14. številk*.
SMT Posam&xnm ityrilk» gt&ne 12 v.
Maribor, dne 4. aprila 1918.
52. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
It i,^ . m- ve,ja ,s Postn™ vred « v Manboni s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, po leta 4 K in za četrt leta 2 K. - Naročnina za Nemčijo 8 K, za droge izvenavstrijske dežele 8 K ?d«Lh«di ?sm.P°infP' Piaca na leto smo 7 k - Naročnina se pošilja na: Upravnišho „Slovenskega Oospodarja« v Mariboru. - Ust se dopošflja do odpovedi - Udje „Ltoiiškega tiskovnem drsiva« dobivale Ust brez posebne «.rocnme. - Posamezni Usti stanejo 16 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo -' Uprav^tvo: Koroška «sta šte^5 «prejemi , .	, . . ,	,	naročnino, m s crate in reklamacije.
Za taserate se plačuje od enostopne peUtvrste za enkrat 48 viiu, ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostore stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mala naznanila-______________ _____stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. - Ne za prte reklamacije so poštnine proste.
Hinavstvo«
Sedaj ob Veliki noči se je zopet veliko pisalo in ssovorilo o miru. Ravnotako kakor o Božiču, Tudi tokrat nastopajo gotovi preroki, ki prerokujejo skoraj-šen mir.
Vsi ljudje govorimo in pišemo o> miru. Toda ii vsi ljudje se delimo v dva velika tabora: v enem res In odkritosrčno hočemo miru, v drugem so mirovni hinavci.
Tudi nemški listi in njihovi trabanti kakor so „Stajerc" in „Marburgerca" in celjska „Vahta", se cedijo že skozi štiri leta „ob Božiču in Ve;liki noči" sladkih besed o miru, toda kdo jim verjame?
Kdo verjame ljudem, ki sedaj izsesavajo vsled vojskinih razmer ljudi za milijone in milijone, da so res za mir? Govorijo o miru, toda v njihovem srcu je hinavstvo.
Da naš cesar hoče mir, verjamemo popolnoma in brezpogojno.
Le poglejmo grofa Cernina, ki govori, kakor želi naš cesar, i^mtssii pum*
Izmed avstrijskih narodov si veČina Nemcev ne -želi miru. Ti hočejo vstrajati ob rami Nemčije,
teto .	Kaj ji mar, da milijone in mi-
lijone ljudi pri tem umre!
Mi Jugoslovani hočemo miru. Naše ljudstvo je doprineslo Že velikansko krvavih žrtev za borbo med „slovanstvom in german&tvom", kakor je nemški državni kancelar Bethman-Holvveg označil to vojsko. A vsled pomanjkanja umiramo tudi v zaledju. Nihče ne ve, kaj se godi v Bosni, v Ercegu, v Dalmaciji in v Istri, ker listi tega ne smejo poročati.
Edini, iS je bil od prvega dne do danes vedno le za mir in nič drugega kot za mir, je bil glavar katoliške cerkve Pij in Benedikt. Da bi ga povsod poslušali in posnemali, koliko gorja bi se odvrnilo od človeštva.
Toda so še vedno ljudje, ki govorijo o miru ir mislijo na vojsko. Hinavci!
Kdo je povzročil vojsko.
Avstrijska vlada je dovolila, da se pri nas svobodno ponatiskuje spis nemškega poslanika Lihnovs-kega, v katerem dokazuje, da je Nemčija hotela sedar njo vojsko. Mi smo že v zadnji številki prinesli izvleček znamenitega spisa. Da se je smel pri nas ta spis objaviti, je storila avstrijska vlada državni in dinastični misli mnogo večjo uslugo, kakor si sama misli.
Sicer so naši Nemci že začetkoma nastopali tako kakor da bi trebalo gledati med vojsko le v Be-rolin. Toda Slovani vendar niso bili na gotovem, ali merda vendarle avstrijska diplomacija ni storila kakega pogreška. Sedaj smo na jasnem, da je pritisk prihajal od Nemčije in da se je pri tem pritisku posluževala Madžarov in avstrijskih Nemcev. V odločilnem kronskem svetu so bili najbolj za vojsko madžarski grof Tiszu, zagrizeni nemški domobranski minister Georgi in nemški baron Heinold. Iz tega dejstva je tudi razumljivo, zakaj Nemčija tako dosledno podpira madžarska stremljenja in zakaj naši Nemci pričakujejo trdno in neomajljivo v vseh notranjih težavah pomoči iz Berolina.
Skrajno značilen je ta-le dogodek, ki ga moramo zopet ponoviti. Avstrijsko-nemški Feliks grof ,Tliun se je vozil z nemškim cesarjem po morju. Bil je bolan in je moral ležati. Ko .je zvedel za umor Frano Ferdinanda, je takoj ozdravel. Knez Lihnovski pravi hudomušno, da ne ve, ali od veselja ali od žalosti.
podaljšujejo vojno tudi pristaši skupine, ki hoče priklopih ozemlja. Tretja skupina onih, ki podaljšujejo vojsko, pa so po Čenainovem mnenju ne-t teri politični voditelji, ki čakajo ugodne rešitve svojih političnih zahtev ed naših sovražnikov, ali cd splošnega sklepamja miru. Černin se je tu predvsem obrnil proti Cehom.
Tudi to še ni pozabljeno, da so gotovi nemški krogi pokojnega nadvojvodo Franc Ferdinanda naravnost silili, da gre v Sarajevo, čeprav so prihajali od vseh strani svarilni glasovi. In ko. je že mislil opustiti potovanje, so se pozivali na njegovo osebno pogumnost. Te vesti, ki smo jih prej smatrali le kot sad vsestranskega iskarija za vzroki strašnejga umora, se nam kažejo v luči odkritij kneza Lihnovs-"kega naenkrat v drugi luči.
Niti naš stari niti naš mladi cesar ni za vojsko. Tudi to da veliko pomisliti!
v
Grof Černin o položaju,
Naš zunanji minister grof Černin se je ob prazaikih vrnil iz Romunije, kjer še varilo mirovno pogodbo z Romunijo. V torek, dne 2 t. m. je sprejel odposlanstvo dunajskega mestnega sveta, i ateremu je obširno pojasnil sedanji zunanjepoli tični položaj. Grof Černin je povdarjal med dru-g m: Mir smo sklenili z Rnsijo, z Ukrajino in Rumunijo. S tem je na vzhodu odstranjena nevarnost vojne. Glede na govor severoameriškeija redsednika Wilsona povdarja Černin, da Wilson s svojimi načrti menda ni imel namena razdvojiti Avstrijo in Nemčijo, temveč on smatra Dunaj kot ugodna tla, da položi seme za splošni mir. One Štiri točke, ki jih je navajal Wilson, bi bile pri pravna podlaga za razpravo o splošnem miru. — Pred sedanjo nemško ofenzivo na zahodu je francoski ministrski predsednik Clemenceau na Dunaju vprašal, ali bi bil grof Černin pripravljen se po tajati in na kaki podlagi. Sporazumno z Beroli-i om sem mu odgovoril, da za mir ni druge zapreke nego francoska zahteva po Alzaciji in Lo-taringiji. Francozi so odgovorili, da se na tej podlagi ne morejo pogajati. Nato se je pričela nemška ofenziva. Z Rumunijo smo sklenili mir, ? M bo kakor upamo, temelj bodočih prijateljskih i < dnoSajev med našo in rumunsko državo. Meja j nroti Romuniji se je le toliko spremenila, da smo < obro zavarovani proti rumunskemu napadu na Ogrsko Kar se tiče oboroževanja, se bo moralo z mednarodno pogodbo omejiti oboroževanje. Dolgovi, ki so nastali v tej vojski, so tako ogromni, da pač nobena država ne bo v stanu izdajati zoret vsako leto več milijard za vojaštvo. Rumunija •i bo za škodo, ki jo je trpela v vojni in za odstop ozemlja, mogla odškoditi z romunskimi deli nekdanje ruske pokrajine Besarabije. O do važanja živil iz Ukrajine je rekel grof Černin, da i» dovoz eiozdij zelo slab, prišlo je k nam samo 30 vagonov žita in sočivja; toda dovoz se bo z boljšal. — Avstrija ne mara priklopti tajih pokrajin in tujih narodov, to bi le otežkočilo splošni mir. Zagotoviti si hočemo tembolj gospodarske ugodnosti v pokrajinah, ki jih imamo zasedene. Mi nočemo uničiti Srbije, temveč ji hočemo dati prilik« za razvoj. Želimo si gospodarske zveze s Srbijo in Črnogoro. Nalo je iernin govoril proti 'nim ki neprestano prosijo za mir. Rekel je, da ti delajo samo za podaljšanje vojske. Ravnotako
— Ali
je Černin s svojimi trditvami proti Slovanom dosegel, kar je želel, dvominro. Kajti ves svet ve, i a so ravno Slovani bili v sedanji vojni listi, ki so trpeli največ in žrtvovali svoje najboljše sile za zmago Avstrije.
