem so po-pozdravljaii vsi avstrijski narodi leta 1854-. cvetočo krasno bavarsko vojvodinjo Elizabeto, katera se je lačas poročila s cesarjem Francem Jožefom I. Pač se ni nadejala takrat in tudi nikdo drugi ni mogel misliti, kaj vse čaka njo — kol avstrijsko cesarico. Pričel pa je udarec za udarcem; najhujši ji» bil smrt sina, carjoviča Rudolfa. In sedaj jo umrla tudi (»na, a ne v postelji, pričakujoča, kedaj priplava angelj smrti z nebeških viv.v ter ml nese nad oblake njeno pr»'blago dušo, tu- v krogu svojeev, nego daleč od rodnih ta! na tuji zemlji zavratuo umorjena je izdihnila. .Sedaj počiva tik slavnih članov habsburško -lotrinške rodovine. Iskala je miru po svetu, potovala je iz kraja v kr.jj, blažila si življenje s podporami siromakov, s pospeSe- Renu li tatev Krlsto»vik. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podrav«kl. (Drugi zvezek). (Dalje). PETA KNJIGA. Jaz stavim!8 •Tudi jaz!* ,Tudi jaz!" Človek, ki je povzročil to zmešnjavo, je bil žid, znani nam tovariš Ben-Hura iz Cipra. Vstopil je dostojanstveno in mirno, oblečen v belo obleko, z belim turbanom. Klanjajoč in smehljajoč se, je stopil pogumno na sredo dvorane. Tu je obstal pred naslonjačem, zadrgnil skupaj široko svojo obleko, pomignil zbranim z roko v pozdrav in sedel. Ta drznost je razburila vse. Gotovo bi ga bili pahnili z zavzetega sedeža, ko bi ne Wl zablišča! prstan z brilantom na prstu. »Rimljanje, plemeniti Rimljanjel pozdravljam vas", je rekel svečano. »Preširnež, na Jupiterja! Mar si on misli, da smo mu enaki! Kdo je to P* vpraša tifus z drugega konca dvorane. vanjem umelnostij in znanostij, a pravega miru po tolikih udarcih v življenju ni mogla najti, dokler je niso položili v Kapucinsko rakev k večnemu počitku. In tam od sedaj naprej spi ona blaga žena, ki se ni utikaia v javnost, ona, ki je bila najboljša soproga, ona, ki je bila mati avstrijskih narodov, ona, ki je .imela odprte roke in odprto srce za trpina. Ni je več med živimi, a njeni spomin živi med narodi in živel bo v zgodovini, katera jo jo zapisala v one vrste, kjer stoje napisane veledušne podpirateljice znanostij, umelnostij, zaščitnice sirot, bolnikov in kjer stoje spomeniki mucenic v cesarskih plaščih. Večen jej spomin! V soboto je bil krasen dan. Točno ob 12. uri opoludne je zapustilo vojaštvo svoje vojašnice, da zapre ulice, po katerih se je pozneje pomikal sprevod in v katerih je bilo zbranega nebroj ljudstva. Pred kapucinsko cerkvijo, kjer je bil prostor za dostojanstvenike in za častnike, so napravili vojaki krog. Po vseh ulicah od cesarskega dvorca do kapucinske cerkve so bila vsa okna in vsi balkoni s črnim sukuom ovita. Proda-jalnice so bile zaprle. Ob '.i. uri popoludne so se na prostoru, določenem zanje, zbrali tajni svetniki, ministri in drugi državni in dvorni dostojanstveniki, najvišji cerkveni dostojanstveniki, predsedstvo gospodske zbornice — knez Windischgraetz, knes Auesperg, grof IIovos, — predsedstvo poslanski; zbornice — dr. pl. Fuchs, dr. Ferjančič, Lupul — ter deputacije in poslanci iz posameznih dežel, dunajski župan dr. Lueger. Največ je bilo uniform ogerskih mag-nalskih in poljskih velikaskih kostumov in ker so bili cerkveni dostojanstveniki vsi v vijoličastih in škrlataslih ornatih. Ob s/44 zbrani so bili vsi povabljenci. Tisti, katerim je bil po njih dostojanstvu o.lločen prostor v eerkvi, so se bili zbrali tamkaj že prej. Generali so stali ravno nasproti kapurinski cerkvi. Točno ob 4. uri je cesar pri stranskih vratih zapustil cesarski dvorec /. nemškim cesarjem Viljemom in s*. odpeljal v eeikev. Ob i. uri so v dvorni eerkvi, kjer je eesariea ležala na mrtvaškem odru, dvignili štirje dvorni lakaji krsto in jo po se jeden-kratnem blagoslovljenju nesli na mrtvaški voz, v kateri je bilo upreženih osem parov konj. IVtem se je sprevod začel pomikati proti kapucinskemu samostanu. Pred sprevodom je jahala eskadrona konjenikov. Ob mrtvaškem vozu so šli na vsaki strani štirje dvorni lakaji in štirje dečki plemiči z gorečimi plamenicami. Na desni strani je šlo šest gardov-areierov in Šest gardov-irabantov, na levi strani šest ogerskih telesnih gardov in ogerskih gardov-konje-nikov. Za mrtvaškim vozom so stopati gardi arcieri in ogerski gardi konjeniki. Za njimi je stopala stetnija pešcev; sprevod pa je zaključila eskadrona konjenikov. čim se je začel sprevod pomikati, je nastopila dvorna straža, zadoneli so bobni in vojaška zastava se je pred mrtvo cesarico nagnila do tal. Sprevod je šel počasi čez notranji dvorni trg proti kapucinskemu samostanu. Koder se je pomikal, je vladala grobna tihola in marsikako oko je bilo solzno. Cesar je bil v kapucinsko cerkev vstopil pri stranskih vratih z nemškim cesarjem Viljemom. Za njim sla stopili nadvojvodinji Gizela in Valerija v žalnih oblekih. Cesar ju jo tolažil, odkazal cesarju Viljemu zanj določeni prostor in je potem sedel v klop, katera je bila zanj pripravljena. Ko je sprevod dospel pred cerkvena vrata, so dvignili krsto raz mrtvaški voz in jo nesli v cerkev. Pred kislo je stopal kardinal nadškof dr. Gruscha v. vso dunajsko duhovščino, krsti pa so sledili najvišja dvorna dama groflnja Iiarraeh in dvornik grof Bel-iegarde, katerima so sledili kainorniki in dvorne dame pokojne cesarice. Mrtvaški oder ni stal, kakor je sicer navada sredi cerkve, ampak blizu glavnega oltarja, kraj cesarjeve molitvene klopi. Mej odrom in velikim oltarjem je bil postavljen velikanski zlat svečnik. Vsa cerkev je bila prevlečena s črnim suknom, v katero so bili v-siti beli križci, tudi tla so bila Črno pregrnena. Tuji vladarji, členi cesarski rodbine in odposlanci so bili razvrščeni po sorodstvu in po svojem dostojanstvu. Najbližje cesarja je bila nadvojvodinja Elizabeta Marija, poleg nje princezinja Gizela z možem, princem Leopoldom bavarskim, potem princ Jurij bavarski, nadvojvodinja Marija Valerija in njen soprog, nadvojvoda Salvator. Potem: nadvojvodi Ludovik Viktor in Josip Avgust, vojvoda Karo! Teodor bavarski (brat cesarice), vojvodinja Marija Josipina bavarska, vojvo-dinja Elizabeta bavarska, vojvodinja Marija bavarska, .-ojvoda Ludovik bavarski, vojvoda Krištof bavarski, vojvoda Sigfrid bavarski, knez Thurn-Taxis, nemški cesar Viljem, bavarski princ regent Luitpold, kralj saksonski Aibrehl, rumunski kralj Karol, srbski kralj Aleksander, italijanski prestolonaslednik, princ Umberlo, veliki knez Aleksej, nadvojvoda Fran Ferdinand d' Esle, nadvojvoda Oton, nadvojvodinja Marija Josipina, nadvojvoda Ferdinand Karol, nadvojvodinja Marija Terezija, drugi mlajši nadvojvode in nadvojvo-dinje, nadvojvoda Kamer, grški prestolona- ,Izraelski pes. Sanballat mu je ime, za-lagatelj vojske, nezaslišano bogat človek radi zaloge, katere nikdar ne odšteva. On tke niti zvijače, še tanjše od pajčevine. Na Venero! treba ga je pograbiti !¦ Messala, to govoreč, je vstal ter se ob enem z Drusom pridružil k onim, ki so ob-koljevali Izraelca. »Slišal sem, kako so govorili na ulici", začne ta, izvlekši tablice, »da v palači vlada j nezadovoljnost, ker se doslej še nihče ni upal, da bi sprejel stavo proti Messali. Znano je, da bogovi potrebujejo žrtev; tukaj sem. Vidite mojo barvo. Torej k stvari! Koliko ponudite ?" Ta drznost je pripravila poslušalce v osupnenje. »Požurite se", je dodal, »moram iti še li konzulu.