vi Holutaf». Subscription fö.OO STEV.—NUMBER 75 Z'ZrZÄZ 2 ZST^S. Chleigo, IU., pondeljek, 17. aprila (April 17), 1933 Mvtion 110«, Act of Oct. a, 1917, suthoriied on Juno 14, lü»« ti i pec i si rato of postaco pro' Komentarji SPET PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniikl la «pravniški prostori; M67 S. Lswndals Ava. Off ico of Publication: M&7 South Lnwndals Ars. Tslophona. *o«kwoll 4904 ZZu programu. Win-gftudd ima biti obefcna - umora dveh žensk. Pred ~ —i ie U mesec ekseku-AmoniJ«"1 win. efteni Prec Z^obsojenka peku-"pomorom, toda pazniki B preprečili dejanje. ikarftki baron Hearstzdaj U-je ¿e je civilizaciji v čast, Jm »brani samomor sa-K d. bo lahko z obeše-■^Soideno divjaški justici. misli, da bi bilo popotoo-bi država da» nt „vilno.ee _ ki ali obsojencu vso pri-do samomora, če ae ne-ili nesrečnica hoče na ¡¡¡n izogniti barbarski ekse- obso- jenk. Of! Bik urit se ne zanima za v splošnem, ampak idaj, ienska prizadeta, je nsre-ijemo, da ta slučaj kapitali-v interesu svojega demago- iaaopisja. irtna kazen je barbarska nj je prizadet moški ali Delati ne smemo nobe-raslik. Smrtna kazen, ki bali svetopisemskem izreku i u oko, rob za zob", Je za-maščevalne justice iz veka, ko so despotje devico" z bičem in sekiro, rtna obsodba ženske v Ari nič bolj divjaška kot je obsodba zamorca v Ala-nradi posilstva vlačuffe. s. * s nesotski governer Olson, 1 »voljen na listi farmar-vske stranke, je zadnji »grozil, da razglasi obsed-anje v državi Minnesoti in privatni kapital v korist Inim delavcem in b*nk< «nim farmarjem. i)JsoO Je del državni senat, ki se n« ta njegova priporočil« gle-¡poselnostnega zavarova-nujne odpomoči za brez- nerner je tudi rekel, da mo-današnji politični sistem rtte k vragu, ako ne more &*iti druge take krize kot nja. »o krepke besede. Takih ie nismo slišali od gover-katere ameriške države j« bilo zadnja tri leta fcgo-fc ie precej trdih ifl tvci in farmarji v Minne Dobri izgledi aa Norrteov načrt. Dalekoeežnoet novega projekta, ki bi bil več kot merilo za cene elektrike Washington. — (PP) — Dvanajstletni boj senatorja Norrisa za vladno obratovanje Muscle Shoals* na reki Tenneeeee bo najbrž realiziran še to poletje, ker je njegov načrt v principu podprl tudi predsednik Rooseveit v skladu s svojo kampanjsko obljubo. Rooseveit je združil ta projekt z razvijanjem velike tene-siške doline, ki je danes dolina revnih farmarjev' in obenem kraj Velikega naravnega bogastva. Ta bogastva eo v rodovitni zemlji, ki je radi nižine bregov skoraj vsako leto poplavljena od reke Tennessee in njenih pritokov. Vsled tega je zemlja skoraj neobljudena in neobdelana. Na drugi strani pa tisoči farmarjev, tako zvanih Gangezi vladajo Evropo! Tako Je izjavil ptaatelj Adamič, ko se je vrnil v Ameriko iz Jugoslavije _ New York. — Louis Adamič, ameriški novelist, ki se je zadnji petek vrnil iz Jugoslavije v Združene države, je povedal poročevalcem, da so evropski monarhi in diktatorji podobni glavarjem ameriških gangežev. Razlika je le ta, da glavarju gange v Chi-cagu pravijo "big shot", dočim glavarjem dežel na severu, jugu in vzhodu Evrope pravijo kralj, ministrski predsednik, kancelar in diktator. Italija li Nemčija hoista rovizlja Hitlerjeva emisarja v Rimu ur-girala MuMoHniJa, naj ne odneha od svojih zahtev GIBAI1E BREZPOSELNIH V PEIKYLMMJI Pok!anci pobegnili pied pet tisoč delavci. Zborovanje v državni zbornici. Snovanje državne organizacije zatiranih. Konferenca v Readingu 22.-23. aprila Rim, 15. apr. — Nemški pod-kancelar Papen in nemški fašistični minister Viljem Goering sta izjavila v italijanskem fašističnem tisku, da sedanja nem ška vlada toplo odobrava Mus-solinijev načrt za revizijo mirov-"hribov-1 nih paktov, ki jo naj izvede blok cev", životari na izprani in nerodovitni zemlji ob vznožjih te doline in na obronkih njenih gora. Žive prav tako primitivno in izolirano kot so pred sto ali dvesto leti. Norrie ni v vseh preteklih bojih z elektrarskim trustom polagal posebne važnosti razvoju te doline, kot ima to v mislih predsednik Rooseveit. Cilj njegovega boja je bil, da prepreči elektrarricemu trustu pograbite v Muscle Shoalsa v upanju, da bo prišel dan, ko ga bo vlada sama jMttda obratovati in a tem^io-kazala pretiranost ©ene, katero plačuje ameriško ljudstvo elektrarskim magnatom. Ta dan bo najbrž prišel v bližnji bodočnosti. {Norris pričakuje, da bo vprašanje Muscle Shoalsa rešeno Že štirih velesil. Oba apelirata na Mussolinija, naj ne odneha od svojega načrta in naj pritiska na Francijo in Anglijo, da ga sprejmeta z vsemi glavnimi toč kami. Papen je tudi dejal, da je čital Muasolinijev članek o mali en tenti. V tem članku pravi Mus-solini, da mala ententa nima nič skupnega — niti narodnostno, rasno in ne versko — samo boja zen za krivične državne meje je skupna. Papen je rekel: "¡Na- Gozdarska arma« da ie vedno kaplje\ I)o 15. aprfta Je bilo rekrutira-nih 12,700 mladeničev Washington, D. C. — Dva te-l dna rekrutacije brezposelnih mladeničev sa Rooaeveltovo "gozdarsko armado" nista prinesla določenega števila rekrutov. Do 16. aprila je bilo re-k ruti ranih 12,700 fantov po veej deželi MOSKOVSKI PIO CES PROTI SA-B0TA2MK0N Priče Is javljajo, da ao Jih oblo-ione i podkupili aa iadajanje Informacij In pokvarjanje strojev Harrisburg, Pa. — Pretekli teden je navalilo na državno zbornico pet tisoč brezposelnih delavcev iz vzhodnega dela države. Pred legislaturo so prišli zahtevo, naj se poslanci zavze-mejo za bedne mase in sprejmejo predloženi program ali pa abdicirajo. Zbornica je bila ravno pri zasedanju, ko so prihrumeli brezposelni, ki so od državnega tajnika imeli dovoljenje za predložitev svojih zahtev. Zadevo je uredil socialistični poslanec Hoo-pes iz Readinga. Poslanci so bili vidno presenečeni in kolikor se jih je moglo odstraniti, so ušli iz zbornice skosi stranska vrata. Med temi je bil tudi podgo-verner in predsednik zbornice Shannon, ki je izročil predaedni-štvo "zaslišanja" Hoopesu. Več poslancev pa ni imelo prilike pobegniti, ker so brezposelni preveč hitro navalili v dvorano in Jo zasedli do zadnjega kotička. Brezposelne je vodil Charles fifands iz Readdinga, ki je naato-pil kot prvi govornik. Navzočim je razložil vzroke gospodarskega poloma, za kar so mu služili vs-tiki statistični plakati. Predložil je tudi zahteve brezposelnih, ki so v glavnem zapopadene v programu, katerega sta predložila Moskva, 15. apr. — Pri včerajšnjem nadaljevanju obravnave proti sabotainikom je priča A-leksij Dolgov izjavila, da Ji je William H. Thornton, eden obtoženih angleških nameščencev elektrarske tvrdke Metropolitan-Vickera, plačal 9000 rubljev sa informacije, ki jih je zahteval. Dolgov je upravitelj inšpekcijskega oddelka aovjetakega elek-trarakega i m port nega trusta. Thornton odločno taji, da je Berlin, 15. apr. — Hitlerjeva koga podkupil. Priznava, da je vlada j« odredila, da nemfct po- dal denar, toda vaota je bila poslanik v Londonu protestira pro-| i0jilo, ko so ga Rusi prosili m Hitltr m tegoti u fagli-jo; Minil J« protest Kritika v angleški sborniel ras-pallia fašiste. Napad ha če-1 škega renbarja. Francos! pre-| tepli grapo nacljev tančno tako pravimo tudi mi." Goering je pa opeval itaiijan- focialistična poslanca iz Readin- ski fašizem. Dejal je, da med italijanskim in nemškim fašizmom ni dosti razlike, zato se morata Italija in Nemčija tesno povezati. Fašistična zmaga v Nemčiji bi bila nemogoča, če ne bi bila Italija prva dala vzgled, kako je treba nastopiti. ti kritiki v angleškem parlamentu naperjeni proti nenrifcemu fašizmu. Fašistični tisk v Nemčiji ostro napada angleška ministre, ki "ne razumejo veličastnega preporoda Čiste Nemčije." Hitlerjevce Je najbolj trazpa-1U A usten Chamberiain, ki je med debato v angleški zbornici pred nekaj dnevi dejal, da zdaj nI čas godbe, stari prusianizem, ki si je nadel divjaštvo rasne pretiranostl in ekskluzlvnosti. Pariz, 16. apr. — Štirje nemški fašisti so včeraj prišli s avtom čez mejo v Meta v Loreni, Na avtu je bila zastavica • sva-stiko. Množica Je takoj obdal» avto in zahtevala odstranitev pomoč. Dolgov Je pričal, da mu je Thornton dal denar zato, da bo molčal o defektivnl mašlneri-jl, katero je tvrdka Metropoli-tsn-Vickers prodala sovjetom. William MaoDonald, ki je pr-vi dan obravnava v sredo priznal krivdo, je drugi dan zjutraj umaknil izjavo krivice, toda kaa-neje Je spet vse priznal. Včeraj revizijo versajske po-1 je spst priznal, da Js plačal 1000 ko je v Nemčiji oiivel| rubljev nekemu KotlarevsklJu la uničenje turbine v elektrarni v Zujevkl; dalje je MacDonald priznal, d» Je plašal temu človeku, da bo molčal, ker Je tvrdka Me-tropolltan-Vlekers prodala pokvarjeno oljno sesalko za omenjeno elektrarno. Zaslišana Je bila