Zakaj ni pohvalil tudi Slovence in Hrvate, ki so se najbolj junaško borili
v tej vojni?
Noše žrtve za domovino.
Dobili smo žalostno poročilo, da je djae 15. februarja umrl na Dunaju Franc Malajner, dome iz Rogoze pri Hoč a-h, vsled zadobljenih ran na bojišču.
Na italijanskem bojišču je bil smrtno ranjen in je podiegel svojim ranam v Pragi Franc Dreflak od 87. pešpolka, doma iz M e s t n e g a V r h a pri Ptuju. Odlikovan je bil z Karlovim četnim križem, bronasto in veliko srebrno kolajno.- Dve leti in pol je stražil domovino. Svojo dolžnost je lepo in zvesto izpolnil.
Desetnik Franc Zelenko iz Jurjevškega dola, star 24 let, je žrtvoval svoje mlado življenje (lne 5. septembra 1917 na gori Sv. Gabrijela v bližini Gorice.
V Z r e č a h iz med hiš, ki so na „Slov. Gos« podarja" naročene, so iste nadalje za cesarja in do« movino darovale svoje gospodarje: Košir Peter, La|-> liar Anton, Fijavž Miha, Drakslar Anton.
Za domovino je žrtvoval svoje mlacto življenje Janez Kac, posestnikov sin iz Loke pri S t. J an-ž u na Dravskem polju. Umrl je v Gradcu za boleznijo, katero si je nakopal na bojišču. Bil je pošten in priljubljen slovenski mladenič. Potrtim staršem naše sožalje!
Dne 9. marca je v vojaški bolnišnici v Gradcu umrl vojak Pavel Golob iz Sv. Jurija ob Pes« n i o i. Legar in griža sta končala življenje pridnega fanta, za katerim žaluje ovdovela mati, ki tudi o dru-» gem svojem sinu žo dolgo ničesar ne izve.
Dne 11. februarja je na gori Col del Rosa n» Italijanskem padel Štefan Kac, posestniški sin iz Laporja. Zadela ga je sovražna granata.
Na italijanskem bojišču je iztrgala kruta smrt materi 21 let starega sina Franca Zagoršek iz Gornje Ponkve in ga izročila italijanski zemlji.. Pokopan je bil dne 29. januarja 1918 v dolini reke Brenta na skupnem pokopališča. Zadel je bil od italijanske strojne puške. Bil je naročnik „Slov. Gospodarja." .
Vsem slovenskim žrtvam za domovino naj bode trajen spomini
Danes, četrtek dne 4. aprila je minulo ravno !4 dni kar se je pričela nemška ofenziva v Flan-driji. Nemcem se je posrečilo, da so prodrli na nekaterih mestih 60 km daleč naprej. Zasedli so ?opet večinoma stare postojanke, ki so bile v njih posesti pred angleško francosko ofenzivo 1. 1916. Kar so tedaj izgubili pri svojem umikanju, to so i^edaj zopet pridobili nazaj. Na nekaterik mestih so
Stran 2,
SLiOVENSKI GOSPODAR.
predrli tudi nekoliko čez omenjeno Črto. Iz novej-iih poročil je razvidno, da je nemški naval ustavljen. Nemcem se je sicer posrečilo, dobiti v roke velik plen: 70.000 vjetnikov in nad 1000 topov, a ni se jim posrečilo prebiti angleško-francoske front«. Žrtve so na na obeh straneh ogromne.
Najnovejša poročila pa pravijo, da so zadnje «tai prizadjali Angleži in Francozi nemiki armadi kad udarec.
Kako stojijo nemške armade?
Nemške armade prodirajo v obliki trikota proti mestoma Amiens in Pariz. Nemške armade pod povelj-otvom generalov Belova in Hutierja se nahajajo na ßrti od Arasa proti jugu do trdnja.ve Montdidier. Te armade prodirajo v zahodni smeri proti važnemu železniškemu križišču Amiens. do katerega so oddaljene Še samo do 2)0 km. Nemške armade pod poveljstvom nemškega prestolonaslednika, ki ae nahajajo na Irti nekako južno od Montdidiera do mesta Noyon, pa prodirajo v smeri proti jugu proti Parizu, od katerega so oddaljene 70—80 km.
Nemce hočejo »vabiti v past.
Wizozemska poročila naglašajo, da hoče Iranco fi*o-angleško armadno vodstvo zvabiti Nemce na črti »ed Parizom in Amiensom v past. Angleži se nala&č resno nstavljajo, sicer se pa previdno umikajo. Hk »bel» krilih pa se dobro držijo. Pri mestih Noyon m fciom©klier obstreljuje francoska, angleška in ameri-Mteirttlerija Nemce od treh strani: od spredaj in v Mfc (Nizozemski vojni strokovnjaki in časnikarji, ki dti rftoro vsi brez izjeme sovražni Nemčiji, domnevar io, (ta se bo Četverosporazumova armada tedaj, ko bo-flo nemSke čete že dovolj v kleščah, navalile od vseh ■trani z veliko silo na Nemce. — Tako domnevajo sovražniki Nemčije. V koliko so te vesti resnične, je težko reči.. Nemška poročila pa pravijo, da sta že z-rahljani dve tretjini angleške armade ter da so Nem ci že vjeli v desetdnevni bitki nad 70.000 Angležev tn Franoozov. uplenili pa že nad 1000 sovražnih i"-pov.
10 milijonov vojakov na zahodn.
¡Zahodna fronta je v najhujšem ognju, bije se tem bitka, ki je enake še ni videl svet. Začeli so Nemci in sicer ponoči dne 21. marca. Gre jim menda «ato da bi pri Amiensu prebili zvezo med francosko in angleško armado, ju ločili, vrgli Angleže proti o-bali, potem pa se z vso močjo lotili Francozov. Boji morajo biti grozni in presegajo na krvavih žrtvah vse, kar je prinesla sedanja vojne. Bitke prejšnjih iasov niso niö v primeri s sedanjimi boji, kar se namreč tiče krvi, Glede uspeha je pa stvar seveda Brugačna, včasih ima majhna bitka velikanske posledice. N. pr. boj na Leškem polju je ločil vsled pora-aa Madžarov in njihovega ustalenja na Ogrskem severne in južne Slovane do danes, pa je bilo na obeh •traneh komaj 9000 mož v bitki. Sedaj je pa 9000 vojakov komaj močna patrulja. Menda je v sedanji bitki udeleženih do 10 milijonov vojakov, Število, ki se ga nihče ne more predstavljati. Kranjska ima pol milijona prebivalcev, cela Avstro-Ogrsko-Hrvatska pa a Bosno in Hercegovino vred nekaj nad 50 milijonov, rsa Skandinavija kakih 7, Španska kakih 20. To so ogromne števifl&fti	(
Strašno morilno sredstvo.
Italijanski in Švicarski listi objavljajo poročilo i novem strupenem plinu, kateremu se imajo Nemoi rahvaliti za svoje uspehe na zapadni fronti. Ta plin imenujejo Arsina in je Še mnogo hujši nGgo oni, s pomočjo katerega so dosegli prebitje italijanske črte. Glavna sestavina jo arsenov vodik, ki učinkuje sicer ytlagoma, pa tem sigurnejše in sraSüejse. Plin je sem neviden ter razširja lanek vonj po cerkvenem kadilu. Smrt je skora* ne'/.cpd na in Jako muke) <lna. Plin uporabljajo zla.?n tudi nemški letaloi, ti ga spuščajo v steklenih bombah na sovražne naprave. Prvič so ga Nemci preskusili pri zračnem na-padu na mesto Armentieres, kjer je vsled tega strašnega morilnega sredstva baje poginilo nad 4000 Iju-fli v enem samem dnevu. Italijanski listi poživljajo Francoze in Angleže, da naj se tudi oni brezobzirno poslužujejo svojih strašnih morilnih sredstev (strupenih bomb), s katerimi naj napadejo Berolin in Dunaj, češ. sedaj je napočila ura najbrezobzirnejšega Boja.
