PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini g i -j rv» • Abb. postale I gruppo “ Vediti XUU III* Leto XXX. Št. Ì5 (8751) TRST, petek, 22. februarja 197 t PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuznjem tsvrop MEDMINISTRSKI ODBOR Zfl CENE OBJAVIL NOVE CENE SLADKORJA, OLJA, SIRA IN MESNIH IZDELKOV Ostra kritika sindikalistov: vlada skuša zvaliti na ramena delavcev vso težo krize Meseca maja racioniranje bencina ■ Od 60 lir poviška bencina gre petrolejskim družbam 39 lir 0 «petrolejskem načrtu» socialističnega ministra Gioiittija bo CIPE razpravljal v bodoče RM, 21. — Medministrski odbor za cene je potrdil vladne sklepe o podražitvi cene nekaterih vrst živil, ki spadajo v široko potrošnjo, medtem ko je vlada že poslala v razpravo senatni komisiji ukrep o zvišanju cen bencina, plinskega olja in drugih petrolejskih proizvodov. 1. SLADKOR: cena se zviša za 10 lir na kilogram. CIP utemeljuje sklep, češ da se je zvišala cena embalažnega papirja. 2-_ OLJE: semensko olje se podraži za 150 lir na liter. To utemeljujejo s podražitvijo semen na svetovnem tržišču. Da se ohrani razlika s semenskim oljem (tako trdi CIP) se zviša cena oljčnega °lja za 250 lir na liter. 3. MASLO IN SIR: maslo bo dražje za 120 lir na kilogram, posamezne vrste sira pa po kakovosti: «grana» in gorgonzola za 150 lir na kilogram, provolone in fontaul in« l'r’ mehki namizni siri za !00 lir, topljeni sir za 80 lir, ovčji sir za 200 lir. CIP utemeljuje u-krep s tezo, da je treba živinorejcem plačati večjo ceno za mleko. Res pa je, kot potrjuje celo izjava posl. Bonomija (KD), da je cena mleka smešno nizka in se ni zvišala kljub rastočim proizvodnim cenam. 4. MESNI IZDELKI: pršut za 360 lir na kilogram, kuhan pršut za 320 lir, salama iz svinine za 210 lir, mešana salama za 265 lir, mortadela iz svinine za 210 lir, morta-na mortadela za 160 lir, klobase za 175 lir, slanina za 110 lir, kuhana prirebmica za 180 lir, «cotechini» in «zamponi» za 210 lir, slanina za 55 lir, in svinjska mast za kuho za 35 lir. Meso v škatlah (90 gramov) bo dražje za 15 lir, vampi v škatlah (235 gramov) pa za 34 lir. Pomembno je, da je CIP «dopustil» še «dodatno podražitev» v višini 10% prvotnega poviška zaradi «režijskih in distribucijskih stroškov», kar pomeni, da bodo ome- njene cene še višje. (Na primer: pršut se podraži za 360 lir prvega poviška in 36 lir dodatnega poviška, skupaj 396 lir). Vlada je tudi sporočila, da bo — glede varčevanja z energetskimi viri — uvedla racioniranje bencina že z majem. Ni pa sporočila količine bencina, ki jo bodo avtomobilisti prejeli po sedanji ceni. Kot znano bodo tedaj (maja) bencin, ki bo presegal mesečno količino, prodajali po zvišani ceni. Vedno kar zadeva bencin, ki se je včeraj opolnoči podražil na 260 Kr na liter, velja omeniti, da sestavljata povišek dve številki — delež, ki ga prejmejo petrolejski industrija in družbe ter državni davek, ki ga je vlada zvišala sorazmerno s predvidenim skrčenjem potrošnje tekočega goriva. Petrolejske družbe bodo od poviška 60 lir prejele 39 lir, 21 lir pa znaša državni davek. Socialistični minister za načrto- ...............Hitim.................... SLOVESNA RAZGLASITEV NA SE11 ZVEZNE SKUPŠČINE Nova jugoslovanska ustava izraz volje vsega delovnega ljudstva v Predsednik sveta narodov Mika Spiljak proglasil novo ustavo SFRJ ob grmenju topovskih salv BEOGRAD, 21. — Svet narodov zvezne skupščine je na današnji slovesni seji pod predsedstvom Mike spujaka predsednika sveta narodov proglasil novo ustavo SFRJ, ki je stremljenj narodov in narodnosti Jugoslavije in rezultat triletnega procesa reforme ustavne gra-ditve jugoslovanske socialistične skupnosti. Na seji so bili poleg članov sve-narodov navzoči člani predsed-S^RJ, zastopniki predsedstva f j'. izvršnega biroja ZKJ, pred-edniki republiških in pokrajinskih Konutejev zveze komunistov, pred-sedniki republiških in pokrajinskih kupščin, člani zveznega izvršnega Veta, zastopniki sveta federacije, elegacije socialistične zveze, zveze •ndikatov, konference za družbeno “ktivnost žena, zveze borcev, zveze “■ladine, zveze rezervnih častnikov, Predsedniki ustavnega vrhovnega in r novno gospodarskega sodišča, am skupne komisije vseh svetov vezne skupščine za ustavna vprašanja. zastopniki mesta Beograda er delegacije ljudske fronte na-p'onalne osvoboditve Alžirije, dr-avno - partijske delegacije Kube, ,.egacije fronte nacionalne enotno-11 čila, ki so jih navzoči z aplav-Pozdravili ter voditelji diplo-aatskih misij akreditiranih v Beogradu, Miša špiljak je na začetku svojega govora obvestil navzoče, da e Je predsednik Tito opravičil, da e zaradi preobremenjenosti ne mo- DANES yiadni sklep o podražitvi te-kočih goriv in pomembnih vrst »■Vil je izzval val kritik iz sin-vikalnih krogov. Predvsem se sindikalistom zdi, da je vlada še •"k/at klonila zahtevam indu-•Jrijcev in petrolejskih družb, ‘kratka «nagradila» špekulante, k< so prikrivali zaloge živil, med-•J" ko skuša z deflacijsko polivko krčiti potrošnjo in ne na-kadnje prevaliti vso težo gospo-"arske krize na delovne množice. mnenju sindikalistov so Prav zadnji vladni sklepi dokaza-''' da je splošna stavka, napovedana za 27. februar, pomembna P°litična akcija, kateri bodo sle-dil« druge. Svet narodov zvezne skupščine v Beogradu je sprejel novo ju-Boslovansko ustavo, ki je izraz volje in interesov delovnega ljudstva ter njenega stremljenja po Oresničitvi samoupravne socialistične družbe. , Genovsko državno pravdništvo !• danes poslalo v Rim doku-■"ontacijo o preiskavi v zvezi s Patrolejskim škandalom. Pretorji Sansa, Almerighi in Brusco so dodali dokumentaciji dopis, iz katerega jasno izhaja vse ozadje, **radi katerega naj bi prišlo do davčnih olajšav za petrolejfhe družbe po zaprtju Sueškega prekopa, zaradi katerih so petrolej-imeli ogromne dobičke. Govorijo o 200 milijardah lir za petro-tajske družbe, medtem ko nai bi Politične stranke prejele kakih ’B milijard. re udeležiti seje. špiljak je v svo-1 je zatem na ločeni seji proglasil u- sirrrsfr) a en t nefo. • 'J Q Ir n rt va iwnianic» IIQiflVP in jem govoru ugotovil, da so z ustavo opravljene pomembne spremembe na vseh področjih, družbeno-go-spodarskega ih političnega sistema. Ustvarjeni so pogoji, da delovni ljudje upravljajo z delom, z rezultati dela in s celotnimi odnosi družbene reprodukcije. Z uvedbo delegatskega sistema, s katerim se zapušča dosedanji zastopniški sistem, je po ugotovitvi špiljaka storjen zgodovinski korak. Delegatski sistem omogoča delavskemu razredu neposredno udeležbo pri opravljanju družbenih poslov. Z ustavnimi rešitvami na področju družbenih dejavnosti so zagotovljeni ugodni pogoji za delovanje interesnih skupnosti in za dosledni razvoj samoupravnih odnosov v dejavnostih izven-materialne proizvodnje. Z ustavo so potrjeni novi odnosi med zvezo in republikami in pokrajinama, ki so bili vzpostavljeni z ustavnimi spremembami leta 1971. Bistveno je spremenjena tudi struktura konstituiranja zvezne skupščine. S tem so po mnenju Špiljaka danes dosežena osnovna jamstva kohezije jugoslovanske večnacionalne skupnosti. Z ustavo je ponovno potrjena tudi vernost Jugoslavije politiki miru. Izražena je trdna odločnost, da se bodo jugoslovanska ljudstva zoperstavila vsakemu morebitnemu napadu na Jugoslavijo. Z u-stavo so potrjena osnovna načela jugoslovanske politike (aktivna miroljubna koekzistenca, spoštovanje nacionalne suverenosti in enakopravnosti vseh držav, nevmešavanje v notranje zadeve drugih) in odločnost, da se Jugoslavija aktivno vključi v borbo vseh naprednih sil na svetu za razvoj miru in socializma. Z odlokom o proglasitvi nove u-stave SFRJ, ki ga je Mika Špjljak zatem prebral, se ugotavlja, kdaj so ustavo sprejeli sveti zvezne skup-Scine, skupščine republik in pokrajin. V trenutku branja sklepa o proglasitvi nove ustave so odmevale topovske salve v Beogradu in v vseh glavnih mestih republik in pokrajin, katerim so se pridružile tovarniške sirene. Odlok o proglasitvi ustave so navzoči v skupščini pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Slovesni del seje sveta narodov se je končal s himno «Hej, Slova' ni», ki jo je zapel zbor kultumo-umetniškega društva «Ivo Lola Ribar» iz Beograda. Proglasitev ustave je pozdravilo več tisoč Beograjčanov, ki so se zbrali, kljub deževnemu vremenu pred zvezno skupščino ter delovni ljudje v tovarnah in v ustanovah, šolarji v šolah, v vseh krajih Jugoslavije pa so po radiu in televiziji spremljali sejo sveta narodov. Po proglasitvi ustave je bila skupna seja sveta narodov in družbenopolitičnega sveta zvezne skupščine, na kateri je predsednik skupne komisije obeh svetov Kiro Hadživasilev pojasnil predlog zakona o volitvah in o pozivu delegatov v zvezni svet zvezne skupščine. Med drugim je poudaril, da se z novim volilnim sistemom ugotavlja ustrezna socialna in nacionalna sestava delegatov zveznega sveta in jamči, da bo zvezni svet stvarni izraz interesov in volje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter samoupravljanja in enakopravnosti delovnih ljudi, na rodov in narodnosti. Svet narodov stavni zakon za izvajanje ustave in sprejel predlog zakona o volitvah in o pozivu delegatov v zvezni svet, ki ga je na ločeni seji sprejel družbeno - politični svet. B. BOŽIČ Predsednik Nixon odložil obisk v Evropi WASHINGTON, 21. — Ameriški vladni funkcionarji so izjavili, da je predsednik Nixon sklenil odložiti svoje potovanje v Evropo, kamor bi moral odpotovati predvidoma a-prila ob 25-letnici ustanovitve NATO. Kaže, da bodo njegovo potovanje odložili vsaj za 6 do 7 mesecev. Nixo-novo potovanje bi moralo trajati dva tedna, v katerih bi obiskal Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Zahodno Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko. Ob povratku bi se bil moral ameriški predsednik ustaviti še na Bližnjem vzhodu, baje v Kairu in Jeruzalemu. vanje Antonio Giolitti je na seji vlade predložil tudi «naftni načrt», ki — v bistvu — na daljši rok skuša spremeniti sistem dobavljanja, prečiščevanja, distribucije in prodaje naftnih proizvodov. Giolitti bi rad zvišal delež italijanske državne družbe ENI na ta način, da bi le-ta manipulirala vsaj 40% naftnih proizvodov. Samo na ta način, meni Giolitti, se bo Italija osamosvojila pred tujimi petrolejskimi družbami. O tem načrtu bo CIPE razpravljal na eni izmed prihodnjih sej. Toliko o vladnih sklepih. Na drugi strani pa narašča v Italiji negodovanje, posebno še, ker se v javnosti utrjuje prepričanje, da je vlada izbrala najlažjo pot: zadovoljila, kljub škandalu o korupciji strank koalicije, petrolejske družbe in zvalila vso težo gospodarske krize na ramena delovnih ljudi. Nič čudnega torej, če so prvi reagirali na zadnje sklepe vlade prav sindikalisti. Tajnik UIL Ruffino je na primer, izjavil, da je vlada «krenila prav v nasprotni smeri, kot zahtevajo delavci». V resnici, je dejal Ruffino, hodi vlada po enem samem tiru in se skuša iz krize rešiti z deflacijo, pri tem pa se predaja ob vsakem pritisku močnejših. Marianetti (CGIL) pa je dodal, da je vlada dokazala, kako pravilen je bil sklep o splošni stavki. Sindikati pa bodo morali razmišljati o boju, ki bo splošni stavki še sledil. Drugi tajnik CGIL Didò je glasno izrazil sum, da spadajo zadnji deflacijski ukrepi vlade (se pravi ukrepi, ki težijo h krčenju potrošnje) v «tihe» pogoje mednarodnih finančnih krogov za podelitev posojila Italiji. Didò je delavce, demokrate in sindikalno gibanje pozval k budnosti. Spandonaro (CISL) pa je s prstom pokazal na protislovnost viadriih ukrepov: medtem ko so negativni ukrepi, kot so podražitve, zelo natančni in jasni, so pozitivni sklepi tako megleni in nejasni, da ne veljajo več od praznih obljub. Tu je mislil predvsem na stimulacijo industrijskih naložb na Jugu in zaprtje mestnih središč za zasebni avtomobilski promet. Resno zaskrbljenost zaradi sprejetih sklepov vlade je izrazilo vodstvo organizacije demokratičnih trgovcev «Confesercenti», ki meni, da vladni sklepi pospešujejo naraščanje draginje. Med elementi draginje omenjajo predvsem podražitev prevoza (bencin), živil in poštnih stroškov. Industrijci, meni «Confesercenti», se pa verjetno ne bodo zadovoljili s tem. Prej ali slej bodo ponovili igro s prikrivanjem zalog in dosegli nove poviške, Zato predlaga «Confesercenti». naj bi ukrepom za reformo tržnega sistema sledilo predvsem demokratično nadzorstvo nad obli- kovanjem cen in zalogami blaga. «Confesercenti» dodaja še, da je vlada zgrešila, ko je sklenila zvišati ceno bencina in plinskega olja prav sedaj, ko se sodstvo resno ukvarja z vprašanjem korupcije. Že zaradi delikatnosti sklepa, bi lahko razpravo o tem odložila do konca vseh preiskav. Zadnji vladni sklepi so izzvali nezadovoljstvo v krogih socialistične stranke. Tako je struja «levica» definirala podražitve «hudo napako», ki je javno mnenje ne opravičuje. Na to je na seji poslancev PSI odgovoril tajnik stranke De Martino, ki je dejal, da so socialisti skušali obvarovati delovne množice pred udarcem krize in predlagali «politične cene». Ni jim uspelo. Dosegli so le kompromis o skladu sto milijard za cene. K temu je De Martino dodal, da je danes glavna skrb socialistov, da se ohrani v Italiji demokratični režim. Sovjetski zunanji minister tudi pri Pavlu VI. GR0MIK0 ZAKLJUČIL OBISK V ITALIJI RIM, 21. — Danes se je zaključil uradni del obiska sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Italiji. Šef sovjetske diplomacije bo jutri zjutraj z letalom odpotoval v Moskvo. Na današnjih pogovorih med italijanskim in sovjetskim zunanjim ministrom so obravnavali najbolj pereče probleme mednarodne politike v Evropi, Aziji in Afriki. Moro je podal dolgo in izčrpno poročilo o procesu zedinjenja v Evropi, za kar ga je prosil sam Gromiko. Govor je bil tudi o predlogu za sklicanje konference o razorožitvi v okviru Združenih narodov. Gre za enega poglavitnih ciljev, za katerimi stremi sovjetska diplomacija. Moro in Gromiko sta nato obravnavala v skopih obrisih tudi dvostranske odnose med Sovjetsko zvezo in Italijo. Ob koncu obiska sovjetskega zunanjega ministra so objavili skupno italijansko - sovjetsko sporočilo, v katerem je rečeno, da so pogovori potekali v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju, ki ustreza odnosom med obema državama. Zjutraj je Gromiko odšel tudi v Vatikan, kjer ga je na zasebni avdienci sprejel papež Pavel VI. Prisoten je bil tudi vatikanski zunanji minister msgr. Casaroli, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja v Poljski. Gromiko se je prvič sestal s papežem oktobra 1965 na sedežu OZN v New Yorku ob priložnosti papeževega potovanja v ZDA. V TRŽAŠKI IN V GORIŠKI POKRAJINI Strnjena in uspela stavka osebja na slovenskih Šolah Odločen protest proti prepovedi slovenskega pouka v Benečiji Za ureditev juridičnega in ekonomskega položaja šolnikov Po sklepu Deželnega sindikata slovenske šole je bila včeraj stavka na vseh slovenskih osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah v tržaški in v goriški pokrajini, ker sta stavko sklicala tržaški in goriški odsek sindikata. Stavka je zajela učno in pomožno osebje ter je popolnoma uspela, saj je bila udeležba skoraj stoodstotna, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Z včerajšnjo stavko so slovenski šolniki in pomožno osebje, kot je poudarjeno v sporočilu sindikata, hoteli izraziti svoj ogorčen protest proti o-blastem. ki so prepovedale pošclski pouk v slovenskem jeziku v Brdu in Teru v Beneški Sloveniji. S to stavko pa so obenem protestirali proti stališču vlade, ki ne izpolnjuje sprejetih obveznosti za uresničevanje delegiranih zakonov za ureditev ekonomskega in pravnega položaja šol nikov, kot je bilo sklenjeno lani, po dogovoru s sindikalnimi organizacijami. Zaradi tega bo danes po vsej državi stavka italijanskih šolnikov, kot so sklenile osrednje sindikalne organizacije te stroke (CGEL, CISL iniiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiM PERTINI IZROČIL PARLAMENTARNI KOMISIJI DOKUMENTACIJO O PREISKAVI in UIL). Italijanski šolniki se že dolga leta borijo za pravno in ekonomsko ureditev svojega položaja. Lani je bil dosežen sporazum, toda skoraj vse je ostalo samo na papirju. Te krivice še bolj občutijo slovenski šolniki, ker pač niso še urejena vprašanja, ki jih italijanski šolniki ne občutijo več, saj so bila že rešena. Včerajšnja stavka na vseh slovenskih šolah v Italiji je konkreten izraz solidarnosti z našimi rojaki v Beneški Sloveniji, kjer je slovenski jezik še izključen iz šole, je ogorčen protest proti krivični prepovedi pošolskega pouka v slovenščini. Tak protest so pred dnevi že izrazili v resolucijah dijaki raznih slovenskih šol in Sindikat slovenske šole, včeraj pa so šolniki in pomožno osebje to potrdili s strnjena stavko. Doslej skupno 48 sodnih obvestil v preiskavi o petrolejskem škandalu Zaradi davčnih olajšav ob zaprtju Sueškega prekopa naj bi petrolejske družbe imele 200 milijard lir dobička več ■ Deset milijard lir naj bi prejele razne politične stranke GENOVA, 21. — Genovsko državno pravdništvo je sklenilo poslati v Rim vse spiske, ki zadevajo preiskavo o petrolejskem škandalu. Odločitev so sprejeli, potem ko so prebrali poročilo, ki so ga pripravili trije genovski pretorji Almerighi, Sansa in Brusco ter predstavniki finančnih stražnikov. V poročilu omenjajo dopis, o katerem se za sedaj ne ve niti komu je bil namenjen, niti kdo ga je napisal in v katerem je obnovljeno vso ozadje domnevnega podkupovanja, do katerega naj bi prišlo ob odobritvi treh zakonov, s katerimi se je steklo v blagajne velikih petrolejskih družb na stotine milijard lir. V omenjenem dopisu je jasno rečeno, kaj je bilo storjeno, da bi dosegli zadevne zakonske olajšave, izrecno je omenjen «dosje ENEL», končno pa je govor tudi o čimprejšnji izplačitvi «podkupoval-nine». Kaže, da je odobritev treh zakonov prinesla velikim petrolejskim družbam 200 milijard lir, medtem ko naj bi približno 10 milijard šlo političnim strankam. Vse to naj bi izhajalo iz dokumentov, ki so jih pretorji priključili poročilu. trije .................. Izraelci so dokončno zapustili zahodno obalo Sueškega prekopa Almerighi, Sansa in Brusco so kot kaže poročilu dodali še čeke, po 10 milijonov lir, ki naj bi jih zapletene osebnosti vnovčile. Baje gre za ista imena', ki so vpletena tudi v zadevo ENEL, Danes so v rimskem zaporu Regina Coeli prvič zaslišali Carla Cit-tadinija, funkcionarja petrolejske družbe Esso, ki ga je včeraj v njegovem uradu aretirala davčna policija. Namestnik državnega pravd-nika dr. Mario Pianura je odšel v rimski zapor, da bi ga obtožil združevanja v zločinske namene in korupcije. Kaže, da aretacija Cittadi-nija, ki so jo odredili genovski pretorji, ni v zvezi z zadevo ENEL, temveč z omenjenimi zakonskimi ukrepi, ki so jih sprejeli v letih 1967, 1968 in 1971 o davčnih olajšavah in o ukreoTi, da bi zagotovili dobavo petrolejskih oroizvodov. Zasliševanje Cittadinija se je začelo okrog poldne ob prisotnosti njegovega odvetnika. Kar zadeva preiskavo nasplošno, so danes potrdili, da je sodna oblast do sedaj izstavila 48 sodnih obvestil o zadevi ENEL, med osumljenci pa naj bi bili člani upravnega sveta zveze italijanske petrolejske zveze, ki so bili na svojih položajih leta 1972, se pravi takrat, ko so izročili državni ustanovi ENEL milijardo lir, da bi njeni predstavniki izdelali načrt, iz katerega bi izhajala potreba po termoelektrarnah na petrolej, namesto na jedrsko energijo. Rimsko državno pravdništvo pričakuje, da ji genovski pretorji pošljejo dokumentacijo, ki zadeva poskus, da bi zvišali cene petrolejskih proizvodov s pomočjo lažnih podatkov. Zadevna dokumentacija bi morala biti v Rimu že predvčerajšnjim, kaže pa, da so iz Genove poslali samo dokumentacijo za poslansko zbornico, za državno pravdništvo pa so poslali samo kopijo naloga za aretacijo za Cittadinija in za Arcidiacona. Kar zadeva aretacije slednjega so genovski pretorji izrazili veliko negodovanje, ker so o njej poročali v dnevnem tisku. Na sedežu poslanske zbornice se je sestala posebna preiskovalna komisija, ki jo vodi demokristjanski poslanec Cattanei in ki bi morala začeti preliminarno preiskavo o domnevnih krivdah ministrov. Predsednik Cattanei je poročal komisiji, da mu vore z Janušem Kadarjem. Na letališču so Jalluda pričakali italijanski premier Mariano Rumor, minister fd industrijo De Mita in minister za državne soudeležbe Gul-lotti. Po protokolarnih svečanostih se je Jallud nastanil s svojimi spremljevalci v hotelu «Hilton». kjer bo prebival do 25. februarja, ko se zaključi njegov obisk. Jutri dopoldne je predviden razgovor libijskega predsednika vlade z italijanskim kolego Rumorjem, kateremu se bo pridružil zunanji minister Aldo Moro Zatem ga bo predsednik republike Leone zadržal na kosilo v Kvirinalu. Jalluda spremljajo ministri in funkcionarji, ki odgovarjajo za telekomunikacije, zunanjo trgovino, denarne zadeve in naftno proizvodnjo. Tudi AGLI podpira splošno stavko RIM, 21. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL—CISL—UIL je sporočilo, da bo v sredo, 27. februarja, med splošno stavko več javnih manifestacij. Tajnik CGIL Luciano Lama bo govoril delavcem v Turinu, Storti (CISL) v Firencah in Vanni (UIL) v Genovi. Medtem so se splošni stavki pridružile tudi krščanske delavske zveze — ACLI. V članku za komunistični tednik «Rinascita» poudarja tajnik CGIL Lama, da je naperjena splošna stavka proti gospodarjem, se pravi in-dustrijcem in finančnim monopolom, ki bi radi prešli krizo z restruktura-cijo, katere teža naj bi padla na ramena delavcev. Stavka bo proti vladi v tolikšni meri, kolikor pač vlada odraža te težnje gospodarjev. tini izročil dokumentacijo o preiskavah, ki jih vodi sodna oblast o petrolejskih proizvodih. Ob koncu seje. ki je trajala do poldne, so objavili komunike, v katerem je rečeno, da je poverila predsedniku Cattanei-ju nalogo, da v sodelovanju s podpredsednikom Reggianijem in Spagno-lijem poroča kar se da hitro o vsej zadevi, da bi lahko sprejeli zadevno odločitev. Prihodnja seja preiskovalne komisije bo v petek, 1. marca. KAIRO, 21. — Po 129 dnevih zasedbe so izraelske oborožene sile dokončno zapustile zahodni breg Sueškega prekopa. Tako se je zaključila četrta faza umika v spoštovanju sporazuma o ločitvi med izraelskimi in egiptovskimi silami. Zadnja je zapustila egiptovsko o-zemlje zahodno od prekopa enota padalcev. Umik je potekal v veselem vzdušju, ob petju in plesu. O-poldne so ozemlje, s katerega so se Izraelci umaknili, zasedle mirovne sile OZN, ob 18. uri pa so se vrnile na svoje položaje egiptovske čete. Izraelske sile so sedaj začele umik proti vzhodu, ki se bo moral zaključiti do 5. marca, ko bodo egiptovski položaji ločeni od izraelskih z varnostnim pasom, ki gre od obale Sredozemskega morja na severu, do Sueškega zaliva na jugu. V teku današnje tiskovne konference je glasnik OZN v Kairu Rudolf Štaj-duhar izjavil, da je prispelo zadnjih 140 nepalskih vojakov in da so mednarodne mirovne sile dosegle število 6.973 vojakov. Štajduhar je tudi sporočil, da so si Izraelci in Egipčani v sredo in torek izmenjali še nekatera trupla padlih vojakov. (Na sliki: Izraelski vojaki plešejo pred odhodom z zahodnega brega Sueškega prekopa). Libijski predsednik vlade Jallud v Rimu RIM, 21. — Z letalom, ki je priletel iz Budimpešte, je na rimsko letališče Ciampino prispel v prvih popoldanskih urah libijski ministrski predsednik Abdel Salam Jallud Pred tem se je namreč mudil na Madžarskem, kjer je imel razgo- RIM, 21. — Na današnji seji senata je minister za poljedelstvo Ferrari Aggradi odgovarjal na vprašanja, ki so jih postavile vse politične skupine v zvezi s potekom zadnjih zasedanj ministrov EGS v zvezi s cenami kmetijskih proizvodov. Senat se bo ponovno sestal v torek ob 17. uri. Ceauspscu odpoioval \i Iraka BAGDAD, 21. — Romunski predsednik Ceausescu je odpqtoval iz Bagdada v Bukarešto ob koncu tridnevnega obiska v Iraku. Bagdad je bi’ zadnja etapa njegovega potovanja po arabskih državah, saj je pred tem obiskal Libijo, Libanon in Sirijo, kjer se je sestal s predstavniki vlad teh držav ter z voditelji palestinskih osvobodilnih gibanj. BRUSELJ, 21. — Danes so uradno sprejeli odločitev, da ukinejo uvoz govejega mesa v Francijo in v Italijo iz držav, ki niso članice EGS. Ukrep bo veljal od 23. februarja do 24. marca. Ukrep so sprejeli na predlog sveta ministrov za poljedelstvo. Francija in Italija sta že pred tedni zahtevali prepoved uvoza, da bi zavarovali svojo živinorejo in da bi omogočili normalizacijo obeh trgov, kjer so zabeležili znatno zmanjšanje cene domačega proizvoda. Illlllll 111111111111111111111111111111111111111111 llllllll III lltltllHIMIIIIIIIMIIIIIIIIIItllll Hilli tl Milil llllllllltlllltlllllll SESTANEK S PREDSEDNIKOM SLOVENSKE VLADE Delegacija Slovencev v koroških Ljubljani Zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem vodita dr. Zwitter in dr. Tischler LJUBLJANA, 21. — Kot gost republiškega Izvršnega sveta je prispela danes v Ljubljano 8-članska delegacija koroških Slovencev, ki jo vodita predsednik Zveze slovenskih organizacij na koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tischler. V vili Podrož-nik je koroške goste sprejel predsednik republiškega Izvršnega sveta Andrej Marinc s svojimi sodelavci, predstavniki republiške skupščine in republiške konference SZDL «Nikakršnih razlogov ni, da bi kakorkoli spreminjali znana načelna stališča v odnosu Slovenije in Jugoslavije do Avstrije in naše narodne skupnosti na Koroškem», je dejal predsednik IS Andrej Marinc v pogovoru s predstavniki koroških Slovencev. Poudaril je, da je skrb za slovensko narodno skupnost na Koroškem sestavni del celotnega zunanjepolitičnega delovanja, odnos do slovenske in hrvaške manjšine pa pogoj za razvoj med-sosedskih odnosov. Predsdenik A. Marinc j edejal, da Slovenija in Jugoslavija vztrajata v močni podpori koroškim Slovencem pri njihovem enotnem boju za uresničitev zakonitih pravic. Jugoslavija vztraja na spoštovanju obveznosti, ki jih Avstriji določa državna pogodba, je poudaril Andrej Marinc. Predstavniki koroških Slovencev so predsednika Marinca ter predstavnike Izvršnega sveta in republiške konference SZDL seznanili z aktualnimi vprašanji iz dela in življenja koroških Slovencev. Poudarili so, da koroški Slovenci vztrajajo pri zahtevi o takojšnjem reševanju odprtih vprašanj iz 7. člena državne pogodbe na celotnem ozemlju, kjer žive Slovenci brez kakršnegakoli ugotavljanja in preštevanja narodnostne manjšine. Predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem so poudarili, da se položaj od jesenskih dogodkov ni popravil. Nikakor ne vlada mir na Koroškem, kot bi to nekateri želeli prikazati. Za zdaj je značilno pragmatično, necelovito in zavlačevalno pristopanje k reševanju življenjskih vprašanj koroških Slovencev, kar ne daje nobenih otipljivih rezultatov. Med dvodnevnim bivanjem v Ljubljani bo delegacija koroških Slovencev obiskala podjetje Slovenijales in Inštitut za ekonomska raziskovanja, nocoj pa se je udeležila predstave drame Ivana Cankarja «Za narodov blagor» v Mestnem gledališču. DRAGO KOŠMRU MOSKVA, 21. — Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je ob svoji 70-letnici prejel najvišje sovjetsko odlikovanje, red Lenina. PRIČETEK PREVERJANJA TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE Zanetti o širših skupnih naporih za utrditev demokratičnega sistema ■v Poročila odbornikov o izvajanju načrta ■ Čudno glasovanje Tržaška pokrajina je včeraj pričela preverjati rezultate izvajanja 4-letnega načrta, ki ga je sprejel pokrajinski svet za razdobje 1972-1975. Uvodno poročilo je imel predsednik pokrajine Zanetti, ki je najprej orisal osnovne značilnosti pokrajinskega programa. Zanetti je nato prešel na opis finančnih težav, saj so vse krajevne uprave v zelo težkem položaju in bodo v kratkem v krizi, če ne bodo izvedli reformo krajevnih financ. Pokrajina lahko pričakuje letno zvišanje dohodkov v višini 10 odstotkov, kar trenutno ne zadostuje niti za kritje tistega, kar izgublja z razvrednotenjem denarja. Predsednik pokrajine je nato govoril o nekaterih najvažnejših pobudah. kot je reorganizacija psihiatrične službe, ki prehaja krajevni pomen, saj sodelujejo s tržaško umobolnico mednarodne ustanove. V tej zvezi je tudi omenil reformo socialnega skrbstva, obveze za kra-ški muzej. itd. Med važne pobude pokrajine spada mednarodna konferenca o zaščiti manjšin, ki bo nedvomno zelo važna kulturna pobuda, ki se vključuje v zgodovinski proces optimističnega ustvarjanja novih odnosov med večinami in manjšinami in v skupno iskanje medsebojne demokratične obogatitve. Zanetti je podčrtal, da obstaja veliko zanimanje za konferenco v kulturnih krogih Evrope. Svoja izvajanja je predsednik pokrajine zaključil z ugotovitvijo, da je politično obeležje zelo resno in da je v nevarnosti celo demokratični ustroj, zaradi česar je nujen drugačen način razprave ter skupni napori, da se utrdi demokratični sistem, ki temelji na odporniškem gibanju in republiški ustavi. Zanetti je pozval na širše sodelovanje vseh sil in zlasti širše sodelovanje s silami levice v pokrajinskem svetu. Za njim so poročali odborniki: Foschi o psihiatrični bolnišnici, Lovero o higieni in zdravstvu, Volk o javnih delih, Pacor o šolstvu in Passa-gnoli o osebju. Pokrajinski svet je na včerajšnji seji poleg tega sprejel razne sklepe upravnega značaja in med drugim z glasovi strank ustavnega loka odobril prispevek treh milijonov lir za Stalno slovensko gledališče. Med razpravami in med glasovanji o ratifikaciji sklepov pokrajinskega sveta pa je prišlo do nepričakovanega in čudnega glasovanja, s .-aterim je bila pokrajinska uprava v manjšini. Glasovalo se ie namreč o izdatku v višini 680 tisoč lir za tisk posebne knjige, ki bi jo založila pokrajina ob 50-letnici obstoja, s katero bi predstavila javnosti tržaškega slikarja Vita Tiramela. Slikar je namreč še pred smrtjo napisal neobjavljen tekst «Il magico taccuino». ki ga je izročil tržaški pisateljici Aniti Pittoni. Proti temu sklepu se je osebno izrekel načelnik demokristjanske skupine pokrajinskega sveta Celli, ki je dejal, da gre za kulturno pobudo, ki po njegovem mnenju ni ljudskega značaja, Za sklep je glasovalo sedem odbornikov in socialdemokrat Bego, proti načelnik demokristjanske skupine Celli in trije svetovalci MSI, vzdržali pa so se pet svetovalcev KPI, tri KD in eden PLI. Prisotnih je bilo 21 svetovalcev in ker je šlo za neobvezen izdatek, bi moral biti odobren z najmanj enajstimi veljavnimi glasovi. Odbor se je tako znašel v manjšini in njegov sklep ni prodrl. Očitno gre za odraz notranjih sporov v večinski stranki, ki so lahko osebnega, lahko pa tudi resnejšega političnega značaja. Seja Sindikata slovenske šole Pust... včeraj v Skednju, jutri na Opčinah Pust, ki ga bomo v sredo poko pali, prej pa veselo proslavljali, že nori. V Skednju, kjer je pust doma, so se teh skrbi nekoliko o-tresli, v veselo družbo pa prihaja zlasti zvečer vedno več meščanov, ki si radi privoščijo klobase, čevapčiče, pršut in dobro kapljico. Po škedenjskih ulicah je te dni zelo živahno, včeraj popoldne je bila že prava gneča. Po stari na- Tajništvo sindikata sklicuje za danes, petek. 22. t.m. ob 17. uri odborovo sejo. Na dnevnem redu bo: razprava o splošni stavki in razno. nun.... vadi so namreč imeli sprevod dojilj, ki pa so bile večinoma moškega spola v šarastih ženskih oblekah. Ob zvokih pustne godbe se je stopnjevalo veselo razpoloženje na ulicah in v javnih lokalih. V nedeljo popoldne se bo po škedenjskih ulicah razvil velik pustni sprevod, v katerem bodo samo maske in godba. Letos v Skednju sploh ne bo nobenega pustnega voza. Sprevod pustnih mask bo tudi v torek ob Jutri ob 14. uri bo na Opčinah pokazal svoje lice 8. kraški pust. V pustnem sprevodu bo 12 vozov, 4 godbe na pihala in skupina Ha-bulajskih zvoničarjev. Zvečer bo v Prosvetnem domu pustni ples. V Miljah bo velika pustna prireditev, sprevod bogatih pustnih vozov in mask, v nedeljo ob 14.30. PO OBJAVI REZULTATOV ZA TRŽAŠKO POKRAJINO Slov. skupnost za skupno zuvrnitev vsuke veljuvnosti ljudskegu štetju Zakonski osnutek Slov. skupnosti za preureditev slovenske tržaške radijske postaje in uvedbo TV programa v slovenščini - Proti komisarski upravi v nabrežinski občini Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 20. februarja 1974 obravnaval rezultate ljudskega štetja v tržaški pokrajini, katere Slovenska skupnost ne more sprejeti zaradi že ugotovljenih dejstev. Zato je odbor Slovenske skupnosti ponovno odklonil vsakršno veljavnost takemu načinu ljudskega štetja, ki je dejansko diskriminiralo slovensko narodno skupnost v Italiji. S tem v zvezi je odbor Slovenske skupnosti izrazil željo, da bi prišlo do skupnega stališča vseh političnih in iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimuiuiimiiiKiiiiuiiiiiiiiiHiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMuumiiiiiiiiiiiii Ponoven dokaz neveljavnosti popisa prebivalstva po narodnosti Zelo lahko se manipulira s statističnimi podatki Če šteje občina je Slovencev 1.200 več, če pa ISTAT 1.200 manj Uradni podatki ISTAT o izidu popisa po narodnosti na področju tržaške pokrajine so že vzbudili precej pokrajine in odločno potrditev stališča, da Slovenci tega popisa ne bomo nikoli priznali. Zanimivo pa je, da se je tokrat tudi izkazalo, da je prišlo do bistveno različnih rezultatov med podatki, ki jih je zbrala tržaška občina in podatki, ki jih je seštel ISTAT. V obeh primerih gre za iste popisnice, za obdelavo povsem istega osnovnega dokumenta, vendar pa prihaja do razlike, ki ni malenkostna. Kje je vzrok, kaj se skriva za to številčno manipulacijo? Poglejmo najprej dejstva, številke: S popisom prebivalstva so 1961. leta ugotovili, da živi v tržaški občini Slovencev in to po podatkih: občinske uprave 15.835 ISTAT 15.819 razlika 16 S popisom prebivalstva 1971. leta pa so ugotovili po podatkih: občinske uprave 16.765 ISTAT 15.564 razlika 1.201 Med podatki tržaške občinske u-prave in podatki, ki jih je zbral IS TAT v letu 1961 praktično ni razlik, razlika je malenkostna in gre očitno lahko za napako pri seštevanju, napako pri čitanju kakšne popisnice, skratka za naključno napako, ki ni bistvena, končen rezultat pa je homogen. Temu pa ni več tako 1971. leta, ko je razlika občutna in nikakor ni naključna, ne gre za neko napako, temveč za drugačno manipulacijo podatkov, oziroma za manipulacijo podatkov, ki ni tehnična, temveč politična. V tej zvezi moramo ponovno še enkrat podčrtati, da je končen rezultat različnega seštevanja za slovensko manjšino nebistven, saj nobenih številk ne priznava in to tudi zato, ker so očitno rezultat čudne manipulacije, ki pa jo prav dokazano žongliranje s številkami še potrjuje. Očitno je namreč, da nas «obstaja» v tržaški občini 1.200 več ali manj, odvisno kdo nas šteje. Če nas šteje tržaška občinska uprava, v kateri je nadzoroval anagrafski u-rad socialdemokrat Mocchi, nas je 1.200 več, če nas pa šteje pokrajinski statistični urad. katerega je nad zoroval takratni tajnik tržaške trgovinske zbornice znani desničar Steinbach (ki je zagrozil županom s prijavo na sodišču, če bodo delili slovenske popisnice), nas je samo v tržaški občini 1.200 manj. S to logiko bi lahko nadaljevali... Zadostovalo je namreč, da se samo malenkostno spremeni kriterij seštevanja in že se je sprepienil tudi rezultat. Na občini so na primer služkinje, ki so slovenske narodnosti, šteli med Slovence, za trgovinsko zbornico in ISTAT pa spadajo v italijansko družino in med italijansko prebivalstvo. Še večje pa so razlike glede «ostalih», torej za osebe, ki so odgovorile slovensko - hrvaško, slovensko - srbsko in podobno in ki so za občino Slovenci, za ISTAT pa «drugi». BARKOVLJANSKA VPADNICA Barkovljani zahtevajo ukinitev vseh omejitev Na pobudo enotnega odbora je bila v sredo skupščina Barkovljanov, ki so proučili položaj v zvezi z županovo izjavo o novem natečaju na visoki ravni, da se preuči možnost gradnje barkovljanske vpadnice. Prebivalci so zahtevali, da se ustrezni postopek čimprej konča in da se takoj ukinejo vse omejitve, ki obstajajo za nepremičnine na področju, saj so postale nesmiselne. Prebivalci so se obrnili tudi na rajonsko konzulto, da sprejme ustrezno stališče. kulturnih sil v okviru slovenske na- danji fazi dva meseca, dejansko rodne skupnosti, ki naj odločno zavrnejo veljavnost zadnjega ljudskega štetja. Odbor Slovenske skupnosti je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje resolucijo, ki jo je 19. t. ra. izglasoval tržaški občinski svet in ki obvezuje župana in občinski odbor za učinkovite korake v zvezi z globalno zaščito slovenske manjšine. Izrazil je tudi prepričanje, da bo poseg predstavnika Slovenske skupnosti dr. Dolharja, ki se je zavzel za pravico uporabe slovenskega jezika v javnopravnih organih, imel pozitiven odmev tako v občinskem svetu samem kot izven njega. Glede položaja v devinsko - nabrežinski občini je vodstvo Slovenske skupnosti izrazilo ponovno svoje nasprotovanje komisarski upravi in sklenilo nadaljne ukrepati za rešitev nastale krize. Izvršni odbor je odobril v tej zvezi delo krajevnega vodstva