priča Ana Kutinova, uslužbenka pri tvrd- pred junijem. Svoji originalni predlogi je sedaj dodal dodatno, | Rusija ima ki predviduje zgraditev novega jeza 800 milj proč. Ta projekt v Cove Creeku bi stal 60 milijonov — vsaj to vsoto določa dodatna predloga. Z zajezenjem doline Cove Creek bi se dosegel dvojen na- ------ men! olina Tenneeeee bi bila, wko pozdravijo omenjene obvarovana pred poplavami, kar madov, ki so se preživljali s tat »«vojeRa governerja, toda je del Rooseveltoveg načrta, na I vinami, je bilo do 760,000. Se-i*de «ame še niso nobena drugi strani bi se iz ogromnega klavci in farmarji bi rezervarja pa rabila voda v popa« pozdravili dejanja. Go- letnih mekecih za uravnoveeenje TJ™ naj drii besedo! vodnega toka reke Tennessee v,---— ---*Mra zbornico, da sprejme Uvrho enakomerne produkcije e- ?ličen problem ima sedaj na ro-™ zakone, ako pa tega ne- lektrike Muscle Shoals elektrar-| k*h Amerika, porna—tedaj naj governer |ne. Njena kapaciteta sedaj vari i ra med dvema ekstremoms. Kakor hitro kongres sprejme Norris-Rooseveltov načrt, bi bila odprta prilika za delo tisočem pri konstrukciji jezs in arraditvi električnih vodov. Z Zgraditvijo jeza bi se odprlo pa Šrugo delo v dolini Tennessee v zvezi z deklamacijo primitivne še 4000 mladih potepinov Washington. — "Sovjet U-nion Review", ki izhaja mesečno v tem mestu, poroča, da Je Rusija likvidirala armado brezdo-movinskih otrok, ki so se pričeli potepati po deželi po civilni vojni ln strašni lakoti. Teh no- daj jih roma po deželi še kakih 4000, druge je polovila in Jih po-alala v posebne zsvode, kjer jih vzgajajo za koristne državljane. hr je rekel P» konfiskaciji kapitala Pomoč za bedne brez * ljudi mora priti! Priti ¿tam, kjer je bogastvo. «*atmi nočejo dati zlepa h Prisiliti, dali direktno. thti in"tru"*"M »vezi z W! P4»polno potuje The American danes v C JJrUjsh 18,097 bank, ^^•no-dovoljttlt» ^«iK Vae o- "7*^vprocsso reorga-^^^VKlaeije. To po-•JO V u.ku krix- propad-B ^"vica ameriških ga, Hoopes in Litlth Wilson. Te zahteve so: Sprejetje ustsvnegs amend-menta, ki bo dovoljeval zakonodajo za starostno pokojnino. Uzakonitev Hoopesove predloge, ki določa apropriacijo 200 milijonov za podpiranje brezposelnih v prihodnjih par letih. Podpora naj bi bila direktna in v gotovini. Legislstura je v ta namen določila le dva milijona, totalno brezposelnih ps je v državi nad 1300,000, kar pomeni, da pride na vsskegs brezposelne-gs le okrog 76 centov na leto! Sprejetje predloge proti evik-cijam. Vzpostavitev volilne pravice s sprejetjem predloge, ki določa znižanje volilnega davka na en cent. Radi sedanjega davka ne more voliti tisoče brezposelnih. Zs Sandom so nsstopill govor niki iz raznih krajev in pripove dovanl o neizmernem trpljenju n veliki bedi. Vsi govorniki so zshtevali od poslsncev akcije — sprejetje njih programa <— "ali pa se poberite domov!" Pohod so orgsnizirsle organizacije brezposelnih v vzhodnem zastavi«*. Fašisti so ss uprli in I tedaj so sašek padati pertt pel nacijUi. Prišla Je policija, ki je nadute nacije odvedla nasaj dol meje. Praga, 15. apr. — Jos. Drsch-| slerja, češkega rezbarja, ki Je živel 20 let v SchmiOdebergu, onkraj meje v Nemčiji, so našli težko ranjenega na polju na če-ikl strani meje. Kakor poroča tukajšnji "Sozlaldemokrat", so rezbarja napadli nemški fašisti, pretepli ga ekoro do smrti in | potem so gs odnesli čez mejo. KiJIgo Mo Milni M j irmiabv Dela socialističnih In židovskih pisateljev morajo zgorétf 10-| nuja Imajo nalog, da to izvrš«, Do| 10, maja morajo zbrati vse knjige socialističnih, komunističnih,| delu držsvs. 2000 jih Je bilo is pacifističnih In židovskih pisasa Readinga. V teku je tudi akcija za združitev vseh delavskih orgsnizaclj vseh vrst v eno močno gibsnje. Prva konference se bo vršila v Readingu 22. In 28. aprila, kjer bodo Izdelali program za bodočo akcijo. Med voditelji tega gibanja jc tudi James H. Hsurer. Berlin. 15. spr. — Fašistični glavarji so odredili, da mora biti Nemčija "očiščena" protlfaši-stične literature. Orgairtiacijehovo kl js povedsl, ds Js preJel fašističnih višješolskih dijakov! od Charlesa Nordwella, druga. ki Metropolitan-Vickera, ki Je povedala, da ita Thornton in drugi aniieškl obtoženec Monk houee vpričo nje dekla načrte ss sabotašo. Kutuzova Je bila prijateljica Anglešev, vsled česar ao JI veliko zaupali. Zaslišan Je bil tudi h. A. Su-koručkln, ki Je s Angleži vred obtožen sabotaštva in vohunstva. Sukoručkln Je povedal, da Je v decembru 1032 prejel navodila od Thorntona aa para-iisiranje moskovske elektrarne v slučaju vojne. Ta elektrarna zalaga s tokom Kremi, več važnih tovarn in veliko brezžično postajo. Sukoručkln Je poslovodja te elektrarne, Thornton mu Je izplačal 25,000 rubljev v papirju In 860 rubljev v zlatu za to delo. Thornton Je spet odločno zanikal to obdolžitev; rekel Je, da Hukoručkina komaj pozna In samo enkrat Je govoril s nJim. Druga važna priča Je bil A. T. I/obanov, šef elektrarne Iva- teljev, kar Jih morejo dobiti, nakar bodo knjige slovssno sežgs-ns ns krmadah pred univerzami n drugimi višjimi učnimi uvodi. Ker Je v Nemčiji 66 univerz in ostalih višjih šol. značl. da bol gorelo 65 knjižnih grmad. Tudi ffroti vojna dela Remarqueja| "Na aapadu nič novega") so obsojena ns grmsdo. Sovjetski tošltelj V unto** se v J s t e v prall štirim Angležem v Krtet Je fašist, prav» Hitler Berlin, 16. apr. — Adolf Hitler, nemški fašistični diktator, je dejal zadnje dni. ds bi Krist vodil nacije (nemške fašiste) v vojni proti komunizmu, če bi dsnea živel. — Neka nemšks li vama Je dobila ntročilo, da vil-je 10.000 železnih, bronastih In aluminijevih ploč * reliefno podobo Hitlerjs ns rs v ne velikosti do 24. spri Is. ko J« njegov roj atni dso. Obtoženi so sabotaže ski v sèsktrar i unijo. I cene. Prvo kot neameriško"*. drugo pa Vsekakor Je -I bi bil elektrarski trust močno oalsb-I Jen, dasi ravno ne poražen In premagan. 129-letna sUrka umrla Guantanamo, Kuba. — Starostni rekord na Kubi Je dose-gis Trinidad Caejo, kl Je U dn umrla v starosti 129 let. Zapustila je 94 praprsvnukov io ene-gs praprapravnuka. Governer priporoča nt no zavarovanje Albany, N. Y. - Governer ¿ehmsn Je leglslaturl priporoči uzakonitev zavarovanja proti brezposelnosti. Nedavno Je bil še proti, kar Je povzročilo aplošns proteste s atrsnl delsvstva. Radi teh protestov Je svoje stališ-če spremenil v toliko, da pripo-ročs, nsj zakon stopi v veljsvo šele meseca Julija, IffM. ga angleškega obtoženca, 600 rubljev sa poškodovanje turbin ln druge opreme v elektrarni. Ix>banov se je delal napram Nordwellu, ds mu ne ugaja ao-vjetsks vlsda in tožil Je o živ. Ijenjskih razmerah, Tedaj mu Je Nordwell rekel: "Ako si hočete priboriti boljše razmere, morate uničiti sovjetski sistem, Pojdite na delo! Naredite veli-ko Škodo, da bo vlada morala potrošiti dosti zlata. Predvsem poskrbite,' ds bo ta elektrarna parallzlrane v slučaj h vojne." Nordwell Je zanihal, da Je kdaj to govoril, Meat nI svet odklsall Cleveland. — Mestni svet Je zavrgel priporočilo župens Mll-lerjs zs nadaljnjo redukcijo mezd meatnim delsvcem zs Vi odstotkov. Ilombe v cerkvah na K ob! Havana, 16. apr. — Na veliki petek Je v Havani eksplodiralo 12 bomb v cerkvah in drugih lokalih. Tri oeebe so bile ubtts In večje število rsnjenlh. V cerkvi Id Hsnto Angfl Custodlo Js bom-be rasnesls glavni oltar, ki ee ga eenill na pol milijona dolarjev. V drugih cerkvah ao bile bombe postavljene v apovednl-eah. Panika med verskimi množicami Je bile strahovita. Vse ta bombe Izvirajo iz revoluclo-nemih krogov, ki na ta ne*in protestirajo proti diktatorskem« režimu pmidenta Machada. PZOSVETA ,í PE08VETA THE ENLIGHTENMENT «LASI M) IR NABOONK %|M »i lastnina slovknsu roupuknb JEUNOTS kr ito ItorotBlM : m UrutoM (lsv«a CM- mi») in sn — ww. «s4s m m M« ILM M i «t rt !