Poročevaleo francoskega' lista „Matin" piše: •trupeni morilni plin, katerega uporabljajo1 Nemci« .p strašno morilno sredstvo. Ko razpoči v enem od-i€ku po več takih bomb, pa z vžigalnimi bombami v?.'8jo Nemci strupeni plin, kateri se vleče kot gosta ftogla po vsem tamošnjem ozemlju. In tako nastane Ogromen strupen požar, ki uniči vsako živo bitje v Dell okolici. Grozna so sredstva, b katerimi Nemci morijo ia ugonabljajo IjučU ■ ■ ■
'	Ogromno Število topov.
Nemo! Imajo na prostora, tjer so s«äaj tttjt ta «fraftna bitka, n« vsakih 14 metrov postavljen 1 top, ar»« Angleži in Franeooi so zbral) ogromno Ciovtto hon proti Kimi"
i. aprila 101«.
Vrhovno poveljstvo francosko-angleških čet.
Za vrhovnega poveljnika vseh angleških, francoskih, ameriških in drugih Čet na francoskem bojišču je imenovan francoski general Foch.
Avstrijski topovi pomagajo Nemcem.
Na zahodnem bojišču se bori ob strani Nemcev tudi avstrijska artilerija, naši slavni pionirji in in-lanterija. Nemška poročila ¡»osebno slavijo izborno sodciovanje našega topništva. In čudm Dasiravno Nemci nas Jugoslovane ne gledajo s prijaznim očesom, vendar je, ¡kakor smo že poročali v zadnjem „Gospodarju", izmed avstrf|tf«^i vojaštva, ki se nahaja na francoskem bojišču, največ Jugoslovanov. A nam bodo Nemoi kedaj hvaležni za usluge, ki jim jih sedaj storimo?
Amerika na francoskem bojišču.
Poveljnik ameriških čet na francoskem bojišču 'e dobil od svoje vlade povelje, da naj da na razpolago vse ameriške Čete vrhovnemu poveljniku vseh sovražnih čet na franooskem bojišču, generalu Fo-chu Ameriški general Pershing je nagovoril vrhovnega poveljnika generala Fočha ter rekel med drugim sledeče: „Amerika si šteje v veliko čast, ker se udeležuje borbe na francoskem bojišču. Sedaj pač ni nobenega drugega vprašanja, kakor nadaljevanje te vojne. Amerika da Rmncozom in Angležem na razpolago vso svojo infanterijo, artilerijo, letala, skratka rečeno, vsa svoja bojna sredstva. Amerika pošlje na francosko bojišče toliko čet, kolikor bo potrebno. Ameriško ljudstvo je ponosno, ker se udeležuje sedanje največje in najlepše bitke v svetovni zgodovini. Vsak Amerikanec gre s svetim navdušenjem v boj proti Nemčiji.*	i f
Francoske čete zapustile Italijo.
Kakor znano, je Francija svoj čas poslala Italiji na pomoč 160.000 mož. Švicarska poročila pravijo, da je sedaj odpoklicala Francija vse svoje čete iz Italije, ker jih sama krvavo potrebuje na zapadnem bojišču. Tudi Nemčija je odpoklicala z italijanskega bojišča vseh svojih pet divizij. Ameriške, ancleške in francoske ladje prevažajo noč in dan sveže čete iz Amerike in Anelije na francosko bojišče.
Granata udarila v cerkev.
Na Veliki petek popoldne je udarila granata velikega nemškega topa, ki obstreljuje Pariz na daljavo 120 km, v neko pariško cerkev. V cerkvi, ki je bila natlačeno polna vernikov, se je ravno vršila služba božja. Ubitih je bilo 75 oseb, med njimi veliko otrok in žensk, ranjenih je pa bilo 90 oseb. Na kraj nesreče so prihiteli tolažit ranjene osebe pariški nadškof in kardinal Amete, predsednik francoske ljudovlade Poinkare in ministrski predsednik Klemen-fco. Med mrtvimi se nahaja tudi švicarski poslanik. Na nevarnih mestih se je prebivalstvo izselilo in poskrilo v podzemeljske prostore. Dosedaj je padlo v Pariz že blizu 500 bomb iz nemškega toparvelikana.
Kako Izgleda top-velikan?
Tovarnar Krupp Jo izdelal nov top, ki strelja, kakor poročajo, 120 km daleč. Iz tega topa zdaj Nemci obstreljujejo Pariz. Ta vest Je presenetila ves veliki svet. Ko so Nemci obstreljevali francosko mesto Dunkerque, so se vsi čudili, da more top streljati 40 km daleč. Takrat se je mnogo razpravljalo, če je tako orožje sploh mogoče. Kako malo pripravljeni smo pa bili na strel 120 km! In vendar! Napravimo si najprej sliko o potrebni eneržiji, ki jo mora imeti kroglja, da v minutnem skoku premaga tako velikansko daljavo. 24 om granata tehta okoli 200 kg. Dosedanji Kruppavi ladijski topovi bruhajo take granar te z eneržijo približno 8500 meterskih ton skozi ozračje. Vzemimo okroglo 10.000 in daljavo 16 do 20 kilometrov. Ce bi hoteli doseči daljavo^ 120 km, bi bila potrebna 6- do 8krat večja eneržija. Torej 60.000 do 80.000 meterskih ton. Največja Kruppova krogla, ki tehta 620 kg in ki se izstreli s približno 1000 metrov začetne hitrosti, razvija silo, ki odgovarja 25.000 do 31.000 meterskim tonam. Za nori Kruppovi top bi tedaj rabili dvakrat do trikrat večji naboj, kot ga Že delj časa uporabljajo za veliki Kruppov top. Taka količina smodnika pa končno Se ni izključena. Nazadnje se da napraviti tudi taka cev, Id prenese ta dvojni ali trojni naboj, ne da bi počila. Pravtako Je mogoča nova oblika izstrelka, ki povzroča manj zračnega trenja, kot dosedanje granate. Zelo zanimivo je tudi, kako visočino doseže taka krogla. Granata, ti je padla v Pariz, je morala prileteti iz nedosegljive, bajne visočine, namreč iz visočine 30, 40 do 50 km. Granata Je morala tedaj romati zelo „globoko" v ozračje, predno jo padla v Pariz. Nastaja mnogo zanimivih vprašanj, n. pr,: kako velika je možnost zadetka in kako velika je razpršitev? V prejšnjih desetletjih bi bil tak top brez pomena, ker niso modi videti cilja. Danes jo to potom aeropianov mogoče. Nadaljno vpraSanje Je, kako dolgo Je cev porabna Manjši angleški ladijski topovi preneso okroglo 8.10 strelov, največji samo 130. Koliko strelov prenese ta \ 120 km top? To bo pokazala bodoinost. Drugo mivo vprašanje Jo, koliko časa potrebuj« krogla, j preUfi teh» mUhano)» *Jtwr«. «ranate v« leti »m- \
ravnost, marveč napravi lok, ki meri 140 do 10© km. Imeti bi morala 2400 do 2800 m začeto« brzin», da razvije prej omenjeno visoko silo. Potrebovala bi tedaj približno 20 minut ali Se manj, da prileti n« svoj oilj. Brzovlak rabi dve uri, avtomobil bi moral biti že pravi voz za dirke, da bi to pot napravil v 1 uri. Kakor bralec vidi, gre tu samo za domnevanja. Tem bolj bomo razočarani, če bodo vsa ta domnevanja napačna in Če se bo razrešitev tega čudaka izkazala samo kot znano Kolumbovo jajce.
Francoski protinapad.
Na vseh odsekih: Laon—La Ferre in ¡Mojon— Montdidier so pričeli Francozi močno napadati nemške črte. Dosegli so že nekaj uspehov,
«ieiske nevlee*
Današnja številka .Slov. Gospodarja" jejadipraznikov izšla samo na štirih straneh.