* »Dva proti jednemu!" zakliče kakih Šest glasov. »Kaj?" zakliče ta z začudenjem, — »kaj ? Samo dva proti jednemu ? ko je vendar bodoč zmagalec Rimljan!" »Torej piši tri!" »Tri, pravite, ali nič več? in moj bo-rilec je samo židovski pes. Dajte štiri." »Jaz dam štiri!" zakliče jeden izmed mladenčev, razgret po roganju. »Pet, 'i'».j*e po1!" sili f.id. V Svibi j,.- vladalo molčanje. »Vaš konzul, moj gospodar me pričakuje." Nihče se ne oglasi. „Dajte pet, na slavo Rima, dajte pet!" »Jaz dam pet", oglasi se neki glas. Nastane šum, zmešnjava in sam Messala stopi iz kroga svojih tovarišev. »Jaz dam pet!" ponovi znovič. Sanballat se nasmehne ter se pripravlja k pisanju. »Ko bi cesar umrl", reče, »bogovi ne zapuste Rima; nahaja se v njem še vsaj jeden Človek, ki je vreden, ga nadomestili. Daj šest." »Pa bodi šest!" zakliče Messala. Nastane šum začudenja, še glasnejši nego poprej. „Ha ! naj bo šest!" ponovi, »šest proti jednemu! Takšna je razlika med Rimljanom n zidom. A sedaj, ko si to izvedel, ti rešitelj prašičjega mesa, pojdimo dalje! Koliko staviš ? A požuri se, ker konzul, tvoj gospod, vtegne poslati po tebe in jaz zgubim stavo." Sanballat, ne zmeneč se za roganje, napiše pogoje ter poda tablico Messali. »Čitaj, čit3j!" se čuje klic. Messala čita: »Mem. Tekmovanje z vozovi. Messala slednik, bolgarski knez Ferdinand in Črnogorski prestolonaslednik, princ Danilo, Ko je bila krsta postavljena na določeno mesto, jo je kardinal dr. Gruscha blagoslovil, kar je trajalo le malo časa. Gesar je stal ves čas in se držal vojaško pokonci, roke je imel sklenjene v molitev. |Ko so za-doneli glasovi »Miserere" in »Libere*, se je zganil, princesinja Gisrela in nadvojvodinja Valerija pa sta začeli glasno jokati; pri zadnjih besedah: requiem aeternam... rcquie scat. in pace se tudi cesar ni mr-^el premagovati in debele solze so mu padale poličih. Potem so dvignili krsto, da jo ponesd v rakev kapucinskega samostana. Gesar je težko stopajoč šel prvi za krsto. Njemu so sledili —- njegova zeta in svak, vojvoda Karol Teodor bavarski. Zadnje blagoslovljenje je trajalo jako dolgo. Se-le po 15 minutah se je vrnil cesar zopet v cerkev. Poznalo se mu je na očeh, da je mnogo jokal. Priklonil se je proti vsem, ki so cesarici izkazali poslednjo čast, potem je stopil k cesarju Viljemu, in f. njim vred zapustil cerkev. Cesarjema so sledili drugi udeležniki, in ljudstvo seje polagoma razšlo. Dunaj od onega nepozabnega dne meseca februvarja, leta 1889., ko so položili k poslednjemu počitku princa Rudolfa, ni kazal še takega lica kakor danes. Že od ranega jutra vre po vseh ulicah. Nebrojne množice se valč že od zgodnje ure po ulicah, po katerih se ima peljali nepozabna cesarica. Vsi na Dunaj vozeči vlaki so bili že prejšnji dan prenapolnjeni. Utis mesta, v kolikor se dostaje sožalja, je še globokejši, nego oni prejšnjih dnij. Ni ga skoraj poslopja, ki bi ne imelo znaka sožalja. Takoj v prvih popoldanskih urah so se prižgale svetilke plina. Na pogrebnih slavnostih je 23 oseb padlo v nezavest, 70 osebam je prišlo le iahko slabo, toda resne nezgode ni bilo. Žalovanje je doseglo svoj vrhunec. Pogrebne slavnosti so pri kraju. Trupio Elizabete je izročeno varstu oo. kapucinov. Nikdar se še ni nobena cesarska krsta pogreznila v grob, spremljana s toliko žalostjo in ljubeznijo. Dunaj je v žalovanju, prodajalnice so zaprte, vse delo miruje: danes je bil na Dunaju splošen praznik. Ob 9. uri zjutraj je sprejel cesar posebne odposlance inozemskih dvorov. Vsprejel je njihove izraze sožalja. Ob 9. uri predpoludne so tu navzoči vladarji izrazili cesarju svoje sožalje. Dunaj 17. Poročilo lista »Wiener Zei-tung* o pogrebni slavnosti v kapucinski cerkvi naglasa, da je cesar tudi o tej težki uri izvrševal dolžnosti hišnega gospodarja te r svojemu prijatelju in zavezniku cesarju Viljel-mu dal prednost vstopa v kapucinsko cerkev. iz Rima stavi s Sahballatom iz tega mesta, da premaga Ben-Hura, zida. Visokost stave je dvajset talentov. Messala stavi šest proti jednemu. Priče. Sanballat." V dvorani je vladalo gluho molčanje. Ta izbrana mladež je kar strmela pred tako visoko svoto. Oči vseh se obinejo na Messalo. čutil je ta pogled, vedel je, ako odreče podpis, da izgubi takoj svoj čar in prednost, kakoršno je imel doslej med svojimi tovariši. Toda od druge strani vse njegovo imetje ni iznašalo toliko. Stal je nem in bled." Prišla mu je v glavo misel, ki še mu je zdela v tem trenutku rešilna. »Ti, žid!" zakliče, »kje imaš takšno svoto? Pokaži!" Zloben nasmeh, krožeč na ustnicah San-ballata, se pokaže še bolj hudomušen. ,Tu!" odgovori, podavaje Messali per-gament. »Čitaj, eltaj!" kličejo navzoči. »Antijohija, dne 6. Sammur. »Pokazatelj, Sanballat iz Rima, ima pri meni (na razpolago) 50 talentov cesarskega denarja. Simonides." '»Petdeset talentov! Petdeset talentov!" ponavljajo z začudenjem. Prvo nož po pogrebu je cesar prebil v J Schflnbrunnu, kjer je tudi izvedel grozno novico. Drugi dan se je peljal v svoj dvorec, kjer je sprejel najbližje sorodnike pokojne cesarice. Med temi je bil tudi vojvoda Ferdinand d' Alengon, soprog ponesrečene cesa-ričine sestre v dobrodelnem bazaru v Parizu, j Potem je cesar obiskal v »hotelu Meissl" *2 komteso Trani, sestro pokojnice, katera je v kapucinski cerkvi položila krasen venec na rakev cesarice. Cesar je izdal poseben oklic na svoje narode, v katerem se zahvaljuje za izražena sočutila in v katerem naznanja težo udarca, ki je zadel njega. V trajen spomin na pokojno cesarico je I cesar ustanovil »Elizabet ni red". Prva je bila s tem redom odlikovana dvorna dama, grofica Szlarav, katera je bila v Genfu cesarici spremljevalka. * i .......- ..........------------* * ...... j V soboto popoludne, ob easu pogreba, je bila Gorica vsa v žalni obleki, ter je kazala splošno žalovanje. Koliko je bilo na tem pristnega, koliko ronarejenega, koliko je žalovanja narekoval patrijoiizem in koliko strah, tega nočemo natančnejše preiskovati, rečemo le, da Gorica na zvunaj je storila vse, kar se je dalo storiti, da se pokaže pravi znak žalovanja. Sicer ne vemo, če je res »srce Gorice" — kakor smo čitali prav pesniško ! povedano v nekem laškem listu — jokalo, j za Slovence smemo reči, da so se nahajali in se še nahajajo v pravi, odkriti žalosti. Fo Gorici so vihrale črne zastave, okna, balkoni, vrata, goreče svetilke po ulicah s.< kazale črne znake vseobčega žalovanja, gostilne, kavarne, vse je bilo zaprto, vse je hotelo pokazati žalost. Na Travniku je b.