Slovenske skupnosti. Ob koncu je izvršni odbor z zadovoljstvom ugotovil,- da je posebna komisija Sveta Slovenske skupnosti izdelala pomemben predlog glede preureditve slovenske tržaške radijske postaje in uvedbe televizijskega programa v slovenskem jeziku. Predlog, ki ga je izdelala omenjena komisija, je Slovenska skupnost vložila kot zakonski osnutek v deželnem svetu, in sicer na podlagi člena 26 deželnega statuta; ta daje deželi možnost preučitve vprašanj, ki sicer ne spadajo v njeno pristojnost, a ki pobliže zadevajo deželo samo. Odbor je izrazil upanje, da bo deželni svet čimprej obravnaval ta zakonski predlog in ga nato poslal v dokončno odobritev rimskemu parlamentu. Danes ob 9.30 se sestane devin-sko-nabrežinski občinski svet, ki bo razpravljal o ostavki župana in občinskega odbora. Na dnevnem redu bodo izjave načelnikov skupin, ki bodo obravnavali izredno ostro krizo občinske uprave, saj traja v se- pa skoraj eno leto. Na dnevnem redu je tudi izvolitev novega župana in občinskega odbora, kar pa se danes verjetno ne bo zgodilo. Gojenci šole za bolničarje «G. A-scoli» so sklenili, da bodo šolo zasedli, dokler ne bodo uredili številnih odprtih vprašanj. Gojenci ugotavljajo, da primanjkuje osebje in da še zlasti primanjkujejo pedagogi in da uprava bolnišnice predlaga neustrezne rešitve. RESOLUCIJA STRUJE «RISCOSSA» Poziv za enotno vodstvo socialistične stranke V Vidmu je bil sestanek vodilnih predstavnikov struje V preteklih dneh so se v Vidmu t vorgnan, Vignando, Snaidero, Com-sestali vidni predstavniki struje «Ri- pagno in Silverio. scossa socialista», ki so preučili po litični položaj v deželi Furlaniji -Julijski krajini v zvezi s stanjem v štirih pokrajinskih federacijah in v zvezi z delom deželnega odbora. Na sestanku so bili med drugimi prisotni podtajnik senator Lepre, deželni tajnik Tringale, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, deželni odbornik Nardini, deželna svetovalca Ermano in Volpe, pokrajinska tajnika iz Vidma in Pordenona Valent in Sartor, pokrajinski in občinski svetovalci iz Vidma Gioffrè, Madile, Tosolini, Cimetta, Torossi, iz Pordenona China, iz Gorice Della-go, člani odbora Pahor, Renzulli, Sa- imiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiimmiimiiiiiiiimiuiimmiiiimniiiimimmiiiiiiiiiiiiiu OD 20. MARCA LETOS Skodelica kave v barih s sedanjih 90 na 100 lir ù , - I ‘ . . t V A - . -4 M » s* - V kratkem podražitev živil, umetnih gnojil in raznih storitev Včeraj se je v Trstu sestal pokrajinski odbor za cene, ki deluje v sklopu tržaške prefekture. Poleg drugih vprašanj je odbor vzel v pretres zahtevo lastnikov in upraviteljev javnih lokalov po podražitvi kave v barih na Tržaškem. Ustrezni predlog je bil sprejet, in sicer v razmerju 10 lir pri skodelici. Tako bomo po novem — nova cena bo stopila v veljavo 20. marca — plačevali skodelico črnega poživila po 100 lir. Kakor se že danes dogaja, pa bodo posamezni bari izven mestnega središča lahko servirali kavo po ceni. ki bo za 10 do 20 lir nižja Pokrajinski odbor za cene je nadalje razpravljal o novih cenah, po katerih naj bi se prodajala u-metna gnojila na našem področju. Na podlagi sklepov, ki jih je sprejel Medministrski odbor za cene, je treba tudi na našem področju računati na precejšnjo podražitev zla- sti olivnega in semenskega olja, sira, izdelkov iz prekajenega mesa ter v nekoliko manjši meri tudi sladkorja. Te nove podražitve se bodo praktično prištele podražitvam, ki so jih v zadnjem času zabeležile blagovne vrste, ki niso bile zajete v znane vladne odloke iz lanskega julija. Kupna moč plač in mezd zaostaja v zadnjem času močneje kakor kdaj koli poprej za nenehnim naraščanjem življenjskih stroškov. Prizadete so zlasti družine delavcev, nižjih uradnikov in zlasti upokojencev, katerih prejemki se kljub premični lestvici večajo v neprimerno manjšem razmerju kakor življenjski stroški. Če k temu dodamo še odtegljaje, ki jih delodajalci od 1. januarja dalje zadržujejo od plač in mezd zaposlenega osebja, se tudi na našem področju obeta v kratkem precejšen korak nazaj kar zaideva višino življenjske ravni. .....................................Hlinili......».iiiihmiiiiiiih.... USPEŠNO DELO LETEČEGA ODDELKA TRŽAŠKE KVESTURE Preiskovalci ugotovili istovetnost domnevnih morilcev Borisa ielicha Gre za tri mladeniče, od katerih je eden že za zapahi V zaporu tudi njihov pajdaš, ki se je havil s prostitucijo Po sestanku so objavili resolucijo, v kateri predlagajo, da se na vseh ravneh v deželi obnovijo enotna vodstva stranke. V resoluciji je nadalje rečeno, da ta nujnost izhaja iz enotnih zaključkov deželnega kongresa stranke v Lignanu in iz potreb političnega ter gospodarskega položaja, ki od vse stranke zahtevajo enotno akcijo. Enotna akcija socialistov je še zlasti nujna zaradi napada reakcionarnih in desničarskih sil, ki bi hotele prevreči na pleča delavskih množic vse posledice gospodarske krize in preprečiti reforme s končnim ciljem, da dosežejo politični preokret v avtoritativni smeri. PSI se bo morala v kratkem u-kvarjati z važnimi vprašanji, kot je bitka za svobodno demokracijo in kulturni napredek, ki jo predstavlja referendum, petletni načrt izdatkov dežele, ki je osnovni instrument programiranja in končno upravne volitve, ki bodo 1975. leta. Predlog o enotnem vodstvu socialistične stranke temelji na nekaterih osnovnih načelih in programih. O-snovna načela so bila že izdelana •na kongresu v Lignanu in so jih u-poštevali, ko je šlo za sestavo deželnega odbora ter jih vključili v program dežele. Z enotnim vodstvom pa je treba doseči: stranka mora izvajati svojo vodilno vlogo pri vseh upravnih in organizacijskih vprašanjih ter i-skati originalen način sodelovanja stranke v družbi in članov stranke v stranki sami. Treba je mobilizirati celotno stranko za referendum, v zvezi s petletnim proračunom in upravnimi volitvami. Stranka mora biti stvarno prisotna v vseh krajevnih ustanovah. Treba je okrepiti delo stranke za obrambo demokracije in svobode, ki izhajata iz odporniškega gibanja in ki sta uzakonjeni z ustavo. Resolucija struje «Riscossa socialista» zaključuje poziv z ugotovitvijo, da bi moralo priti do enotnega vodstva na vseh ravneh in vseh organih stranke na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. • Odslej bo dovoljeno poševno parkiranje na Trgu S. Giovanni na odseku od Ul. Imbriani do Ul. Gallina Dva izmed štirih mladih zlikov-1 Jelichem. Allenne ima velik avto sve-cev, ki so vpleteni v umor 43-let-j tlo sive barve. Točno niso ugotoviU za nega Borisa Jelicha, sta. že za zapa hi koronejskih zaporov. Gre za 22-letnega Roberta Miraza iz Trsta, Ul. Caprin 6, ki je obtožen sodelovanja pri umoru v roparske namene in izkoriščanja prostitucije ter 26-letne-ga Tržačana Carla Filippa Artellija iz Ul. d’Alviano 9. Slednji je obtožen le izkoriščanja prostitucije. Namestnik državnega pravdnika dr. D O-nofrio je izdal tudi zaporni nalog za 22-letnega Milančana Antonia Zan-zaiellija, ki pa je v zadnjem času prebival v Trstu, Ul. Risorta 4, in za 23-letnega francoskega državljana Gerarda Antoina Alienea iz Marseilla. Oba sta se po umoru oddaljila iz našega mesta in ju še niso našli. O-sumljena sta umora v roparske namene. Kdo so ti štirje mladeniči? Prva dva sta na tržaški policiji že dobro znana. Baje sta vneta pripadnika neke neofašistične organizacije, njun glavni posel pa je «pobalinstvo». Anelli si je s svojimi podvigi pridobil nič kaj zavidljiv naziv «Carlo galera*. Drugih dveh pa na tržaški policiji ne poznajo. Francoz je prišel v naše mesto pred nekaj dnevi; namestil se je v nekem hotelu skupno z Zanzarellijem. Kaj sta počela, ni znano, vsekakor pa sta se zadrževala v prestopniških krogih, kjer sta se tudi, kot kaže, spoprijateljila z kaKsno znamko gre, zelo verjetno pa je to velik opel ali ford caravan, seveda s francosko registracijo. Zanimivo je tudi s čim se je ukvarjal Artelli. Njegova specializacija je bila kraja v kopališčih, kjer si je prisvojeval predmete, ki so jih kopalci pustili na plaži. V temo so zavita tudi mnoga vprašanja, ki zadevajo Jelicha. Slednji je prišel iz Splita leta 1946. Ta ko dokazujejo anagrafski podatki. Mnogo verjetneje pa je, da je pri sel v Trst že leta 1944. šušlja se, da je bil zapleten v dejavnosti ustaš-kih skupin V njegovem baru v Ul. Machiavelli so se zbirale osebe dvomljivega življenja, lahkoživke, pobalin' in drugi. Mnogo je tudi jugoslovanskih državljanov in tudi v tem postajajo bolj verjetne domneve o us tai-ki dejavnosti. Obenem pa se je Jelich večkrat bahal, da je te; ali slovenščini. Čl. 2 E natečaju so pripuščena tudi ti-’a dela (sestavki - eseji - monogra-'J®- doktorske disertacije), ki ob-avnavajo posebne momente in pro-i ethe v sklopu razpisane teme, če aKjo resen doprinos zgodovinskemu raziskovanju. £1. 3 " primeru da rokopis sestavi in Odloži skupina, mora en član sku-*Uie imeti pooblastilo ostalih, da jih Sstopa pri pogajanju in pri dolo-anju odnosov z upravo, ki je na-eiaj razpisala. Vsaka skupina ude-ežencev natečaja bo imela kot ta-iste pravice posameznega tek- neca. CL. 4 dostava in izročitev. Izdelke v reh kopijah ali tiskanih izvodih ali ,?tostatičnih kopijah morajo tekme-;! dostaviti in izročiti do 12. ure > decembra 1974 v tajništvo natekla, ki ima sedež pri občinskem lihištvu na županstvu v Dolini Trst) št. 270 (tel. 228110, poštni ko-'Gts 34018). Ce izdelke dostavijo po državni *>šti, morajo ovojnice poslati do pol-lrČi pred dnevom izteka roka, za *ar bo veljal datum na žigu poštne-^ urada. Občina Dolina si ne preletna obveznosti za točnost dosta- ve in odklanja vsako odgovornost v tej zvezi. Občinski tajnik, ki bo sprejemal izdelke, bo izdal podpisano potrdilo o prejemu in podpisal zapisnik o prejemu, v katerem bo označil dan in uro izročitve. ČL. 5 Občinska uprava, sme, po mnenju komisije, na lastno sodbo podaljšati rok natečaja. ČL. 6 Ocenjevalno komisijo sestavljajo: g. Dušan Lovriha — župan — predsed. g. Marino Bandi — starejši odbornik g. Milan Bolčič — izvedenec g. Stojan Spetič — izvedenec g. prof. Elio Apih — izvedenec g. Giorgio Slama — izvedenec g. prof. Benjamin Salvi — izvedenec g. prof. Teodoro Sala — izvedenec g. prof. Boris Iskra — izvedenec ČL. 7 Skupni znesek nagrad je 5.000.000 vpet milijonov) lir, od teh 3.000.000 lir za prvo nagrado, 1.500.000 lir za drugo nagrado in 500.000 lir za tretjo nagrado. ČL. 8 Ocenjevalna komisija lahko predloži občinski upravi, naj objavi več del, o katerih bo menila, da so vredna priznanja. ČL. 9 Ocenjevalna komisija se bo sestala najpozneje 30 dni po poteku roka za dostavo izdelkov. Izid natečaja bo objavljen z uradnim sporočilom obč. uprave na javni prireditvi. ČL. 10 Za vse ostalo, kar ni izrecno določeno v tem razpisu, veljajo zakonski predpisi in pravilniki. ČL. 11 Vsak posamezni tekmec ali sku pina tekmecev, ki se udeleži nate čaja. mora brezpogojno sprejeti vsa pravila natečaja. ČL. 12 Proti razsodbi ocenjevalne komisije ni priziva. graditvi domov, ki so že v gradnji in torej ne za nove tovrstne pobude. Pri glasovanju je bil omenjeni popravek zavrnjen. Deželni svet je v zameno sprejel manjši popravek, ki ga je predložil odbornik Romano, nakar so prešli na glasovanje o samem zakonu. Normo so podprle vse svetovalske skupine razen KPI, katere pripadniki so se vzdržali. Proli gradnji pomola za petrolejske ladje Pred nekaj dnevi je bila v Miljah skupna seja rajonskih svetov za Milje, Žavlje - Štramar, Korošce -Grižo, Zindis - Čampore - Lazaret. Povabili so miljskega župana, ki je poročal o načrtih in namenih za izgradnjo novega pomola, na področju pred čistilnico «Aquila» in Orehom, za pristajanje petrolejskih ladij z nosilnostjo do 260 tisoč ton. Po županovem poročilu je sledila izčrpna diskusija, nato pa so odobrili skupno resolucijo, t s -katero odločno zavračajo vsako tako pobudo, ki bi dokončno uničila gospodarstvo ne samo v miljski občini ampak v vsej pokrajini. Ne da bi se poglabljali v tehnične, socialne in ekološke probleme, ki bi jih uresničitev te zamisli sprožila, pozivajo rajonski sveti v miljski občini politične, sindikalne in socialne sile ter vse tiste, ki morajo skrbeti za usodo prebivalstva, naj odklonijo to pobudo in naj se zavzemajo za gradnjo čiste industrije. Rajonski sveti se obvezujejo, da bodo o tem vprašanju seznanili občane na javnih zborovanjih, ki jih bodo v kratkem organizirali. Nova trgovina mesnih izdelkov V Ul. Madonnina 2 so v sredo odprli novo podružnico mesnega supermarketa «Supermarket della carne», v katerem prodajajo samo svinjsko meso, sveže in posušeno, šunke, klobase vseh vrst, mortadelo, salame itd. Podjetje, katerega lastnik je Oscar Floreani, ima svojo centralo v Cordenonsu pri Pordenonu in štiri podružnice v raznih mestih naše dežele, prodaja pa samo izdelke lastne proizvodnje, ki ima bolj domači, obrtniški, ne industrijski značaj. Zato so izdelki bolj okusni in sveži. V trgovini, ki je dobro založena, bo na voljo kupcem bogata izbira. NA POZIV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL, CISL, UIL V ponedeljek 4-urna splošna stavka in sindikalno zborovanje na Travniku Razvoj demokracije jamči gospodarski in družbeni razvoj V ponedeljek, 27. februarja bodo tudi delavci goriške pokrajine sodelovali v vsedržavni stavki, ki so jo oklicale tri sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL. Stavka bo trajala štiri ure, in sicer od 9. do 14. ure ter se bo za nekatere kategorije lahko začela prej in zaključila kasneje, kakor se bodo pač te kategorije odločile. Med stavko bo na Travniku osrednja manifestacija. na kateri bo spregovoril predstavnik vsedržavnega sindikalnega vodstva. Na zborovanje na Travniku bodo prišli tudi delavci s tržiškega območja. Splošna stavka, ki so jo oklicali sindikati, bo mobilizirala italijanske delavce okoli nekaterih ključnih vprašanj italijanske družbe ter nanje opozorila italijansko vlado. Delavci bodo s stavko poudarili svojo zahtevo po zaposlovanju in po obrambi mezd. Zahtevali bodo zamrznitev cen ter pravično davčno politiko, da bi se sredstva, ki se ustvarjajo, uporabila za reforme in zlasti za industrijske in druge naložbe na Jugu. Sindikalne organizacije v svojem proglasu opozarjajo delavce na resnost sedanjega italijanskega položaja in na nevarnosti, ki demokratičnim inštitucijam pretijo s strani nazadnjaških sil. Italijanski delavci. ki niso nikoli ločevali svojih osebnih koristi od splošnih, se zavedajo, da je nadaljnji razvoj tesno povezan z razvojem svobode, demokracije in družbenega napredka ter bodo s svojo udeležbo na stavki pokazali privrženost demokratičnemu razvoju naše družbe, ker je s takšnim razvojem podana tudi garancija za gospodarski in družbeni napredek. Javna dela v Števerjanu Eno izmed najbolj pomembnih javnih del, ki ga v Števerjanu že dolgo čakajo, je ureditev javne razsvetljave. Občinska qprava ima zagotovljena sredstva v višini okoli 10 milijonov lir, s katerimi bo v občinskem središču uredila sodobno razsvetlja- porabili za ureditev kanalizacije v raznih delih mesta, asfaltirali bodo pločnik ob poti iz Krmina v Bračan, več kot deset milijonov lir pa bodo porabili za popravilo pločnikov v mestu. Podrobni načrt za ureditev mestnega zgodovinskega središča so dali v izdelavo arhitektu Di Vittoriu iz Vidma, arhitekta Codellia in Amati pa bosta izdelala načrt o trgovskih kapacitetah Krmina. vo. Vse kaže, da bodo imeli v Števerjanu okrepljeno razsvetljavo že meseca maja. Do takrat obljubljajo, da bodo delo oddali na dražbi in ga dokončali. V programu pa imajo še ureditev nekaterih vaških cest. Asfaltirali bodo cesto v Breg in zgradili oporni zid, da jo plaz ne bo več kvaril. To delo bo opravila ustanova za gorsKo gospodarstvo. Čimprej bodo popravili tudi cesto, ki pelje v Škor-jansko jamo in ki jo je plaz poškodoval jeseni 1972. leta. Tudi to delo bo opravila ustanova za gorsko gospodarstvo, ki bo od dežele prejela potrebni denar. Javna dela v Krminu V Krminu so na dražbi pred ne- kaj dnevi oddali podjetjem nekatera javna dela. 60 milijonov lir bodo ...........................................................................n........imi.. S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V Štandrežu občni zbor sekcije ANPI Jutri, v soboto, 23. t.m. bo štan-dreška sekcija borčevske organizacije ANPI imela svoj vsakoletni občni zbor. Zborovanje, ki bo v dvorani prosvetnega društva «Oton Župančič», se bo pričelo ob 20.30. PISMENA ZAHTEVA NA VIDEMSKEGA NADŠKOFA Društvo «Planinka» zahteva za Ukve slovenskega duhovnika Sedanji župnik odhaja v pokoj V skladu s koncilskimi nauki, naj bodo narodnostne manjšine deležne verskih obredov v svojem jeziku, so člani kulturnega društva «Planinka» iz Ukev v Kanalski dolini poslali videmskemu nadškofu msgr. Battistiju pismo, v katerem ga opozarjajo, da bo v kratkem času verjetno prosto mesto župnika v njihovi vasi in da kot Slovenci želijo, da bi ga nasledil slovenski župnik. Pismo se nam zdi zelo umestno, ker se je v videmski pokrajini pod poprejšnjim nadškofom in žal že tudi pod sedanjim dogajalo, da so zaradi nepoučenosti premeščali slovenske duhovnike v furlanske fare, slovenske fare v Beneške Sloveniji pa so zasedli italijanski duhovniku Ker je v slovenskih krajih videmske pokrajine slovenski župnik edini človek, ki lahko vsaj do neke mere obvaruje slovenskega človeka pred odtujevanjem (spomnimo se samo na prepoved celo neobveznega poučevanja slovenščine v po- Nad petsto milijonov lir bo stal prvi objekt na razstavišču Espomega Razpoložljivi denar bodo osredoločili v večje objekte in manifestacije Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice so razpravljali o letošnjem proračunu in o uporabi razpoložljivega denarja. Trgovinska zbornica je doslej imela dohodke v odstotkih od raznih trgovskih, obrtnih in industrijskih dejavnosti, sedaj, z odpravo raznih davkov, pa dobiva denar neposredno od države v isti višini, kot so bili njeni dohodki leta 1972. V zvezi z naraščanjem stroškov bo denar omejen, zato so na seji odbora sklenili, da bodo morali šte- DEJAVNOST KRAJEVNIH USTANOV DANES SEJI OBČINSKIH SVETOV V DOBERDOBU IN'V GORICI V Gorici pričetek razprave o proračunu Danes sta na Goriškem dve seji I Bruslju za dosego finančne pomoči občinskih svetov. Ob 16 uri se se-1 dveh milijard in pol lir, ki jih na- Skrb za ohranitev zgodovinskih stavb Skupina strokovnjakov je v zadnjih štirih mesecih po nalogu deželnega odborništva za urbanistiko pregledala in popisala stavbe v naši deželi, ki bi jih morali spomeniško zavarovati oziroma obnoviti. Takih stavb je v Furlaniji - Julijski krajini za skupno 60 