Cesar pohvalil slovenske junak». Cetovodja Zelzer iz St. Ilja v Slov. gor. nam piše, da j» dne 19. marca obiskal cesar Karel oni dsel fepnte na italijanskem bsjišču, kjer stojijo hrabri junaki 47. paS-polka. Nagovoril jO več slovenskih vojakov in jih po hvalil.
Odlikovanje Jugoslovana. Pred kratkim imeno-
vani poštni svetnik v Zadru g. dr. Janko D«belak jo za izvanredne zasluge v Času vojne od MJ. Veličanstva odlikovan z vitežkim križcem Fran 'Josipovega reda z vojno dekoracijo. Odlikovanoc je sin posestnika in bivšega dolgoletnega župana pri Sv. Mohorju pri Rogaški Slatini, g. Martina Debelaka, kateri Je lahko joti osen na svojega sina. Živijo naš mladi g. svetnik! Živijo dr. vitez Debelak!
Krivica, ki vpije ... Iz Brežie se nam piše: Lansko leto o priliki potresa je bila za samostanom pač naša hiša najbolj poškodovana in pobito mnogo posode in pohištva. Tako škodo so dobili nemčurji že takoj povrnjeno, mnogi oelo dosti več, nam pa še večino niso dali nič, ker nismo odpadniki. Hiše naših bogatinov so bile takoj v par tednih zopet popravljene, k nam je prišla samo enkrat komisija in nam je prepovedala v hiši stanovati, ker je baje prenevarno, kljub temu nam ne pridejo popravljat, prosil sem že večkrat, pa samo obljubljajo, da bo že komisija enkrat prišla. Prosim, da to objavite v Vašem listu. — Tako postopajo z nami. Tujci so povsod prvi. Slove-nec-domačin pa Čakaj na borne drobtine. V Jugoslaviji kaj takega ne bo mogoče. Krivice, ki jih moramo prestati od strani tujcev, ki so se prikradli v na* Še lepe slovenske kraje, res vpijejo že do neba^ -a*-
Bojijo se nas. Vsenemci pridno prirejajo na meji protestna zborovanja proti Jugoslaviji. Tako so zborovali pred kratkim v St. Ilju in v Lihočki vasi. Z Saj nameravajo prirediti protestne teh ode tudi še v Spielfeldu, na Pesnici, v Svečini in v Cmureku. Obmejni Slovenci vedno glasneje kličejo: Mi nočemo več biti sužnji, nočemo več biti pod komando tujcev. In ker so celo na najvišjem mestu sprevideli, da Jo treba dati Slovencem ree samostojnost in svobodo , so se nas začeli bati, posebno ker se borimo složni in edini ža naše pravice. Iz samega strahu pred Slovenci kličejo vlado in vse nemške bogove na pomoč proti nam;
Nemškntarjenje na prehranjevalnem uradu mariborskega okrajnega glavarstva. Slovenski beguneo nam piše: Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva, kateremu je poverjena tudi oskrb beguncev v mariborskem okraju, dosledn pošilja slovenskim beguncem samo nemške dopise in rešuj.» slovenske vloge samo v nemškem jeziku. Ubogi begunci morajo hoditi od Poncija do Pilata, da se jim raztolmači uradni dopis. Ali je tega treba? — Slov. občine dobivajo od omenjenega urada nai slovenski vloge samo nemške odgovore. Dvomimo, da bi bilo to danes na mestu. — Trgovcem pošilja omenjeni arafl samo nemške dopise. Ali misli dobiti urad s tem kako pohvalo od „Marburgeroe" in nemškega volksra^ ta? Ce okrajno glavarstvo iglavni urad) od|gov,arja na slovenske vloge slovenski in izdaje dvojezične odloke, pač nrmŠkutarjenje prehranjevalnega nraSa ni na noben Dačin opravičeno.
Slovenski vojaki stojimo trdno. Vojaki S7. i eš-polka nam pišejo: Mi slovenski vojaki imamo naivO-čje veselje, kadar pride k nam „Slov, Gospodi r." Veseli smo novic, katerih nikoli ne manjka v listu, a se bolj se pa veselimo bodoče Jugoslavije, za katwo se naši vrli domačini tako pridno trudijo in v k?.te-ri bomo na svoji zemlji svoji gospodarji in ne ¡«C sužnji tujcev. Nemškutarsld ptujski jStajero", ki se nam kaže v slovenski obliki, laže v svoji Snopaarskii pijanosti, da nas je „Slov. Gospodar" imenoval inopsarje, pa do danes Še tega v „Slov. Gospodarju" nismo čitali. „Stajero" morebiti misli, da naa bo s to lažjo spravil prod od našega lista, a mi stojimo in bomo stali trdno na strani „Slov. Gospodarja" in 7. vsem navdušenjem kličemo: „Bog živi našo Jugoslavijo pod Sezlom habsburškim! Fran« Bezjah iz Pod-sr«a« v imenu mnogoštevilnih tctmsriš«v peBpolk» Stov, 81
Rente« m smijo pisati. Dunajski Ust JJtrbei-ter SMtaagT ptt*: ^CMaafi M «m povoSaUi iteoHoa«
1 aprila 1918,
slovenski gospodar,
a cenzura je ne prenese. Ko je bal cesar v Tečinu : Za Tiskovni dom se je v župniji HoCe zopet na •a Češkem, mu je sodrug (socialni demokrat) Schno- j bralo K 46 40 Darovali so: Rojko Jnlijana K 6. uchler poročal o bednem položaju prebivalstva. Gen- ;	v o.	\ti.i iz A o- "
«ura pa je v listu „Nordbčhmischei Tagblatt" črtala J ^*D,€„N?.Ža £ *~5 Me«liC ^^ K 2 — > Sun velik del odgovora, ki ga je dal cesarju tamošnji za- j deker MatlJa K	Knehtel Alojzija K 1—; Vi-
«pnik socialnih demokratov na njegova vprašanja. ! seCnik Janez K 20"—; Visočnik Marija K 10 —;
Cesar lahko sliši resnico, cenzura pa ne . ^ Tudi j borčak jakob iz Sp. Polskave K 5. Hvala prisrčna!
Si" govorijo bele li- j „Slovenski Straži" so darovali:) Neimenovani se Skoro v vsaki številki v enakem smislu. Resnica
v „Slov. Gospodarju" in v „Straži" govorijo
ftode v oči K K k	,
Junaki 26. strelskega ptlka. Z italijanskega bojiSča se nam piSe dne 8. marca: Kakor posnemate iz poročil, so tnkaj na italijanskih višinah hudi sneženi zameti, sneg je debel več metrov. Tudi naš strelski polk Štev. 26 se nahaja na taki višini. Sneg še zmiraj zameta naše pati, da skoraj ne moremo dobiti živeža in ne mnnicije v naše postojanke. Po preteku 14 dni gremo zopet nazaj v zaledje, da se nekoliko odpočijemo. Z velikim veseljem čitamo »Stražo« in »Slov. Gospo-daija«, katere imamo naročene. Želimo vsem naročnikom »Gospodarja« in »Straže« vesele velikonočne praznike! Srčne pozdrave! Ceto-vodja Avgust Lešnik iz Maribora, desetnik Mihael Šterbal iz Leiteršperga pri Mariboru, poddesetnik Jožef Gradišnik od Sv. Marjete ob Pesnici, pod desetnik Anton Krampergar od Negove, pešec Anton Gačnik od Sv. Petra pri Mariboru, Ozvald od Ptuja, Franc Ridler, Ivan Ortner, Franc urbanič, Jožef Orlač in Jurij Majer, vsi od 6. stotnije.
Sram Vas bodi, odpadniki 1 Dekle iz kozjanskega okraja nam piše: Res, žalostna sem, ko sem pred nedavnim časom čitala, da se je brežiška občina izjavila proti deklaraciji. Zdaj v tem času, ko se nam odpira boljša bodočnost, ko se bo ustanovila jugoslovanska država, se nam hočejo p roti viti. A prepričana sem, da ne bodo nič naredili drugega, kot osramotili so se. A to je sramota, da takšni ljudje, ki so rodom Slovenci, izdajajo svoj rod, mesto, da bi skrbeli za njegovo osvoboditev. Gotovo so vedeli, da se bodo Slovenci vsi navdušeno oglasili, in so pač mislili, da bo njihova odklanjalna beseda največ zalegla. Toda: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! Bog blagoslovi delo za jugoslovansko državo!