«o premnogo ljudij: tam smo čitali na Reki prodajalnici, da je v soboto »lutto nazionale", na drugi pa smo v izložbi med zelenjem videli sliko umorjene cesarice. Z jedno besedo: Gorica je storila vse, da pokaže svoje žalovanje na javno. **¦* Morilec Luigi Luehcnl. — Morilec Lucher/ je srednje postave, krepkega in gib- | kega trupla, zarujavelega lica. Ima majhne, rujave brke. Pogled njegov je zloben in temen. Oblečen je kakor laški delavci: ima modro srajco, temno ~bleko in majhen, črn klobuk. Oče mu je neznan, mati je neka dekla. Leta 1893. bi moral iti v vojake, a je pobegnil. Pozneje se je sam prijavil, je bil obsojen, a takoj zopet pomiloščen in uvrščen v konjeniški polk Monferato v Parmi. Leta 1896. je šel v Švico, kjer je postal anarhist. Prepotoval je Nemčijo' in Avstrijo, bil je tudi v Budimpešti in Trstu. V Budimpešti je videl prvikrat cesarico Elizabeto ' ter si jo utisnil dobro v spomin. Italijanski krogi so jako potiti, da je ta grozni morilec Italijan. Generalni ravnatelj v vnanjem ministerstva, Moivano, je tožil avstrijskemu poslaniku: »Za Caserijem Angio-litto, za Angiolittom Acdarito in sedaj Lu-cheni! Mračna usoda se zgrinja nad Italijo. Sicer ne poznajo te zveri nobene domovine; vendar se čutimo trajno udarjene, ker se imenovani z nami istega rodu". Cesarica t smrtni nevarnosti. — Pred 23. leti, biio je dne 11. septembra 1875., prigodila se je cesarici v Petites-Dalles skoro nevarna nezgoda. Jezdila je po parku, kj^r je bilo vse polno jarkov, jam in druzih ovir. Ker je bila, hakor znano, dobra jahalka, jej to ni delalo nobenih težav. Ko je skočil konj preko nekega plota, mu je izpodlcteio in cesarica je zletela preko konjeve glave daleč na neko trato. Ko je prišel neki služabnik na mesto nezgode, je ležala cesarica nezavedna na tleh. Služabnik je sklicd dvor in osebnega cesaričinega zdravnika. Porabili so vsa sredstva, da bi jo rešili, in res se je zavedla polagoma. Ko si je toliko opomogla, da jo je bilo moči prevesti v grad, je rekla, da ji je žal, ker se toliko vznemirjajo radi nje. Ta nesreča je bila brez vseh zlih posledic za cesarico. *** Maja meseca 1890. je izbegla cesarica veliki nevarnosti. Dvorni vlak, katerim so hoteli cesarica, nadvojvodinja Valerija in nje ženin iz Wiesbadena na Dunaj, je skočil s tira blizo Frankobrodskega skladišča. Več vagonov, deloma spredaj, deloma zadaj salona, kjer je sedela cesarica s svojim spremstvom, se je prevrnilo, šipe so se pobile. Skoro na čudežni način je ostal nepoškodovan samo cesaričin vagon. Umevno je, da je bilo njeno spremstvo zelo prestrašeno, toda cesarica je ostala mirna kakor navadno. Ko je vlak obstal, je cesarica takoj tekla popraševat po drugih vagonih, da-li je kdo poškodovan in še le potem, ko se je prepričala, da ni nikdo poškodovan, se je dala pregovoriti od svoje hčere Valerije, da si je zopet privoščila nekoliko počitka. Po enourni zamudi je mogel vlak zopet nadaljevati svojo pot. Spominska knjižica. — O priliki žalostne nesreče v naši cesarski hiši, umora naše cesarice in kraljice Elizabete, je priredila tiskarna Dolenc posebno spominsko knjižico s podobo ranjke cesarice. Knjižica obseza poleg slike cesarice, životopis umora, opis slavnosti pogrebnega sprevvda v Švici in na Dunaju ter opis žalovanja po 10 nvč. Prodajajo se v Gorici pri gg. Likarju in Jeretiču. Dopisi. I Iz gor. Vrtojbe. — Vroče krvi iz naše občine ni pohladila tudi ona obsodba, katera je spravila lansko leto 22 mladeničev v »pribežališče nedolžnih*. Še jim vre kri, kakor kažejo njih dejanja. Sramotno je za celo občino, da se dogajajo pri na3 take stvari, ka- j tere kažejo jasno surovost in neoiikanost naše J mladine. Častno bi bilo za »nekatere", da ne bi zagovarjali teh »junaških činov" naše preljubez njive mladine, ampak da bi kolikor je v-njih moči, preprečili to divjanje po vasi. Koliko škode je bilo napravljene dne 8. t. m. od naših razposajencev. Nočem tu navajati J kaj se je godilo, ker sramotno je preveč za . našo vas. Ali lepo tudi ni, da morajo uboge J matere kričati in jokati po vasi: »Moj je ne- j dolžen in so ga zaprli, tvojega pa, ki je onega prebodel, trte polomil, deske metal v vodnjak itd., tvojega so pustili. Župan, občinski predstojniki, kje ste? Kaj delnle? Ali spite z odprtimi očmi ? Kjer ni tr » vaših rok, tam jih morda utikate, ali kan.jr vas kliče čast občine, tam vas ni! (Tako vas ni bilo tudi v Ljubljani na shodu županov). Boste še dalje govorili doma pod »kaminom": »Naši so nedolžni!" Palico! palico! Tudi v dolnji Vrtojbi ni vse v redu. Tam so pa ljudje že tako učeni, da I mislijo, brez njih pomoči ne bi mogel izhajati nikak šaljiv list. Kar se tiče naše »Čitalnice, da ni bilo nobene veselice že od lani, to je res. In da je ne bo letos, tudi če odpadejo vsi »plesaželjni* od društva, to je še bolj res, kakor se sliši.. In prav je tako. Čast odboru, d?» je sklenil opustiti vsako veselico letos, ko obhajamo tako imenitno leto. Kdor j je društvenik samo radi plesa, ta naj odstopi, ostane jih še zmiraj toliko, da bo zamoglo društvo napredovati tudi brez njih. Toliko i danes. Nekdo. Z dežele. — Povod dopisu mi je dalo, ko sem prečital dopis iz Ustja pri Ajdovščini v št. 71. »Soče", da nasvetujem tudi jaz tu, kaj in kako bi bilo ukreniti ter priti na sled ponarejenemu vinu ali tako imenovanemu »petjotu", kateri že leto za letom provzroča toliko krivico nam ubogim vinogradnikom. G. dopisnik med drugimi omenja, da bi morala si. županstva pri prodaji vina izdajati spričala, v katerih bi moralo biti omenjeno, da je vino naravno ali pa ponarejeno; toda s takim nasvetom se jaz ne strinjam in sicer: a) ker udje si. županstev niso zato zmožni, ter tudi nimajo takih priprav, da bi se zamoglo vino analizovati; b) pa, ker udje j si. županstev so že tako z drugimi v njihovo področje spadajočimi opravili preobloženi ter že tako marsikateremu očesu svojih podložnih trn v peti. Moj namen je, kakor sem se o prilikah, ko sem se po deželi z dobrimi i poštenimi posestniki razgovarjal ta; od kar se ni. mnogih krajih petjot za pravo naravno vino prodaja, čestokrat dražej nego pravo naravno vino, je treba se obrniti do naših velespoštovanih gg. deželnih poslancev, da bi blagovolil visoki deželni zbor v svojem zasedanji v pretres to nujno zadevo sprejeti, ter dva nadglednika za vse krčme in gostilne odrediti, moža, vešča, nepristranska s primerno letno plačo, katera I bi kot ,.-. ,H)tovalca krčme nadzorovala ali se vino toči naravno ali ponarejeno, ter sumljiva vina po dotičnih si. županstvih narav-j nost na c. kr. preskuševalstvo v Gorici odpošiljala analizovati; ako se po preiskovanji dozna, da je isto »petjot", proti prestopnežu, krčmarju, oz. prodajalcu, postavnim potoni postopati; takim potom bi se najhitreje ločilo naravno vino od »petjota". Da pa ravno sem tu nasvetoval, da bi se zaprečila ali vsaj omejila kupčija »petjota*, mi je prišla na misel reč, čemu da do sedaj ne sme vinogradnik oz. posestnik svojega pridelka manj nego 56 lit. na debelo prodati, vprašanje bi stavil si. občinstvu, kje imamo j mero 56 lit. cementovano? Nikjer; torej ako smo morali z dne 1, januarja 1876. sprejeti J vso mero in v težo za ves promet, imenovano metrično, čemu pa moramo še sedaj pri prodaji vina in žganja se posluževati sta-I rega nemškega emerja (vedra). J Tudi v tej zadevi potrebno nam se je I obrniti do naših velespoštovanih gg. deželnih j poslancev, da bi oni o tej prepotrebni zadevi tako ukrenili, da bi srne! vinogradnik oz. po-I sestnik svojega pridelka vina ali žganja 50 j lit. najmanj na debelo prodati, ki se mera hektol, nahaja z deset na deset lit. cemen-I tovana ali pa 50 lit. —• 100 lit. ter tako bi I bilo sploh deželanom ustreženo, ter se tako staro nemško mero is: nažih slovenskih tal j popolnoma odstranilo, radi katere je že marsikateri veliko sitnosti imel, ter še kazen plačal. A bojim se, da bode moj nasvet, prvi kot drugi, glas vpijočega v puščavi, ako se od merodajne strani gospodje ne zavzemajo za odpravo takih in jednakih nepravilnoslij. Deželan. S Pohorja na Štajerskem. — V predzadnjem številu cenjene »Soče" Čitamo, kako so v Ljubljani vsled žtlosti za umorjeno našo vladarico ter ogorčenja nad zločincem prog-nali Italijane. Pri nas v slovenj graški dolini od Dravograda do Velenja, sedaj kar mrgoli italijanskih delavcev, menda so vsi iz »kraljestva", vkvair- j jajočih se z zgradbo železnice, a poleg tega še z drugimi postranskimi posli, radi katerih so ti delavci prava kuga za deželo. Naj povem samo nekaj podvigov teh ljudij, — katere sem čul iz verodostojnih ust. Da so Italijani ubiii po noči, ko so prišli krast, šla.