milijonov kub. metrov prostornine. Od tega je približno polovica vseh stavb ohranila svoje zgodovinske značilnosti, stavbe za skupno 26 milijonov kub. m kažejo manjše okvare, pri drugih stavbah v skupni prostornini 5 milijonov kub. m pa so strokovnjaki zabeležili resnejše okvare. Na približno 14% vseh pregledanih stavb bi morali opraviti nujna popravila, če naj se stavbe ohranijo kot zgodovinska zanimivost. Prekop grobov Tržaška občina sporoča, da bodo izpraznili grobišča 53. kripte, kjer so pokopani tisti, ki so umrli med 8. februarjem in 22. februarjem 1964. Kdor želi, da se prekopljejo ostanki svojcev, morajo to sporočiti od 4. do 8. marca letos čuvaju pokopališča ali oddelku za pokopališča pri tržaški občini (Palača Co-stanzi, soba 427). Grobišča bodo izpraznjevali ob delavnikih od 8. do 10. ure. Po zapadlosti roka bodo posmrtne ostanke tistih, za katere ne bo prošnje za prekop, namestili v skupno grobnico. stane doberdobski občinski svet, ki bo v uvodu poslušal županove izjave ter razpravljal o nekaterih u-pravnih stvareh. Ob 17.30 pa se sestane goriški občinski svet. Ena izmed glavnih točk bo čitanje poročila odbornika za finance o proračunu za leto 1974. Razprava o proračunu pomeni, da znotraj leve sredine v Gorici ni resnih sporov in da bo ta poglavitni občinski dokument torej sprejet. Seja goriškega občinskega sveta se bo pričela z razpravo o dveh interpelacijah: komunisti zahtevajo odgovor župana glede nadaljnje usode podjetja ARTESAC, v katerem je gospodar odpustil vseh 25 uslužbencev. Slovenska demokratska zveza pa se zanima za izid občinskega posredovanja pri državi za odtegnitev ozemlja, kjer je letališče, izpod njene uprave, da bi na takšen način olajšali z razlastitvami prizadete štandreške kmetovalce in jim omogočili nadaljnji razvoj kmetijstva. Glede rajonskih svetov lahko zapišemo, da danes o njih ne bodo razpravljali, ker je vprašanje predmet preverjanja med strankami leve sredine ter se bodo o njih pogovarjali na skupnem sestanku 28. februarja. Pac pa je na dnevnem redu začasna zaposlitev številnih oseb, nakup 800.000 plastičnih vrečk za potrebe mestne snage, razprava o zdravniški oskrbi priletnim občanom na domu, o kateri so na predlog odbornika Tomassicha razpravljali na zadnji seji občinskega odbora. Nekaj točk je ostalo s poprejšnjih sej in med njimi tudi resolucija o položaju v SAFOG. Na poštah izplačujejo pokojnine kategorije SO Poarajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo (INPS) obvešča upokojence kategorije SO, da so poslali vsem poštnim uradom plačilne naloge. Upokojenci, ki niso dobili februarja pokojnine, ker niso imeli poštni uradi plačilnih nalogov, se lahko javijo na pristojnih mestih. Zastopniki ERSA so bili v Bruslju Predseanik ERSA Lucca in direktor ustanove dr. Bellavite sta se pred dnevi pogovarjala z zastopniki evropske gospodarske skupnosti v NAROČITE SE NA ' PRIMORSKI DNEVNIK meravajo porabiti za gradnjo o-srednje vinske kleti v Furlaniji. Gradnjo te kleti naj bi finansiral sklad za kmetijske dejavnosti FEOGA. Prosvetno društvo «SOVODNJE» priredi v Kulturnem domu OTROŠKO MAŠKARADO ki bo v nedeljo, 24. februarja ob 15. uri. Od 19. ure dalje bo P L E S za odrasle. Društvo priredi v torek. 26. t.m. PUSTNI PLES od 20. ure dalje. Vabljeni! diti in osredotočiti pomoč trgovinske zbornice le najbolj važnim in nujnim prireditvam. Iz svojega proračuna bodo morali delno finansirati gradnjo razstavnih prostorov Espomego, saj bodo le nekaj denarja dobili iz deželne blagajne. Deželni zakon namreč določa največ 75 odstotni prispevek. 60 milijonov lir bodo porabili za letošnjo razstavo Espomego, stroški za gradnjo prvega kompleksa novega razstavnega prostora bodo znašali pol milijarde lir. Trgovinska zbornica bo podprla tudi druge dejavnosti: industrijsko (66 milijonov lir), obrtno (7,5 milijona lir), prevozniško (5 milijonov lir), promocijsko in raziskovalno (21 milijonov). Trideset milijonov lir bodo porabili za mehanizacijo dela v uradih zbornice. Za kmetijstvo so namenili 5 in pol milijona lir, ki bodo šli v glavnem za prispevke na področju' živinoreje. Prispevek bodo dali tudi družinam treh ponesrečenih ribičev iz Gradeža. Na tiskovni konferenci na sedežu KD Prikaz dveletnih prizadevanj poslanca KD Maria Marocca Demokrščanski poslanec iz Gradeža Mario Dino Marocco je pred dnevi časnikarjem in zastopnikom svoje stranke prikazal svoje parlamentarno delovanje v dvajsetih mesecih od zadnjih volitev spomladi 1972, ko je bil v drugo izvoljen v rimski parlament. Ob tej priliki je KD izdala brošurico, v kateri je prikazano parlamentarno delovanje poslanca. Poslanec Marocco je v tem času skupno s kolegi predlagal nekaj zakonskih osnutkov. Nekateri so bili že odobreni o drugih pa bodo morali še razpravljati. Med odobrenimi sklepi so zakon o pomorskem ribolovu, o gradnji naprav na obmejnih prehodih z Jugoslavijo, o novi dotaciji za rotacijski sklad, o šolskem zakonu za slovensko šolo (gre za zakon Belci-Škerk), o pomoči dijakom begunskih družin iz Istre, o ukrepih v korist osnovnošolskim učiteljem, ki so pred septembrom 1947 učili v krajih goriške pokrajine, ki so pripadli Jugoslaviji, o pomoči goriški občini za plačilo vode iz Jugoslavije. Skupno z drugimi poslanci je Marocco predlagal tudi zakonski osnutek o omiljenju vojaških služnosti (na konferenci pa je sam izjavil, da bo ta osnutek le s teàavo prodrl, čeprav je demokrščanski najbolj omiljen v zahtevah v primerjavi z osnutki parlamentarcev drugih strank), o direktni izvolitvi županov, o novih pravilih za vojaško službovanje, o klasifikaciji pristanišč, vprašanjih invalidov ter o možnosti, da bi morala državna uprava obvezno kupovati blago v tovarnah goriškega in tržaškega področja. Marocco je še prikazal razne interpelacije, ki jih je v dveletnem razdobju vložil. Kar se tiče nas Slovencev ni v zadnjem času, do volitev leta 1972, ničesar predlagal, razen šolskega zakona, za katerega pa imata glavno zaslugo tržaška poslanca Belci (KD) in Škerk (KPI). Poslanca je novinarjem predstavil tajnik KD Leardi. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Vittoria Romana Klein de Hermannsfels, Barbara Napolitano, Simone Buriini. SMRTI: 73-letni upokojenec Luigi Ambrosi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiim Avtobus in avto v včerajšnji nesreči pri Madonnini Na poti v šolo se je včeraj zjutraj, nekaj po osmi uri, ponesrečil 16-letni dijak Giuliano Drea iz Fiumicella. Skoro do predmestja Gorice je dospel v osebnem avtomobilu z znancem, iz vozila je izstopil približno dvesto metrov pred križiščem pri Madonnini. čakal je kak drug avto, da bi ga popeljal v središče mesta, pa se je nenadoma pripetila nesreča, zaradi katere bo dva tedna ostal v bolnišnici. Po državni cesti je tedaj, precej počasi, vozil svoj avto simca 1100 goriške registracije 51-letni Aldo Magher iz Lečnika, Ul. Udine 164, za njim pa je vozil dijake iz Gradišča v Gorico avtobus podjetja «Isonzo» (vozil pa je za potrebe avtobusnega podjetja Ribi) GO 50068, ki ga je upravljal 36-letni Bruno Pontini iz Ul. Garzarolli 107. Do nesreče je prišlo, ker je Magher nenadoma nakazal zavijanje na desno, v Ulico Brigata Sassari, njegovo vozilo pa je bilo tedaj sredi ceste. Šofer avtobusa ni u-tegnil zavreti, zato je skušal prehiteti avto, kar z desne strani ter zato zavozil delno na travo, ki je poleg asfalta. S prednjim levim delom avtobusa je zadel v osebni avto, z desnim delom pa podrl mladega dijaka, ki je stal ob strani ceste in čakal avtomobilista, ki bi ga odpeljal v mesto. Mladenič je padel na tla, kmalu so ga z rešilnem odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lažje poškodbe na obrazu, na rokah in na nogah. Najbrž bo ozdravel v petnajstih dneh. Na kraj so takoj prihiteli agenti cestne policije. Širša kontrolna akcija v naši pokrajini Po nalogu goriškega kvestorja dr, Zapponeja so te dni karabinjerji, fmancarji ter policija (cestna, železniška in obmejna) izvedli širšo kontrolno akcijo v naši pokrajini. Policijski organi so aretirali štiri osebe, tri v Gorici, eno v Tržiču. Pri cestni zapori so dali precej glob zaradi prekrškov prometnega zakonika ter odvzeli dve vozniški dovoljenji. Na obmejnih prehodih in na letališču v Ronkah so identificirali precej oseb. šolskem pouku), se nam zdi korak kulturnega društva «Planinka» iz Ukev zelo umesten, saj po eni strani omogoča nadškofu namestitev takšnega duhovnika, ki bo v skladu s pričakovanji ogromne večine prebivalstva, hkrati pa to pismo izraža tudi skrb prebivalcev Ukev za ohranitev svojega jezika in svoje kulture. Goriško županstvo obvešča, da morajo vsi lastniki psov plačati najkasneje do 28. februarja davek na pse in da morajo obesiti na ovratnik živali posebno ploščico. Iz tržiške bolnišnice Včeraj zjutraj se je v Tržiču pripetila nesreča 15-letnemu dijaku Giovanniju Menonu iz Devina. Mladenič se je vozil na motorju, ki ga je šofiral 18-letni Claudio Selleri iz Tržiča. Ko je Selleri vozil po Ul. Matteotti v Tržiču je vanj trčil 48-letm avtomobilist Davide Meneus. Pri nesreči sta voznika zasebnega avtomobila in motorja ostala nepoškodovana, medtem ko si je Me-non zlomil desno nogo in dobil številne poškodbe po telesu, tako da še bo moral zdraviti 40 dni v tržiški bolnišnici. Na križišču med ulicama Verdi in Roma v Tržiču je v jutranjih urah prišlo do trčenja med avtomobilom in mopedom. Pri nesreči se je poškodovala 37-letna Nella Vertaruzzo por. Martinelli, ki je dobila hujših pretres možganov. V bolnišnici se bo zdravila mesec dni. V tržiško bolnišnico so sprejeli na 10-dnevno zdravljenje 47-letno gospodinjo Roso Cragnolin iz San Canziana. Ko je ženska čistila v kurniku jo je razburjeni petelin močno opraskal po nogah. Prosveta Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba vabi jutri, 23. februarja ob 20. uri na društveni sedež na predvajanje filma CVETJE V JESENI, ki je bil posnet po znani Tavčarjevi povesti. Predavanja Prosvetno društvo Sovodnje priredi danes, 22. februarja ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma predavanje «Mladostnik in spolnost». Predaval bo dr. Janežič iz Nove Gorice. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi danes. 22. februarja ob 20.30 v klubskih prostorih na Verdijevem korzu drugo predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Ciril Hubald iz Ljubljane o temi «Preko alpskih prelazov v Švico». Predavanje bo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivu Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredita za pustni torek, 26. februarja ob 15. uri v Prosvetni dverani otroško maškarado. Na sporedu bodo predvajanje otroških filmov in zabavne tekme. Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba priredi v ponedeljek, 25. L m. ob 15. uri na društvenem sedežu OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. O-troke bo zabaval domači ansambel «Kraški odmevi»; na sporedu je tudi predvajanje barvnega filma. Zaželjene so pustne maske. Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža priredi jutri, 23. februarja ob 16.30 na sedežu društva PUSTNO RAJANJE za šolsko mladino. Na sporedu imajo predvajanje barvnih slikanic in šaljive igre. Zaželene so pustne maske. Kino Gorica VERDI 17.00-21.30 «Paolo il caldo». G. Giannim in R. Podestà. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 16.00-21.15 «Papillon». S. Mc Queen in D. Hoffman. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «A un ora della notte». E. Taylor. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 16,30-21.30 «Aberrazioni sessuali in un penitenziario femminile». R. Rabal in S. Santoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30-21.30 «Tarzan in India». Y. Machaney. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «Elektra gli-de». Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 «L’imperatore del nord». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Zanna bianca». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Lev med gangsterji», ameriški barvni film ob 20.00. «Obuti maček», barvni film ob 18.00. SVOBODA «Viva Rancho Villa», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Ugani kdo pride na večerjo», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72480. GEDAFI ČASOPISU «LE CONTACT» NI MU PRI SRCU VODILNA VLOGA Vprašanje arabizacije - Njegova notranja m zunanja politika Kako je bilo z zadevo marksistov, ki jih je izročil Nimeiriju Pred kratkim je Gedafi tunizijskemu časopisu «Le Contact» dovolil intervju, v katerem je pojasnil svojo notranjo in zunanjo politiko. Vprašanje: Ali niste, ukvarjajoč $e dalj časa z duhovnimi vprašanji, do neke mere zanemarili ekonomske probleme, saj so vaša tržišča naravnost preplavljena z inozemskim blagom? Gedafi; To je umestna pripomba. Gre za določeno podaljšanje stanja, kakršno je bilo pred revolucijo, pojasniti pa ga je moč s pomanjkanjem nacionalne industrije, kar nas navaja na to, da blago uvažamo iz inozemstva. Od prvih dni revolucije smo nameravali ustvariti svojo lastno, nacionalno industrijo, da bi se osvobodili uvoza iz inozemstva. Takoj prva leta po njej smo izdelali načrte, ki bi nam omogočili zadovoljiti domače potrebe. A če bi se danes, postavimo, odločili za prepoved uvoza inozemskih oblačil — katera, mimogrede povedano, često niti ne odgovarjajo našim navadam — s čim bi jih nato nadomestili? Ko bomo sposobni sami zadovoljiti potrebe našega prebivalstva, bomo tudi prenehali z uvozom. Objektivna situacija, ki se v njej naša dežela nahaja, naše tehnološke pomanjkljivosti, pa so nam preprečile ostvaritev naših ciljev. Pa vendar bo že letos steklo delo v novih tovarnah oblačilne konfekcije, tovarnah konzerv, steklarnah... Predvidevamo nadalje tudi razvoj metalurgije in predelovalne industrije, a čez kakih deset let — zakaj ne! — bomo morda že proizvajali lastne avtomobile. Vprašanje: Ko je govor o petroleju, se zdi, ko da bi Libija vodila neko «specifično» politiko, v okviru katere se ne pridružuje stališčem tako imenovanih «umirjenih». Ali pomeni to, da v lem primeru Libija nastopa kot nekakšna udarna sila arabske petrolejske politike? Odgovor: Poudarjam, da so vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli od revolucije do danes — revizija cen, omejitev proizvodnje, nacionalizacija, sporazumi o udeležbi — bili neobhodni celo ob neupoštevanju politične konjunkture in vojne. Sleherna patriotska vlada je to morala storiti. Šlo je za primer nesramne eksploatacije. Teh ukrepov nismo sprejeli, ker bi bili ekstremisti ali ker bi se bili smatrali za udarno silo. Čeprav — to moram povedati — bomo tudi ekstremisti, ko bo potrebno. Vprašanje: Ali menite, da bi Egipt, glede na svoj vpliv in velikost, še naprej utegnil uveljavljati pravico do vodilne vloge v arabskem svetu? Odgovor; Ne govorim rad o vodilni vlogi kogar si bodi, ne osebe in tudi ne dežele... Vmesna pripomba časnikarja: Vendar ste Naserja sprejemali kot voditelja. Gedafi; Naser, to je druga stvar, on je dejansko bil voditelj. Vendar bi še enkrat poudaril, da ne govorim rad o vodilni vlogi. To je vprašanje, ki v arabskem svetu poraja sumničavost, a utegnilo bi ovirati njegovo enotnost. Sicer pa to ne predstavlja objektivnega pristopa k temu vprašanju. Pomen Egipta je v nečem drugem. Sleherno gibanje se združuje okrog nekega sredotežnega centra. Egipt ima svojo težo. svojo dimenzijo, obenem s tem je nepogrešljiv za stvar arabske enotnosti. Zoperstavil se je mongolskim in tatarskim vdorom, križarjem, boril se je proti Izraelu. Egipt je izgradil svojo industrijo, razvil poljedelstvo. Spričo tega ima pomembno mesto v ustvarjanju enotnosti, ne-glede na to, ali se na čelu takega procesa nahaja Sirec, Sudanec ali Tunizijec. Z Egiptom bo vedno tako, neglede na politično situacijo danega trenutka. Vprašanje: Ali bi, po vašem mnenju, lahko to enotnost pospešila uresničitev arabskega Magreba? Odgovor: Obstajata dva načina gledanja na vprašanje delnega združevanja arabskih dežel: en način je, ko gre za vprašanje pobud kolonializma, omejeno na poskuse t egionalnega združevanja na ožjih področjih, da bi se tako preprečila integralna arabska enotnost, drugi pa je oni, ki se vključuje v globalno strategijo, v okviru katere bi se na osnovi prehodnih in delnih združevanj pospeševala stvar enotnosti na vsej relaciji od Atlantskega oceana do Arabskega zaliva. Če so naši nameni iskreni, potem do takšne združitve lahko pride med Libijo in Tunizijo, zatem n. pr. z Egiptom, Alžirijo, Mavretanijo itd. Vprašanje: Ali vas ni, po represivnih ukrepih, ki jih je Nimeiri sprejel proti komunističnim udeležencem državnega udara, grizla vest, da ste mu pomagali, izročivši mu dva marksistična voditelja, ki jih je ta potem pogubil? Odgovor: Jaz se tudi danes ne strinjam s poskusom državnega u-dara z dne 19. julija lani. Ta čas sem pomagal Nimeirijevemu režimu v upanju, da bo ta napredoval. Moja upanja se niso uresničila. Zdaj sem tudi proti samemu režimu v Sudanu. Takisto pa tudi proti slehernemu poskusu komunističnega državnega udara. Kar se tiče marksističnih voditeljev, ki jih je Libija izročila Nimeiriju, nam je žal, da smo to storili. Morali bi jim bili dovoliti, da ostanejo v Libiji. Nismo predvidevali, da jih bo Nimeiri pogubil, celo sam sem od njega zahteval, da tega ne stori. Najprej mi je to obljubil, potem pa svoje besede ni držal. To pa je nečastno. Glenda Jackson, ena izmed kan didatk za letošnjega «Oskarja» za najboljšo žens ko glavno vlogo NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Avgust Senca: Zlatarjevo zlato Hrvatski pisatelj s sredine preteklega stoletja Avgust Šema (l. 1838- 1881) slovenskim bralcem ni neznano ime, saj smo njegova dela že zdavnaj prevajali tudi v slo-venščim. Tudi roman ZLATARJEVO ZLATO, katerega prevod je nedavno dala na slovenski knjižni trg Pomurska založba v Murski Soboti, je že dvakrat izšel v slovenskem prevodu. Sicer pa je bil Šenoa povezan tudi z našimi književniki. Našega Prešerna pa je predstainl hrvaški javnosti z novelo Nagelj s pesnikovega groba. Šenoa, ki je bil po rodu iz Zagreba, kjer je tudi živel in delal, je študiral po svetu v raznih krajih, spoznal tuje literature in tuje jezike ter se izobrazil v navdušenega domoljuba. Po poklicu je bil dramaturg in literarni urednik, pretežni del svojega življenja pa je posvetil literaturi. Pisal je literarne kritike, eseje, epske in lirske pesmi, predvsem pa se je posvetil noveli in romanu. V svoji prozi, ki naj bi po njegovem mnenju bila predvsem sredstvo za odpor proti neznosnim političnim razmeram in za osveščanje ljudstva, je obravnaval predvsem meščanski in fevdalni svet. katerega