Sedem sinov na vojski imata Martin in Juli-jana Kolar, posestnika v Drenskem rebru, župnija Pilštanj. Doaaa pri delu pomaga samo 14 letni sin. Oče, kateri je 65 let star, leži na smrt bolan, nima nobene pomoči. Dobro bi bilo, če bi se
Slovenski Straži- so darovali:i Neimenovani
iz Dobrne pri Celju z geslom: „Slovenska Straža" straži tudi nas zapušjčene dobrnske Slovence 44 K; Mihael Saje, župnik, Skatručina, 4 K; zbirka slov. omizja v hotelu Trabesinger v Celovcu povodom slovesa Cehov in Hrvatov iz Celovca, 57 K; podružnica Ligojna pri Vrhniki, 20.40 K; Neimenovan v Ljubljani potom uredništva „Slovenca" 10 K.
Prošnje za podaljšanje vojaških oproščen]. Domobransko ministrstvo je izdalo odlok, da morajo čr-novojniki, ki so oproščeni od vojaške službe do kakega določenega roka, vlagati prošnje za podaljšanje o-proščenj deset tednov poprej, predno poteče rok, do katerega je Črnovojnik oproščen od vojaške službe,
Prošnja do vojakov, ki se vračajo iz ruskega vojnega ujetništva. Ivan Kovač od 87, pešpolka ie priSel poleti 1915 v rusko vojno vjetništvo. Zadnja vest o njem je prišla potom Rdečega križa meseca maja 1916. Takrat se je nalajal v Harkovu. Kdor bi kaj vedel o njecovi daljni usodi, se prosi, naj to s-poroči ženi Frančiški Kovač v Storah pri Celju.
Uspehi slovenskega zdravnika. Z Dunaja poročajo: Našemu rojaku dr. Ivanu Ma^tko se Jb posrečilo najti vzrok in specifično sredstvo za najstrašnejšo komplikacijo malarije. Isto obstoji v tem, da posamezni bolniki po kininu dobe silno vročino in nevarno razkrojevanje krvi. Umrljivost teh nesrečnih slučajev je bila doslej 40—60%. Slučaj je hotel, da je dr. Matko prvikrat poskusil to novo sredstvo na Slovencu-rojaku, prostaku Skorjancu iz Zibike, katerega je predstavil dne 8. januarja v dunajskem ¿travniškem društvu. Za izvedbo tega dela je dobil dr. Matko 2000 K nagrade iz znanstvenega zaloga kneza Liehtensteina. Zdravniški znanstveni listi so oe obširno bavili s tem izrednim uspehom našega rojaka, katerega prijatelji menijo, da utegnemo dišati še o novih uspehih.
Premestitev odvetniške pis/arne. Dr. St. La~ pajne, odvetnik, dosedaj na Dunaju, se je preselil v Krško na Dolenjskem ter tam otvoril odvetniško pisarno.
Izboljšanje preskrbain vojakom ¡h njih svojcem. Državni zakonik je objavil postavo, s katero se tistim vojakom v stanju moštva, če so dobili v sedanji vojski invalidno podporo, podeli izboljšanje 'etno v znesku od 360 do 1080 kron. Svojci tistih vojakov, ki so jih vzdržavali, dobe letno 360 do 720 kron.
Slovenski tabor ob štajersko koroški meji. Cela INfislinjska dolina mora na belo nedeljo na tabor
"VUVUU JIUU1UU1. ±S\JMJI.V Ui UUU, W VI OC i -------J----------------------- -------------
Kdo našel, kateri bi celo stvar naznanil na Dunaj	v St- Janž- Podati hočemo roke svojim bratom
na najvišje mesto in^predlagalKolarja za odli-	rpinom Korošcem, ki pridejo iz Koroškega na kovanje.
Slovenska šola ▼ Mariboru. Mariborski Slovenci stresamo suženjske verige, v katere nas je v-koval narodni sovražnik. Ko pa Štejemo in pregledate mo svoje vrste, opažamo z veliko žalostjo m boja~-aijo, da nam manjka narodnega naraščaja, da posta-ia mladina narodu tuja, ker nimamo v Mariooru slovenskih Sol in mora naša deoa obiskovati nemške. ¥ predšolski dobii so Se govorili ti otroci doma v rodbini tudi slovenski, a nemška šola in nemška dru-iba napolni nažno dušo s sovraštvom do slovenske-
?fa jezika in začne se posmehovati slovenski govorici astnih staršev. Niso se samo odtujili narodu, propadli ao tudi duševno. To slovensko kri, ki vzdržuie na umeten način nemški značaj mariborskega mesta, moramo na vsak način obraniti slovenskemu narodu. £5dina možnost pa, da dosežemo ta namen, j« ustanovitev slovenske ljudske Šola v Mariboru na lastna Stroške. Zato se obračamo mariborski Slovenci, ki smo se med prvimi otresli prejšnjega strattikarstra, na Vaše blagorodje z nujno prošnjo, da nam prisko-Suta na pomoč in pomagata rešiti slovanski živalj v »lovenski narodni predstraži, v Mariboru. Prispevke sprejema mariborska možka podružnica sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond za slovensko ljudska golo v Mariboru. Kdor daruje naenkrat 1000 K, fe pokrovitelj, kdor 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100 K, je dobrotnik slovenske ljudske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v svojeiasnem Šolskem poslopju v posebna spominske plošče, imena «stanovnikov pa se vpišejo v zlato knjico slovenske liudske šole v Mariboru. Imena vseh podpornikov se gbjavijo v iasopisih. Najveije zadoščenje pa bo imel 5»ak posamezni podpornik ▼ zavesti, da pomaga s svojim darom rešiti slovenskemu narod« v najvažnei-iJem trenutku mladi «araždaj.
Za Tiskovni »lom v Maribor« se darovali p.t.: tiupjjani Sv. Tomaž pri Ormožu (TJ. dar^ 125.C0 K; fcupljani St. Flj pod Turjakom (II. dan 31 K; aelrii-
aaša tla iskat tolažbe med brate. Prideta poslanca ir. Korošec in dr. Verstovšek. Začetek ob 1. uri popoldan.
8. vojno posojilo. Po poročilih iz Dunaja bo S. avstrijsko vojno posojilo baje razpisano v času od 15, in 15. maja t. 1.
StarSi, posnemajtel Prijatelj našega lista nam piše iz dežele: Vsak oče in vsaka mati sta vesela zdravih in krepkih otrok. Saj vidita, kako otroci rastejo, ter se veselita pomoči v bližnji bodočnosti, posebno danes, ko nam tako občutno primanjkuje delavskih moči. Toda starši so si mnogokrat sami krivi, če njihovi otroci niso zdravi in dobri. In zakaj? Zato ker vadijo svoje otroke že v zgodnji mladosti k uživanju opojnih pijač. Otroke bi radi imeli dobre, pa jim že v rani mladosti postavljajo v nežna leles-ea kvas zapravljivosti in pijančevanja. Starši, ne jemljite svojih otrok v gostilne, posebno pofrnoči ne, kakor se žalibog premnogokrat pripeti posebno v nagih krajihu Pred kratkim je bila gostilna na deželi natlačeno polna gostov, med njimi seveda polovico o-trok v starosti šest ali sedem let. In jaz ne morem razumeti, kako da, so starši tako brezbrižni za svoje otroke. Poznam nekatere Žene v našem kraju, ki jim je gostilna v veliko veselje, poleg tega pa še vadijo k popivanju svojo nedolžno deco. Ali ni to velika ne-spamet? Kako škodujejo opojne pijače zlasti mladini, se je Že zdamiaj pokazalo. Najboljši učitelj ne napravi iz takega otroka ničesar. Mnogokrat se pa fce pripet!, da dobivajo otroci Žganje, ki ima navadno zelo slabe posledice. Pred kratkim je pisal „Slovenski Gospodar", kako se je 161etni fant napil žge*1' in je na poti proti domu umrl, da, so ga mrtvega na garah pripeljali domov. Iz tega je torej razvidno, kako slabe nasledke imajo opojne pijače, pred vsem pa Žganje. Kako daleč nride otrok, kateri se že v zgod-«Ji mladosti vadi uživanja opojnih pijač! Ko dorn-f ste. je pijanen !n zapravlllveo. Zatorej, dragi stari'-. ; ne jemljite svojih otrok v gostilne in odvračajte jih j
Ska Marijina družb« Sv. Jurij ob Ta.;>oru nabrala » od opojnih pijač, predvsem pn od žganja! <8«J« K; Marijina družb« «a Medvedovem *elu og-'Avstrijski državni dolg ob koncu četrtega voj- -Orala 401.38 K; v župniji Šmarje pri Jelšah naV<ra-; »ega leta. Zastopnik finančnega ministrstva je podal „ lo drugi i 719.49 K. — Natamtni imenik darovalcev"! podatke, kakšen bo državni delg avstrijske polovica j ¿)«di o priložnosti. — Hvala prisrčna vsem! — Dr. j - torej brez Ogrske — ob konou «etrtega vojnega le- \
Statoa JerevSek. hkksmi*-
prisrčna vsem! — Dr. j — torei brez Ogrske — ou »muu «™raH« »«ju««»»»- , ravnatelj Cirilov« tiskarn» v t», t. dne 1. iulija 1918. Po njegovih navedbah bo |
i zeaasfl avsfrrtfaki vojni dolg katfh 72 «riHjarM kron, f
__	Stran 3.
torej petkrat več nego v času pred vojno, ko je naša državna polovica imela dolgov za 18 milijard kron-Izdatki za obresti — Če računamo obresti po 6% — bodo znašali na leto nič manj kakor 4335 milijonov» napram 489 milijonov K v mirnem času. Ako bi državni dplg dne 30. junija 1918 porazdelili med prebivalstvo, bi prišlo na vsako glavo 2475 K napram 4.5 K pred vojno.
Plačevanje davkov. Deželno finančno ravnateljstvo naznanja: V 2. četrtletju 1918 postanejo neposredni davki na Štajerskem do te Idi, oziroma plač-ni v naslednjih dnevih: I. Od zemljarine, hišne-raz-redovine in najmarine ter od 5odstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: 1. mesečni obrok dne 30. aprila 1918, 5. mesečni obrok one 31. maja 1918, 6. mesečni obrok dne 30. juniia 1918. II. Od občne pridobnine in pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1918. III. Od rentnine in dohodnine, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajniaah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke: L polletni obrok dne Ju junija 191IL
Gospodarske novice.
Osebna dohodnina in oddana živina. Da^irav-xn je linančni minister odgovoril na interpelacijo slovenskih poslancev, da se izkupiček rekvirirane Živine, ki M se Še neobhodno potrebovala na gospodarstvu, ne sme vračunati pri dimeri osebne dohodnine, vendar se davčne oblasti, n. pr. mariborska, nočejo ozirati na odredbo finančnega ministrstva in računajo n. pr. tudi izkupiček za odvzete vprežne vole, za krvave-mlekarice, plemen« telice itd. y svoto dohodkov, od katerih se potem odmeri osebna dohodnina, To postopanje davčnih oblasti je protizakonito. Grafika živinska vnovčevalnioa nam piše o tej zadevi: V svrho pravilne odmere osebno-dohodninskega davka morajo vnovčevalnioe za živino naznaniti davčni oblasti govejo Živino, katero je moral ta ali oni oddati. Opozarja se, da vsled odgovora finančnega ministra na neko interpelacijo ni vsaka oddana goveja živina podvržena odmeri za osebnodjohodnjinsiki davek. Kdor je moral oddati živino, katero neobhodno potrebuje za obdelovanje svojega polja, pomen j a taka oddaja živine zmanjšanje premoženja dotijčnega, v-sled česar se tak izkupiček za oddano živino po § 51 zakona o osebno-dohodndnskem davku ne sme ob-dačiti z osebnodohodninskim davkom. Osebno-dohod-ninski davek je torej naložiti samo v takih slučajih, če je kmet prodal alavno živino. Ne sme se pa vračunati tistega izkupička, katerega je kmet dobil "a prodano plemensko govejo živino. Ako je bil kmet prisiljen; da je moral oddati kako govedo, a si je nato moral nakupiti kot nadomestilo drugo govedo, mora to naznaniti davčni oblasti, da se pri odmerjenju osebnodohodninskega davka ozira na vredno it prodane goveje živine." — Priporočamo, da vsakdo, ki mu je davčna oblast vračunala izkupiček za prodano živino med dohodke, ki so podvrženi dohodnini, vloži tekom 30 dni priziv na okrajno glavarstvo (davžh ni oddelek) in naj ugovarja proti vračunan ju izkupička za odvzeto živino v svoto dohodkov*
Zakaj se v mestih ne rekvirira živine? V Mariboru, Ptuju in Celju se meščanom ne rekvirira živine, temveč jo lahko prodajajo mestni bogataši kakor jo hočejo in komur jo hočejo. In slovenskemu kmetu s silo odvzemajo zadnji par volov ter dojne in breje krave. Oblast se izgovarja, da so mesta avtonomna, t. j. imajo svojo samoupravo. Ali ni to krivica, da je hujše biti ne more? Slovenski kmet bi moral obdelati svoja polja, preskrbeti svojo družico, vojaštvo in mestno prebivalstvo k žitom in krompirjem, a kakor nalašč mu v sredi najnujnejšega dela odvzamejo vole ali vprežne krave, meščani pa še dobivajo otrobe, da lahko odebelijo svojo živino in jo dr igo prodajo. Meščani, ki imajo v bližini dovolj vojaških konj na razpolago, se izgovarjajo, da rabijo vole za izvažanje smeti. Vprašamo: Ali je izvažanje smeti bolj potrebno kot obdelovanje njiv P To vse se godi le samo radi tega, ker je nemška gospoda v mestih prepojena slepega sovraštva proti slovenskemu kmetu. In vendar se Še najdejo ponekod ljudje, ki bi še ?a-di naprej tlačanili oholim tujcem I
Novnlobni modrijani. Iz Savinjske doline nam pišejo: Pobiranje, rekviriranje, oddaja brez fconca in kraja. Vsega primanjkuje, pa vendar se kliče v svat: Vzdržati — z Nemčijo v življenje in smrt, docler ne dosežemo častni mir — seveda mir nemškega meèaj Zopet imamo oddajo kovinskih predmetov, a sedaj j« ukrenila uprava vsaj nekaj modrega. Kaj pa ie takega? Na ljudskem taboru v Žalcu nam je slavnostni govornik razkril modrost naše uprave. Rekel je:! Kmetu se najprej vzame krma, potem krava in slednjič se zahteva mleko; vzame se mu krompir, repa, korenje, potom svinja — končno hočejo imeti pa Še mast! Ne vem, je-li bil kateri, teh modrijanov na shodu, ker sodnj sto 'o ukrenili bolj modro. Ko so pobrali že storo vso hrano, sedaj so s« pa spomnili , da tudi žli« ne potrebiremo, in kmet, daj Se žlieo! Kmet, Raj i am svoje sinove, delaj nofi in dan, uživ*' pa čisti zr.ik in svežo vodo! Zato pa, ljubi Savinj-fiani, vsi kakor en mož za Jugoslavijo 1 Jugoslavija edîna, aia'ka nam je domovina! Jugoslovanski pozdrav! — 5avinjBan»	| ,
Dvojna, mora. K matica jji SavinjsOie dbBne «asa piše: eievak« nehote *#>»*>?]Mft, fer*, afë» *




oelo sam občuti, kako se z dvojno mero meri. V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja* smo čitali, da je ubožen človek (bogat gotovo ni bil, da ni imel cel kilogram čebule) zahteval za 90 dkg čebule 4 K, pa je bil obsojen na tri tedne hudega zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščama in na 200 K globe. Pred nekaj časom pa je bilo čitati v nekem listu, da je nekdo prodajal par čevljev z 100, 200 K in še večjim dobičkom. Obsojen je bil na 2000 K globe. Kaj je to v primeri s tisočaki, ki jih je izdrl od ljudi?.l Oni prvi bi pa tako tudi ne imel nobenega dobička, ker se splošno govori, da je čebula po 0 K za 1 kg. Seveda je to pretirana cena, pa pri drugih rečeh je 6e bolj. Čebula pa tudi ni tako neobhodno potrebna, kakor čevlji in obleka. Kaj pa se godi n. pr. kakemu trgovcu, ki ima še očividno po predvojnih cenah naicupljeno blago in zdaj dobi za meter več kron kot je on dal preje krajcarjev? Kako si naj ubožen človek kupi obleko, če stane najslabše blago za ženske obleke, ki je bilo še nedavno po 25 krajcarjev, zda) 40 do 50 K? Cela obleka brez priloge in šivilje stane 500 K. Kje so pa še čevlji? In če je cela kopica otrok za obleči? Za *eno celo opravo mora biti res že veliko premoŽenje. Zdaj se pa še stara obleka ne bo dala krpati, ker ni sukanca. Mestni trgovci, ki ga še imajo, nastvvijo že res blazne cene. Kotaček 900 metrov stane 36—40 K! Pri vsem tem pa je edino to čudno, da se takim gospodom prav nič ne zgodi, — med tem ko je priprost človek, recimo kaka kmetica, če proda liter mleka za par krajcarjev dražje kakor to določijo gospodje pri zeleni mizi, brž obsojena na par stotakov globe. Ako se pa slučajno le zgodi, da je kateri „večji" tudi obsojen, pa ni v nikaki primeri z dobički, katere dela. Pravica naj bo pač za vse enaka — pa ni!
Kako živi kmet na Gornje Avstrijskem. Iz iSi-erninga jia Gornje Avstrijskem se nam piše: Kmet tukaj prav dobro živi, ker se mu ne rekvirira toliko, kakor pri nas na Slovenskem Stajerju. 2ita se mu ne rekvirira toliko in krompirja tudi ne, seno in slama tudi ne, samo živine pač veliko. Meso velja 6 K. Moka 80 v, kruh 60 v, sladkor 1 K 50 v. Pri nas na Slovenskem v mirnem času ni bilo toliko mesa, kakor ga imajo nemški kmetje. Sedaj, ko je vojna, ko se u-bogemu slovenskemu kmetu vse odvzame, sedaj pa je na Slovenskem še stokrat slabše. Zakaj je pač tako? Zakaj se na enem kraju vse vzame, na drugem pa ne? V Avstriji, posebno na Štajerskem, je res tako: Slovencem kamen, Nemcem pa kruha in mesa!
Draginja živil na Dunaju. O letošnjih velikonočnih praznikih je bil naval ljudstva na dunajske mesnice tako. velik, kakor še nikoli poprej in na sto-tisoče oseb, zlasti revnejših slojervi, ni moglo dobiti koščeka mesa za praznike. Goveje meso so prodajali po 25 K kilogram, ovčje meso po 21 K, boljše ribe po 10—14 K, ribe-belice po 5K kilogram, kurjet,ino po 32 K in 1 kilogram konjskega mesa, katerega poprej mnogi niso mogli niti videti, pa po 15 K. Na tisoče revnejših ljudi je bilo zadovoljnih, če so mogli dobiti z veliko težavo pol kilograma konjskega mesa. Približujemo se razmeram, kakor so vladale v Parizu za Časa obleganja leta 1870, ko je bil košček konjskega mesa dragocena slaščica in so kupovali podgane po 2 franka.
Cebelni tatovi. Čebelar iz Slov. goric nam piše, da se dan za dnem množijo pritožbe, da hodijo tatovi od čebelnjaka do Čebelnjaka, morijo čebele in odnesejo strd. Čebelarji, varujte nedolžne čebelice. Ljudje sumijo, da opravljajo tatinski posel mestni postopači.
Dopisi.
Maribor. Služkinja, sem. V službi sem pri nemški gospodi. Kaj moram tukaj prestati radi svoje narodnosti, ve le ljubi Bog. Ce opazi gospa na moji mizi „Slov, Gospodarja", zarohni kakor kaka medvedka. Slovencem daje najgrše priimke. Pravi, da smo samo za sužuje, hlapce, delavce, viničarje in dekle. Slovencem bi se po njenih nazorih moralo odvzeti vsako posestvo, ker le Nemci so rojeni za gospodo-vanje. Dasiravno sem ponižne narave, vendar si nisem mogla kaj, da ji ne bi ugovarjala in branila čast slovenskega rodu. In tedaj je Še protestiral gospod, ki je uradnik na c. kr...... Imenoval je
Slovence: svinje, psi, osli, bebci, tati, roparji, vele-izdajalci itd. Pri tem se je v svoji slepi nemški strasti kar penil od jeze in gnjeva nad Slovenci. Napravila sem kratek račun: Odpovedala sem službo in Šla Saj Slovenke lahko dobimo tudi poštene službe pri Slovencih ali pa gremo našemu kmetu pomagat. Zakaj bi se morale izpostavljati pri nemških divjakih. Slovenska dekleta, svarim vjas: Predino nastopite kako službo, prepričajte se, kak duh vlada, v dotični hiši! Zagrizeni nemčurji si naj sami gnažijo svoja stranišča, me pa ostanemo raje zveste pomočnice slovenskemu kmetu in viničarju. — Opazila sem tudi, da Še v Mariboru mnogo slovenskih deklet ni {»odpisalo jugoslovanske deklaracije. To ni lepo. Le vse se korajžno iz;avite za našo majko Jugoslavijo! Ce smo tudi uboge dekle, služkinje ali pomočnice, a vendar smo hčerke poštenega slovenskega rodu, kateremu se v ustanovitvi Jugoslavije res bliža lepša in srečnejša bodočnost. Poipisovanje za Jugoslaujo
moramo organizirati po ulicah, da nobena Slo enka ne bo izostala. Kaj pa, ¡¿e bi se enkrat zbiale slovenske kuharice, služkinje, dekle in spton vse zavedne Slovenke na kak sestanek in bi si razdelili narodno delo? Kaj pravite k temu, g. urednik? Slov. služkinja. — Odgovor uredništva: Izredno vas veseli, da ste tako navdušeni. Oglasite se o priliki v našem uredništvu. Bomo se pomenili o takem sestanku.
Maribor. Društvo Dijaški dom v Mariboru vabi na občni zbor, ki se vrši v petek, dne 5. aprila, ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. Na vsporedu je. poročilo odborovo, poročilo računskih pregledovalcev, volitev novega odbora, slučajnosti.
Št. Ilj v Slov. goricah. Narodna zavest se budi tudi v sosednjem Spielfeldu. priproste Slovenke in Slovenci so izrazili željo, da bi si radi ustanovili
v velikem številu, da se pogovorimo z gospodom poslancem o naših težavah in mu izročimo svoje želje Pridejo tadi bratje Hrvatje. Due 14. aprila k
Sv. F,mil
Sv. Ema. Tatovi so ukradli v petek, dne 22. marca zvečer posestniku Juriju Ducman kravo, vola in telico. Tatove še niso zasledili. Škodo ima ubogi mož 6000 K.
Rajhenburg. Na Belo nedeljo se vrši po prvem sv. opravilu v dvorani nove kaplanije shod. Govorita gospoda državna in deželna poslanca, dr. Ivan BenkoviČ in dr. Franc Jantovič. Posavčani pridite mnogobrojno!
Guštanj na Koroškem. Pri nas je ljudstvo prav pridno začelo čitati slovenske časopise. V par mesecih je v naši okolici iz Tolstega vrha, Selo.ca in
kako slovensko društvo. Ker pa je treba za tako dru- ' Kotelj ter Guštanja nad 25 novih naročnikov ?a na
štvo dobrih priprav, vabimo šentiljske Slovenke našo rodne brate in sestre v Spielfeldu in Strasu, da se pridružijo našim šentiljskim slovenskim organizacijam. Bralno društvo Vas rado sprejme med svoje ude, ravnotako tudi Dekliška Zveza, Marijini družbi m Posojilnica. Ko Vas bo dovolj za samostojno slovensko organizacijo, pa Vam bomo drage volje poma- • gali isto ustanoviti. Slovenski možje, žene, mladeniči in dekleta, pridite k nam v St. ilj k naši jugoslovanski armadi. Zberite vse svoje vrste! — Sentiljska Slovenka.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Kralj Tomaž, doma v Ihovi, ima dosedaj že trojno vojaško odlikovanje, katero si je ;pridobil v bitkah proti najkrutejšemu slovenskemu sovražniku Italijanu. Njegova prsi dičiio velika in mala srebrna in bronasta svetinja, dobil jih je v deveti in deseti soški bitki in pa na tirolski bojni črti; služi pri 47. pešpolku. Naše najiskrenej-šo čestitke!