- j cimarja v SL Lenartu pri Mislinju, to so menda poročali že naši časopisi; nisem pa čital, da bi bili še poročali v onih ženskah, treh po številu, ki so prišle tem brezbož-nežem v kremplje, od katerih so dve morali z lica mesta odpeljati v bolnišnico, tretjo pa so baje Italijani zabodli in potem na mrtvi pasli svojo samopašnost. Vsakdo strmi nad tem ter se povprašuje: Ali je mar zverina tako zverinska, kakor so te spake v človeški podobi? Da bi se odpravile še večje nezgode, so oblasti dale razglasiti po vsej dolini, da naj se ženske čuvajo ter pazijo, da ne bodo hodile posamezno, da se kje ne pripeti »nesreča". Pa tudi moškim ni varno hoditi brez orožja. Poštni voz, ki vozi med Dravogradom in Velenjem mora baje spremljati žandarm z nabito risanico, ker so ga že nekekrati napadli, pa tudi sadeži na polju niso varni pred temi tatinskimi rokami. Celo tako drzni so, da jemljejo teleta in prašiče iz hlevov in če se jim gospodar postavi po robu, pa mu tat še požuga z nožem. Mogoče, da pride Se tako daleč, kakor je prišlo na Dolenjskem, kjer so Italijani požirali poslopja onim kmetom, kateri so si drznili braniti svoje pridelke na polju, kajti oblast, kakor se razvidi iz njenega razglasa, se čuti bodisi preslaba, di> bi vslrahovala okrutneže, ali pa je nalašč premehka, da ne bi razgalila teh členov »avite eolture". Ker pa ti podvigi vpijejo že za maščevanje do neba in ker še čas zgradbe vtegne nekaj časa trajati, bi se utegnilo zgoditi kaj takega, kar bi škodovalo Italijanom, v prvi vrsti p'i našim Slovencem. Zato bi morale poklicane oblasti ob sedanjem času, s primernimi odredbami poskrbeti, da se vzdrži red ter se zabranijo vsaki nemiri. Pa tudi on, ki je najel to sodrgo, ter domačinom odtrgal kruh izpred ust, bi zaslužil kar mu tiče, in mislim da ga vsaj naši gg. poslanci opozorijo na to, da kdor seje veter, zanje vihar in da Slovenec le nekaj časa nosi žuleč jarem, potem pa se ga otrese, naj ga to stane kolikor hoče. Ako se ti delavci, ki že letos povgro-čujejo toliko gorja, vrnejo semkaj še v bodoče leto. pa smemo res reči, da njihov najemnik ni boljši, nego so oni sami, kajti ako mu je všeč to, kar doprinasajo te barabe nad našim ljudstvom, potem ... potem ... nuj pripiše samemu sebi s svojo drhaljo vred, ako se mu pripeti morda s časom kaj neljubega ... Vam, dragi naši bratje v solnčni Gorici, pa naj služijo te vi >hcg v dokaz, da I sedaj že tudi tu na Štirskem poznamo sadove znane „avite eolture*. ki pa so takšni, da se mora zgražati nad njimi vsak, kdor ima še kaj človeškega na sebi. Verjemite nam, da Vas iskreno pomilujemo, da morate živeti v takem sosedstvu, katerega smo mi tukaj v tem kratkem času že siti do grla! Domače in razne novice. Deželni zbor goriški. — Splošno žalovanje, katero je bilo nastalo po celi državi J vsled nenadne smrti cesarice Elizabete, je pripravilo naše slovenske poslance, da so se odločili iti v deželni zbor in sicer k izja- I vama žalosti radi umora cesarice J in pa udanostne adrese. j Včeraj popoludne ob 5. uri je bila iz- java žalovanja po pokojni cesarici. V deželno zbornico so vstopili najprvo j slovenski 'eželni poslanci ter zavzeli navadne prostore, ^a njimi je prišel nadškof in knez dr. Jak. M i s s i a z dež. glavarjem Fr. grof. tCoroninijeni in zastopnikom vlade dvornim svetnikom Bosizijem. Nadškof in knez je stopil naravnost k slovenskim po- I slancem ter pozdravil najprvo Alfreda grofa Goroninija in za njim so se mu vsi drugi predstavili; vsakemu je segel v roke. Vsi poslanci so bili v črnih oblekah ter so vstali, ko je pričel dež. glavar govoriti. Govoril je o napadu na cesarico, o pre-britki izgubi, katera je zadela Avstrijo in vse njene narode. Govor seveda je bil italijanski najprvo in po večjem delu, slovenski je govoril dež. glavar samo par stavkov in še te je čital s papirja pred seboj, čeprav vemo, da dež. glavar, ki je ob jednem slovenski župan, prav dobro zna slovenski, in bi bil torej lahko govoril in ne samo čital! Zaključek samo italijanski. Žaijenje slovenskega naroda se torej nadaljuje v goriški deželni zbornici in pre-ziranje našega jezika, katero je ob jednem preziranje slov. poslancev in naroda, kateri zastopajo, se je zopet pokazalo in to celo v tako svečanostni seji. Grešilo se je zopet na račun slovenske dobrohotnosti in tako pojde menda dalje. Poslanci vidijo, kaj jih čaka! Občinstva je bilo navzočega mnogo, večina so bili Slovenci. Seja je trajala četrt ure. Ko je dež. glavar končal svoj govor, se je približal nadškof in knez laškim po-slancctin, kateri so se mu po vrsti predstavili. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu bo udanostna adresa. Seja utegne biti zanimiva. Cesarju se odpošlje sožalna brzojavka. Imenovanju. — Pristav na kaznilnici v Kopni, Andr. Pesek, je imenovan kontrolorjem istotarn. Dosedanji vodja okr, glavarstva v Poreču in iiamestuištveni tajnik, Al, L a s c i a c, je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. 0 sluvnostlh na Sv. Gori je nam nekdo poslal še to poročilo: »Ob 0. zv. 5. t. m. je dospel premi), uadšk. do stopnic; kjer je stul slavolok, krasno o k i ti č a n z lepim napisom, kateri se že zdaj vidi, kakor popotniki pripovedujejo. Napis se glasi: Na gori Marij ni, pozdravljen srčno, Nam knez miiostljivi! Vrhu tega pa: »Dobro dosli!" Spremljan v obilnem številu se je podal po lepo popravljenih in olepšanih stopnicah do kapele Sv. Frančišku. Po kratki molitvi je obiskal cerkev Malero Božje, kjer je bil kmalu potem tudi blagoslov. Zvečer je bila razsvetljava na vrtu in okoli cerkve, da so je videlo od vseh strani j. Pri večerji je bilo dl č. duhovnikov. Drugi dan so bile slovi snosti, kakor so že listi sporočali: Opoldne je bilo pri obedu 15 č, g. duhovnikov, potem pevci in pevke. Pri mizi je bil premih g. nadškof jako zadovoljen, kar se mu je bralo n.i obrazu. Med \bedom je bila prva napitnica Č. g. monsignor Alpi-ja v lat. jeziku, za katero so se mu premih knezo.iadškof zahvalili v slovenščini! Drugo napitnieo je napravil preč. g. A. I*., vodja svetišča, v slov. jeziku, deloma v verzih, deloma v prozi. Kne:>.»»-nadškof se je zahvalil prav laskavo in prijazno g. vodji. Po blagoslovu je odšel prem. g. knezonadškof z veseljem, tako, da si je obdržal globoko v srcu spomin tega dneva". Pretekli teden je bil teden žalosti, ob jednem v naši biiži ii tudi teden demonstracij, katerih ne moremo odobravati, ker rode zle posledice, a pretekli teden je bil tudi čas nepotrebnega strahu. Naše redarstvo — tako se sploh govori — je dobilo neko anonimno pismo, v katerem je bilo povedano, da Slovenci name-| ravajo udreti v Gorico. Vsled tega so stražarji imeli službo noč in dan, pričakujoči, kedaj in odkod pridejo okoliški Slovenci — ali ni jih bilo. Pač, govorili so na rudarstvu, | da so hoteli udreti, da so bili že na Sol-! kanski cesti, ali da jih je zavrnil neki gospod — kateri se je pred par dnevi poslovil i iz Gorice ~ in še več drugega. Neki višji »guardia* je bil celo tako uljuden, da je označenemu gospodu lepo zaupno na uho pošepetal na cesti, da njega smatrajo kot rešitelja iz zadrege. Ko smo Culi to vest, smo se prav iz srca smejali najivnosti prizadetega uradnika ~ jurista, ob jednem pa smo se spomnili, da morejo v položaju iz vestni gospodje imeti slabe vesti. Zakaj, že vedo! V Kaištelju je nekdo v soboto popoludne na večer, ko so v znak žalosti gorele sveče po oknih, postavil na svoje okno italijanske barve. Ljudje so jeii mrmrati, ko so to videli in kar nakrat jih je bilo več skupaj. Nastal je šum in izzivač je hitro potegnil svoje italijanske barve v sobo, ker se je vendar zbal zbrane množice. J Niti o takih prilikah ne mirujejo, celo i v takih trenotkih demonstrujejo in dražijo občinstvo. Če se pa kaj zgodi, igrajo ulogo nedolžnih, lažejo, in uradno preiskovanje takih in jednakih rečij se skonča navadno tako, kakor bi se ne smelo. Na Placutl neki dan v preteklem tednu žalosti so peli pod črno zastavo »Miserere* ne v znak žalosti, ker javni trg ni prostor zato, nego iz tiste znane porednosti, katera J tako lepo diči sinove »avite eolture*. In tisti J »miserere* — pevci niso bili samo poulična mlečnozoba fakinaža, temveč tudi odraščeni. Pa na Placuti je varno, tam se jim ni potreba posebno bati, da bi jih kdo zasačil. Slovenec, ki je tako početje videl, se:je zgražal in tudi mora ogorčiti vsakega, kdor ima le še količkaj človeškega čuta v sebi. Demonstracija ali kaj? —• Prijatelj našega lista nam piše: »Sprehajajo se dne I 16. t. m. po mestu, som naletel v ulici Mat- tioli na neko hišo, kjer so bila skoraj vsa stanovanja odičena z žalnimi znaki. V prvem nadstropju iste hiše pa, kjer baje stanuje neki dostojanstvenik, je bil hodnik na ulico ves zagrnjen z belimi rjuhami mesto z žalnimi znaki in sicer od ranega jutra do pozne noči. Čudno se mi zdi, da se je omenjeni hodnik rabil ravno isti dan za sušenje perila, ker ima ista hiša dosti prostora za to v ozadju!'' »Sentliuella" v 'soboto ni- izšla, - V sredo, je biia »macehina" v tiskarni markija tako pokvarjena, da niso mogli pritisniti Črnega žalnega znaka na list, no, v soboto.pa, je , macehina" menda same žalosti odpovedala svojo službo in .Sentmellca" ni mogla iziti. To so tičkil V takih dnevih Je težko pisati: tako še ne sme, tako ne gre/najbolje,' če se »macehina* polomi........ Italijani se maščujejo, — Znani K. Valentinuzzi je odpustil ne^-ga svojega delavca B., Slovenca, ker je ta baje rekel, da bodo Sle venci na Goriškem tudi šli proti Italijanom. Cujemo, da so tudi 3 drugi laški gospodarji odpustili 3 slovenske delavce. Strah, nepotreben strah se je polastil razne gospode preteklo sredo, ko so vojaki odkorakali v Nabrežino mirit izgrednike. Neki visok go-i ad je -- kakor se nam pereča — tačas v kavarni »Teatra* rekel: Ubogi mi, kaj storimo brez vojakov! In vendar je bilo vse mirno in tudi bati -» ni bilo nikakorštiih izgredov, katere bi izvestna gospoda kaj radi videli, da bi mogli potem udrihati po Slovencih še bolj. V Gorici je vse mirno, za kar gre priznanje Slovencem. Tisti visoki gospod ni imel črne zastave zunaj, čeprav bi jo bil moral bas on jeden prvih razobesiti. No, strah je pomagal, drugo jutro je že visela na njegovi hiši. O dogodkih r JDerliiu imamo dostaviti, da gospod Ples je prejel drugi dan po dogodkih brzojav od dr. Piccolija, predsednika »Lega nazbnale*, s plačanim odgovorom, naj mu pove, ali so izgredi v Deviuu, Gosp. Ples je na to iz uljudnosli odgovoril, česar se mu ne more tako šteti v greh. (Prvotno poročilo v naglici je bilo nekoliko dragače. Ur.) „Piccolo* opisuje z lažmi jako na dolgo in široko, kako so napadali šolo .Lege" in pravi tudi, da je hlapec Plesov preskrbljal izgrednike s pripravami, da so mogl< poškodovati poslopje, kar pa je vse laž. Iz Črtilške žnpaiiije .se nam javlja, da čuvajo orožniki Mulifi-evo kovačijo v Nabijali. Med ljudstvom se sicer res čujejo ogorčene govorice proti tamkajšuim Italijanom, a izgredov se ni bati. Govori se, da hočejo iti nekateri razumnejši možje v kovačijo, da Italijanom svetujejo, naj s«> odpravijo v svojo Jacno domovino, ker v drŽavi, kateri je njihov rojak umoril presvetlo vladarico in mater, nimajo ničesar opraviti. — V nedeljo popo-iudne je odšel v Batuje oddelek vojakov. O kakih izgredih nam še ni nič znanega. »Piceolo* že govori o izgredih v Ba-tujah - Vrtovinu. Njegov goriški poročevalec mu poroča, da so bili v nedeljo izgredi proti Italijanom! Glede na lo prijavljamo, da smo dobili včeraj v jutro in opoludne 2 pismi od t?-.., v katerem nam prijatelj poroča o splošnem odporu proti Italijanom, a o izgredih ne ve nič. Dostavlja, tla nam sporoči, ako se pripete izgredi. In drug mož je bil pri nas, pa o izgredih tudi ni nič vedel. ,Piccolo", oziroma njegov poročevalec, zopet laže v prilog Italijanom proti Slovencem l Obravnava radi tatvine pri Mosrtu, kateri prvi del se je vršil, kakor smo svoje-časno poročali, pred tržaškimi porotniki, nadaljevala se je minoli petek in soboto pred tukajšnjo c. kr. okrožna sodnijo. Razpravo je vodil sodni svetnik Zdrrer, prisedniki so bili sodni svetniki Del Ara, Covaeig in pl. K u h a č. e v i c\ zapisnikar dr, S e i t z. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik Vidulieh, Moseta dr. Forlani iz Splita. Sokrivde tatvine bili so obtoženi Josip Grasseviz, njega hčer Eleonora B l a r z i n o, žena tajnika goriške trgovinske in obrtne komore, ter Ana F r a n e o v i g. Prva dva zatoženca je branil dr. Graziadio Luzzatto, zadnjo pa dr. Ličen. Razprava se je pričela s preslišanjem Ane Francovig, katera je bila svoječasno postrežnica pri skupaj stanujoči!« družinah Grasseviz in Blarzino. Preteklo jesen pokliče jo nekega dne Eleonora Blarzino, da bi zastavila uro, kajti ona ima potrebo denarja, ker nje mož, ki ima neko ljubico, ne skrbi zadostno za družino. Pri tej priliki ji pokaže tudi pečo blaga, katero je dobila od svoje sestre Ane, naj bi jo prodala. To je bil začetek, potem je Blarzino Francovig-evi vedno kazala vzorce krojnega blaga, katero da je dobila iz Brna. Francovig je pridno prodajala in denar proti izročala. Ana Grasseviz bila je skoraj vedno navzoča, ko jej je Blarzino blago izročala. Ko je Franeovig denar za prodano blago Blarzini izročevala, bil je včasih tudi mož zadnje navzočem Ko je Francovig že slišala govorico, da je blago, katero ona prodaja iz Mosetove zaloge, sli Eleonora Blarzino in nje sestra Ana Grasseviz potrdili, da blago nista dobile iz rok Mosetove hčere Karmele. Ker se je branitelj dr. Luzzatto vedno vtikal v preslišanje, zahteva dr, ^Forlani po § 245, dfl branitelj ne sme brez dovoljenja predsednika staviti vprašanj in ta le po predsedniku samem. Eleonora Blarzino izpove jokaje, da ni mogla vedeti, da je blago vkradeno, zanika vsako sokrivdo ter vali vse na Francovig, katera jo radi tega osorno penovno zavrne. Blarzino pravi dalje, da je Francovig, ki je prejemala od nje le dobrote, epileptična, enkrat, da se je vrgla v njenem stanovanju na tla in se slekla. Francovig odgovori, da ni nič res, kar trdi ona. *Se prepirate še dalje mej seboj.^Blago.itajtfeao v stanovanji Blarzine, je cenjeno na 477* gld. Giuseppe Grasseviz, oče Eleonore Blarzino, krojač, popisuje svoje stanovanje v Mosetovi hiši, v prvem nadstropju, v Raštelu št. 7, ter pravi, da mu ni nič znano, kaj je delala njegova hčer' Ana, kajti ona je bila, pravi, gospodinja. Pripoveduje, kako malo on potrebuje, četrt in pol vina, na večer igrajo, ako je prilika, briškola. Med izpovedjo se vsaki hip obrne do svojega braniteija dr. Luzzatto. Ano Grasseviz je dovedel orožnik iz kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem, kjer dostaja od tržaške porote jej prisejeno kazen S1/* leta radi tatvine pri Mosetu. Kriči na hodniku in noče priti v sodno dvorano. Po njo gresta dr. Luzzatto in predsednik Zorrer. Vstopi s teatraličmim patosom in se ves čas preslišanja vede kakor kak pojaco. Je debela, prav dobro rejena. Predsednik jo posvari, naj govori kot priča resnico, ako noče biti preslikana, jej je prosto molčati. Izpove naslednje: Karmela Mose ji je dajala blago za prodajo, ker je potrebovala denarje, da je pošlje svojemu zaročencu v Gradec. Mose o tem ni nič vedel. Francovig ni nikdar povedala, da je blago iz Mosetove trgovine. Tudi zadnjo pečo, katera je zmanjkala iz zaloge, ji je dala Karmela. Nato vstane dr. Forlani in konsta-tuje na podlagi izlražnih zapisnikov, da je la trditev nemogoča, kajti zadnjo pečo, katero je vkradla Ana Grasseviz med 2G. in 27. januvarjem t, 1., in ki se je dobila zjutraj zadnjega dne v njenem stanovanju, ji Karmela Mose ni nikakor mogla dati, kajti ta je legla dne 2(». januvarja popoldne ob 5. uri radi bolezni v posteljo in je bila 27. januvarja ob 8'/2 zjutraj, ko je bilo vkradeno blago že najdeno, še v postelji. Obravnava se ob l2'/k uri udloži do 4. ure popoldne. K popoldanski obravnavi Eleonora Blarzino ni prišla, nje branitelj pove, da ne radi bolezni. Prvi jo pod prisego preslišali gospod Jurij M o s e. Pove, kako je napravil zalogo blaga v prvem nadstropju svoje hiše, kako mu je Grasseviz odstopil ono sobo svojega stanovanja. Zagotovi, da se na poštenost svoje obilelji popolnoma zanese, njegova hčer Karmela ni dala Ani Grasseviz nič blaga, kakor tudi ni poslala svojemu zaročencu nikdar denarja, kajti, kar je potreboval, mu je poslal on. Tudi. ako bi mu bila hotela denar pošiljati, ni imela potrebe, blago krasti in ga skrivaj prodajali, kajti vzela bi bila lehko denar iz blagajne v trgovini, kar se pa ni nikdar zgodilo. Ko je prišla tatvina na dan, prašal ga je dr. Marani po dr. Pi-naucigu, koliko zahteva za svojo škodo. 4000 gld. Josip Grasseviz pravi vmes, da je Mose abuggiardo",da hoče vreči dve družini v „rcmengo* in zakriči slednjič »porco!" Predsednik ga resno opomni. Francovig potrdi, da je vse res, kar govori Mose. Vodja Mosetove trgovine gosp. Ivluard S c o m i u .i pove, kako se je prišlo tatvini na sled. V zalogi v pr\vm nadstropju so našli skoro vsaki dan nered, slednjič so zapečatili 7. vrvico vrata, katera so vezala zalogo z stanovanjem družim' Grasseviz. 27. januvarja t. 1. bila je vrvica na eni strani odtrgana in lo je dokaz, kam je blago zginevalo. Potem so bili zaslišani policijski nad-komisar G o n t i n, policijski kancelist S c h a-m a n e k, ter stražarji G I o b o č n i k in B u 11 i g n o n, kateri so izpovedali, kako so se vršile hišne preiskavi pri Crassevizu, Blar-zinu, Francovig-evi in drugih osebah, ko so od zadnje blaga kupile. Druge priče so izpovedale, da jim je Francovig, prodajaje blago, rekla, da je iz Brna, Dunaja, Trsta ali Tirola. Nadaljne priče Maks Sever, Ernest B e r b u č in druge so govorile slovensko ter pojasnovale zadevo. Dr. Luzzatto je prašal dr. Forlanija, ako razume ta jezik. Odgovoril mu je da, in še nekaj drugega. Obravnava se pretrga ob 7'/» uri zvečer in se je nadaljevalo drugi dan v soboto dopoldne, h kateri zopet ni prišla Eleonora Blarzino. Gttali so se razni zapisniki, iz katerih je razvidno, da je Mose oškodovan s 1042 gld. Poklican je bil kot priča še knjigotržec Wokulat radi neke obleke in neke preozke srajce, pri čemur je dr. Luzzatto s svojo trditvijo zopet pogorel. Mej mnogimi prečitanimi zapisniki nahajalo se je tudi poročilo poštnega urada v Gorici, v katerem je natančno navedeno koliko vrednostnih pošiljatev in priporočenih pisem je šlo iz Gorice na naslov zaročenca gospodične Karmele Mosetove v Gradec. Vse take pošiljatve je dal gospod Mose na pošto, kakor je že sam pri zaslišanju izpovedal. To je najboljši dokaz, da njegova hčer ni poslala svojemu zaročencu niti novčiča in da je toraj trditev obsojene Ane Grasseviz, da je Karmela jej dajala blago in da je zaročencu denar pošiljala, iz trte izvita in ne- sramno obrekovanje, kakoršnega se mora izmisliti U. moralično popolno propala oseba. Z prečitanjem zapisnika in zaslišanjem Wokulata je bilo izpraševanje dokončano ter je pričel govoriti državni pravdnik približno tako: Vrednost vkradenega blaga je večja kakor je cenjena, kajti n,urajo se pri tem razni trgovski obziri vpoštevati. Po daljšem razmotrivanju vseh okolščin pride do sklepa, da je Mose oškodovan približno s 1400 gld. Ana Crasseviz je začetka pripoznala, da je blago kradla, potem pa je to izpoved preklicala - taje vsako tatvino. Iz vsega se vidi, da Karmela Mose ni kradla in iz dopisa poštnega urada je razvidno, da svojemu zaročencu ni nikdar denarja poslala. Prava tatica je le Ana Grasseviz, tudi če so jo tržaški porotniki spoznali krivo le sotatvine. Dalje pravi, da je Eleonora Blarzino glavna sekrivnica, ker je držala sestri Ani Crasseviz roko, katera je bila vedno pri nji in je tudi večkrat pri nji spala. Nezmisel je, ako se trdi, da Blarzino za tatvino svoje sestre ni nič vedela, kakor je nadkomisarju Gonlinu pri hišni prejskavi vse tajila, da nima nič blaga skritega. Še-le, ko ji je ta strogo zažugal, se je nekoliko odkrila rekoč, da je v njenem stanovanju najdeno blago kupila deloma pri Musini deloma pri drugih trgovcih. Tudi je neumljivo, kako bi bila mogla Blarzino kupiti toliko blaga, ker se družina nahaja v slabih gmotnih okolščinah. Francovig je hodila k Blarzini po blago, katera se je delala kakor lastnica njega, je Francovig kregala, ako je prodala kak komad preceno. Tudi sama Blarzino je prodala več blaga. Ana Francovig pravi, da je mislila, da je blago iz Brna, akopretn je morala vedeti, da je po nepoštenem potu dobljeno. Izpovedbe več prič dokazujejo, da je Francovig sokriva in to temveč, ker se je tudi na njenem stanovanju našlo mnogo skritega blaga. Tudi pri Josipu Crassevizu se je našlo vkradenega blaga, on je bil hišni gospodar, je moral to.-ej tudi vedeti, kaj se nahaja v njegovi hiši. Dajal je narejeno obleko v zameno za čevlje. Zahteva, da se zatoženci obsodijo po § 186 in sicer na večjo kazen. Na zahtevo dr. Forlanija se obravnava ob 123/4 uri pretrga do C. ure zvečer, kar dr. Luzzattu vidno ni bilo prav. Dr. F o r l a n i: Eleonora Blarzino zna brusili dobro jezik, da jo morala vzdrževati družino, ker od moža ni dobivala dosti sredstev. Kriva pa ni, kakor je drž. pravdnik jasno dokazal samo ona, ampak tudi njen mož. Blatili sta že prej in tudi sedaj Ana Grasseviz in njena sestra Eleonora Blarzino družino Mosetovo in posebno njega edino hčer. Ana Grasseviz je zlobne narave, ker krivem obdolžuje nedolžne, kar sta ne-* )vrg|jivo dokazali dve priči, kakor tudi njeno ...žnjivost. Popiše natančno tatvino in kako se je vršila. Mose je dobra duša, so je zanesel na Crasseviz-evo družino in jo družinskemu očetu vse veroval. Eleonora Blarzino je v primer svojemu stanu in svojim dohodkom razvijala prevelik luksus. Ena sestra je kradla, druga se je lišpala, sploh je vsa družina živela od drugih dohodkov. Dobila se je v stanovanjih zatožencev cela zaloga vkradenega blaga. Mati je prodajala, hčer je zapisovala, mož, ki ni obtožen, bil je pa blagajnik. Izpovedi javnih organov so dokazale krivdo Blarzine, posebno policijski nad-komisar Gontin. Eleonora Blarzino in njena sestra Ana Crasseviz sta popolnoma histerični, obe vedno lažeti in si izmišljujeti vse mogoče, da bi se pokrile. Krivdo Francovig Ane je tudi že dokazal državni pravdnik. Josip Grasseviz se postavlja kakor „cavaliere senza macehio". (Ta zakriči vmes „bugia", dr. Graziadio ga tolaži). Sploh je kradla cela družina Grasseviz, kar je jasno, kakor je malo kedaj dokazalo, zahteva torej zadoščenje. Geta družba je solidarno odgovorna ža škodo napravljeno Mosetu. Dr. Ličen je na dolgo a tiho govoril, tako da se njegova izvajanja niso skoraj nič slišala, samo to se razume, da olajšuje krivdo Ane Francovig. Ako bi bila ona obsojena, naredilo bi to, nasprotno trditvi drž. pravdnika, slab vtis na občinstvo. Ako je kaj zakrivila, bila je že dosti kaznovana s tem, da je bila veliko časa v preiskovalnem zaporu. Dr. Luzzatto je govoril — kakor navadno. Ko je končal, viknilo mu je par njegovih sovercev „bravo!" Državni rravdnik reče, da noče ponavljali vsega govora tega braniteija, ter le omeni, da je bila Francovig zastopljena z Blarzino. O vrednosti vkradenega blaga hoče dr. Luzzatto vzdrževati neko posebno teorijo. Dr. Forlani kratko replicira in omeni neko »gelosia Cavallina" in reče sodnikom, bodite pravični, pa bo vse dobro. Ob 8% n" je šel sodni dvor na posvetovanje, se vrne črez eno uro in se razglasi sledeča obsodba: Eleonora Blarzino 5 mesecev, Ana Francovig 3 mesece, Josip Grasseviz 2 meseca ječe, vsi po eden post na mesec. Solidarno morajo vsi plačati sodne stroške in dr. F o r I a n i j u 70 gld. Oba dni je bila dvorana natlačeno polna. Med poslušalci je bilo posebno veliko žensk in Židov. Navzoči so bili tudi odvetniki iz Vidma, da o goriških ne govorimo. Regulacija uradniških plač" je do-gnana reč in sicer stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1. Povišanje bo stalo več za 13 milijonov gld. na leto. Regulacija se je imela prvotno izvršiti z decembrom. Na sv. Gori prodajajo mošnjičfce z ru~ dečo-belo-modro zastavo in z napisom: „Ži-vio Slovensky\ Prodajajo pa tudi razne podobice, sličice itd., a vse v grozoviti slovenščini; molitvice so sestavljene v neki mešanici vseh,slovanskih jezikov, da strah obide človeka, ko to čita. Ali ni na pristojnem mestu nobenega človeka, ki bi odpravil take nepravilnosti ? Z Bogom! kličem vsem cenjenim naročnikom tiskarne, prijateljem in znancem, s katerimi se nisem mogel osebno posloviti pri svojem odhodu iz Gorice. V Pulju, 20. septembra 1898. Josip Krmpotič", poslovodja .Narodne tiskarne", A. Gabršče'k. Iz Kobarida. -- Letni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Kobaridu bo dne 29. septembra ob 2. uri popoldne v gostilni pri g. Mašeri. Vodstvo. Pri nikaki rodbini ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč; Dr. H o s a balzamza želodec in p ražko d o-mafce mazilo. Ista se dobita tudi v goriških le« karnah. Razgled po svetu. K položaju. — Dinastiški čut po celi državi se je v dnevih žalosti zopet mogočno dvignil na površje. Cehi so izdali klic po miru in nemški listi so hiteli zatrjevati, da bo slovanskemu klicu sledil nemški jek. Do-sedaj ga zaman pričakujemo, pač pa se ob-strukcijski listi zopet oglašajo, da treba izbojevali narodnostne boje do konca. Grof Thun je prve pojave dinastiškega čuta začetkom jubilejnega leta zamudil porabiti v svojo svrho, morda zamudi tudi sedanjo priliko, katera zahteva na svojem mestu previdnega in odločnega politika. Vest o napadu na italijanskega kraljeviča, katero smo priobčili v „Primorcu*, po poznejših poročilih ni resnična, tes pa je, da so aretovali baš v tistem času, ko je potoval kraljevič, na Koroškem nekega anarhista. Razgled po slovanskem svetu. O zadnjih Izgredih v Trstu pravi „Die Information": ?V Trstu je lam vladajoče in samosilno italijanstvo postopalo s slovenskim prebivalstvom v mestu in v okolici vedno tako, da sicer ni mogoče opravičiti, ali umevno pa je popolnoma, ako so ljudstvo upre ter stori kaj nezakonitega proti Italijanom, italianissimi v Trstu igrajo vlogo razžaljenih ter zahtevajo odstranitev policijskega ravnatelja. Morda se jim to tudi posreči — v Trstu in v Primorju je vse mogoče". Poziv! Zavod sv. Nikolaja je že pričel s svojim delovanjem, da-si je urejen še-le za silo, kajti nedostaje mu sredstev, da bi mogel že v začetku vse tako urediti, kakor zabava njegov namen. Upamo pa, da se to dobrodelno podjetje malo po malem ojači, da bode zamoglo vstrezati potrebam brezposelnih deklet. Da nam je ta zavod sila potreben, kaže že to, da se je že več deklet iz Primorja, Kranjskega in štajerskega priglasilo, med temi tudi take, ki nimajo nikakih sredstev, da bi se preživite. Kdo naj v takem slučaju obvaruje še nepokvarjena bitja, ako ne primerno zavetišče? Ker pa zavod potrebuje, posebno v začetku svojega obstanka, vsestranske pomoči, se prosijo vsi rodoljubi in rodoljubkinje, da nam priskočijo na pomoč, bodisi da pristopijo kot udje zavoda ali nas podpirati blagovole kako drugače. Pret. nedeljo, dne 18. t. m„ je imel naveden zavod svoj prvi občni zdor v prostorih ^Tržaškega podpornega in bralnega društva" ulica Stadion št. 19, I. Dnevni red je bil: 1. Nagovor začasne predsednice, 2. prečitanje pravil in poročilo začasne tajnice, 3. vpisovanje novih udov, 4. posamezni predlogi, 5. volitev novega odbora. Poročilo sledi. Cesarjeva zahvala. — Župan Hribar je prejel od c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko nastopno naznanilo: Njegovo e. in kr. Apostolsko Veličanstvo je vsled razpisa Nj. Ekscelence c. kr. minislerskega predsednika kot ministra notranjih stvari j ddo. 1. septembra letos št. 6927 blagovolilo najmi-lostneje dovoliti, da se 472. na županskem shodu zbranim slovenskim občinskim pred-stojt.ikom za poslano udanostno brzojavko sporoči Najvišja zahvala. „STeza slovcaskih posojilnic" v Celji namerava izdati tudi letos »Letopis", sličen lanskemu letniku, obsegajoč pa le statistične podatke vseh slovenskih posojilnic. Ker je tako gradivo ne le samo v marsikaterem ožim važno in podučljivo, ampak naravnost potrebno, uvrstili bi radi v isto vse slovenske in istrsko-hrvaške posojilnice brez izjeme in ne glede na to, ali so član zveze ali ne. Vkljub večkratnim prošnjam pa nam iz nam neznanih vzrokov še do danes ni bilo mogoče dobiti računskih zaključkov od nekaterih denarnih zavodov te vrste. Obračamo se zaradi tega tem potom do dotičnih slavnih načelslev posojilnic in hranilnic t. vljudno prošnjo, d.t nam pošljejo po eden ixvod računskega zaključka za poslovno leto 1897. vsvrho sestave statističnih tabel, za kar jim bddemo t imenu dobre stvari hvaležni. Ob enem nam bode zelo vstreženo, ako nam pošlje vsak zavod, kateri tega dosedaj še ni storil, svoja pravila. Cim bolj nas bodo podpirale v našem nesebičnem podjetji, katero nam nalaga le mnogo skrbi, truda in stroškov, vse posojilnice brez izjeme, tem prej bode izšel „Letopis"; vsako mogoče zakasnenje pa bodo prouzročile le posojilnice same. Na vsak način hočemo navesti v „Lcto-pisu* vse ze poslujoče in tudi one posojilnice, katere so se tekom letošnjega leta ustanovile. Žal nam bi pa bilo, ako bi morsli pri ka-terej omeniti, da nismo mogli navesti računskih podatkov zaradi tega, ker nam vzlic vsemu prizadevanju ni bilo mogoče dobiti od nje računskega sklepa. Vsaka posojilnica dobi potem »Letopis", čim bode dotiskan. Načelstvo »Zveze slov. posojilnic" v Celji. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega soCutja ob smrti moje iskreno ljubljene soproge oziroma sestre in hčere Friderike Malik, rojene Makovie, kakor za častilno mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k poslednjemu počitku, za poklonjene vence in za milo nagrobno petje štur-skih pevcev, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali splošno sožalje, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči rodbini. Nova čevljarska prodajalnica in delalnica Janeza Ušaj na Travniku it. 9 v Gorici priporoča obuvaia iz lastne delavnice *za možke in ženske bodisi za odrasle ali otroke. 4-—2 Pozor! Nova puškama Anton Saunig-a v Gorici, Vrtna ulica, nasproti odkritega sadnega trga, v hiši gospoda grofa Thurna, prevzema vsa v pttskarsko stroko spadajoča dela kakor: vsakovrstno popravo pušk, samokresov, prenarejanje starih pušk na vsaki novi zistcin. V zalogi ima vso lovske potrebščine. Priporočevaje se gospodom lovcem v mestu in na deželi kot špecijalist v tej stroki, v blagohotno podporo, zagotavljam točno in solidno postrežbo poleg najniže mogočih cen. S spoštovanjem Anton Saunig 225 4—2 puskar špecijalist. DznanHo in priporočilo. Podpisani si Štejem v čast, objaviti slavne« občinstvu, toliko na deželi kakor v mestu, tli *ei kot veliko let stanujoč na Haeuti, prevzel ključavničarsko delavnico v ulici Vclturini pokojnega Fjtika Košuta ter priporočam za obilno obiskovanje. S spoštovanjem Andrej Mlklus, »; r> ključavničar. Anton Pečenko Via Giardin« H briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. po železnici na Dostavlja na iloni in razpoMlj vse kraje avstro-ngerske monarhiji litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Cona zmerno. Pottfožb« poitoia. id. Pavlin v lorici v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gostilne ,Kolega zajca' priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nadrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv. črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšele) za šopke, papirja v vsakih barvali za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Wm- Vse po nizkih cenah!!! •"*(¦ Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom — pa Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljska in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za Igro. Podružnica je: v ulici Parcar &&, *© v Podturnu. Postreže ves'r ;n po zmenil cent. Goriško pivo! (na GoriiČeku li). Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uiežano izvozno, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih I»o Vi- V*. '/* >;» V« H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljSal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: Žutečki hmelj in hauažki ječmen. 0 26 13 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zairolovljam, najtoplejšo postrežbo. Z najodiičnejšim spoštovanjem Fr. Wanck, pivovar. P Slovenci in Slovenke! H Prava psjr* kava družbe sv. Cirila in Metoda, WIM L2 katero dobite v vsaki prodajalnici, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali C3 .mlečni kavi, ako jo k isti rabite. t>- je sploSno, že 30 let znano domača zdravilo. katero pospešuje fek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanjtt ojaf-tije prebavne organe in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S poŠto 20 kr. več. je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Pozor! V8i de" 2al,"J' v-g^^pg^ so zaznamovani s zraven ['"J^tfgm* '^ŠjUBSUr priznano zaščitno znamko. Glavna zalaja: Lekarna B. FHAESEB-ja wprl črnem orlu"vPragi, Mala sirana, na voglu Spornerove ulice I potem v Gorici v lekarnah Cristofolettl, Gliubich, Poutoni in pl. Gironcoli. _ _gP^J>ne^jm|»ojiljjiiij^pL pofitl. — Zaloga v vseh lekarnah Avatra-Ogernke. ""*q| f^5*| Anton Potatzky v Gorici. Na sredi IlaStolJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliSče nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojača in čevljarje* Svctinjlcc. — Kužni tcucI. — Masne knjižice. Sišna obuvaia za ?se letne zase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Krojaški mojster FRANC ČUFER Y Gorici v ulici sv. Antona štv. 1, in na deželi, posebno p« učencem ljud- j\' skiii in srednjih Sol za obila naročita. j~ Teodor Slabanja srebrar v Gorici, utica Morelii 12 I>ri|iniii4'.i »elefastltl tliihovSoinl in cerkvciiim |>r«il-Htnjuikoiii svojo deluviiifo zri iztli:l«vui:je cerkvene posode in orodja. Staro |il:ih'f |iojti;ivi, pozlnti in posi-rlirl v obilju po najnižji coni. Da si pu zuinoi-ejo tudi l>.)ij revno cerkve narurllict- •¦i«'^a tovia-kei/.i lilat?a, vdajSnjc jim lo /.(jorej tiiu»:nt .li h tem, da jim je pripravljen napravljuti lt!ii(?i>, akn mu potem In izplii'*m>jn na oluoke. CHu-oke r-i pa pr«M\ p. n. posumil »arorevalec sain lahko dolui-i. 1'oSilja vsako IiIuiji-"ilniue prosto! Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železni mi obruči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v Iriši na Frane Jožefovi cesti št 9. pri g. L. Sternn. q^ 10„ r, ^ Usojam si slavnemu občinstvu, nazna- ^ 4^1 niti, da prevzamem in izvršujem točno |L§ «g: 1'oSiljatve v omotih po 5 K. oddajam ^ "•^ po poŠti, one od 30 K. m prej pa po že- gjw ^jj leznici s povzetjem. '$+ «S Take pošiljelve se izplačajo vsakomur, fji ^J posebno p. n. gg. krčmarjern, družinam in §» «§^i onim, ki rabyo za dom različne jestviae ali S* «g žele o rasnih prilikah nabaviti si specijali- @L *g|. tete, katere se na deželi ne dobi, ali pa le Sj 4% zelo ('ra^o, n. pr. morsk« riba in raku, &t> & avai« »adje, fino olj« Ud. ^ <| Glavni moj namen je razpošiljati g& *^ dobro blago in po nizki ceni. |f <|~( Cenike dopoSljem ratlovoljno in brezplačno. ^ jpj Za p. n. gg. trgovce imam poseben Sr «gi cenik in zamorem dajati blago po tako g* <^ nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva posredovanja. Z odličnim spoštovanjem EriH'8