je dobro poznal. Napisal je PONOVNO 0 NAJVISJEM AMERIŠKEM PRIZNANJU Film «The exorcist» resen kandidat za deset «Oskarjev» Marion Brando naj bi dobil to priznanje v tretje HOLLYWOOD 21. - O kandidatih za letošnje «oskarje» smo že pisali, vendar se k stvari vračamo, kajti bliža se dan, ko se delijo za ZDA in zahodni svet najbolj pomembna priznanja na filmskem področju, pa čeprav nekateri filmski ljudje hkrati tudi zanikajo vrednost ne samo «Oskarjev», pač pa vseh podccnih priznanj, ki jih delijo na raznih filmskih festivalih in podobnih prireditvah. Znano je na primer, da je pravzaprav edini festival v zahodnem svetu, ki še «drži» festival v Cannesu, kajti beneški festival nima več prvotne vrednosti, prav tako ne berlinski in razni drugi manjši festivali, ki se jih je nabralo že veliko preveč. Toda pustimo razglabljanja o posameznih festivalih in še posebej filmskih priznanjih in se vrnimo k ameriškim «Oskarjem». V zvezi s tem se govori, da film «Izganjalec hudobnega duha», torej film, ki nosi izviren naslov «The exorcist», kandidira za nič manj kot deset Oskarjev. Gre za film, o katerem piše ves svetovni strokovni in tudi deloma škandalistični tisk, kajti film «The exorcist» je povzročil v ZDA že majhno «revolucijo», kajti pred kinematografi, kjer ta film predvajajo, so dolge vrste ljudi, ki rinejo počasi v kinematografe in so pripravljeni čakati tudi po sedem, osem ur, da bi le prišli na vrsto. Med predvajanjem filma pa padajo ljudje v nekakšen trans ali božjastnost, kajti tako da jih film prevzame. Drugi pa menijo, da je vse to le igra filmskih producentov, ki da si s tem «kujejo ka-pitale», to se pravi, da je vse to, «padanje v nezavest» zrežirano, da bi film, ki je imel tolikšno smolo med snemanjem, doživel boljšo srečo sedaj, ko je prišel pred občinstvo. S tem filmom tekmuje za več «Oskarjev» tudi film «The Sting», ki obravnava obdobje depresije in v katerem igra glavno moško vlogo Robert Redford. Sedaj se ponovno veliko govori tudi o Marlonu Brandu. Ta je dobil visoko priznanje, «oskarja», lani za svojo vlogo v filmu «Boter». Pred dvajsetimi leti pa je dobil «oskarja» za glavno moško vlogo v filmu «Fronte del porto». Sedaj se o njem veliko piše in govori, češ da mu pripada «oskar» zaradi dobro izneljane vloge v filmu «Poslednji tango v Parizu». Hkrati mnogi menijo da je ta film že «doživel svoj višek» in da je sedaj že v zatonu, ker da so ga dohiteli in prehiteli drugi filmi. Sicer pa ima ameriška akademija za filmsko umetnost, ki o «Oskarjih» odloča na razpolago cel koš teh priznanj, saj podeli «o-skarja» najboljšemu igralcu, najboljši igralki, najboljšemu igralcu in najboljši igralki stranske vloge, «oskarja» za najboljšo režijo, za najboljšo glasbeno spremljavo, za najlepše kostume, «oskarja» za celoten najboljši film anglofonskega področja in najboljšega filma nasploh. Seveda pridejo tokrat na vrsto filmi, ki so bili izdelani v lanskem letu. In v zvezi s tem se omenjajo naslednja imena: In- gmar Bergman se 'poteguje za «o-skarja» s svojim filmom «Sussurri e grida», s tem filmom so «v prvi vrsti» že omenjena «The Exorcist» in «The Sting»,' nadalje filma «American Graffiti» in «A touch of class». Poleg že omenjenega Marlona Branda se omenjajo za kandidate najvišjega priznanja Jack Lemmon, za njegovo vlogo v filmu «Save the Tiger», Jack Ni-cholson za njegovo vlogo v filmu «The last detail», Al Pacino, ki igra glavno vlogo v filmu «Serpi-co» ter že omenjeni Robert Redford za vlogo v filmu «The Sting». Kar zadeva ženske vloge, se o-menjajo Barbra Streisand, EUen Burstyn, Glenda Jackson, Mar-sha Mason in Jeanne Woodward. Seveda so to kandidatke za «oskarja» za najboljše glavne ženske vloge. Za stranske ženske vloge pa prideta v poštev tudi 13-letna Linda Blair, ki igra v filmu «The Exorcist» vlogo dekletca, ki ga je obsedel zli duh in Tatum 0'Neal, hčerka Ryana O'Neala, ki nima več kot 13 let. KER JE PORABA VEDNO VEČJA... Preskrba z - vodo postaja aktualna Priredili viri sladke vode so vedno bolj omejeni - Za lo bo treba ubrati pot razsoljevanja . Cenejša in dražja voda Energetska kriza je prav monopolizirala pozornost tiska in širše javnosti, hkrati pa potisnila v ozadje kočljivo vprašanje vodne preskrbe. In vendar lahko danes govorimo tudi že o vodni krizi. Zakaj? Pred stoletji je voda pomenila prirodni dar, dobrino pač, s katero so ljudje prosto razpolagali. Njena poraba pa se je nenehno večala, zlasti se je dvignila z razmahom industrije. Toda nismo je znali dovolj ceniti, ampak smo jo uporabljali potratno: zaradi tega se sedaj upravičeno bojimo, da je bo zmanjkalo. Gre torej za življenjski problem. Vodo bi bilo treba že davno smatrati za važno gospodarsko dobrino, katere naravni viri niso neusahljivi in ki ima tudi določeno ekonomsko vrednost. Žal jo še danes podcenjujemo s tem, da ji dajemo v splošnem zgolj politično ceno namesto realne. Politična cena seveda ne odraža dejanskih izdatkov, ki so potrebni, da z njo preskrbljujemo prebivalstvo. Razen tega preradi pozabljamo, da gre za količinsko in časovno o-mejeno dobrino. Tudi o nafti smo še pred nekaj meseci menili, da gre za neizčrpen vir energije in šele zadnja arabsko - izraelska vojna nam je odprla oči: industrializirane države so spoznale, da se je doba cenenih energetskih virov končala. Upati je le, da ne bo potrebna kaka katastrofalna suša z vsemi tragičnimi posledicami, da se bodo vlade zganile in pripravile skupen program za eksploatacijo vode. Tu ne gre za pesimizem. Brez vode ne moremo imeti kakovostno in tehnološko razvitega kmetijstva, niti ne industrijskega raz- •iHiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiMiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte nikomur, kar imate v programu. Premagovati se boste morali tudi pri izražanju čustev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Finančni predlogi bodo vredni temeljitejše preučitve. Vaša ljubosumno kvari odnose z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na dnevnem redu bo pereče vprašanje. V družinskem krogu prijetno presenečenje. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poslovnih zadevah ne bodite občutljivi, ker bi nikamor ne prišli. Srečne ure z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vplivna oseba vam bo pomagala pri uveljavitvi načrtov. Razvedilo v družbi prijateljev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Le z diplomatično potezo si boste pridobili novo pomoč. S svojci se boste nekoliko sprli. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte svoje poslovne zadeve rešiti čimprej. Nervoznost vpliva na vso družino. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne izdajajte svojih načrtov, da bi vas ne prehiteli. Novo prijateljstvo se spreminja. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spremembe vas bodo speljale v nevarne vode. Z ljubljeno osebo bo potrebna večja odkritosrčnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V dopoldanskih urah boste doživeli prijetno presenečenje. Večer posvetite družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka vplivna oseba se zanima za vaše načrt. V družinskem krogu nesporazum. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svojim načrtom bodite zvesti do konca. Ljubljena oseba vam bo pripravila zadoščenje. CIRIL GALE: OBRAČUN V POSTOJNI ^ maha, učinkovite energetske proizvodnje, smotrnega urbanističnega razvoja itd. Vprašanju vodne preskrbe je treba zato posvetiti kar največjo pozornost pri sestavljanju kateregakoli razvojnega programa, meddržavnega, državnega ali deželnega. Tudi ni dovolj, da se pri posameznih razvojnih načrtih zavzamemo za vprašanje vodne preskrbe kot akte, temveč moramo razločevati med «konvencionalno» in «nekonvencionalno» razpoložljivostjo vode. V prvem primeru črpamo vodo iz rek, jezer in izvirov, v drugem pa jo pridobivamo z najsodobnejšimi, sicer tehnološko še ne povsem, razvitimi postopki, ki jih velja še temeljito izpopolniti. Med temi se čedalje bolj uveljavlja razsoljeva-nje morske vode. Sladko vodo bomo sicer še dolgo pridobivali predvsem iz naravnih virov, torej iz strug kopenskih voda, vendar bo treba ta način preskrbe vse bolj dopolnjevati z razsoljevanjem morske vode, zlasti na področjih, kjer je malo kopenskega vodovja. V Italiji so ta področja vsekakor osredotočena na Jugu. Od skupno 53 milijard kub. m površinskih in podzemskih voda, ki se pretakajo po italijanskem ozemlju, odpade na Jug le kakšnih 23 odst., kar pomeni, da je tam problem vodne preskrbe težavnejši kakor v srednjih in severnih predelih države. Razsoljevanje vode bo torej našlo prej ali slej najplodovitejša tla na italijanskem Jugu. Kaj je pravzaprav razsoljevanje? Največ ja razsol je valka morske vode je sama narava. Pomislimo na izhlapevanje morske vode: njeni hlapi se dvigajo v višave, kjer se zgostijo ter se vračajo na zemljo v obliki dežja in drugih padavin; ta ni torej nič drugega kot — v glavnem — razsoljena morska voda. Tudi icebergi (ledene gore) nastajajo iz morske vode, in vendar gre za ogromne gmote sladke vode. Toda medtem ko se ti naravni procesi odvijajo brez prostorne in časovne stiske, mora človeštvo priti do sladke vode s čim krajšim postopkom ob kar se da nizki porabi energije. Vendar smo storili že pomembne korake na tej poti in še kar zadovoljivo posnemamo naravo. Izločanje soli iz morske vode je namreč v zadnjih 20 letih tehnološko močno napredovalo; medtem ko je 1. 1950 dosegla dnevna proizvodnja razsoljene vode v kopenskih obratih (izvzemši torej razsoljevalne naprave na ladjah) 10.000 kub. m, naj bi prihodnje leto znašala že 4 milijone kub. m in leta 2000 nekako 40 milijonov. Pri razsoljevanju morske vode razlikujemo več sistemov glede na količino pridobljene vode, na kakovost razsoljene vode, na vrsto energije, ki je za to potrebna, in na porabo energije za posamezno enoto sladke vode. V nekaterih o-bratih uporabljajo npr. kot vir e-nergije toploto, ki se sprošča v obliki hlapov in pridobivajo tako vodo z zelo nizko vsebino soli; v drugih se zopet poslužujejo elek-trodialize, pridobljena voda pa vsebuje več soli. Na vprašanje, zakaj se ni človeštvo že poprej lotilo razsoljevanja morske vode, ko je vendar tako preprosto, odgovarjajo strokovnjaki takole: za izločitev soli iz morske vode je potrebna določena energija, s katero premagamo lahko termodinamično silo: energija pa je tudi najdražja postavka pri oblikovanju zadevnih stroškov saj znaša njen delež na 50 do 70 odst., medtem ko se suče-ta delež amortizacije razsoljeval-nega obrata in režijskih stroškov okrog 20—40, oziroma 10- -20 odst. Vprašanje energetskih cen pa je, sg prvi hrvaški roman, prvo zrelo hrvaško umetniško pripoved, u stvaril vrsto enkratnih likov, k so ostali v veljavi še danes, si cer pa je napisal veliko del. Po membni so predvsem njegovi zgodovinski romani Seljačka buna (ki predstavlja spomenik Matiji Gubcu), Diogenes in Zlatarjevo zlato, Prav roman Zlatarjevo zlato je prvi hrvaški zgodovinski roman in tudi prvi hrvaški roman umetniške vrednosti. V romanu je pisatelj podrobno opisal življenje v drugi polovici 16. stoletja, v času pomembnih dogajanj, krepitve meščanstva, kmečkih uporov, turških vpadov in poskusov germanizacije Hrvaške. V ta zgodovinski okvir je pisatelj vtaknil tudi svojo ljubezensko zgodbo med Pavlom Gre-gorijancem, mladim fevdalcem, in Doro, hčerko zagrebškega obrtnika. V resnici pa pisatelju ni šlo toliko za samo ljubezensko zgodbo, čeprav mu je ta kot romantičnemu pisatelju veliko pomenila. Šlo mu je za prikaz razmer tedanjega časa. In tako stoji v ospredju pripovedi spor med meščanstvom, med vse večji vpliv pridobivajočimi zagrebškimi meščani, in Stjep-kom Gregorijancem (očetom Pavla), predstavnikom fevdalizma in kasnejšim hrvaškim podbanom. Gre za spor zaradi gradu Medved-grada in njemu pripadajočih vasi, v katerem so zmagali zagrebški meščani. Ves čas pa je, kot rečeno, v ospredju, tudi ljubezenska zgodba, ki je seveda zgodovinsko dogajanje popestrila in knjigo približala branja željnemu meščanstvu druge polovice preteklega stoletja. Šenoin roman je napisan po vzoru tedanjih zgodovinskih romanov, zlasti Walterja Scotta. Pestro zgodovinsko dogajanje je skoraj v celoti resnično, romantična ljubezenska zgodba pa je napisana po okusu tedanjega časa. Tako je bil njegov tekst, napisan v duhu romantike, kateri se je Šenoa zaman skušal iztrgati, namenjen dvigu narodnostne zavesti in domovinske ljubezni. Avgust Šenoa in njegov roman Zlatarjevo zlato sodi danes med klasična dela hrvaške književnosti. še danes predstavlja močno brano delo, čeprav je' seveda izgubilo mnoge tiste vrednote, ki jih je delo imelo v času nastanka in v preteklem stoletju. Slovenski prevod torej ni izdan zaradi neke počastitve pisatelja, temveč je namenjen branju. Čeprav smo delo izdali v slovenščini dvakrat, bo tudi sedanja, tretja izdaja koristna in priljubljena slovenskemu bralcu. Sedanjo izdajo je kot prevajalec pripravil Tone Glavan, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in v njej predstavil pisatelja ter njegovo delo. Zelo lepo o-premo pa je oskrbel Franc Mesarič. SL Ru. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ (Nadaljevanje na 6. strani) I Sciiramellova razstava v občinski V katalogu za razstavo, ki jo v občinski galeriji zaključuje Aldo Scaramella, nam bistvo njegovega slikanja pojasnjuje tržaški kritik Carlo Milic z dokaj učeno in zapleteno, zato ne vsakomur koj razumljivo razlago. Na prvi pogled se razstavljene podobe morda zdijo prav tako zamotane in tajinstvene. Vrh tega ni nikjer sveže modre, rdeče, zelene ali rumene barve. Pa tudi popolnoma bele in izrazito črne ne, pa tudi ni odtenkov sive barve. Površino slik, se zdi, prekriva zameglena in valovita koprena zamolklo škrlatne barve, skozi katero prodirajo oranžno - rumenkasti preble-ski rožnatega navdiha. Šele ko se slikam približamo, se naše oko znajde v razbiranju vsebine, ki se pred nami razvija od tihožitij s predmeti in cvetjem preko pokrajin vse do figuralnosti človeške podobe posamič in v skupinah. kar redko srečamo pri tržaških slikarjih, še posebej pri mlajših. Kar pa nas pri teh delih preseneča, je dejstvo, da čim bliže k sliki stopimo, tem živahnejši pričenjajo postajati njeni sicer tako enotni odtenki, ki gledani iz daljave dajejo sliki enobarvni vtis. Tako n. pr. veliki šop cvetja nenadoma zažari, kot v polmraku skrit nakit, pokrajino pa nenadoma oblije mehka svetloba, kot neki sončni žar za oblaki zahajajočega sonca, pod kožo ljudi pa začutiš, da jim polje kri, ki rožnato proseva na licih obrazov. Je pa ta svetloba neka melanholično trpka kot po tragičnih pretresih ljudi, po naravnih katastrofah in požarih, katerih sij se odbija od zgradb in stebričevja ruševin nekaterih podob. Scaramella slika v omenjeni, rekli bi, skromni barvni lestvici že od samega početka. Prešel je le od okrasto rjave na škrlatno rjavo. Pri tem pa slikarju, ki je znan kot redkobeseden mož, je barva postala neposreden izraz njegovega temperamenta in si zato naslikano snov podreja. Ta pa prav na tej razstavi, ki po kakovosti presega vse njegove dosedanje razstave, prihaja še najbolj do izraza v veliki sliki Golgote, kjer iz rdečega mraka proseva v obupu kesa izpačeni Judežev obraz. Nadaljnje tri slike s podobno vsebino so prav gotovo vrhunec v ustvarjalnosti Sca-ramellovega dosedanjega dela, ki kaže, da se bo v tej smeri še bolj osebno razvijalo. MILKO BAMBIČ 22.30 17.30 18.00 18.45 19.00 PETEK, 22. FEBRUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Moda in družba 12.55 Arturo Checchi in Fucecchio Znani italijanski časnikar in publicist Indro Montanelli bo danes spregovoril o italijanskem slikarju Arturu Checchiju. Ker je Indro Montanelli po rodu iz Fucecchia, kjer je živel in delal tudi Arturo Checchi, je logično, da pozna tako razmere v kraju, pa tudi svojega rojaka, ki ga bo prikazal na njemu lasten način 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Harlekin na leteči postelji 17.45 Program za mladino Ihtavi, dragi Braccio di Ferro 18.05 Akrobati 18.35 Supermarco 18.45 Poljudna znanost: KRŠČANSTVO IN ČLOVEKOVA SVOBODA 19.15 Italijanske kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Teden aktualnosti 21.40 Glasbeni program Klasična, lahka in pop glasba Oddajo je pripravil Adriano Mazzoletti. Ta oddaja pravzaprav ni nova, pač pa se na program vrača. Z njo pa se tokrat vrača pred poslušalce tudi Yves Montand, ki je nekoč slo vel kot pevec, nato pa prešel med filmske umetnike, kjer je postal eden najbolj pomembnih filmskih ljudi v Franciji. Po dolgem času se je Yves Montand ponovno pojavil pred francoskim poslušalstvom: 12. t. m. na koncertu v Parizu. Seveda je Yves Montand le eden izmed pevcev, ki bodo nastopili nocoj DNEVNIK DRUGI KANAL Konjske dirke v Pizi TVE — načrt Stalna šola: Ekonomija in umetnost ŠPORTNI DNEVNIK Risani film «The point» Dolgometražni film «The point» je bil izdelan 1952. leta. Pri njem sta sodelovala Fred Wolf in Teru Marakani. Gre za alegorično pravljico, v kateri igra glavno vlogo deček «Po žaba», ki mu je usojeno, da ga vsi preganjajo in nato celo izženejo iz dežele, kajti on je edini državljan v deželi, ki ima okroglo in ne koničasto glavo. In tako se začne dečkovo dolgo romanje po svetu. Smisel zgodbe pa je v tem, da se kritizira še vedno pogostna in nedopustna plemenska diskrimina cija tudi in predvsem v tako imenovanem civiliziranem svetu Ob 20. uri DNEVNIK «Il più forte» JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA in 14.10 Šola Kaj je par? Izvor in razvoj ptic, Ali ste vedeli, Fizika, Evolucija življenja, Pravopis, Akumulatorji, Filmski jezik Rokomet: Jugoslavija — Japonska Obzornik Kuhinja pri violinskem ključu ZGODBA O KRUHU Šolar gre po cesti. Iz torbice potegne vrečko z malico, poje gnjat, kruh pa vrže stran. Kruh najde kuhar Rifle, ki se nad šolarjevim početjem najprej razjezi, nato zamisli in svojim glasbenim otrokom, ki ga pridejo obiskat, pove zgodbo o tem, kako kruh nastaja. Toda tudi Rifle ne ve vsega, posebno ne ve, kako pečejo kruh v modernih pekarnah. Zato skupaj s svojimi otroki odide na ogled modernega načina peke kruha Cesta in mi i ... Otrok v prometu Nalezljive bolezni Napoved programa za prihodnje dni Barvna risanka . TV DNEVNIK Tedenski gospodarski komentar BUNNEY LAKE JE IZGINILA Ameriški psihološki film, ki ga je režiral Otto Preminger, glavne vloge pa v njem igrajo Lawrence Oliver, Carola Lyn ley in Keir Dulka. Delo nam predstavlja mlado neporočeno Ann Lake, mater 4-letne Bunney. Nekega dne mati dekletca ne najde v vrtcu. Izginila je. Policija začne raziskovati primer. In tedaj od krijejo, da Bunney ni vpisana v matično knjigo in da ni nikjer nobenega njenega predmeta, celo nobene njene igrače. Zato začno sumiti, da je deklica Bunney le plod Annine domišlji je, torej da Ann sploh nima hčerke. Vsi dokazi, vsi papirji in dokumenti, skratka vse je izginilo. In v tem napetem o zračju ter razpletu, ki temu sledi, se razvozijo tudi skriv nost, ki ji botruje duševna in ne materinska bolezen 22.25 DNEVNIK 22.40 Umetnost in človek Barvni dokumentarni potopisni zapis KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanka za otroke 20.15 DNEVNIK 20.35 TRPINČENO UPANJE Poljski dokumentarni film 20.55 BEGUNEC Film v barvah 21.45 Argentinski narodni plesi 20.00 20.30 21.00 8.10 17.00 18.15 18.25 18.55 19.05 19.25 19.45 20.00 20.25 20.40 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 1910 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Jazz, 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.45 V plesnem koraku. TRSI 12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Radijska drama; 15.40 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 16.30, 17.30, 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 10.15 Pianist Franco Cassano, 12 00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.00 Tretja stran, 16.15 Na sprehodu z...; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL: 20.00 Glasba v večeru: 20.30 Simf. koncert; 22.35 Današnji ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Po sebna reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Posebna oddaja z Ginom Bramierijem; 14.40 Radijska nadaljevanka : 16.00 «Sončnica»; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.00 Bogat program; 18.45 Ekonomsko-sindikalna panorama; 19.27 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po- ročila; 7.40 Pojeta Engelbert Hum perdinck in Delia; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Glas-beno-govorni spored; 13.00 Hit parade; 13.35 Program z Walte-rjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Glasbeni spored. III. PROGRAM 8.05 Pisan glasbeni spored; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Komorni koncert — na sporedu sta Haydn in Mozart; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dirigira Arturo Toscanini; 15.15 Palestrina: Polifonska maša; 15.50 Portret avtorja: Nielsen; 17.25 Enotni razred; 18.00 V diskoteki; 18.20 Italijansko vino v slovstvu; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Megan Terry: «L’ex reginetta del rame». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 19.30 Poročila; 6 50 Rekreacija; 7.35 Kam in kako na oddih; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Od sla do TV; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski zbori; 15.40 D-Švara: Trio 1972; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17,50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otoci!; 19.15 Kvartet «Do»; 20.00 Top-pops: 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Zvoki iz logov domačih: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 22. februarja 1974 SMUČARSKI TEK NA SP V KLASIČNIH DISCIPLINAH VZHODNA NEMČIJA V ŠTAFETI ODPRAVILA VSE EKIPE S SEVERA V Švedska odstopila - Italija na osmem mestu KOLAJNE Vzhodna Nemčija 3 Sovjetska zveza 2 Norveška Švedska Finska Češkoslovaška Poljska 1 1 1 0 0 2 nad vse napet. Potem ko je vzhodnonemški tekač Grimmer tik pred zadnjo predajo padel in je Norvežan Braa krenil na pot z nekaj prednosti, je vzhodni Nemec Klause sprožil silovit protinapad ter na sredini proge Norvežana prehitel. Iz ozadja je začel napadati Sovjet Skobov, ki je kilometer pred ciljem ne le prehitel zaostalega Norvežana, ampak celo ujel tudi vzhodnega Nemca. Toda prav tedaj je padel, zgubil nekaj sekund in tako je zlata kolajna, katero je imel na dosegu roke, šla po vodi. Lestvica štafete 4x10 km je taka: 1. Vzhodna Nemčija a.OTlff'SS 2. Sovjetska zveza 2.03’25”30 3. Norveška 2.03’46"03 2.06’02”49 2.06’16”91 2.06’41”13 2.09’34”87 2.10’03”87 2.10’27”65 2.10’46”48 12. ZDA, 13. FALUN, 21. — V štafetnem moškem teku na progi 4x10 km je prišlo danes ha svetovnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah do poraza Skandinavcev in Sovjetov. Prvič v svoji zgodovini je prišla do zlate kolajne tudi Vzhodna Nemčija (s Hesslerjem, Meinlom, Grimmer-jem in Klausejem). Nemci so na cilju prehiteli Sovjete za deset sekund, za pol minute pa tretjeuvršče-no Norveško. Vse ostale ekipe so zaostale za tri minute ali več. Tako je tudi Italija zasedla šele osmo mesto, z zaostankom skoraj sedmih minut. Tekmovanje je bilo dokaj dramatično. Že v začetku se je Švedu Larssenu kar dvakrat odpela smučka. Kasneje so mu jo zamenjali, vendar je imel že toliko zaostanka, da je v drugi predaji demoralizirana švedska ekipa odstopila. Ob treh menjavah je bilo stanje na progi tako: 1. predaja: 1. SZ, 2. Švica, 3. N DR, 4. Norveška 2. predaja: 1. Norveška, 2. NDR, 3 SZ 3. predaja: 1. Norveška, 2. NDR, 3. Švica. 4. SZ Tek na zadnji četrtini proge je bil liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ 4. Finska 5. ČSSR 6. Švica 7. Poljska 8. Italija 9. Avstrija 10. Francija 11. Zahodna Nemčija, Kanada. KOŠARKA V okviru raznih mednarodnih košarkarskih tekmovanj so dosegli včeraj take izide: POKAL POKALOV (moški) Crvena zvezda — Saclà 93:86 Steaua Bukarešta —- Estudian-tes Madrid 83:76 POKAL POKALOV (ženske) Geas — IEFS Bukarešta 66:46 POKAL PRVAKINJ Clermond Ferrand — Slavija Praga 92:70 Vse tekme so bile četrtfinalne. TENIS Anglež Warboys je v osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Londonu premagal Italijana Adriana Panatto s 7:6 in 7:6. TEDENSKI PREGLED MLADINSKEGA NOGOMETA Pet slovenskih enajsteric v narašcajniškem prvenstvu Zaradi slabega vremena so več tekem prvega kola odgodili V nedeljo se je začelo naraščaj-niško prvenstvo, ki se ga udeležuje 29 ekip. Enajsterice so porazdeljene v štiri skupine. Barve slovenskega nogometa zastopajo: v A skupini Union in Breg; v B skupini Primorje in Gaja; v C skupini Vesna. Naj pripomnimo še, da Triestina A, Triestina «B», Libertas Rocol, Forti-tudo S- Giovanni in Stock nastopajo izven konkurence. Skupina A Že od prvega zavrtljaja v tej skupini izstopata Triestina B in O-picina Supercaffè, ki sta z lahkoto osvojili celotni izkupiček na račun Brega, oziroma Cremcaffèja. Union je na tujih tleh iztrgal dragoceno točko CGS, ki spada med favorite te skupine. Podlonjerci so celo prvi prišli v vodstvo z golom Colje. V preostalem srečanju sta Libertas Rocol in Libertas Sv. Marko zaključila srečanje brez zmagovalca. V prihodnjem kolu se bo Union pomeril s krepko Opicino Supercaffè. Menimo, da bodo naši zastopniki zapustili igrišče neporaženi. Brežani pa bodo morali na vsak način popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v tekmi s Triestino. V tekmi proti Libertasu iz Rocola bi morali «pia- ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Za borovke odločilni zadnji koli Usoda Krasa dokončno zapečatena - Nejasen položaj v ženski C ligi - Borovci nezadržni - Kritično za Dom in Olympio Nadaljevanje odbojkarskega prvenstva je bilo za naše šesterke dokaj neuspešno. V šestih tekmah sta bili doseženi samo dve zmagi. Čast slovenske odbojke so to pot rešile zastopnice Brega in igralci Bora. B LIGA — članice Letošnje prvenstvo se za zastopnice Bora nadaljuje pot znakom dobrih in slabih nastopov. Preteklo soboto je bil na «vrsti» slab dan. «Plave» so zaigrale dobro samo v prvem setu, katerega so tudi izbojevale, toda ne brez težav. V nadaljevanju je prišlo do nepričakovanega preobrata in Tržačanke so bile le bleda senca ekipe iz prvega dela. Odpovedale so na celi črti in Poraz je bil neizbežen, to pa dve koli pred koncem, ko bi pomenili dve točki za «plave» gotov obstanek med drugoligaši. Tako je še vse odprto in slej ko prej bo odločilen Prav zadnji domači nastop. Dve dragoceni točki je pospravila DMA, ki je tako dohitela Bor. Precej težav je imel tudi Libertas iz Brescie v Valdagnu. Pošteno se je moral oznojiti tudi vodeči Vignoni preden je strl odpor Junior ja. IZIDI 12. KOLA OMA — Briantea 3:2 AGI — Bor 3:1 Marzotto — Lib. Brescia 2:3 Vignoni — Junior 3:2 LESTVICA cignoni Gott. Lib. Brescia Briantea Como Junior Casale AGI Gorica Bor Trst OMA Trst Primavera Marž. Na lestvici sta OMA iz Trsta dohitela Junior, ozi roma Bor. Oba tržaška ligaša sta Ponovno v mrtvem teku. Ker so Go-nčanke pobegnile za štiri točke in manjkata do konca samo še dve ko-b je potožaj Bora in OMA toliko bolj kočljiv. PRIHODNJE 13. KOLO: Briantea Vignoni, Junior — Marzotto, Libertas Brescia - Bor, OMA - AGI. V predzadnjem zavrtljaju čaka borovke dokaj težak nastop. Poda m se bodo na pot v Brescio, kjer im čaka domači Libertas, ki je dru-8: na lestvici. Zanimiv bo spopad v Comu. Vse možnosti ima tudi Ju-mor, V Trstu pa OMA igra za obstanek v ligi. 12 10 2 32 16 20 12 9 3 32 20 18 12 7 5 26 25 14 12 6 6 26 22 12 12 6 6 25 28 12 12 4 8 21 27 0 12 4 8 22 29 8 12 2 10 17 37 1 AGI iz Gorice in C LIGA — člani Usoda Krasa iz Zgonika je, žal, povsem jasna že dve koli pred koncem prvenstva. Slovenski odbojkarji bodo prihodnje leto igrali med četrtoligaši. Z njimi se bodo selili v nižjo ligo tudi gasilci iz Gorice. V predzadnjem domačem nastopu Kraševci niso mogli proti solidni šesterki iz Padove prav nič. Nekoliko nepričakovano je zmagal ACLI in se tako rešil pred najhujšim. Prepričljivo sta pospravila izkupiček vodeči Casadio in gasilci iz Tre-visa. IZIDI 13. KOLA Dall’Acqua '-^-Tisselli 3:0 Kras — Libertas Padova 0:3 AGLI Montecchio — GM Trst 3:2' Casadio — Caldini 3:0 LESTVICA ............- ' Casadio Ravena 12 12 0 36 11 24 Libertas Padova 12 11 1 34 10 22 Dall'Acqua TV 12 7 5 25 19 14 GM Trst 12 5 7 23 22 10 ACLI Montecchio 12 4 8 20 27 8 Tisselli Cesena 12 4 8 17 27 8 Caldini Gorica 12 3 9 14 31 6 Kras Zgonik 12 2 10 12 33 4 PRIHODNJE 13. KOLO: Libertas Padova — Casadio, Caldini — Dall’Acqua, Tisselli — GM Trst, Kras — ACLI Montecchio. V poslovilnem domačem nastopu se Krasu ponuja priložnost, da pospravi tretji par točk. To pa samo pod pogojem, da zaigra z zvrhano mero prizadevnosti. Spopad kola bo v Padovi med vodečim Casadiom in Libertasom, ki še vedno trdno goji upanje za končno zmago, mudi ostali dve srečanji bosta vredni o-gleda. C LIGA — članice Po šestih prvenstvenih nastopih imamo v skupini, kjer igra Breg, precei nejasno lestvico, ker niso bile odigrane tri tekme. Najprej je odpadlo v četrtem zavrtljaju eno, in končno preteklo soboto še dve srečanji zaradi deželnega finala mladink. Ker nista igrala najhujša tekmeca zastopnic iz Doline Corridoni in CUS iz Padove, so varovanke trenerja Jurkiča trenutno na prvem mestu. IZIDI 5. IN 6. KOLA: Corridoni — Sala 3:1 Libertas Pord. — Primavera 3:0 Monselice — Breg 1:3 Summano — CUS Padova 0:3 Breg — Summano 3:0 Primavera — Monselice 1:3 LESTVICA Breg 6 5 1 16 6 10 Corridoni 5 4 1 14 5 8 CUS Padova 5 4 1 13 5 8 Monselice 5 3 2 10 8 6 Primavera 6 2 4 9 15 4 Sala 5 14 3 13 2 Summano 5 0 5 2 15 0 Ne glede na to, da je lestvica precej nejasna, bo slej ko prej glavna bitka za prva mesta na razpredelnici samo med tremi konkurenti. Primavera je prvima dvema dodala še dva zaporedna poraza jn je povsem izven rpožnosti za visoko uvrstitev. Dragoceno zmago je po-spravil Breg v Mpi^selice. . PRIHODNJE 7. IN ZADNJE KOLO 1. DELA; Libertas Pordenon — Corridoni, Monselice — Sala, Summano — Primavera, Breg — CUS Padova. Monselice doma in tudi slaba Primavera, ki igra v gosteh, bi morala zmagati. Težka naloga pa čaka varovanke trenerja Ceja v Pordenonu. Izredno zahteven nastop bodo morale opraviti jutri zvečer Bre-žanke. Dolinčanke se v letošnjih domačih nastopih niso najbolje izkazale in CUS iz Padove je pravi nasprotnik, da ta vtis popravijo. Zmaga nad neposrednimi nasprotnicami za vrh lestvice bi bila prav gotovo izredno dragocena. D LIGA — člani Naš edini zastopnik v tej ligi O-lympia iz Gorice je po petih tekmah na zadnjem mestu lestvice. Goričani so zmagali samo v prvem nastopu in so potem petkrat zaporedoma potegnili krajši konec. Zadnji spodrsljaj pa so olimpijci doživeli kar sredi Gorice in po vrhu še proti slabemu SCI Friuli iz Vidma. Tako je že sedaj položaj Olympie kritičen. 1. DIVIZIJA — člani Odbojkarji Bora meljejo nasprotnike kot kompresor. Za sedaj še niso naleteli na enakovrednega nasprotnika in po vsej verjetnosti jim niti Aurora ne bo mogla do živega. Diametralno nasprotno pot pa je, žal, ubral Dom iz Gorice. Preteklo soboto je nepričakovano doma prepustil izkupiček slabemu ASFJR iz Čedada. Po tem spodrsljaju so Goričani na predzadnjem mestu z dvema točkama. IZIDI 4. KOLA Bor — Torriana Lib. Turjak — PAV Dorm. Noncello — Are Linea Dom — ASFJR Il Pozzo — Aurora LESTVICA Bor Aurora Are Linea Noncello Torriana ASFJR Libertas Il Pozzo Dom PAV Dormisch 12 12 10 8 8 7 8 9 6 11 5 1Q 2 12 3:0 3:0 1:3 1:3 0:3 1 4 7 7 8 9 PRIHODNJE 5. KOLO: ASFJR -Aurora, Are Linea — Dom, PAV Dormisch — Noncèllò, Torriana — Libertas Turjak, Bor — Il Pozzo. Tržačane čaka "razmeroma lahka naloga in več kot lepa priložnost za preskus mladih moči. Vse drugače pa bo z Goričani. G. F. vi» osvojiti vsaj točko. IZIDI: Breg - Triestina 0:6, U-nion - CGS 1:1, Opicina Supercaffè • Cremcaffè 4:1, Libertas Rocol - Libertas Sv. Marko 1:1. LESTVICA: Triestina B in Opicina Supercaffè 2, Union CGS, Libertas Rocol in Libertas Sv. Marko 1, Cremcaffè in Breg 0. PRIHODNJE KOLO: Cremcaffè • Libertas Sv. Marko, Union - Opicina Supercaffè, Triestina B - CGS, Breg - Libertas Rocol. Skupina B V tej skupini sta bili odigrani zaradi slabega vremena samo dve tekmi. Gaja je zapravila zelo ugodno priložnost, da premaga velikega favorita te skupine - Zaule. «Zeleno - rumeni» so vodili z dvema goloma prednosti, vendar so se pustili dohiteti. Tudi Esperia od Sv. Alojzija in Edera sta remizirali. Tekma Primorje - Giarizzole ni bila odigrana, S. Giovanni pa je počival. Prihodnjič se bo Gaja pomerila :Edero. Po ugodnem začetku prvenstva naših fantov pričakujemo od njih zmago. Primorje bo počivalo. IZIDI: Primorje - Giarizzole n. o., Esperia Sv. Alojzij - Edera 0:0, Gaja - Zaule 2:2. LESTVICA: Gaja. Zaule, Esperia Sv. Alojzij, Edera 1, Giarizzole, Primorje in S. Giovanni 0. PRIHODNJE KOLO: Zaule - S. Giovanni, Edera - Gaja, Giarizzole • Esperia Sv. Alojzij. Skupina C Vesna je v nedeljo premagala z izredno visokim izidom tržaški Stock. Križani so nasuli v Stockova vrata kar šest golov. Ponziana je premagala na tujih tleh enajsterico Domja s klasičnim 2:0. Preostalo srečanje med De Macorijem in Inter SS pa ni bilo odigrano zaradi sla-!>ega stanja igrišča. Rosandra je počivala. V prihodnjem kolu se bo Vesna pomerila z Inter SS, ki se je precej dobro odrezal v prvenstvu za «Pokal Pacco». Vsekakor smo prepričani, da bodo naši zastopniki iztrgali pozitiven izid. IZIDI: Domio - Ponziana 0:2, Vesna - Stock 6:1, De Macori - Inter SS n. o. LESTVICA: Vesna in Ponziana 2, Domio, Stock, De Macori, Inter SS in Rosandra 0. PRIHODNJE KOLO: Stock - Rosandra, Inter SS - Vesna, Ponziana -De Macori; Domio počiva. Skupina D Tudi v tej skupini niso bile (zaradi slabega vremena) odigrane vse tekme. V srečanju z Roianesejem je Triestina A s tesnim izidom iztrgala celotni izkupiček. Fortitudo in Libertas Trst pa sta remizirala. Mug-gesana je počivala. IZIDI: Fortitudo - Libertas Trst 2:2, Roianese - Triestina A 1:2, Costalunga - Tergeste n. o. LESTVICA: Triestina A 2, Fortitudo in Libertas Trst 1. Muggesana, Costalunga in Tergeste 0. PRIHODNJE KOLO: Tergeste -Muggesana, Triestina A - Costalunga, Libertas Trst - Roianese; Fortitudo počiva. Jolo HOKEJ NA LEDU Danes bodo v Ljubljani odigrali ponovljeno hokejsko srečanje med Olimpijo in Jesenicami, veljavno za državno prvenstvo. Srečanje so, kot je znano, pred kratkim zaradi številnih sodniških nepravilnosti prekinili. Danes ga bo (z začetkom ob 15.25) prenašala tudi ljubljanska televizija. BOKS Danes se bosta v Reggio Emilii pomerila italijanska boksarja Cane in Zanini. Dvoboj bo veljal za naslov italijanskega prvaka težke kategorije. NOGOMET ZA TEKMO Z ZRN V italijanski ekipi le malo novosti Chiarugi bo zamenjal poškodovanega Rivo javili I o iih 1 MILAN, 21. — Danes so ob, seznam 18 nogometašev, ki so jih sklicali za mednarodno srečanje z Zahodno Nemčijo, ki bo na sporedu v torek. Sklicali so te igralce: Cagliari: Albertosi; Inter: Burgnich, Facchetti in Mazzola; Juventus: Anastasi, Capello, Cau-sio. Merini, Spinosi in Zoff; Lazio: Chinaglia, Oddi in Wilson; Milan: Bonetti, Chiarugi, Rivera in Sabadini; Napoli: Juliano. Sestavljalci so torej sklicali v glavnem le stare, preizkušene reprezentante in pravih novosti je malo. Največjo novost gotovo predstavlja vključitev Chiarugija, ki bo moral nadomestiti poškodovanega Rivo. V ekipo se je ponovno vrnil Juliano, niso pa povabili Boninsegne. • « » MILAN, 21. — Za mednarodno prijateljsko nogometno srečanje ekip «under 23» proti Vzhodni Nemčiji, ki bo 28. t.m. v Tarantu so sklicali te italijanske igralce: Bologna: Ghetti; Fiorentina: Antognoni, Merlo, Roggi in Speggiori n; Inter: Bordon in Oriali; OiiiiiiiiiiiuiimiimmiiiiimiiifiiiiiiiiJuiiiiiiiiiiiimiMiiiiuniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiii V NEDELJO S SVOJIMI TEČAJNIKI SPOT na Piancavallu Zaradi omejenega števila mest v avtobusu bo udeležba omejena SPDT je poskrbelo preteklo nedeljo za smučarski izlet na Fiancavano nad Pordenonom in to v skupni organizaciji z neko koprsko turistično družbo, ki je dala na razpolago 25 mest. Naših smučarjev je bilo celo 30. tako da je bil avtobus res poln. Precej izletnikov je moralo ostati doma prav zato, ker je bilo premalo mest na razpolago. Na krasnih pobočjih Piancavalla so se vsi dodobra nasmučali, čeprav je zjutraj snežilo. Tudi to nedeljo bo SPDT šlo na Piancavallo, tako da smučarskega tečaja ne bodo odpovedali, kajti tudi na Sviščakih so sedaj zelo slabe snežne razmere. Kljub temu ne bo mogoče zadovoljiti vseh, ker je sedežev le premalo. Izbira je bila težka a potrebna. Kot napovedano, bodo to nedeljo,,smučali tečajniki, ki so ostali na seznamu 2., 3. in o-stalih višjih razredov, ker tako prav lepo krijejo število mest na razpolago. Prihodnjič bodo na vrsti ostali. Ker kaže, da organizacijske «a-krobacije» še niso pri koncu (naj omenimo dejstvo, da ni v zadnjih 12 Tudi na Goriškem so derbiji med slovenskimi ekipami skoraj vedno zelo napeti. Tako je bilo tudi v tekmi Mladost - Sovodnje, v kateri so Doberdobci zmagali, na naši sliki pa vidimo trenutek, ko so Sovodenjci dosegli svoj gol tednih seznam tečajnikov in izletnikov ostal niti teden dni