•*» . «• chlmm la CU«ro fîm m erio Uto, IUI «• V* l*s¡ m la» ■«■ft SS «„V___<_.nu. i (or Um UattM IM* mmfiptin r« im i for Um U«KM MMpt Cklws«) «m C«»«4s M M M» CTilrirr «»4 CImn »7 M wm r*», «astri*« MS« i*r r—r- (M> Su«"»««. C*M wlw" mttk A4»«rtUI»« •cripta «tU o«* M r«*urnM un nnwt-Mn» Nxk» M »••. k«* »«*•»* s PHOHVETA m4t-m s*. Ar... CMssa«, member OP THE keoesafbd «awpaju. ( march IL PstW MM). ■ni, 0 Il M IHUvI. dlIVMM jlUtM li Domač drobiž Obravnava Karl preložena Chicago. — »Sodni j ska obravnava proti Veri Karl, Ivanu Grilcu in ostalim, trt »o obtože-nl, da so sodelovali pri umoru Geo. Karla, je bila zadnji teden preložena na 16. maja. Težko poškodovana Cleveland. — Kozi Rozman, 992 E. 64th st., se je težko pobila, ko je padla pri razobešanju perila. — Nesreča je zadela tudi Johna Barbiča, 6219 Carl ave. Zadel ga je mrttoud na desni strani telesa. Odpeljali so ga v bolnišnico. Cankarjev kip potuje is Ljubljane v Cleveland Cleveland. — Starokrajski listi por oče j o, ds je ns poti iz Ljubljane v Cleveland doprsni kip Ivana Cankarja; ki ga je po-slsla ljubljanska občina cleve-Isndski nsselbini. Kip bo stal na Jugoalovanskem vrtu v Ro-ckefellerjevem parku. Rojaka potegnili Iz jsaers Chicago. — V soboto zjutraj so potegnili is jezera pri Roosevelt ulici že razpadlo truplo Franka Kolarja, člana društva Hlavija št. 1 SNPJ. Mot Je bil ie dolgo brez dela in drutina ga je pogrešala šest tednov. Truplo so spoznali po unijski karti v žepu. Star je bil 68 let in doma iz Ponlkev pri Trebnju. Not grob New York. — Zadnje dni je tu umrla Mary Boštjančič, ki je podlegla operaciji. Zapušča mola. Nesreča v kampl Andover, Me. — V gozdarski kempi v tem kraju, kjer je upo-slenih več rojakov, je pred nekaj dnevi pobilo Toneta flvas-nika. Poškodovan je na desni roki. Tra|rii)a ameriškega farmarja Devet njegovih amedov aretira nih. ker no mu hoteli poma «all ■ --------- - -=s=^mmm ■■ i i ■ Glasovi iz naselbin Zanimiva belafte tz rasnih krajev Delavčeva spomlad Piney Fork, O. — Spomlad je tu. Delavci, ki imsjo v nsjemu kakšen kos zemlje ali če jo la-stujejo, jo sedaj pridno rahljajo in postavljajo ograde. Vse pripravlja zemljo, da bodo sejali in sadili raznovrstno drobnarijo in druge potrebščine, ki se dajo pridelati doma. To pač veliko pripomore delavcem v teh časih, da se preživijo. Nihče ne vd, kaj bo prinesla prihodnja zima. Morda še več gorja kot pro-šla. Zato pa je treba zgodaj spo« .mladi "špekulirati", zgodaj u-stajati in delati. Kdor zgodaj u-staja, mu kruha ostaja ... Zato ne pustimo noben kos zemlje neobdelane. Naše slovenske delsvske žene zpajo marsikaj pridelati. Nguči-|e so se tudi konzerviranja. Konzervirajo sadje, sočlvje In druge domače pridelke, poleg tega pa tudi meso, tako da imajo za vse leto dovolj «ličnih potrebščin za mizo. Ako p^ledaš na jesen v njihove kleti, vidiš vse police obložene z glažl raznih konzerv, kot v kakšni prodajalni. V to pa je delavska žena tudi prisiljena, kajti sedsnje razmere «o mizerne in zaslužek je pičel, če ga sploh je kaj. Časi se spreminjajo. Pred nekaj leti ni bilo opaziti sllčnega dela. A-ko bi delsvcem plačali poltene mez^e in jim dali delo, ne bi bilo treba njihovim ženam skrbeti, ksj se bo dalo jutri na mizo in možu v jedilno posodo. Ako bi Hoover in Roosevelt d sls tiste milijarde, ki sta jih zmetala bankirjem in drugim kapitalistom, brezposelnim, bi mnogo več zaleglo in business bi prišel «pet v tir. Delavstvo pa se seveds ne more zanašati na ljudi, ki gledajo za interese delavskih sovražnikov. Delavstvo si mora samo pomagati s svojimi lastnimi predstavniki. Prišla bo spomlad tudi za delavstvo, čim bo spoznalo, da nima ničesar dobrega pričakovati od kapita-stlčnih vlad. Nace 2lemberger. Clinton. (Mila. — Ker no priskočili na pomoč svojemu ban krotlranemu sosedu Sebeatlafiu in skušali preprečiti njegovo e vikcijo, j« bilo v Custerju aretiranih devet farmarjev. Farmarju Hebestlanu, oklahomskemu pionirju, je bila prodana farma Ostala mu je le živina. katero pa je moral prodati nai>ol zastonj Ker je imel biti izgnan, so se sosedje potegnili zanj pri šerifu in Travelers Insurance kompanl-JI. ki ima posojilo na farmi, upnikom so ae pogajali, da Se-bestian ostane še eno leto na far ml. dokler ne zredi In proda 60 glav živine. Nenadoma pa je prišel šerif, da ga Izžene. Naglo-ma obveščeni farmarji so prlll skupaj in ga skušali pregovoriti naj s evikcijo počaka, ker so teku pogsjsnjs s upnikom. Šerif jim Je ps prečkal ^t aet" in Jih aretiral, če*, ds so puntarjl. Izgnsl je tudi Aebestl-sns. star. Vs formsrjs. hI je pro-sil upnika, naj mu dovoli košček zemlje aa njegov grob pod kakš~» nlm drevesom Delal je «koraj vse II vi jen je. Is pustinje napra vil lepo farmo, na stara let« Je bil izgnan a nje U s mer U k hlapec Jernej. ri ia se pogovarjali a aodrugi. Bili smo že večkrst skupaj na konferencah, pa človek vseeno zgreši imena. Vzrok je, ker nismo pogostoma skupaj. Vsi so-drugi so bili ie na zabavi, Barbiča in Jontez» pa še ne. Pa so pričeli Girardčanje povpraševati o njiju Barbič je prišel, Jon-teza pa ni bik). Pevski zbor je zapel nekaj pesmi in je žel splošno odobravanje. Godba je bila, izvrstna; Cehi so priznani godbeniki. Med pogovorom in plesom je čas hitro potekal. 0-koli pol dveh popolnočl smo zopet zasedli naš voz prav dobre volje in se odpeljali. Kakor se sodi iz pogovorov, so bili vsi zadovoljni. Nekateri pravijo, da ie več let se niso tako imeilitno zabavali. Končno se zahvaljujemo našim sodrugom za postrežbo In splošno nsklonjenost v upanju, da se zopet kmalu vidimo. Hvala tudi Girardčanom, ki ste se odzvsli v tsko velikem številu. To je dokaz, da v skupnem in složnem delu se vedno nekaj napravi.—John Tancek. Konferenca J8Z v Bridgeport u Barton, 0. — Društvom P. M. in klubom J3Z v vzhodnem 0-hlu sporočam, da se prihodnja konferenca vrši 30. aprila ob 10. dopoldne v Boydsvillu, 0. Pošljite svoje zastopnike in pridite vsi somišljeniki in somUlljenlce, da bo večja udeležba. Na dnevnem redu bo dosti važnega In začrtali bomo .pot za naprej, k večjemu uspehu. Klub št. 11 J8Z priredi na 29. aprila ob 7.80 zvečer v Boydsvillu, O., zabavno veselico. U-prisorjenl bosta tudi dve igri, potem pa plesna zabava. Pridite vsi brez izjeme. Za prigrizek bodo kuharice skrbele, da ne bomo lačni. Vstopnina za moške 26c, za ženske 16o. Federacijska seja vzhodne Ohije In zapadne W. Va. se vrši 28. aprila pri Frank Kolencu, 1018 Windsor Heights, W. Va. Joseph Skoff. Sygana, Bridgevilla, Lowrenca III Canonsburga. Druga partija: Hacket, Willock, Brough-ton, Library, Cover dale in nonaburg. Tretja partija: Moon Run, Cliff Mine, Imperial, Tyre, Oakdale, Thorns Run, Presto, Brldgeville in Canonaburg. Rojaki iz okolice Washingto-na naj bi prišli s poulično karo do Canonsburga. Ravno tako se tudi lahko organizirate v okraju Westmoreland. Prosim rojake tudi v bližnjih naselbinah, pišite mi takoj poštno karto, kdor namerava v to šolo, ker pozneje bom imel polno poti, in da bom tudi vedel kdaj nas bo zadosti ter da bom tudi vedel glede učiteljic. Otroci ne bodo imeli vstopa. Vsak naj tudi za piše, kaj ae bi rad učil pri konzerviranju. Pogovorite se o tem tudi na društvenih sejah. Vsaka učenka naj prinese s seboj tudi panjtsko steklenico in blago, kar bi se rada naučila konzervirati. Prijavite tudi tu-ka^ rojena dekleta. Kdor ni dobil angleške knjige za konzerviranje, naj mi piše, ker take knjige se dóbe direktno od kom panije za 26c v znamkah. Slovenska knjiga za konzerviranje bo gotova koncem maja, tako da se» boste še lahko malo priučili iz nje pred šolo. Opozorite druge Slovence, ki nimajo Prosvete. Pazite tudi na oglas, kje se bo Šola vršila. Poslal bom tudi vsakemu tiskano navodilo a podrobnostmi. Kar bo potrebno, bom jaz za vas vse uredil, samo če se mi prijavite ob času. Frank A. LvJcancich, Poultry & Cknning Extension Worker, Midway, Pa. S poeeta v Clsvelandu Girard, O. —- Pred nekaj te-( ni, ko smo slavili rojstni dan A. Dežmana, smo se v veseli druž-pogovarjali, kaj če bi šli na "ZarjFno" « prireditev v Cleve-and 1. aprila. Skoraj vsi navzoči so se izrekli, da gremo. Sem Pa tam smo pričeli popraševati rojake, če gremo. Vsak, ki je bil vprašan, je pritrdil, da gre. (malu nas je bilo kakih 16. Zatem sta pa J. Bogatay in F. Ma-sle sugestirala, da dobimo poseben buss, ker rojaki se prlgla-šajo, da bi šli, ako se preskrbi vožnja. Kmalu se jih je priglasilo 42 in vsi so vnaprej plačali voznino. Prišla je sobota t. aprlls. Lepo jutro. Vožnja bo okej. Po-poldne je začelo deževati ln je okoli 4. padalo, da kaj. Mislili Nmo, ds bo kateri Izostal rsdl slabega vremena, ali smo se moti-Ob 4:«10 je bil buss poln. Bi o nss je 39. Zadržani so bili trt-radi drugih vzrokov. Dali smo povelje vozniku, da naj prične z vožnjo. Ko se je nsA ve* premaknil izpred Slov. domn. je zagrmelo "Zdaj gremo, oh zdsj gremo". Nsčelnlk je bil naš fsnt zs devet fsntov. Vožnja je blls bolj počasna radi detja Kar se tiče zabave na bussu. Ishko rečem, ds so naše Glrardčanke prekosile nas moške, pomngall so Jim ps Nagode, Bogatav In Verblch. Okoli sedme smo bili le v Cle-velandu pred WD. Vsull smo se Nsrodnl dom kot proeeslja. I*rl vhodu je stal sodr. Babnlk. tajnik kluba S7. ki ml je rekel: "Veš kaj? Jaa sem mislil, da ai me prsv grdo potegnil ss prvi april." To pa salo, ker sem mu prejšnji dan sporočil, da pride kakih 80 Giradčanov na njihovo prireditev. V dvorani smo bili skoraj prvi, kar se udeležencev tiče. Krna In na to so nas "nagnali" okoli m I se (n nam servlrall okuaro večerjo s ohijčanom (vanj mislim, da Je bil ohijčan; mene se lahko "nafula" s newyorčanom ta ohijčana). Med večerjo so mu-slksnt je lepo Igrali. In Uudjv tru-moms prihajali. Po vešerjl sme se razkropili; nekateri ao III o* blakat znance, ki so potem prišli s njimi ns zabavo. Dragi ao plesali. ostali smo pa IU malo k ho- Za naše farmarja Midway, Pa. —, Opozorjen sem bil na opombo, ko sem pisal o konzerviranju mesa, da ni bilo zadosti razloženo. Zato doda jem to-le: Zaliti aH v vročo vodo se morajo položiti glažl napolnjeni z mesom, ne sme se pa meso v glažih ali steklenicah popolnoma nič zaliti z vodo. Glažl ae morajo deloma zapreti, da zrak iz steklenice iipuhti med kuhanjem. Voda mora biti Čet pokrove steklenic, najmanj eno inčo med kuhanjem. Pozor, rojaki! Kakor sem že omenil v Prosvetl, se bo ns 26. julija vršila največja šola za konzerviranje sadja, sočivja Iti mesa v Canonaburgu, Pa.; kje se bo vršila, bom opisal z oglasom v Prosvetl. Učili bosta dve ženski v an gleškem jeziku s praktičnim delom, kar bo zelo velike važnosti za naše rojake. Ako bo treba, bom jaz raztolmačil v slovenščini. Rabili bomo parni kuhalnik s pritiskom in navadni kuhalnik. Rabili bomo tudi cinaste škat-lje ln zapiralnlk ter razne druge priprave ln mere. Zelo rad bi videl, da bi as udeležilo čim več naših ljudi, aH pa samo Slovenci. Pomagala bo toliko našim rojakom ta šola, da ai nobeden ne more predstavljati, posebno ker se bo učilo konzervi rs nje mesa ln mesenih pro* duktov. Prosim rojakinje v zapadni Pennsylvsnlji, da se orgsnlzl rsjo sa ta dan. Povejte drugim in se prijavite sa t6 važno šolo najkasneje do 16. JpnIJa, da bom vedel, koliko papirjev In koliko gumbov tiskati sa obiskovalce te šole. Lahko as udeležijo te šole naši rojaki tudi la W«x,tmorelanda In Is vshodne Ohle ter W. Va. ftola s vsemi stroški in vso pripravo bo samo 60c za celi dan. Poeebej nameravam tudi biti 2 aH pa 8 buse. ki bi rojake, kateri nimajo avojlh avtov, peljali v šole la po šoli To Ivi stalo samo okra« 20c obe strani — kakor Is Primroea, Mldwayja, Rulgarja. Burgette-towna, Slovana. Cudaàyja, Konferenca na 30. aprla Bridgeport, O. — Naznanjamo vsem soc. klubom JSZ in društvom (Prosvetne matice v tem o-krožju, da se bo prihodnja konferenca vršila v nedeljo 80. a-prila ob 10. dopoldne v društveni dvorani na Boydsvillu, Bridgeport. Ker bo ta konferenca velike važnosti, se apelira in vse klu be in pridružena društva, da pošljejo čim več zastopnikov na ta sestanek. Dobrodošli so tudi vs somiffljeniki naprednega delavskega gibanja. Naša konferenca se bo vršila po državni konvenciji soc. stranke in dan pred Prvim majem, ki je delavski praznik. Ukreniti bo treba več važnih stvari v prid delavskemu gi-banju. Socialistično gibanje teh krajih se precej širi, kar je v precejšnji meri zasluga naših klubov. Torej naše'delo ni brez uspešno. Delajmo še naprej. Delavec ne bo prej deležen pravic dokler ne pride na površje delavska stranka, katera zastopa naše delavske pravice in interese. Udeležite se konference v obilnem Itevilu! Za konferenčni odbor:—Jo-Rcph Skoff, Frank Matko, John Rebot, Lotila Gorenc. —Federst«! PteUiroa. Japonakt diplomat Josuke Ma taouka v Ženevi, kí je naznanil voditeljem Lige narodov, da je Japonska opravila z Ligo. I mestno pokopališče ob veliki u deležbi članstva in občinstva. ^ imenu društva Bratje št. 685 SiNtPJ se zahvaljujem vsem. ki so se udeležili pogreba, preostali družini pa izrekam iskreno so-žalje! Pokojnemu sobratu in do bremu družinskemu očetu ohranimo trajen spomin! Frank Ambrose, tajnik. S pota Chisholm, Minn. — Dne 17. marca je bila stoletnica rojstva moža, ki ga je vse spoštovalo. To je bil pokojni Buh, o katerem je tudi Prosveta pisala ob priliki njegove stoletnice kot o prvem slovenskem časnikarju na ^em kontinentu. Istočasno so prinesli spominske opise skoro vsi ostali slovenski in hrvatski listi o tem možu. Delavske razmere v tem kraju so slabe. (Nekateri,delajo po osem ali manj dni na mesec. Iz tega se vidi, da mora biti precej ljudi na javni podpori. Žalostno pa je, da preganjajo ljudi iz stanovanj, ker ne morejo plačati stanarine. Pa kam naj gredo ?—Matija Pogorele. žrtve razmer Toole, UUh.—Tukajšnja slo-vensks naselbina je malo znana v slovenski javnosti. Pa še vedno manj se sliši o nji in iz nje, kajti kritične razmere so ji zadale velik udarec kakor mnogim drugim naselbinam, ki so bile nekoč živahne. Danes je vse pusto in prazno, kot bi bilo vse po vojni opustošeno. Tukajšnja rudotopilnics, last Anaomda Copper Co., je dose-" tovala po 24 dni na vsa-meseca. danes pa spet Prosperiteta, ki se je va-rog oglov pred jesenski-Ittvaml. se Je pomaknila nazaj in mehda odšla ns Žalostna je usoda delav-čevgi W gara vse svoje življenje, da preživi sebe ln svojo družino. Pride depresije in gs zssužnji, pridejo bolezni rsdl škodljivih plinov In slabih delavskih razmer sploh, katere apravljo mnogo delavcev v pntranl grob. žrtev takih razmer je bil tudi naš sefarat Urh Papeš, ki Je umrl dne 28. marca v 61. letu staroati. Nakopal si Je bolezen pri delu pred 18 leti. Bolehal Je celih 18 let, dokler ga nI smrt rešlls strašnega trpljenja. Zapuščn »a. progo In sedem otrok, v starosti od 4 do IT let. katere je zelo IJu-bil žittoščs tudi brsta v Šali li Colo.» .in sestro v Denverju Colo.. omošeno Geir. Rodil se je v vasi Preval je, fara Hlnje na Dolenjskem. Bil je član društev 8NPJ In 8SPZ. Pogreb se je *r*ll 26. marca na tukajšnjo Kontinentalni kongres in mi Herminie, Pa.—Cenjeni Čita-telji Prosvete I Podpisani je med 16 milijoni ameriškega prebivalstva, ki še niso nič prejeli od "new deala". Radi tega bo šel dne 6. maja z drugimi iz okraja Westmoreland na kontinentalni kongres v Washington, D. C. Izvoljen je bil od soc. grupe za ta okraj. Namen zastopnikov na tem kongresu bo, da se pogovorimo z našimi državotvorci, ki so v večini po politiki pripadniki demokratske stranke. Koliko časa bomo morali čakati na "new deal?" Štiri leta menda ne bomo čakali potrpežljivo. Bojim se, čc ne bi bilo radfkal-cev med ljudstvom, ki vzpodbujajo maso k vstajenju, da bi mo-* rail čakati na prosperiteto Še dolgo. Tisti ogel, za katerim čepi prosperiteta in pa sedaj tudi "new deal,** se bo našel šele takrat, kadar se bo ljudstvo predramilo, da bo složno nastopilo proti sedanjemu sistemu, ki je gnil do korenin, ter zsklicalo gospodujočemu razredu: Do tukaj In ne dalje! Odstopite'od oblasti v prid milijonom zatiranih, da oni zavrtijo kolesa industrij v prid splošnega ljudstva 1 NIČ zato, če bodo milijonarjevl otroci prisiljeni delati, ssj bodo tudi dobili pošteno plsčo zs svoje pošteno delo pod novim sistemom. Ne bo Jim treba jesti crknjenih prašičev, kot je moral cestni po-metač Joseph Traparelli, ker mu je bila odklonjena pomoč v Chl-< agu, tako da je zastrupljen žrtvoval svoje življenje. Star je bil 61 let. Poleg njega sta bila zastrupljene tudi dvs nedolžns otročiča. Anthony 8 in Jennie 9 let stara Morda pa podleže tudi vsa ostsls družina devetih s materjo vred. Trspanelli je na «tranukl ulici našel crknjenega prašiča In ga prinesel domov lačni družini. PONDEUEK. 17. APj To * ni ipetflo kjer morajo ljudje im »^mljo.kot «o nimZ veziti kapitalistični iff je zgodilo v Ameriki v m drugem največjem in 01 tejšem mestu! In tudi jama se šopiri, da j* „ teiša dežela na svetu» v gu so največje klavni* tu. Pa take reči! ln ^ budje, ki pravijo, da j€* Naprednemu rojaku znamke, katere so bile ^ kritje stroškov delegatov do šli na kontinentalni i v Washington, pa j€ de Jih ne mara, kajti »V stracijo da bomo si*-— slabšali, da mister velik mož, ki bo vae za ljudstvo, da bo če ga pustimo pri mjru' pelje svoje načrte. Da —- pustimo pri miru! najst milijonska ma«a pa po Čaka na crknjene naj lazi po kolenih za v. kvarjene moke. Masa, ki gromadila milijone vred napolnila žitnice in »kk_ trgovine! Naše geslo naj I» prej v boj za osvoboditev , stva izpod mezdne suznosti! Govori se, da je ta pošlje v glavno mesto stopnike na 6. maja, pravega boja za odpravo-njega sistema, da bo ta «I tako dalekosežnega pomen^ je bil sestanek očetov anu republike v Philadelphiji 1774, dve leti predno je s ško ljudstvo odreklo pok no Veliki Britaniji. Tudi | sednik Green od Ameräkt lavske federacije se je iui prid tej akciji in je baje 4 da delavstvo je sedaj na pol Sedaj boste imeli vsi p da pokažete vsi, ki meček lena pod noge voditeljem, je naprednjak. Karl Marx j| kel: Osvoboditev delavstva ra biti delo delavstva sai Torej se ne moremo zanak nas bo prišel rešit kakšen! Kadar boste pokazali dobn» Ijo do skupne organizaciji, ste s tem dali pogum tudi 1 teljem. General doseže ni nih poljanah velike uspeh« no takrat, kadar ima lojah hrabre vojake za seboj. (Ti ži le za primero, ne da bi braval militarizem.) Kličem' naprednim druätvom in kil ki zmorejo, da pošljejo svoj legate na kontinentalni kol v Washington. Vsako dn aH klub lahko posije dva gata. Pišite po poverilnkti slov: Marx Lewis, Secret^ Fifteenth st., N. W.. Wal ton, D. C. Želeti je. da bi jednotine federacije in wt za poslale svoje n>pre*d ali delegate. j Westmorelandska M« zboruje na 23. aprila na Bi nie ju št. 2 ob 2. popoldne Ii ko se žrtvuje za U korak. I ri naj se, saj ima dovolj ip nih članov, tako da bodo tudi poročali o delu, ki ** vršilo v glavnem mentu M gresu. Zato pa pošljite I zastopnike na federaciji» rovanje vsi, ki «trnu* idejo. Pri tem moramo p4 ma pozabiti na osebno ki tepe le nas same. pa je treba izločiti, kajti vodi le v nesoglasja, I v fiUisem. ..j Soc. klub št. 60 vabM« nje in daljne simpsticiij predka, da se udeleie «Ml 1. maja, ki sc bo vtmiijj v dvorani jednotinih dn1™ in 613 na Herminieju*t nI govornik bo dr. Wm.Ji sen Iz Pittaburgha. ki dlral za zvezneR» prošllh volitvah. Sodruf sen ie udejstvuje y že 80 let In je rejepr med ljudstvom. ^ ob 7. zvečer. To »hodu " ples In prosts ns zs moAk« 2f*. Igral bo Zorníkov ork"*¡ Astss Odbor pevakei» . milwaukee. -pevski klub "Zvon £ tlven s dnem 6 bo nastop:! ns J***^. sti JTZS V odhjrs . Mstftz, predam*. J nick, podprnisedniS. kole. tajnik I" «f Levstik, blairajnik bor: Anton Pi"1»' člč. Florjan Re»* Je K. E. iW^iï do v Rozman W. National Ml dvars^J ikdeljek 17. APRIMA. PROSY ETJC Vesti iz Jugoslavije Ljubljana, »vanju ubit. J« ■o. fttrau ino « W i„. » H' -n ^„jj ** Ki T 1 >4rkvr< * iUfMi li»? '' " nud '•M u- * n«-vr Cl ntn (Uvlrt» »orotila J«fsslavtj*) lje in bodo nekateri v kratkem že lahko odšli domov, kjer pa bodo morali seveda nekaj časa še ostali v domaČi oskrbi. Lažjih ponesrečencev, ki jih ni bilo treba podil jati v bolnišnico, pa je mnogo, okrog 20. Vsi ti se zdra-vijo doma. Ostali delavci pa so zaposleni s čiščenjem prostora, kjer je gprel bombaž. Ena okol-nost je mnogo pripomogla, da se požar ni razširil na poslopje fa-brike: na stropu so namreč montirane naprave, ki se ob določeni toploti same od sebe odpro in prične iz njih liti voda. Reser-voar za vodo se nahaja v stolpu, ki je najvišji del tovarne. Ko je začel bombaž goreti z vso močjo, so se signalne naprave kmalu odprle in na goreči bombaž je lila voda, da so delavci—gasilci bredli do kolen v vodi, ko so goreče bale bombaža metali., na piano. Strupeni plin pa se je Še naslednji dan vlekel po dolini. Samomor v bolnišnici — Tovarniški delavec Jože Krošl iz Nove vasi pri Brežicah je prišel v Zagreb, da bi si ozdravil grlo v bolnici usmiljenih sester. Bolezen ni bila tako huda, da ne bi bila ozdravljiva. Vendar pa je Krošl obupal in se pred nekaj dnevi v bolniški sobi obesil. Ko so vdrli v sobo, je bil že mrtev. Podlegel je. — V Rušah pri Mariboru ai je pognal kroglo v glavo 24-letni čevljarski pomočnik Ignac Standeker. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so upali, da mu bodo re šili življenje, vendar pa je bil zdravniški trud zaman in je Standeker 17. t. m. podlegel ra nI Umrl muzejski ravnatelj v pokoju dr. Josip Mantuani v Ljubljani. Bolehal je že od božiča, v soboto 18. t. m. zvečer pa je po dlegel, star 78 let. Maturiral je v Ljubljani, doktor filozofije pa je postal na inozemskih univer zah. Posvetil se je starinoslov ju, zgodovini umetnosti in glas be ter je bil tudi profesor na ljubljanskem konservatoriju. Pokopali so ga v ponedeljek 20. t. m. Smrtna nesreča — Pred nekaj dnevi se je smrtno ponesrečil v farovškem gozdu nad Mariborom hlapec* Ivan Kores od Sv. Roka ob Sotli. Grabili so praprot in nalagali na voz, pri čemer se je poln, težak voz zvrnil na Ko-resa, ki mu je zlomilo tilnik. Bil je takoj mrtev. Aretacija na Cetinju. — Na Cetinju je bil aretiran dr. Veli-mir Lopičič, znani opozicijonalec. Uradno poročilo pravi, da so našli pri njem mnogo protidržav nega materijala, ki ga je bil prinesel dr. Lopičič iz Italije, kjer se je pred nedavnim mudil. Verska blaznost. — Kdor preveč zatrdno veruje v vse čudeže in bajke cerkve, temu seveda ne preostaja drugega, kakor da blazni. In iz vernika postane "bo-gokletnik". V cerkvi Sv. Trojice pri Moravčah je pred tednom dni izginilo iz ciborija večje število posvečenih hostij. Ko je hotel duhovnik zjutraj obhajatf ljudi, je opazil, da je v clboriju precej manj hostij, kot pa bi jih moralo biti. Kmalu pa so tud! u gotovi», kdo je to storil. Bila je neka domačinka, versko blazna ki je vzela hostije, jih nekaj po-užila, druge pa skrila in tudi ne mara povedati, kje jih ima ikri te. SrlMka korupcija. — Ne pri poveduje zaman znana anekdota, da je težko najti Srba, ki še ni nikoli uganjal korupcije. Sa' beremo skoro vsak dan o kaki ni novi aferi v Srbiji, o norih ponererhah, ki se včaal na v i dežno ¿isto v soglasju t zakoni izvajajo. Te dni ao odkril novo veliko korupcijsko afero kjer gre za nič manj kot 7 mili jonov 608 tisoč dinarjev drfav nega denarja. Gre za državno podporo pridelovalcem opija. Tega pridelujejo predvsem v Južn Srbiji. Ker pa je bilo nekaj letin slabih in še tiatih niso mogl' «praviti pridelovalci v denar, j sklenila vlada, da z drJavno Hi pntekamo banko pomaga tem pridelovalcem opija s. tem, da razdeli med nje 30 milijonov dinarjev. Hipotekama banks pa Je izvršila to preko južnoarbekih bank, med drugimi preko Pri 22. marca. V Dra- TriTrezovici so fantje '¿letnega posestnikoveg* Novaka, doma iz C je v Dragomeru de-klterernu je hodil vasovat. ¡$Ll tudi 15. tega me-rJKomer pod okno svo-Iklet». Pripeljal se je na , ued vasovanjem so mu fantje pokvarili ventile na -Ukoda se je ponoč vra-t,k pes domov. Tako so Lli na koncu vasi vaški ¡Z ga S kolom pobili na ovak je obležal nezavesten, ¡sli so «a v neko hišo in navali v ljubljansko bolni-, so mu nudili vso pomoč, je bila zaman. Novak je Inji dan podlegel poškodbi. »imel od udarcev vso „ Orožniki so aretirali dva ki sta bila glavna napadalci sta pobila Novaka k 1 Mkt pred Hitlerjem. — io 15. t. m. je priredila maka Svoboda spet svoj gki prosvetni večer z reci-i, petjem in godbo. Za u-t bilo napovedano predavatelja Angela Cerkvenika, kotel govoriti o Hitlerju in rem gibanju. Toda policija davanje prepovedala. To je lenda točno istega dne, ko ofi poslanci v skupščini zali od vlade, kažoč na hitler-eročijo, naj nastopi ostreje ijitev režima. rt književnik Bogomil Vdo- - Po dolgi bolezni je 17. t. utraj umrl v ljubljanski ici književnik Bogomil l, Atar 53 let. Znan je bil m kot prevajalec proze in iz ruščine ter kot pisec jezikoslovnih Člankov, rt «e je bavil s pesnikom ruskim Ezopom, Ivanom tjevičem Krylovom. Preva njegove basni, jih objav-raznih revijah in lani iz-mjigi in samozaložbi (Kry-Itsni). Zelo znan je tudi r prevod komedije v verzih razumnemu" ruskega itika Gribojedova. Smrt pa zatekla sredi prevajanja jevih "Lovčevih zapiski bi morali iziti letos v v Jugoslovanski knjigar-vajal pa je tudi iz češčine, »tfine, nemščine, francoš-»adžarščine in angleščine, nimive in zanesljive so Jegove jezikoslovne raz-in članki, pod katerimi se Ipisoval kot "Georges". Ro-bil leta 1880 na Turjaku «likih Laščah, po maturi fcljani Jia j<, siufboval v i odvetniških pisnrnah. Od j* bolehal, i^osto iskal o->ja v bolnišnici, v kateri sklenil svoje življenje, tfnjr poti ga je spremilo književnikov. I*»«»r M Krimom. — roarra pred poldnem je k! v Rakitni pri Preserju ^imom. Malo naselje je ' s »lamo krite «o najrln gorele. Pogo-11 losMar*kih poslopij »J »Unovanjskih hiš. Naj-Lgttdeti posestniki In-un- J«'r*ln, Span, Cot, ni S;ilar. Zaradi ^ Vftra in malo vode '«'mogoče in brez »oda j«, ogromna. . je ubil. - V Hrušev-na iMenjskrm je lft :;nja potnik Joaip kv vas| pri Topli-" J'' * prodajalcem po-ko je hotel konja ZT -V1 ^ «* » *, ■ /,v,njlh , in k olMm > nil fttraua* ie takoj *'H ga niso upali n-'o. zato je no* naslednji dan W"t| M« riiAki " "h je post«. v|«bo, pa w> • ki Je odredil bolnišnico, t« dan zvečer '''»ro in en«'ifn — Stanje ki jih 'tijiki pre-ljubi janakl »»a bo4* redne zaJužnu Srbiju Ta je razdelila milijonsko podporo med pridelovalce, ki pa so morali za vsa posojila zastaviti svoj pridelek opija. Kmalu pa se je pričelo govoriti, da ne gre vse v redu in da so upravni svetniki obogateli s to opijsko akcijo. Naposled je Hipotekama banka uvedla preiskavo in te dni so razglasili rezultat: poneye*jenih je bilo 7,508,000 Din. Delili se namreč podporo tudi takipi, ki sploh ne pridelujeja opija M torej niso mogli zastaviti pridelka kot jamstvo, podporo pa so dodelili upravni svetniki Privre-dne banke tudi samim sebi, čeprav niso pridelovalci opija, marveč bankirji. Hipotekami banki pa sq pošiljali ponarejena potrdila o sprejemu zastavljenih ko-ičin opija — skupno poneverje-nih potrdil za 23.000 kg. In za->0 je policija aretirala vse upravne svetnike Pri vredne banke z ravnateljem Radom Lajtmanpvi-čem. To so sami "odIični", liiidje, ki jih vsa Južna Srbija poina. Požar na Rodlci pri Domžalah. — Na Rod ici pri Domžalah se je v nedeljo zvečer blizu polno-či vnela hiša Jeretinovih (po domače Peregrinovih), ki stoji ob cesti in je krita s slamo. rav tedaj je k sreči pri vozil mimo avtobus iz Ljubljane, ki je takoj obstal in so potniki brž skočili iz avtobusa ter pohiteli k hiši. Vdrli so vanjo ter prebudili domače ljudi, obenem pa že začeli nositi na prosto opravo in obleko. Vsi so pomagali. iPre-den so dospeli gasilci iz Vira, so avtobusni potniki že prenesli vso opravo na prosto. Hiša je naglo dogorevala. Pod isto streho je nudi gospodarsko poslopje in skedenj, iz katerega pa niso mogli rešiti drugega kakor kravo, ci je zbezljala v gozd. Gorelo in ;lelo je do jutra Poslopje pogorelo do tal. K sreči pa je zeleno pohištvo. Sumijo, da je hišo nekdo zažgal, ker je «¡ačela Vesti s Primorskega goreti streha na tisti stram, ki gleda na cesto. Mogoče je kao iz mdomušnosti vrgel cigaretni, o-gorek na streho ali pa da ^ Jido zažgal nals&č. * Redukcije kovinarjev. —JUju bljanske Strojne tovarne iu li varne so pred nekaj dnevi odpo'-stile spet večje število delavcev. Odpuščenih je 40, okrog 100 de-avcev pa je tovarna poslala na ) rez p lačen, nedoločen dopust. Težko je upati, da bi se položaj cmalu izboljšal v toliko, 4a bi tovarna lahko zaposlila tp reduciranje. Kovinarska stroga je sploh ena najbolj prizadetih, j od erize. V enem samem letu (od mi do 1932) je bilo redi}cira-nih okrog 25% vseh v Sloveniji zaposlenih kovinarjev. Obmejne vojaške gradbe Kakor hitro je izginil sneg, Že so začeli Italijani nadaljevati z graditvijo raznih utrdb in kasarn ob meji. Pri novih vojašnicah ih utrdbah okrog Tolmina ln Sv. Lucije delajo že s polno paro. V poljubinski vojašnici je mnogo topov, pa še zmerom jih znova dovažajo, tako da jih je v skladišču že nad 30 (nekateri vedo natančno številko 86). Nad Črnim vrhom so prav tako začeli graditi kaverne, po hribih pokajo mine in pojo svedri. Pri delu so zaposleni samo Italijani, ki pa ne smejo imeti nobenih stikov z domačini. V bližino u-trdb ne puščajo niti posestnikov, na katerih zemlji gradijo. Prebivalci so zelo razburjeni radi teh mrzličnih priprav in grozu jih je ob misli, da utegne priti kmalu do vojne, kakor vedo povedati razne govorice. Ta naglica pri zidanju utrdb te govorice podpira. Tako se prebivalci, ki so že toliko pretrpeli ob svetovni vojni in trpijo zdaj pod fašizmom, boje, da bodo znova zašli med fronte. — Varnostna služba se je prav tako povečala, ker se vojaške oblasti zelo boje vohunov. Pogosto prirejajo kara-binjerji, detektivi in miličarji racije po oelih okrajih. Tako sp se nedavno vršik» hišne preiskave v Volčah, Ciginju, Kozmeri-cah in drugod. Sicer niso aretirali nikogar, za kmete pa so te preiskave prave nadloge in so stalno v skrbeh. Tečaj za "tujerodce." — Kakor hitro je slovensko Primorje prišlo pod Italijo, je postala ta zemlja "italijanska," njeni prebivalci Slovenci pa "tujerodci." Da bi spreobrnili te tujerodce v domorodce, so priredili že mnogo tečajev, kjer jim oznanjajo fašistične ideje, italijanski jezik in zgodovino. Šolska družba "U-manitaria," ki si zelo prizadeva za poitalijančenje Primorcev, je priredila v Doberdobu tromeseč-ni tečaj za odrasle. V tečaju so poučevali italijanščino, novejšo klavno ialijansko fašistično" Zgodovino in predavali o blagoslovih fašimia. Doberdobski fa šisti so prisilili ljudi iz vse va si in okolice, da so obljubili obi skovati tečaj. A obiskovalo ga je le 26 oseb, med njimi 10 žensk in deklet. Pred nekaj dnevi se je tečaj zaključil in poslušalci so polagali izpit. Dva kandidata sta padla. Xiste, ki so izpit položili, pa fašisti še zmerom ne morejo šteti za domorodce . . . ker pač vedo, da so jih s silo prignali v tečaj. Proti ljubljanskemu radiu Fašistične oblasti so prepovedale uvoz in širjenje skoro vseh slovenskih publikacij na Primorskem. Gnega pa policija z ukazi le ni mogla preprečiti: da bi namreč "zaplenila" radio-valove, ki so prinašali našim primorskim ljudem programe ljubljanske radio- listaje. To je ostala edina vez s slovensko javno besedo. Mnogi privatniki so si nabavili radio-aparate, da lahko poslušajo poročila, glasbo, petje in predavanja ljubljanske radio-posta-je. Fašistične oblasti so prepovedovale lastnikom radio-apara-tov poslušanje ljubljanske postajo, vendar pa ne morejo izvrševanja tega ukaza kontrolirati. Tudi v raznih gostilnah imajo radio-aparate z zvočniki, da lahko slovenski gostje poslušajo, kadar je seveda '*zrak čist" in ni kakega fašističnega ovaduha v bližini. Po nekaterih krajih pa so razni radiotelegrafisti skušali motiti, sprejemanje ljubljanske postaje, kar jim je ponekod uspelo. Tako v mnogih krajih slišijo samo glasbo ljubljanske radio-postaje razločno, predavanja in poročila pa motijo razni šumi. Na Tolminskem so dokaj dobro slišali oddajanja ljubljanske postaje, pa so zaradi tega instalirali na tolminski policiji (v Tirardovi hiši) nekak-šno majhno oddajno radio-po-stajo, katere radiotelegrafjst i-ma nalogo, da moti oddajanja ljubljanske radio-postaje. Zdaj slišijo iz Ljubljane samo še čisto glasbo, ob času predavanj in poročil pa slišijo radio-amaterjl samo Škripanje in piskanje. Dva požara V St Petru na Krasu je zagorelo v tovarni lesnih izdelkov, ki je last dveh Italijanov. Zara di močnega vetra se je ogenj na glo razširil in kljub prizadevanju gasilcev in delavcev je tovarna pogorela do tal. Uničeni so stroji, zgorela je zaloga, pogorelo je glavno fabriško poslopje. Delav ci so izgubili svoje zaslužke. Škode ima tovarna sama za 200,000 lir. Drugi požar jo nastal v IdrlJ ob Bači. Vnelo se je v hiši 50. letnega kolona Josipa Kovačiča Hiša in senik sta pogorela do tal. Le nekaj oprave in živino so rešili; škode je okrog 46,000 lir, Hmrtnu nesreča. — 4.'l letni Filip Lutman je v Podgorl pri Gorici trčil s kolesom v kolo Nade Brezlgarjeve ter dobil pri padcu tako hude poškodbe, da jim Je že naslednji dan v goriški bolnišnici podlegel. lajvikolja proti mestnim avtarltatam Unija u ameriike civilne avo-bodščine isvojevala pomembno smago v Lat Angeleau Loa Angelea, Cal. — Sodnik Emmet Wllaon je te dni izdal in-junkcijo proti županu Porterju, policijskemu načelniku Stekellu, članom policijske komisije in drugim avtoritetam, ki prepoveduje vmešavanja v mirna zborovanja K notne delavske fronte, ki je bila pred par meaeci organizirana in je aktivna v tekoči volilni kampanji ter je poatavila svoje kandidate za razne meatne urade. Policija je v zadnjem času rai-bila več shodov In sborovanj te organizacije pod pretveso, da jo kontrolirajo komunisti. Parkrat je vdrla tudi v glavni stan organizacije, aretirala več oseb in razbila pohištvo. Organizacija se je potem obr* nila na Unijo za ameriške civilne svobodščine sa pomoč. Odvetnika A. L. Wirin in John Be-ardsley, reprezentanta unije, sta potom zadevo predložila sodišču ter dokazala, da meetne avtoritete kršijo ustavne določbe o svobodi govora in sborovanja, nakar je sodnik VVilaon Izdal In-junkcijo. Zlala sa ia vidno skrival Vsa grožnja nI« ne pomaga Waahlngton, D. C. — Kljub grožnjam predsednika Roosevel-ta z drastično kaznijo za vse o-) ne, ki ne oddajo zlatega denarja in zlatih certifikatov nad sto do-larjev vrednosti v rezervne banke do 1, maja, se slato vrača zelo počasi. V zadnjem tednu ao rezervne banke dobile za 86 milijonov dolarjev zlata, v tednu pred zadnjim pa za okrog 40 mi-lijonov. Zunaj rezervnih bank se Ae vedno nahaja čet eno milijardo dolarjev v zlatu! Konferenca progresivnih imtóala tov Gillespie, III. — Tretja konfe-renca progresivnih in radikalnih elementov v unijah je zaključila, da čas nI ugoden za formiranje nove delavske federacije. Vsem unioniatom, ki ao nezadovoljni z vodstvom Ameriške delavske federacij e ali posameznih unij, svetuje, naj aktivno delujejo ia reformiranje istih, Na konferenci Je bilo 180 zastopnikov raznih organizacij. Izvolili so bratskega delegata «a konvencije komunistične Trade Union Unity lige In tudi delegate za kontinentalni kongres za ekonomako rekonstrukcijo. Slednjim so dali navodila, naj se borijo za izključitev vseh liberalnih skupin. Met od lati proti profit nemu al-«temu New York. — Newyorškl me-todistl so na svoji konferenci sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, "da mora biti konec sistema, ki dovoljuje špekulacija s vitalnimi ekonomskimi procesi za osebni profit, all pa tako temelj)-to spremenjen, da bo glavni namen naših ekonomskih aktivnosti služiti potrebam vsega ljudstva." Farma rake prganlzacl je zahtevajo znižanje tovornjh nr Washington, D. C.—farmar-ske organizacije so poslale meddržavni trgovinski komisiji s-pel, nsj uvede preiskavo glede visokih tovornih cen, ki Jih računajo železniške družbe za prevoz poljskih pridelkov. Delavska zakonodaja v < oloradu Denver, Colo. — Drtsvns legislature je sprejela predlogo, ki omejuje državnim sodnikom ls-dajanje InJunkcIJ proti delav skim organize« ijsm, priznava delavcem pravico do organiziranja v unijah In prepoveduje sklepanje takozvanlh "yellow dog" liogodb. Htavfca tefcatllnlti delavcev Neaonvllle, R. I.—W C. Mills Co. j« Izzvala stavko peUto de lavcev, ko je ie tretjič v zadnjih oamih mesecih reducirala mezde HtavkarJI so neorganzlranl, toda United Testile Workers unijs j« poslala «Iva organizatorja, da jih pridobe ss unijo. Tone St h i kar BROD NASEDLI delih treh Roman Njen obraz je v temi. Ko se skloni nad papir, strmi nekaj čaaa v belino, potem omoči pero v tinto in piše: - Draga sestra I Dolina «*m Ti odgovora na dve Tvoji pismi. Prazniki bodo kmalu in zaradi tega Ti pišem. ker sem žalostim, ko mislim na našo ubogo mamo. ki nikdar več ne bo prižgala «vt^e pred jaslicami. Ob takih dneh se mi zdi. da sem najbolj zapuščeno bitje na svetu, najrajši bi vse skupaj pustila in prišla k Tebi, saj vedno pišeš, da si srečna! Ali se Ti kedaj spomniš onih lepih otroških let ko je bila še mati pri nas? Mnogokrat mi-alim na to preteklost. Ne spominjam se vsega. Mamo posamezni dnevi, prav za prav samo po-edinl dogodki in odlomki prizorov so ml tako živo blizu, kakor bi ae to zgodilo včeraj. Kako šibak je na* spomin! Lepo bi bilo, če bi mogli zopet in zopet videti same sebe, ko smo še ležali v materinem naročju, ko bi se mogli zopet in zopet slišati, kako izgovarjamo prvo besedo, in še enkrat doživeti radost, ki gre v dete, ko napravi prvi korak po zemlji! Čudne želje, kajne, draga Marta! Ampak je tako, da mi je nad vse prijetno, ko mislim, da pišem človeku, ki me razume. Oče je postal tako čudaški, postaral se je in najrajši Je sam. Ti pa imaš mnogo časa in boš rada brala pismo, še v uteho Ti bo, ker Ti je včasi vendarle dolg čas, ko nimaš prav nikogar, s komer bi se razgovori la. Mati je bila dobra, blaga, toda zdaj je ni več. Le zakaj je tako ustvarjeno, da morajo umreti dobri ljudje sredi svojih najlepših let, ko bi vendar lahko še toliko dobrega storili na tem svetu! Včasi dvomim v božjo pravičnost, ah, kako ne bi, ko sem jo tako ljubila pa mislim, da je hotel Bog preizkusiti očeta, ker je tako navezal svoje življenje na denar, da Je pozabil vse drugo. Vse, kar je storil slabega in grdega s svojimi kupčijami, se sedaj maščuje. Včeraj je zopet divjal. Prišli so tesarji in zahtevali take plače, kakršne imajo drugod. Oče v svoji trmi nI hotel popustiti in tako so mu vsi odpovedali službo prav zdaj, ko bi se šele pravo delo začelo. Posojilnica mu je stavila poslednji rok in mu grozi z rubežnijo. Njivo s hmeljem je že prodal, da je za nekaj tednov preprečil to sramoto. Vem, da bi si storil kaj hudega, če bi v hišo prišli sodni ekse-kutorji. Bog vedi, kako se bo to končalo! Ko boš prišla za božič domov, boš videla, kako zelo se je oče spremenil v zadnjih tednih. Smili se mi, nič mi ni žal, da sem mu dala svoj de-aar, ki ga najbrže nikoli več ne bo mogel vrniti. Tako je zaprt sam vase, da prav nič ne vem, kako daleč smo že. Toda s tem, kar bi Ti najrajši že koj v začetku pisanja povedala, niti pričela nisem. To je samo zame; danes še nič ne vem, kako pa se bo razvilo, Je še veliko vprašanje, kajti niti sama pri sebi nisem tako točna, da bi Ti kar v eni sapi povedala: Zaljubljena sem. Ljuba Marta, Ti dobro veš, kako je bilo zame vedno težko izrekati to besedo. Ljubezen .. . Silna Je ta beseda, božanska, neizrekljivo lepa, da jI ne bi mogla najti primere v besedah vseh jezikov sveta. Mogoče je bog še lepša, toda bog je tako daleč, bog je le misel, m katero mol|hio In Iščemo tolažbe v hudih u-rah svojega življenja. Ljubezen Je utrip mojega srca, ki ga živo čutim v sebi, še bolj hrepenenje, ki je v nJem ln me dela nemirno. Ko som bila v mestu v samostanski šoli, sem se prvič zaljubila. Bilo mi je petnajst let in sestra Cecilija, ki nas je poučevala v nemžči- ni, mi je bila ideal, po katerem sem hrepenela z vsem žarom svojega prvega ženskega vznemirjenje, ki se je porajalo v meni. Pisala eem ji zaljubljena piama in se podpisovala z Eleo-noro. Bog vedi, kje sem našla to ime! Umirala sem od veaelja, ko sem jo iz akrivnega kotička opazovala nad avojimi pismi. Ne more* si mialiti, koliko sem pretrpela, ko sem spoznala to zmoto! To je bilo prvo razočaranje in prihodnje leto, ko se je zbudil v meni resničen nagon do moža, sem le vedno z bolestjo miaiila na to sladko zablodo. Kljub temu sem se strastno zaljubila v mladega, lepega profesorja telovadbe. Bil je resnično lep, takšnega ljubimca sem si predstavljala v svojih sanjah. Bil je oženjen, toda to me ni motilo, obdalo je celo vso mojo ljubezen z nekakšno romantično privlačnostjo. Kako srečna sem bila, ko me je nekoč na cesti nagovoril in žel nekaj korakov z menoj. Od razburjenja nisem spregovorila besedice in do ušes sem zardela, srce mi je kričalo od veselja in mislila aem ai: Mogoče me ljubi? Ko smo bile z njim na šolskem izletu, se je držal le mene. Toda pozneje, v gostilni, je pričel vsa dekleta polj ubo vati. Srce se mi je sein tako sem doživela svoje drugo spozna- Imela aem potem dolgo časa atrah pred moškimi, prezirala sem jih in sovražila, ušla aem iz mesta in ae vrnila k očetu. Takrat že ni bilo matere, da bi se zatekla k nji po tolažbo. Ti ai bila premlada, da bi me razumela, oče ae za take stvari ni brigal, ker je živel vedno le svoje kupčije, a za nas nič, ko je vedel, da imamo vaega dosti, po srcu pa nikoli vprašal i Potem . . . Oh, to so tako žalostni spomini, Marta, saj si sama videla, koliko sem zaradi tega pretrpela. Prišel je po cesti mlad gozdar, lep ln visok, ter ostal pri nas. Morda še ne veš ali pa se več ne spominjaš, kako resnično aem ljubila tega fanta, ljubila z vsem ognjem svoje mladosti,' skrivala to ljubezen kakor najsvetejšo skrivnost, o, in on me je ljubil, ta preprosti gozdni človek mi je razodel vso lepoto ljubezni, mi odkril Vse sladkosti te besede, dvignil me v nebesa, ljubezen pa je morala ostati skrita, saj bi ga oče ubil, če bi vedel, da njegov hlapec poljubu je njegovo hčer . . . Iskala sva skrivnih gozdnih poti in aredi temnih, skrivnostnih gozdov, sredi zaprtega sveta, kjer se ljubi divjad, kjer gnezdijo ptice pod košatimi vrhovi bukev in hraatov, zva bila najsrečnejša človeka na avetu. Njegova ailna dlan je božala moje roke, njegov zagoreli pošteni obraz ae je sklanjal nad moje oči, njegovo zveato srce se je odpiralo le zame, o bog, kje ao tisti lepi časi! Smrti si želim, če se domislim onega dne, ko ga je potlačilo podsekano drevo. Dva dni Je ležal pri nas poleg hleva. Klečala sem poleg njega, oče ae je ustrašil smrti, ki je plavala nad hišo, in me ni ubil, ko nisem mogla nič več zatajiti svoje ljubezni. Ce sem bila aama, sem položila svojo glavo k njegovemu negibnemu, od trpljenja izmučenemu obrazu in mu šepetala: Dragi, ljubljeni, poglej me vendar! Ali si res tako neusmiljen, da me ne čutiš poleg sebe? Ob koncu drugega dne, ko ao mu že svečo prižgali, je odprl oči. Stala aem ob njegovi lovi atrani. Videla sem, kako so v strahu begnip le njegove oči po vseh obrazih. Iskal me je! Ko ae je njegov pogled ustavil na mojem obrazu, ae je bridko nasmehnil, poskušal je dvigniti roko, kakor bi ml jo hotel dati v slovo, in je umrl . . . (Dalje prihodnjih) Bakterije v meteoritih i» ™ Ljudje se že ml nekdaj zanimajo za meteorlte morda bolj nego za vse druge objekte zvezdo-znanatva. To zanimanje ima svoj razumljivi vzr«»k, saj predstavljajo ti svetil <*lpo*lancl neba edino prijemljivo in otipljivo čudo, ki nam ga nebo proti Iz svoje neizčrpne zaloge. V ne-ekončnl daljavi se blestijo zvezde na nedosegljivem nebu, meteor |mi leži ob na*ih nogah, na naši lastni zemlji drobec nekdanje zvezde. Ketorta in segreval-na »kledica kemika, povečevslno steklo in mikroskop fizika mu lahko preiščejo vse skriVnostl. Tako smo dognali, da sestoje me-teori pretežno Iz Železa In nikla ali )>a iz različnih kristallzirajo-čih kamenin, iz kakršnih je sestavljena naša zemeljska skorja, fte nikoli niso našli v meteorjih nezemeljskih snovi in to doka teor ob Tunguski, ki Je tehtal r>00,000 ton. A vendar so sestavljeni vsi tako, kakor smo navedli zgoraj. Že to dejstvo dokazuje, da so meteoriti drobci ponesrečenih, zdrobljenih nebesnih teles, tako rekoč tru{»ia razbitih kometov In malih planetov, ki jih je nekoč nekje doletela zla usoda. Kovinski meteoriti izvirajo večinoma iz notranjosti teh teles, kamenitl pa is njihovih plasti. Umljivo vprašanje: Ali so živela na teh raadejanth svetovih živa bitja? Ali je najti kakšne sledove teh bitij v zvesdnlh u-trinklh? 3te pred mnogimi desetletji ao preiskovali meteorite tudi s te ga stališča. Našli so v njih og ljlk. k| je temeljne asov življe nje In ki bi ga lahko smatrali za Indic življenja na unMsnih zve-idah. Vendar pe niso »ogli rešiti vprašanje, dsli je ts ogljik organskega aH anorganskega iz- PBOSVETA člen izvenzemeljske flore in favne. Saj naša zemlja vendar ne more imeti izključnega patenta na življenje. Ce ao tudi druga svetovna telesa sestavljena po njenem' receptu in nudijo približno iste življenjske pogoje, tedaj je jasno, da jih življenje tudi izkorišča. Bai Lapmanovo oj* kritje nam dokazuje, da ao tudi druge zvezde torišča življenja. —dp. Človeške poleže pri ihrsHh Kakor pri človeku je tudi pri živali duševno stanje neposredno odvisno od telesnega. Bolna žival pobeša glavo in je žalostna. To se kaže v vsem njenem vedenju. Živali pa so lahko žalostne tudi iz čisto psiholoških nagibov, n. pr. še pravkar veseli psi pričnejo tuliti, če jih same ostaviš doma. Živalska žalost se lahko stopnjuje kakor pri ljudeh celo do smrti. Verodostojni ljudje poročajo o mačkah, psih in celo o pticah, ki ae jih je graja ali ločitev od kakšnega druga tako dojmila, da so se usmrtile. Znan je primer slona, ki se je zaletel v zid in si raztreščil lobanjo, ker so ga ločili od njegovega vodje. Živali v takšnih o-kolščinah gotovo ne zvrše namenoma samomora, temveč izgube v svoji žalosti vsak smisel za previdno ravnanje. Neštete so zgodbe o psih, ki so poginili na grobu svojega gospodarja. Nič manj številne niso zgodbe o živalih, ki so poginile zaradi ločitve od živali, a katero so živele v tovarištvu. Zanimiva je v tem oziru zgodba o mački, ki se je bila spri-jateljila z znamenitim dirkalnim konjem Godolphinom, dasi baš mačke niso posebno družne živali. Ko je konj umrl, je sedla na njegovo truplo in se je odstranila šele, ko so ga zagrebli. Malo pozneje so jo našli mrtvo v ne kem skednju. Nečimernost ni samo človeška, temveč tudi živalaka » slabost. Treba si je pogledati samo pekinškega psa, kako leži na svoji svileni blazini, ali angorko, ki se izteza po preprogi. Neki šim panz, ki je večkrat sodeloval i filmu, se je čutil tako vzvišenega nad tovariši svoje vrste, ki jih ni bils doletela ta čast, da ae sploh ni hotel več družiti z njimi. Opice so sila zaljubljene v llšp. Živali, ki se udomačijo s Človekom, se v isti meri odtujijo svoji vrsti in ji postanejo na-ravnoat sovražne. Najhujši sovražnik volka in šakala je njiju potomec pes. Divje slone lovijo najlažje s pomočjo udomačenih slonov. Ti postanejo naravnost prevejani v metodah, s katerimi izdajajo Človeku svoje divje tovariše. Mnoge živali doumejo namen človeškega orodja in se ga nauče uporabljati. Vsak je pač že vide pse, mačke, konje in druge domače živali, ki ai znajo same od pirati vrata, dvigati zapahe, pokrove itd. Pes s svojimi tacam' in slon s svojim rilcem odpirata tudi komplicirane zatvore, opica B I ... I . opravi z vsakim vijakom. ^TStfi' b' b.n° T V« vUje iiv.ll- ln tudi ptice v«m moto«* odkriti v no ranJo- v d j j(h ,c ,„ j|h h « ^ nlkOV1 mLkr,-kopi* vedo uvel «viti. 2e v .t.rih da- LSL '1* , '."H»* »o ljudje vedeli, d. imajo v vode in toplote opraviti pot «ko- jaUh livefe pticc ve{krat pra_ J IZ^lr b' """H v. zborovanja, n. katerih "raz- i meteorjem vred na temljo. Na aviJajo.. , velik|m vriiiem o površini meteorja bi jih ,oved.| ¿M kakint|ta ilana „voje PONDEUF.K —Federated P letal». Poročnik H. V. Wiley, eden od treh mož, ki so ostali j le ostala posadka Akrona utonila v morju. Prava žrtev je, če ne ve za njo nihče razen tistega, ki se žrtvuje. e Ljudje hočejo pokazati, da so boljši od drugih najčešče s tem, da prezirajo druge, zakaj bi pa naj bili drugi slabši, ne vedo. . e Ne more se reči, da je moralen tisti, ki živi v tako ugodnih prilikah, da mu ni treba biti nepošten; prava morala pa je odraz ojeklenelega značaja, se razvija iz človekovih sil, ki so u smerjene kljub vsemu vedno v prid splošnosti. e Najlepše govorip krivični, ko dokazujejo trpečim, da je njihi-hova dolžnost trpeti krivice. Nedvomno najlepše, ker jim trpeči še vedno verjamejo. V JUGOSLAV rrako Hatr* Na Hitrem Ekopreanen h PARIS 18. APRILA—19. Nia 10. JUNUA CHAMPLA1 22. APRILA—13. NA ILE DE Fl 29. APRILA—27. ZsSsss oese * vse kraji«, Z« poJaMtla In pot»« IM« pooblalton« iffftt, «freaeh 506 N. MICHIGAN AVE, I 123 S. Third St.. Minneapol^ Najzanesljivejše "Prosveti". AU jih dsn? UMO&TE SI DNEVNtt UST PROSVETI Pe aUepa t. redne kesveseije ee eedej lahke sereH no H* PM prišteje edes. dva ali tri «fese la ase drsilse Is b sm naročnini. Uat Preeveta ataše aa vee «neke, aa člane aH e ene letne naročnino. Ker pa «lasi še plačajo pri aoeemeeto ti JI s ee JI« te prišteje k naročnini. Ml prištejemo enot«, šve oh Si ene drnilne k eni naročnini. Torej eedaj nI vtroke, reB. šo SI drag aa člane S. N. P. J. Uat Preeveta je veša lastnine k ekoro v vaald drušini nekdo. U M rad lllal ltat veak daa. Ton)« prilike, da ae tsdi TI naročite na dnevnik Proevete. Ceno Boto Zs Zdral. drla to Is Kanado |SJS Ca Cleero la Chkogo % 1 tednik in..............4JS 1 tednik la.......... S tednika In............ S.tt t tednike la......... • tednike Is............L4S S tednike ta.......... Izpolnite spodnji knpon, priloftHo potrebne veote dene* š Order v piame is el naročite Proevete, Kot, U je vele laetatao. Pojaenile:—Voelej kakor hitro kateri «oh članov pronoho bW «s ali če ee preeell proč od druftlne ln bo sahteval eam ovoj lis» SS moral tleti član la dotično d rutine, ki je tako okupno narotmo M Prosveto, to takoj naananiU opravnlštm Hote, ln obenem dopSM veoto lista Proevete. Ako toga ae etore, tedaj mora opremi* datum aa to veoto naročniku. PROSVBTA. SN P J, tSI7 So. Uwndale Are. Chlcofo, Pri loi eno poAljam naročnino sa Hat Prœvet Ime -- CL Naetov---------------- zuje kakor »pckralna analiza, daj vora Odločilnejie so bile najd- ■itlbe reutllnškegs učenjaka dr. Hahns. Ts je namreč menil. da| je našel v meteornih kamnih mi-k mu k opeke rastline, drobne go-l biče. korale, alge, M JIm je na| del zveneče latinaka Imena To^ Ida 1 «aeaux je poHH éokaral. de ao domnevna Hahnova bitjs | Uresniči netnstni kiMÉril. 8 tem je bila zadeva na vides opravlj| na. Vendar se bili učenjaki, ki je vae vrani jstvo sestavljeno istih enovl. Po nekih domnevah pade na zrmljo veak dsn okrog deaet milijonov meteorltov. Večina jib je eeveda n«*natna ln tehta nek& llko gramov. Med milijoni pa »o tudi taktni, ki tehtnjcs mnogo kilogramov ali celo več atolov, in U pa Um šine na zrmljo kakšsn gigant, kakršen je bil »loviti me- ne mogli , ugotoviti, ker bi morala zgoreti ob izredni vročini med padcem akozi semeljnko atmosfero. In res je odkril letos profesor Lipman s Berkeleyeve univerze Kaliforniji, ftive bakterije v notranjoati meteoritov. Prof. Lipman je odlična avtoriteta v področju rastlinske fiziologije in njegovo odkritje ne dopušča nobenih dvomov. V vseh utrinkih, ki Jih je raziskal, je našel organski dušik, ki je rabil bakterijam za hrano. Možno je aioer. da bi bile bakterije na meteoritih zemeljskega izvora, toda v tem primeru so tičale vse izklju- vrste in jih tudi sodijo ter obsodijo. Po dolgem razpravljanju planejo nenadoma na grešnika ga umore ln odletijo potem svojo pot AFOKIZMI Le vsi nekaj pomenimo, poaa možni k je brezpomemben v primati a stvarstvom in življe-njem. ln le če vsi sodelujemo pri delu za boljšo bodočnost, ai lahko pravično uredimo življenjske odnose; poaameznik ae ugonobi v svojem indivdualizmu: Indi-vidualizem posameznikov ima čno v njihovi notranjoati. kar js okvir le v skupnosti, brez nje najboljši dokaz, da jim domovi« pe more in mora le propadati na nI bila na zemlji. In v k ste- do ponižujočega i verstva, rlh meteoritih je odkril prof. Lipman te bakterije? Samo v kamenltlh utrinkih! Torej v ti-1 stik «»dposlancih vesoljetvs, Id Jih moramo «matrati za drofcee in površine rasbltih svetovnih telea! To je drug važen indic ss izvor teh bitij, ki jim peč ndbe-| na pamet ne more odrekati m noetl, da so bils nekoč se«tavni Cim bolj si razsoden, tem manj sovražiš, a, če al razsoden, ne moreš tudi mnogo ljudi ljubiti, nego le mnogo odpuščati, e Pravi vir voegs zla je pesps-met. Ce je kdo dober, tega ne kriči. Uetavlte tednik In ga pripišite k moji naročnini od .ČL draštve ČL TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajo« Tialca vabila ss veselice In shode, viaitnies, knjige, koledsrje, letake Itd. v slovenskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem jeziku n VODSTVO TISKÄNE APELIRA NA a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vedet™ tiek*^ Cone mnerno, unijeko dak Pišite po iafonsseije ne aeeler jS.N.P.J. P---- 26S7-59 So. I—dale A***