Ljutomer. Tukaj je umrla ¡:a Veliki četrtek gospa Cila Dijakova (po triletni bolezni), soproga na- ; šega somišljenika g. Frica Di jakaL1 jRjajna je bi'na llaga žena in zlata mati. Radi njene dobrotljivosti in mirnega značaja je bila pri sosedih in pri vseh j drugih sploh zelo spoštovana. Naj Bog tolaži žalujoče. njej pa večni mir in raj nebeški!
Slov. Bistrica. Posojilnica v Slov. Bistrici vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 14. aprila 1918, ob 3. uri popoldne, v lastni hiši „Hotpl Austria." Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Prečitanje revizijskega zapisnika, 3. Odo- ' brenje računskega zaključka za leto 1917. 4. Volitev nacelsivia in nadzorstva, 5. Predlogi in nasveti. — : NaČelstvo. 423.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Nemila smrt je obiskala Višnarjevo rodbino in vzela iz nje sredine daleč okrog znano in priljubljeno Višnarjevo mamo na Planini. Bila je bogaboječa in pobožna žena, mati več otrok, izmed katerih je ena hči usmiljenka v ma- . riborski bolnišnici, eden sin pa je bil vjet v Przemi-flu. Obilna množica pogrebljanov je dokazala, kako priljubljena je bila rajnka mama. Nagla je gotovo mir pri Bogu. N. p. v m.!
Št. Ilj pri Velenju. Občni zbor našega izobra-evaloega društva na velikonočni pondeljek je bil i borao obiskan. Maožica je z velikim zanimanjem edila besedam govornika profesorja dr Hohnjeca, k i je razpravljal o veliki nalogi naše izobraževalne rganizacije v sedanjem velevažnem, za dolgo bo očno>t odločilnem času. Društveni predsednik g. apnik Schreiner je poročal o delovanju društva. 1 :voljen je bil po večini stari odbor. Vsi navjoči, i i mtje in možje, žene in dekleta so se z velikim avdušenjem brez izjeme izjavili za jugoslovansko utajniško deklaracijo ter izrazili iskreno željo, naj : i «e kmalu izpolnile naše jugoslovanske zahteve j n nade. Zborovanje se je končalo s petjem rodo abnih pesmi in cesarske pesmi.
Mozirje. Pri nas se je osnovala pod načolst-
v^m g. Matije Goričarja družba z omejeno zavezo , kaiere namen je naprava ' i &zdr>evv.n.e električne ,
i-'!ga „Slov. Gospodarja." „Mir" ima pa naročen že skoraj vsaka hiša. Veliko „Slov. Gospodarja" in pa „Straže" se proda v trgovini g. Vincenc Bunduia v Guštanju. Veliko je naročnikov tudi za druge slovenske liste. Tudi koroško ljudstvo se je začelo probu-jati in se prav pridno podpisuje za izjavo Jugoslov. kluba, za našo težko pričakovano Jugoslaviio. Naše slovensko ljudstvo vsak dan bolj spoznava, da sme le sinove in može pošiljati na fronto, da smo Slovenci dobri za srčno kri prelivati in živino ter drugi živež dajati, a če pride pa Slovenec na pošto, na davkarijo, na sodpijo, na kolodvor, k šoli, k okrajnemu glavarstvu, itd., tedaj pa njegov jezik nič ne velja in se hoče vsak Škric in vsaka frajla obrego-vati nad Slovencem. Vsa pisma in naznanila se nam koroškim Slovencem pošiljajo od oblasti in uradov le v preblaženem nemškem jeziku in večkratthodijo na-fi ljudje s takimi, v nerazumljivem nemškem jeziku nisanimi stvarmi, po več ur daleč iskat ljudi da jim take „turške stvari" preberejo, raztolmačijo in „aus-deičajo." Slovenci vsak dan bolj godrnjajo in vzdihujejo: Teh turških suženjskih razmer reši nas, o Bog, in daj nam kmalu pravico in svobodo v naši težko pričakovani Jugoslaviji.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Na velikonočni pondeljek sta bila poročena gospodična Ljudmila Moric, hči našega g. nadučiteija, z gospodom Maksom Hočevar, strokovnim učiteljem, tačas v vojaški službi. 2elimo srečo in blggoslov!|
Zadnja poročila došla dne 3. aprila.
Angleško-francoska protiofenziva ?
Iz francoskih in angleških uradnih poročil z dne 1. in 2, aprila, ki pa prihajajo navadno zelo okrajšana v našo javnost, je razvidno, da so predli Angleži in Francozi pri mestu Montd dier in dalje proti proti severozahodu k protiofenzivi. Natančna poročila še sicer manjkajo, a iz omenjenih uradnih poročil je razvidno, da so potisnili Francozi in Angleži armado nemškega prestolonaslednika precej daleč proti severu nazaj in so zavzeli celo vrsto krajev, med njimi tudi Montdidier, katere so Nemci prejšnje dai zasedli. Tudi pred mestom Amiens, t. j. ob Sommi so se morali Nemci umak uiti. Včeraj so krožile vesti o velikih nemških izrabah. Manjka nam še o tem uradnega potrdila. Zdi 33 pa, da so Angleži in Francozi res zvabili nemško armado v kota pri Montdidierju v past.
Do zadnjega m« ža!
Angleški minislerski predsednik Lloyd George 3 brzejavil ministrsk m predsednikom Kanade, At-
izsvetl;ave. Dne • i. ma. a so v našem trgu že pr- j ^tralije, Južne Afrike, Nove Zelandije in Nove Fund-
.-1___i	---i„X« TT.,„„„l,i:„__j„	_	J« i«	I_________i:___i______
vikrat zažarele električne luči. Uporabljena je vodna sil £ Savinje.
Smarski okraj. Čudim se, da je iz šmarskega okraja tako malo izjav za jugoslovansko deklaracijo. Kje so podpisi zavednih žen, raznih zastopov in organizacij iz Zibike, Sv. Štefana, Roglnske gorce, Sv. Eme in drugih krajev, katere pa še danes ne l-menujem. Jugoslovani, Jugoslovanke šmarskega okraja. na plan!
Šmarje pri Jelšah. Gospod Anton Oschlag, trgovec na Ponikvi, je daroval o priliki svoje 501etni-ee društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v šmarskem okraju 100 K, za kar se mu društvo toplo zahvaljuje.
Sv. Ema pri Pristavi. Dne 14. aprila t. 1. pride tuš g. drž. in dež. poslanec dr. Franc Jankovič poročit svojim volilcem o delovanju v državnem /'loru in o velikem napredku Jugoslovanskega klu i>a. Shod se bo vršil popoldne po večernicah ob H. uri v prostorih župniSča pri Sv Emi. Poslanec bo > ivoril o nasilnih rekvizicijab živine, sena in žita. Po v ibljeni «o na shod volilei iz šmarskega, rogaškega m kozjanskega okraja. Udeležite se shoda gotovo
iandije, da je potrebno pomnožiti angleško armado ter da naj vlade teh angleških naselbin ukrenejo vse potrebno, da spravijo do zadnjega mo-ža vse na fronto.
Makole: Občine Vaše župnije so se že izjavila za deklaracijo. Saj je bilo objavljeno. Da se bodo pobirali podpisi po župniji, pa poskrbite sami. — Sv. Peter v S a v. dolini: Podpora se Vam mora zvišati. Napravite novo prošinjo potom občinskega urada, Ce pošilja davčna oblast v Celju samo nemške plačilne naloge za dohodnino, jih vrnite s pripombo: „Sem Slovenec, nemških dopisov ne sprejmem." — Z i b i k a: Do nameravanega načina rex-viriranja žita ne bo prišlo. Sedaj kujejo gospodje pri zeleni mizi zopet razne nove načine. Kmetskih strokovnjakov pa ne povabijo zraven. Prav imate: Co ne bo živine, ne bo gnoja in tudi ne žita in vsi načini rekvizicij bodo zastonj, ker oblast ne bo imela kaj rekvirirati. Pozdrave! — S t. Jakob v Slov. g.:* Preobširno. — S t. Rupert nad L-a & k i m: V-praSajte na glavarstvu.
Izdajatelj i n založnik: Katoliško tiskovno drufitvo.
Odgovor Hi urednik: ¡Eranto Zebot.
4fcat amlnsae «x» iütaüa s MiwÖtes*..