isti!) bodo morali imeti tako tečajniki kot prireditelji mnogo potrpežljivosti in razumevanje. Položaj ni prijeten za nikogar: ne za SPDT, ki ne more zasledovati uspevati na tem področju, kot zadnjih 5 let, ker ne more zagotoviti prevozov (predvsem zaradi stalne stavke šoferjev zasebnih avtobusnih podjetij), kakor tudi ne dobrih snežnih razmer (saj ni snega ne v Trbižu, ki je dosegljiv z vlakom, ne v črnem vrhu, kjer je bila mogoča odlična kombinacija za prevoz in tečaj s slovenskim podjetjem). Pomagati si je treba zato drug drugemu: društvo naj stori kar je mogoče za čimboljši potek programa, tečajniki in izletniki pa naj se pravočasno (v rokih ki so objav Ijeni v časopisu) vpišejo ali zbrišejo, redno plačajo voznino in to najkasneje ob sobotah zjutraj od 8.30 do 12. ure, ko se urad ZSŠDI zapre). Samo tako bo mogoče doseči u-speh in olajšati delo društvu, ki sloni na požrtvovalnem neplačanem delu, ki ga v svojem prostem času opravlja majhna (navdušena) peščica odbornikov. Mi. Selma NOGOMET Fiorentina in Amsterdam sta druga polfinahsta mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Fiorentina je premagala Romo z 2:1, Amsterdam pa Napoli s 5:2 po streljanju enajstmetrovk. V polfinalu bo v soboto Fiorentina igrala z Amsterdamom, Lazio pa s Sampdorio. • * » V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj v Gel-senkirchnu poljska državna reprezentanca premagala nemško enajsterico Schalke z 2:1. KOLESARSTVO V soboto se bo začel mednarodni «Kolesarski teden Sardinije». Zaključil se bo v sredo, 27. t.m. ATLETIKA Sovjetski atlet Valerij Borzov bo zopet nastopil v sovjetski reprezentanci 2. in 3. marca v Moskvi. Tekmoval bo v srečanju «indoor» SZ — ZDA na progi 60 m. Juventus: Cuccureddu; Lazio: D’Amico in Garlaschelli; Milan: Maldera; Napoli: Vavassori; Roma: Negrisolo; Sampdoria: Cacciatori; Torino: Graziani, Lombardi, Puli-ci in Zecchini. SMUČANJE NA ITALIJANSKEM PRVENSTVU Zmaga Bessona in Giordanijeve 1'53’’52 1’53”58 1’53’’76 1’53”78 1’54"53 1’56"44 1’56”64 1’56"64 1’56”82 1’56”90 Na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu v Aprici je bil včeraj na sporedu moški smuk in ženski veleslalom. Jutri bo na vrsti moški veleslalom. Rezultati moškega smuka: 1. Giuliano Besson 2. Franco Bieler 3. Giulio Corradi 4. Stefano Anzi 5. Gianfranco Tach 6. Piero Gros 7. Renato Antonioli 8. Elio Cresazzi 9. Nanni De Ambrogio 16. Bruno Confrotola Ženski veleslalom: 1. Claudia Giordani l’19”52 2. Cristina Tisot l’21”30 3. Paola Hofer r22’’08 4. Maria Grazia Ercolani l’22”39 5. Chiara Galvagni l’23”96 6. Ileana Locatelli l’24”16 7. Tiziana Bracelli l’24”32 8. Micaela Valentino r24"36 9. Sieglinde Zemmer l’24”39 10. Daniela Zini l’25"10 * # * Danes se bo v Grčiji, na Mount Pillonu začelo balkansko smučarsko prvenstvo. To tekmovanje bo prvič na sporedu v Grčiji. HOKEJ NA KOTALKAH V SOBOTO V CURICI UGG-Bassano Prejšnjo soboto so na sedežu UGG predstavili letošnjo hokejsko ekipo, ki se bo udeležila prvenstva A lige. Ob tej priložnosti so bili prisotni goriški župan De Simone, občinski odbornik za šport Moise, novoizvoljeni predsednik goriške hokejske ekipe Cusulin in številni drugi gostje. Najprej je spregovoril odbornik Moise, ki je poudaril hude težave, ki jih je moralo premostiti društvo, da bi v lanski sezoni goriška ekipa ostala v A ligi. Po govorih župana in drugih gostov je povzel besedo novi trener ekipe Scieghi, ki je predstavil ekipo. Hokejska ekipa bo letos precej okrepljena. V njenih vrstah bodo igrali precej močni igralci, kot so Fontana, Marchesini (oba prihajata iz Bassana in zadnji je večkrat igral za državno reprezentanco). Si-cignano, Brancolini, Marzillo, O+to-nelli. Poleg teh novih igralcev bodo ekipo sestavljali še Facchini. Berce. Martellani, Gregori in Busoli. Prvo tekmo prvenstva A liee bo UGG odigrala na domačih tleh v soboto, proti Bassanu. OBVKSTIl.A SPDT vabi danes, 22. t.m. vse planince in alpiniste, da se udeležijo okrogle mize, ki bo v Trstu, v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa 9, ob 19.15. Tema bo: odprava na Durmitor v času od 10. do 20. avgusta in alpinistični program v letu 1974. * * « SPDT sporoča, da bo odhod avtobusa za Piancavallo iz posamei-nih krajev tak: 6.00 — Boljunec 6.15 — Trst, Trg Ulpiano 6.30 — Opčine 6.45 — Prosek (Kržada) 6.50 — Križ, avtobusna postaja Tečaja se lahko udeležijo le tečajniki, katerih imena so bila priobčena v sredo v PD, ker je avtobus že popolnoma zaseden. Drugi izletniki zato ne bodo smeli vst» niti v avtobus. TONE SVETINA Tu je bila visokogorska planjava razdrapana, kraterji z ostrimi škrapljami so se vrstili kot na obličju meseca. Po osojnih kotanjah so ležale velikanske zaplate snega. Povsod samo odmaknjenost in samota. Hodila sta kar počez — tu ni bilo nobenih steza in ne stečin divjadi. Bila sta res sama. Nikjer človeka, le kakšna Ptica je včasih zdrsnila čez nebo, ne da bi se zmenila zanju. Ustavila sta se ob velikanskem snežišču v kotanji, ki so jo na eni strani obdajale stene Križa, na drugi strani pa so Se vlekle terasaste ploščadi, podobne ostankom davnega amfiteatra. «Tu se bova pošteno odpočila. Tinca,» je dejal in vrgel s sebe nahrbtnik. Rad bi se bil pogovoril z njo, pa mu je manjkalo primernih besed, ki bi izrazile njegova čustva. Medtem ko je bil v skali okreten, je bil pri izražanju svojih najglobljih občutkov dokaj okoren. S sinjine neba je visel nad njima ognjeni bič sonca. Vročina je žehtela tudi od tal in obema je lil pot po obrazu. Snežišče se je iskrilo, zmehčano v tisoče svetlikajočih se kroglic, s katerih se je odcejala voda. Gledala ga je, kako je vrgel s sebe prepoteno srajco in s* odpravil na snežišče z užitkom, kot bi zagazil v vodo. S kvedrovd je nagrebel snega v kopico, potem pa ga Je zaje- mal z obema rokama in si ga pritisnil na obraz. Hlad in vročina krvi sta se spoprijela, po udih mu je zaplal žar in nenadoma je bil osvežen. Nekajkrat je zavriskal. Krik veselja, da živi, je pretrgal daljave in odmeval vse do triglavskih sten. Potem se je s snegom posipal po golem životu do pasu. Navdala jo je velika sreča. Počutila se je, ko da sta sama na svetu, ustvarjena drug za drugega, ko da se je z njima spočelo življenje na tej osamljeni skalnati skorji in se bo z njima tudi nehalo... Zahotelo se ji je, da bi tudi ona doživela hladno uteho. Počenila je na rob in potisnila roke vse do komolcev v sneg. Bilo je tako prijetno, da si je slekla še srajco in nedrček ter ga vrgla k oprtniku. Potem se je po-tresala s snegom in uživala v hladu. Stekla je k njemu proti sredini plazu. Razpela si je lase, da so se ji usuli po hrbtu kakor slap. Zagledal jo je... BU je bolj presenečen kot takrat, ko je legla k njemu in kar zaspala. Je to zdaj resnica ali privid? V očeh so mu zaigrali zublji poželjivega ognja. Zagledal se je v njene jedre prsi, orošene z raztaljeno snežnico. Ali je to prikrit namig ali ga zavaja zato, da ga bo spet odbila? Pritekla je k njemu že rahlo upehana. Sklonila se je in si nagrebla polne dlani snega. Obmetavala ga je z njim. čudil se je njeni veselosti in igrivosti. Ni ji ostal dolžan. Sklonil se je in obmetavala sta se s snegom, dokler se ni Tinca u-trudila. Stopila je k njemu in se ga oklenila okoli vratu. Ob svojem telesu je začutil toploto njenih prsi. Spreletel ga je rahel srh in vzvod strasti se je sprožil. Vztrepetala je, ko se je pritisnil k njenemu licu. Njene roke so polzele po njegovih mišicah, ki so bile spletene in trdne kot jeklene niti. Vedno se zgodi kaj drugega, kar človek pričakuje. Čemu besede, če so odveč? čemu misli... Sklonil se je in jo dvignil v naročje. Ko jo je odtrgal od tal, se ji je zdelo, da je izgubila vso moč. Za hip ji je bilo, da bi se mu iztrgala in zbežala. Toda vdala se je neznani tuji moči. Napotil se je z njo čez vse snežišče, daleč na rob pod steno, tja, kjer so se začele terase porušenega svetišča. Položil jo je na gladko skalno ploščo in pokleknil je k njej. Toplota razgrete skale se ji je razlezla po vsem telesu. Obležala je vznak in gledala vanj s priprtimi očmi. Med kolobarji razkošne luči je videla njegov obraz z nerazložljivo senco. Objela ga je in prižela k sebi... To je dojel kot Mic nepreorane zemlje, ki hlepi po semenu. Sonce nad njo se je zavrtelo, se razbilo v čredo žarečih teles in jo nosilo skoznjo z bolečino, ki Je naraščala v slast, da bi v njej umrla... Vzbo-čila se je kot lok, preden požene puščico, in se ga krčevito oprijela z vso silo. Bilo ji je, kot da sta oba strmoglavila s stene in da padata skozi soparo v prepad naslade in bolečine To, kar izgubiš, ne najdeš nikoli več... Nikoli več se ne ponovi, kar je enkratno... Tisoč drobnih preudarkov, ki jih je izvrgla zavest, se je utopilo v izbruhu želje, dolgo zatajevane želje, postati ženska. Tiho je kriknila in obležala, kot bi pristala na dnu prepada onkraj življenja. Odlepila je roke od njegovega tilnika in jih spustila na prežarjeno skalo. V steni se Je utrgal plaz in zahrumel v sparjeno dno. Razbil se je curek blesteče beline, dokler ni omagal in umolknil v zatrepu. Obležala sta kakor mrtva drug ob drugem. Nato sta prisluškovala tišini, položena na veliki žrtvenik pred obrazom neznanega boga, ki spaja in uničuje življenje v divjini. Tišina je zvenela, razdrobljena od tisočev kapljic talečega se ledenika. Dolgo sta bila brez besede. Sončna luč ju je napajala z novo močjo. Potem si je Tinca popravila obleko in dejala: «Tu bi lahko umrla... ostala s teboj za večno.» «Saj ne bo treba, življenje se je za naju šele začelo. Mnogo še lepših kotov poznam v teh gorah. In midva bova hodila po njih...» «Ne razumeš me. Zame bo ta kotiček ostal najlepši kraj na vsej zemeljski krogli. Ne razumeš žensk, za to ne veš, kaj pomenijo ti trenutki!» 6 Cez nekaj dni se je v veliki sobi Aljaževega doma v Vratih zbrala grupa «skalašev». Gnetli so se okoli zakurjene peči in sušili premočeno obleko. Okoli poldneva so se z Juga privalile megle. Zalile so gorovje kot nenadna plima velikega morja. Zabobnelo je v oblakih in med stene je pljusknila nevihta. Vse, ki jih je našla na poteh, je premočila dò kože. Nalivali so se s čajem, se šalili in ugibali, kdaj bo veter pometel z neba meglene zastore. Blizu peči je sedel Klement Jug in krpal plezalnike. Skale so mu jih že pošteno obžrle. Kdaj pa kdaj je vrgel na ogenj poleno. Iz srajce se mu je kadila izparina. S prijateljem Kaj zel jem sta se sem zaletela izpod Škrlatice. Jug j» bil bled in mračen. Delo ga je izčrpalo, naveličal se je mesta, ljudi in vsega. Zaželel si je sonca, vrhov in sten, da si nabere moči, da si utrdi voljo za svoje velike cilje. Blizu Juga sta sedela Kveder In Joža Cop. Tudi ta dva sta bila mokra, nevihta ju je bila ujela v Severni steni Triglava čop je vstajal in hodil gledat k oknu, kako je z vremenom. Dež je le še rahlo rosil in na zahodni strani se Je nebo že svetlikalo. Vrnil se je k plezalcem, ki so sedeli okoli Juga, in jim veselo naznanil; «Jutri bo vreme!» «Če pravi Joža, potem bo res,» je dejal Jug in tlesnil po ramenu fanta z zamišljenimi očmi na veselem obrazu. Pri mizi v kotu je sedel župnik Aljaž, močan možakar dobrodušnega obraza, in se pogovarjal z dvema kmetoma. (Naaayevanj* sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 5823 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 ' lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KISSENGERJEVi PREDLOGI NA KONFERENCI V MEHIKI «Tlatciolški duh» v odnosih med ZDA in Latinsko Ameriko Predsednik Echeverria slanica papeža Pavla CIUDAD DE MEXICO, 21. — Davi ob 9.30 po mehiškem času (16.30 po srednjeevropskem času' se je začela v metliškem glavnem mestu konferenea OSA na k;\ ri je navzočih 23 zunanjih ministrov Srednje in Južne Amerike. Sestanka se udeležuje tudi ameriški državni tajnik Kissinger, ki ga spremljata senatorja Mike Mansfield (demokrat) in Hugh Scott (republikanec). Na današnjem jutranjem zasedanju je ameriški predstavnik pred ložil novo iormulo sožitja ameriških držav, katere naslov naj bi bil: «Tlatelolški duh». Ta vzdevek izvira iz imena palače, kjer je nameščeno mehiško zunanje minister in ki se po azteš-ko imenuje «Tlatelolco». Davišnje zasedanja je odprl mehiški predsednik Luis Echeverria. ki se je v teh dneh vrnil z dolgega potovanja po Evropi, kjer je med drugim obiskal Italijo in Avstrijo ter se sestal v Beogradu s predsednikom Titom. Na tem potovanju je Echeverria prav gotovo pridobil mnogo izkušenj, ki mu bodo služile pri težkih pogajanjih na ravni odnosov med ZDA in Latinsko Ameriko ter anglofonskimi državami na karibskem področju. Po nagovoru mehiškega državnika je kolumbijski zunanji minister Alfredo Vasquez Carrizosa podal poročilo, ki v strnjeni obliki pri kazuje zahteve držav Srednje in Južne Amerike. Nato je povzel besedo Kissinger, ki je v obliki predlogov začrtal «novo razdobje» v odnosih med Wa-shingtonom in državami Srednje in Južne Amerike. Kissingerjeve zamisli niso nove, saj jih je vsaj deloma že pojasnil v začetku tega meseca ob podpisu pogodbe v Panami glede bodoče ureditve Panamskega prekopa. Za konferenco v Ciudad de Mexico je tudi zelo zainteresiran Vatikan, ki je posebno pozdravil pobudo perujskega predsednika, da se zamrznejo vojaški izdatki in da se nameni več finančnih sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev v Južni Ameriki. Sam papež Pavel VI. je poslal osebno poslanico udeležencem zasedanja v Mehiki. Zanimivo je, da je čilska vojaška junta obtožila Peru, da kopiči raketno orožje iz Sovjetske zveze. Perujski zunanji minister gen. Miguel Angel de la Flor je v svojih izjavah, ki jih je podal v mehiškem glavnem mestu, predvsem poudaril, da je perujski predsednik popolnoma čil in zdrav (govoričilo se je, da je hudo zbolel). Na kraju pa je dejal, da v Peruju poznajo samo rakete, ki jih prebivalstvo uporablja pri šagrah in drugih praznikih. Komisija predstavniškega doma o možnosti za «impeachment» predsednika WASHINGTON, 21. — Posebna komisija predstavniškega doma, ki je bila zadolžena, da preuči možnosti za «impeachment» predsednika, je danes dala v objavu tisku svoje zaključke. Po teh lahko predstavniški dom začne postopek proti predsedniku, čeprav se ta ni pregrešil zoper kazenski zakonik. Dovolj je, da predsednik žali predsedstvo kot ustanovo, da «pozabi» na nekatere ustavne dolžnosti, da izkorišča svojo oblast. Vsekakor pa je postopek za odstranitev predsednika — zaključuje komisija — možen, le v prime- odprl konferenco - Rovi. • Perujske rakete ru, da je šef države prišel odločno navzkriž z ustavnimi določili ali s postulati, ki morajo biti 'vodilo dobrega predsednikovanja. List «Los Angeles Times» pa danes poroča, da agenti zvezne policije FBI vodijo preiskavo o možnosti. da je Bela hiša okrnila nekatere pomembne dokumente preden jih je izročila posebnemu preiskovalcu Jaworskemu. V Washingtonu pa ocenjujejo kot «neumnost» vest, da bi državni tajnik Kissinger odstopil, če bi predstavniški dom sprožil postopek za imoeachment Nixona. Sam Kissinger naj bi noudaril, da je vest, ki jo je objavil večemik «Star News», popolnoma neosnovana. DAMASK, 21. — Danes je bila v sirskem glavnem mestu podpisana pogodba med italijansko tovarno FIAT in Sirijo za dobavo 300 lahkih tovornjakov ter 2.240 šasij in mehaničnih delov. «FRONTE PAISANU PER LA CORSICA LIBERA» V OFENZIVI Na Korziki včeraj trije bombni atentati Najhuje je bik) poškodovano središče za raziskave agrumov - Izjalovljena akcija v vojašnici ^Tankfurtsks policija je včeraj surovo napadla študente, ki so brez občinskega dovoljenja zasedli štiri stanovanjska poslopja. Na sliki: policisti v popolni bojni opremi gredo v napad s kritjem vodnega topa PARIZ, 21. —- Korziško iredentistično gibanje «Fronte paisanu per la Corsica libera» je izvedlo sinoči tri teroristične akcije: eno v San Giulianu na vzhodni obali otoka, drugo v Aiacciu in tretjo (ki pa ni uspela) v Basti!. Kot je znano, so francoske oblasti 30. januarja letos postavile izven zakona vse organizacije na ozemlju Francije, ki zasledujejo prevratniške cilje. Tako je prešel v ilegalo tudi «Fronte paisanu per la Corsica libera». Žrtev prvega atentata so bili laboratoriji državnega inštituta za raziskave agrumov (INRA) v San Giulianu. Eksplozija je bila izredno močna ter je porušila ravnateljske urade ter konferenčno dvorano korziškega središča INRA. škoda je zelo velika, na srečo pa ni človeških žrtev. Pripomniti je treba da v središču v San Giuliano delajo poleg francoskih strokovnjakov s ce- POMEMBEN KORAK NAPREJ PADOVSKIH PREISKOVALCEV SREČANJE BIJEDIČ-BELKASEM V BEOGRADU Sodniki odkrili, kdo je finansiral prevratniško delovanje Vetrovnice Gre za znanega in vplivnega industrijca . Bomba pred stanovanjem pokrajinskega predsednika ANPI v Genovi PADOVA, 21. — Padovski preiskovalci, ki že nekaj mesecev vodijo preiskavo o delovanju genovske fašistične skupine Vetrovnica, so prišli na sled mogotcu, ki je finansiral prevratniško delovanje fašistov. Tako je izjavil preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki je poudaril, da gre za nanega in vplivnega industrijca. Sodnik ni hotel povedati nič več, ker bi lahko onemogočil nadaljnji potek preiskave. Dejstvo, da so preiskovalci prišli na sled človeku, ki je finansiial delovanje Vetrovnice, je izrednega pomena. To je prvič, da se preiskovalcem pesteči odkriti istovetnost tistih, ki za kulisami manevnrajo delovanje fanatičnih škvader, de bi premaknili politično os države na desno, še večji pomen pa 'ma odkritje, če pomislimo, da je delovanje Vetrovnice povezano z vso čmo mrežo nasilja in izsiljevanja, ki «o jo fašisti razpredi; po Italiji s pnkr.Um privoljenjem krogov, katerih us:avna naloga je preprečevati tako početje. Delovanje Vetrovnice je povezano z dejavnostjo fašistev vsaj od leta 1969 dalje in zlasti s pokolom na Trgu Fontana. Ugotovijeno je nadalje, da je bil Nico Azzi, škva-drist. ki je postavil bombo na brzec Turin — Rim in kateremu je atentat le ra las spodletel, član Vetrovnice Skoraj gotovo je, da je dal na razpolago bombe fašistom, ki so aprila lani ubili v Milanu policijskega a-genta Antonia Marina, člani Vetrovnice pa so imeli svojo operativno centralo v Venetu, kjer je dolgo let ž'vel in delal Gianfranco Bertoli, terorist, ki je odgovoren za pokol pred milansko kvesturo. Z odkritjem istovetnosti enega od tistih, ki so finančno podpirali Vetrovnico so sodniki naredili prvi korak na poti odkrivanja italijanskih in tujih indu-strijcev, ki so s finančnimi podporami usmerili delovanje fašističnih prevratniških skupin. Eden izmed članov Vetrovnice, ki je že nekaj mesecev za zapahi v Padovi, Eugenio Rizzato je danes po svojem odvetniku sporočil, da ne bo odgovarjal na vprašanja preiskovalcev. Moški, ki je vodil eno od zloglasnih morilskih skupin salojske republike, je poudaril, da se je odločil za tak nastop, da ne bi «blatil časti bivšega častnika salojske republike». Dodal je, da noče «zavreči svojih idealov, da bi ga ne zamenjali z enim od tolikih psevdore-volucionarjev, ki so se tolikokrat izkazali za provokatorje». Dejavnost fašističnih pretepačev je v zadnjih tednih doživela izreden raz-mah. Tudi danes so v Aimu desničarski skrajneži napadli skupino demokratičnih študentov, ki je nič hudega sluteč mimo klepetala pred šolo. Hujše posledice bi lahko imel pa poskus atentata v Genovi. Tu so našli pred stanovanjem odvetnika Raimonda Riccija pokrajinskega predsednika ANPI in občinskega svetovalca KPI dinamitni naboj. Razstreliva je bilo za 800 g, povezanega z uro in električnim detonatorjem. Peklenski stroj je ob 8. uri našla hišnica, ki je nemudoma obvestila agente političnega oddelka genovske kvesture. Vse kaže, da je bila bomba naravnana tako, da bi eksplodirala uro pozneje, ko se odvetnik Ricci ponavadi odpravi z doma. pa se je omejil le na izjavo: «Prav gotovo gre za saboterje.» V zadnjem času je prišlo v Zambiji do številnih terorističnih atentatov. Pred osmimi dnevi je namestnik voditelja južnoafriškega nacionalističnega gibanja «Afrikan National kongress», ki je bil izgnan iz Južne Afrike, izgubil življenje, ko je odpiral eksplozivni zavojček^ ki mu ga je pošta izročila v njegovem uradu v Lusaki. Teden dni prej so bile tri osebe prav tako ranjene zaradi eksplozije poštnega zavoja. V afriških neodvisnih državah, posebno v Zambiji in Tanzaniji menijo, dà te atentate izvajajo «morilske skupine» južnoafriških ekstremistov. Pretorijska vlada je zanikala vsakršno udeležbo pri pošiljanju eksplozivnih zavojev. Neki drug afriški nacionalist iz Južne Afrike je bil pred desetimi dnevi ubit v glavnem mestu Botswane. Ta afriška država meji na Južno A-friko. Vsestranski razvoj odnosov med Jugoslavijo in Alžirijo Medsebojni odnosi in mednarodna vprašanja v središču pogovorov Dolanc-Castro Beli terorizem v Zambiji LUSAKA, 21. — Del železniške proge, ki povezuje Lusako z Livingstonom v Južni Zambiji je bil včeraj razstreljen z eksplozivnimi naboji. Vest je sporočil neki policijski glasnik. Teroristi so razstrelili progo pri Negi Negi, kakih 60 km južno od zambijskega glavnega mesta. Eksplozija je povzročila veliko škodo. Policijski glasnik ni hotel povedati podrobnosti o atentatu, pač Ul,,,,,111,1,U,mn,!,■■HM.............................. «AUSTERITY» V ZAHODNONEMŠKI VOJSKI e kaže da gornja skupina zahodnonemških rezervistov ni vzela manevrov nič kaj resno. Njihova glavna rb je, kako porivati kolesa kar tudi ni nič čudnega, saj je šele energetska kriza privedla do tega, da smo bo dolgih letih spet spomnili tega jeklenega, ne preveč iskrega konjiča. Zato odrivi I ar kolesi nad sovražnika, zlasti še ko gre, kot v tem primeru, za namišljene napadalce Solžfiikin na poti v Norveško ZORICH, 21. — Aleksander Sol-ženicin je danes odpotoval iz Zii-richa v Kjoebenhavn, kamor bo prispel jutri ziutraj nekaj pred 7. uro. Po vesteh, ki so prišle iz Osla, naj bi ne ruski pisatelj srečal z družino v Kjoebenhavnu, nakar bi odpotoval na Norveško, kjer baje namerava živeti. Domnevajo, da bo stanoval v mestu Lillehamer, kakih 200 km severno od Osla. Norveške oblasti so že odobrile Solženicinu trimesečni vizum. Pisatelj bo baje lahko pisal, toda ne bo smel sodelovati v javnem političnem življenju. Iz Moskve sporočajo, da bo Sol-ženicinova družina lahko v kratkem odšla iz Moskve, potem, ko bo u-redila vse zadeve v zvezi s prenosom knjig in drugega pisatel levega materiala. V Atlanti ugrabljen ameriški časnikar NEW YORK, 21. - Ameriška radijska postaja CBS je sporočila, da je brez sledu izginil glavni urednik dnevnika «Atlanta Costitution» Reg Murphy. Zdi se, da je bil časnikar ugrabljen. Po pripovedovanju radijske postaje je Murphy odšel sinoči z doma, da bi se srečal z nekim neznancem, ki naj bi mu posredoval razne. informacije. Dve uri pozneje je neka oseba telefonirala na uredništvo krajevne televizijske mreže ter sporočila, da je Murphyja ugrablja «Ameriška revolucionarna vojska». , , Davi je eden od urednikov lista «Atlanta Constiution» potrdil, da je bil Murphy ugrabljen. Danes je minilo že 16 dn odkar je bila ugrabljena Patricia, hčerka znanega ameriškega bogataša Hearsta. Aretacije v Španiji MADRID, 21. — španska policija je danes sporočila, da je aretirala 24 študentov zaradi prevratniškega delovanja. 15 od teh — ki so baje vsi člani baskovske organizacije ETA — je bilo aretiranih v baskovskih pokrajinah, posebno na področju Bilbaa. Drugih devet, ki pripadajo verjetno «španskemu komunističnemu gibanju» so aretirali v Santiagu de Compostella v severozahodni šnaniii. Osumljeni so, da so razdelievali protivladni propa gandistični material. BEOGRAD, 21. — Delegacija ZKJ pod vodstvom tajnika izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Do lanca in delegacija fronte nacionalne osvoboditve Alžirije pod vodstvom člana sveta revolucije Šerifa Belkasema sta včeraj na svojem prvem sestanku pri proučevanju mednarodnih vprašanj ugotovili, da sedanji položaj na svetu zahteva večje napore in nove pobude neuvrščenih držav. Na sestanku so podprli tudi pobudo za sklicanje posebnega zasedanja generalne skupščine OZN za razpravo o vprašanju surovin in razvoja. Delegacijo fronte nacionalne o-svoboditve Alžirije je danes opoldne sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Ob tej priložnosti sta Bijedič in Bel-kasem ugotovila, da se odnosi med obema državama ugodno razvijajo na vseh področjih in da so na gospodarskem področju še neizkoriščene možnosti. V razgovorih o aktualnih mednarodnih vprašanjih je bilo ugotovljeno, da je politika neuvrščenosti po alžirski konferenci dosegla velike uspehe in rezultate in da v današnjem svetovnem položaju. ki se slabša, raste vpliv neuvrščenih na mednarodni sceni. Danes dopoldne so se v Beogradu pričeli tudi razgovori med dr- žavno partijsko delegacijo Kube. ki jo vodi drugi tajnik CK KP Kube Raul Castro in delegacijo ZKJ, ki jo vodi tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Delegaciji sta se med seboj seznanili z razvojem držav in z dosežki v gradnji socialistične družbe in z aktualnimi vprašanji notranjega razvoja. Izmenjali so tudi misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. V razgovorih je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da se odnosi med obema partijama uspešno razvijajo. Voditelja državno - partijske delegacije Kube Raula Castra je popol-djie sprejel tudi prètféétìnik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Bijedič in Castro sta v proučevanju sedanjega stanja jugoslovansko - kubanskih odnosov in sodelovanja ugotovila, da so bili doslej doseženi pomembni rezultati zlasti v zadnjem letu, ko so postavili temelje jugoslovansko - kubanskega sodelovanja, ki se mora sedaj razvijati na vseh področjih, za kar obstajajo dobri pogoji. Na dnevnem redu so bila tudi aktualna mednarodna vprašanja in vprašanje osvobodilnih gibanj na svetu. Delegaciji sta ugotovili, da sta stališči obeh držav v tem pogledu zelo podobni. B. BOŽIČ line tudi številni znanstveniki iz drugih evropskih držav. Atentat je silno razkačil osebje središča. Uslužbenci so v jutranjih urah blokirali državno cesto, ki je oddaljena tri km od središča ter so prisilili avtomobiliste, da se peljejo mimo razvalin ustanvoe. Demonstranti so širili letak v katerem obsojajo neodgovorno dejanje teroristov. Poudarjajo še, da ne morejo dovoliti, da bi neodgovorni ljudje ogrožali delovanje ustanove, ki dela za javni blagor ter v korist Korzike in ki zagotavlja delo in življenje 40 korziškim družinam, ki v veliki večini živijo v San Giulianu. Druga bomba je eksplodirala v neki garaži v Aiacciu. V tem primeru je bila škoda manjša, saj je bomba le delno poškodovala štiri avtomobile ter razbila šipe na poslopju. Do tretjega atentata je prišlo v vojašnici «Saint Joseph» v Bastii. Atentatorji so odvrgli s ceste čez zid vojašnice grobo izdelan peklenski stroj, ki bi moral eksplodirati v določenem času. Bombo so našli pravočasno ter jo dezaktivirali. V vojašnici «Saint Joseph» so nastanjeni 173, pehotni polk ter leteči oddelki francoske žandarmerije. Vsi trije atentati so delo, kot smo dejali, organizacije «Fronte paisanu per la Corsica libera». To potrjuje telefonsko sporočilo, ki ga je v jutranjih urah neki moški poslal krajevnemu dnevniku v Aiacciu. Preskrba z vodo (Nadaljevanje s 4. strani) kot vemo, prav danes še posebno kočljivo zaradi petrolejske oziroma energetske krize. Izdatki za pridobivanje sladke vode iz morja gredo od 100 lir za kub. m v večjih obratih (proizvodne zmogljivosti do 10.000 kub. m dnevno) do 1.000 lir za kub. m v najmanjših. Ko bi pa zgradili obrate s proizvodno zmogljivostjo 50—100.000 kub m na dan, bi izdatek za vsak kub. meter razsoljene vode znašal le 40—50 lir. To je še vedno veliko, vendar je treba upoštevati, da potroši apulijska vodovodna ustanova (Ente Acquedotto Pugliese) danes 90 lir za kub. meter vode, ki jo pridobi po tradicionalnem sistemu. V Apulii, kakor tudi drugod na jugu, bi lahko vodo za kmetijstvo črpali še dalje iz naravnih virov, industriji pa bi namenili razsolieno vodo; tako bi stroški za razsoljevanje ne bremenili kmeta, temveč industrijo. Vode bi bilo torej za vse dovolj. Kmetijstvo bi si opomoglo (v prvi vrsti pridelovanje tobaka, gojenje oljk in agrumov ter vinogradništvo), industrija pa tudi, posebno še mehanska. Razsoljevanje morske vode bi torej pomenilo va žen dejavnik za uresničitev načrtov o gospodarskem razvoju Juga. . iiiiiiihiiiui um hiiiiiiiiiii *11111111 MINIPRVAK RISCH1ATUTTA JE EE ZA LAS OHRANIL ŽEZLO Profesor Volontieri zmagal samo z dodatnimi vprašanji MILAN, 21. — Claudio Volontieri je še vedno prvak Rischiatutta, a tudi tokrat je le za las ohranil naslov z dodatnimi vprašanji. Tokrat milanski profesor ni imel tekmecev (Rino Gori je že prej zapravil možnost, da bi postal prvak, tretji tekmovalec, profesor Aldo Civetta, pa je bil izločen iz tekmovanja že po začetnih vprašanjih), a prav zato ga je polomil pri podvojilnem vprašanju in zapravil milijon in 260 tisoč lir, Z dodatnimi vprašanji je ohranil naslov prvaka, ki pa mu je nesel le sto tisoč lir. Profesor matematike je bil tokrat res presenečen nad svojo zmoto. «Bolje bi bilo, če bi izgubil tekmo - je poudaril takoj po zaključku oddaje - saj nima smisla, da , tratim toliko energij za sto tisoč lir». Prisotni so ga tolažili, dà si je vsaj priboril pravico, da še enkrat brani naslov in nadoknadi zamujeno. Toda lepe besede niso potolažile Volontierija, ki mu še en teden napora in učenja prav nič ne diši. Vprašanje, ob katero se je spotaknil prvak, je zadevalo življenje in umetniško dejavnost Caravaggia v Neaplju. Volontieri, ki zelo dobro pozna zgodovino umetnosti, točno pove, da se slika «Kristusovo bičanje» nahaje v cerkvi S. Domenico Maggiore, slika «Madona z rožnim vencem» je na Dunaju in da je naslov tretje Caravaggiove slike iz Neaplja «Sedem usmiljenih del», pozabi pa, da je slavni slikar živel najdlje v Neaplju leta 1607 in ne leta 1597. Rino Gori, ki je tokrat tekmoval drugič, ker je vodstvo RAI sprejelo njegov priziv, se je tudi spotaknil ob podvojilno vprašanje. Ni vedel. da v ciklusu Trilussovih sonetov «Er signore decaduto» je gostilni, ki jo je odprl stari prinčev služab- nik, ime «Osteria del Belvedere». S panojem (filozofija religij, šport, Božanska komedija, Jugoslavija, laži in ladje) sta se spopadla Volontieri in Gori. Vse kaže, da se je prvak res sprl s srečo, saj mu tudi danes usoda ni podarila ne enege tveganja ne enega jollyja, dobil je samo eno supertveganje. Priznati je treba, da si je zato zaslužil štiri milijone in 320 tisoč lir, ki je spravil v žep s šestimi nastopi na televiziji. Vse dobre karte je dobil Gori, ki pa bi se jim bil rad odpovedal, saj je z njimi bolj nazadoval kot napredoval. Tretji današnji tekmovalec, profesor Aldo Civetta iz Livorna, je o-membe vreden le kot svojski tip, ne pa zato, ker bi se posebno izkazal med tekmovanjem. Zanima ga parapsihologija in zato je kar stresal iz rokava pojme metapsihike kot so zemeljska in božja luč, njegovega vodilnega duha (neka Zina. ki so jo posvetili v nuno na smrtni postelji). Prav ta duh naj bi mu razodel, da je bil on pred tisoč tristo leti Rjuric, veliki poveljnik skandinavskih Hunov, ustanovitelj Novgoroda in Rusije. Po tem slavnem bojevniku naj bi podedoval bojevitost duha in človekoljubje (pravi, da vedno nudi sočloveku stegnjeno roko; «samo zato, da bi mu prisolil zaušnico,» pripominjajo običajni zlobneži). Profesor Civetta omalovažuje znanega nizozemskega parapsihologa Croiseta, češ da uporablja preveč materijo in da je preveč vezan na Zemljo. Prinesel je s seboj tudi magnetofonski posnetek pogovora z Ashtarom She-ranom, voditeljem UFO, ki naj bi po njem poslal svetu človekoljubno sporočilo. Civetta, ki mu brada, brki in črni naočniki dajejo nekam sumljiv videz, ni izpolnil pričakovanj tistih, ki so menili, da bo prekosil znanega doktorja Inardija, postavil pa je svojstven rekord: je namreč prvi tekmovalec Rischiatutta, ki je napačno odgovoril na vseh deset začetnih vprašanj. Tudi pozneje ni blestel. Odgovoril je sicer pravilno na vprašanje vredno 20 tisoč lir, zgrešil pa jih je toliko, da je v kratkem zlezel na 190 tisoč pod ničlo in si zapravil pravico do podvojilnega vprašanja. Če ni pokazal velikega znanja, je pa dal duška svoji ostri polemični žilici in ob koncu je zabrusil Bongiornu: «Nič ne skrbite, bom že opravil tudi z vami». Kaj je hotel reči ni nihče dobro razumel, marsikdo pa se je iz previdnosti prekrižal. Edini zabavni moment oddaje je bil v odmoru med prvim in drugim delom igre, ko so TV kamere pokukale v bar Alcideja Scaglie iz Anagnia pri Frosinonu. S pomočjo družinskih članov je Scaglia spoznal glasove P. Villaggia, Johnnyja Do-rellija, Roberta Bortoluzzija in Pina Carusa, Sandro Milo pa je zamenjal za Isabello Biaggini. Ker je že poravnal celoletno takso na TV sprejemnike, je osvojil 450 tisoč lir, štirikrat več kot prvak Volontieri, ki pa si je s svojim nastopom priboril brezplačno vstopnino v vse milanske muzeje. Železniška nesreča v Indiji: 40 mrtvih NOVI DELHI, 21. — Bilanca železniškega trčenja, do katerega je prišlo pri postaji Morabad, kakih 150 km od Novega Delhija, znaša 40 mrtvih in kakih 50 ranjenih, od katerih je 6 v življenjski nevarnosti. Reševalne ekipe so še vedno na delu. Obstaja možnost, da bo število mrtvih še večje. | PISMO IZ RIMA Smrt v getu Vest iz rimske kronike, fe tragične rimske kronike: sedemletni osnovnošolski otrok se *• gračka v razredu s piščalko, plastično igračko, ki jo je dobil v vrečki cvrtega krompirja. Dene piščalko v usta; pogoltne jo; ne more več dihati; pritisk se mu viša. Učiteljica in sošolci ga najprej energično potrepljajo po hrbtu. Ne pomaga. Učiteljica se prestraši in ne zna kako bi pomagala nesrečnemu otroku. Čas mineva, dragocene sekunde so zgubljene. Otrok se duši. Ob koncu ustavijo mimoidoči avto in šolski sluga naloži otroka, ki že umira. Avto rabi dobre pol ure, da pride v bolnišnico zaradi preintenzivnega prometa. Ko pride na polikliniko je že prepozno, šolar je mrtev: zdravniki skomiznejo z rameni, češ da ni več pomoči. Nesreča, incident, ki nas presune. Pripetil se je v Rimu — boste rekli — kot bi se lahko pripetil kjerkoli v svetu. Toda to ni povsem res. šola, kjer se je pripetila nesreča, je v Pietralati, eni najbolj zapuščenih in nerazvitih četrti italijanske prestolnice: tu živi sto tisoč ljudi, manjka pa tudi najosnovnejša socialna struktura. Bolnišnice ni, in to še ni najhujše, a manjka tudi ambulanta za prvo pomoč. V šoli ni bolničarja, ne ambulante. Lahko bi bili poklicali zasebnega zdravnika, a to je vprašanje, ki si ga v družbeno tako zaostalem okolju ne postavi nihče: poleg tega pa bi zdravnik ali rešilni avto Rdečega križa zamudil prav tako pol ure zaradi intenzivnega prometa. Pietralta je sestavni del Rima, je Rim, toda njeni prebivalci živijo ob robu velikega mesta, kot da bi med njimi in mestom postavili veliko fizično in družbeno pregrado: Pietralta je praktično geto, tako kot so geti še druge podobne rimske četrti. Teh sto tisoč duš ima zapečateno usodo : razredna usoda, usoda najbolj siromašnega in zapostavljenega razreda. To usodo bereš na obrazih ljudi, na pročeljih razpadajočih hiš, v puščavi, kjex so sezidali te hiše, v šoli, ki sestoji iz nekaj neopremljenih sob, v katere se ne morejo strpati vsi šolarji in so zato prisiljeni k dvema ali celo trem izmenam na dan. Nesreče kot ta, v kateri je umrl mali šolarček, se ponavljajo še kar pogostoma in niso niti tragične. Prisotnost zdravnika, najosnovnejših zdravniških potrebščin bi rešila mlado življenje. Zdravstveno osebje poliklinika je to poudarilo: zadostovalo bi, da bi posegli nekaj minut prej z zelo enostavnim kirurškim posegom. Srečanj, razprav, okroglih miz o patološkem razvoju mesta je v Rimu čez mero, tako da nihče ne opisuje več bolezni mesta. Znajo jih na pamet. Prijave, protesti, dokumenti, ankete so že neštetokrat prikazali tragičen položaj. Manjka pa konkretnih posegov, ki so težavnejši in zahtevnejši čimveč časa mine, iz dneva v dan se veča brezno med Rimom visoke družbe. Rimom petičnežev. Rimom za turiste — tudi Rimom zo politike — in Rimom predmestnih četrti, kjer osnovnošolski deček, žrtev banalnega incidenta lahko umre, ker objektivno manjka tudi najpreprostejša zdravstvena struktura. Lahko bi se zgodilo tudi drugod: a v tem mestu je nesreča ena od vsakodnevnih pojavov diskriminacije, na katero je obsojeno prebivalstvo razrednega geta. MARIO DEZMANN Protimafijska komisija zaslišala sodnika Marca Lombardija RIM, 21. — Parlamentarna protimafijska komisija je danes v okviru preiskave o pojavu mafije zaslišala sodnika Marca Lombardija, v prihodnjih dneh pa bo zaslišala znanega mafijskega borsa Franca Coppolo in bivšega policijskega komisarja Francesca Greca. Dr. Lombardi je sodnik pri katerem naj bi našli tako imenovane «mafijske posnetke», ko so izginili z rimskega sodišča. Lombradi pa je vedno zavračal vsakršno krivdo in poudaril, da sploh ni bil več v Rimu, ko so posnetki izginili. Izvedelo se je tudi, da je komisija imenovala odbor treh ljudi, katerim je poverila nalogo, da odkrijejo v rimski sodni palači vse element«, ki bi lahko pojasnili skrivnostno zadevo. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK