Bankovec. 
Ko bi star bankovec, papirnat goldinar, mogel in znal govoriti, pripo-Tedoval bi tako-let Jaz sem zel<> zi>16 spoštovan in ljubljen inožak v deželi. Rodil sem se tako-le: Prišel je v vas tuj mož z jerbasom na roci in z žak-ljem na hrbtu, ter je z&trobil v razbit -rog, da se je po vsej vasi razlegalo. Žeuicam je bil prijeteu ta glas; poznale so moža po rogu kaior pastir krato po zvoncu. ,,Cuujar je pvišel!" tako leti novica od hiše do Mše. To je ve-seljfi! Mož pa jim je tudi prinesel lepih re«f, nitij, šivanek, iglie, pisanib. trakov, glavnikov in vsakoršne drobiiiae, kakor jo ženske rade imajo, samo novino za eapasto starino. Prišla je tudi stara koščena ženica ogledovat cn-njarjevo robo in ktipovat šivanek. Izbere si dve debeli Sivanki z velicimi B§esi; za nje AX kupček belih crraj, ostanek rjuhe, katero je bila podedoT&la Se po rsjncej teti. Cnnjar dene eunje v vrečo, iz vreiie pridejo v fabrike, kjer jih podrobe in v papir prenared^, v ]ep, tenak papir. Glejte, iu iz tega papirja so naredili brfldati možjtS na Dnuaji celo truuio takih možakov, kakoi^en sem jaz. Ko bi tista atara mamka vedela, kaki gospodje da se porodč iz njenih oiioj, gotovo bi se zeM f.udila. Moji roditolji poslali so me ua potovanje, kerto jo za vuliko gosp6do. Že kacib sedein let rojim po svotu; bil sem pri boga-tioih ia siromakili, pvi pametiiih ia ncumnežih, pri poStenjakib ia sleparjih. Pri nekaterih sem se dalj«, pri drugih maaje mudil, zato nekatere tndi bolje, nekatere slabeje poznam. Koder Bem bodil, povsod so nie lepo sprejemali in spoštovali. Jaz na svetu veliko proračrem; saj že pregovor pravi: rDeuar STeti Tladar!" Pride ti v dmžbo mogoften bogatinec. Klobuki in kapice let^ raz glave pred njim, ko da bi jih veter odnasal. Koinu daje klobuk to-liko čast ? Mari napihDJencu ? Njegovej modrosti ? poStenosti ? Kaj še! Ljudje se ne uklanjajo njemu, nklanjajo se polnemu žepn, uklanjajo se meni, denarju. Jaz sern mogofen gospod in nikogar ne potrebujem , sam sem si zadosti. Zato se malokrat najde, da bi bila skupaj denar in pamet. nSreča in pamet no bodita vStric," ufil naš aa,rodni prigovor. Sreča spred frli, pamet pa za njo počasi hodi, iu kadar pride za njo, davuo že je sreča za deveto gor<5 in deveto vodii. In kaj je sreča ? Navadni ljudje pravijo, da sem jaz, denar. Mene nikdo ne premaga, jaz pa vse. Cel6 pravica se mnogokrat uklanja mojemu glasu: kamor jaz stopim, tja 98 nagne vaga, temu se prisodi zmaga, VSasi je na zetnlji veljala poštenost, nekdaj je bila nad vse epoSto-vana hrabrost, tudi je vladala vera; — sedanji vek je pa zlati vok in papir-nati vek, to je, denar je vladar.
m                -    '
Jaz sem pri vsacem opraviln, povsod prvi in najpoglavitnejši možak. Z mano si dobiš, karkoli poždiš. Ljudjč kaj čudno iu različno z menoj delajo. Ako me dobi v roko pTiproata ženska, gotovo me zaniflni za pisan robec, za obleko ali za drngo lepotičje. Pijanci rne nosijo v gostilnico, lakomniki v skrinjo. Bil vara je človek, ki je vedno mčl palec ob kazalec, ter ustna stiskal, kakor da bi hotel kaj odgriznjti. Prišel sem k temu. Božji strah ! koliko drnžbe! Toliko nas ui bilo še nikoli vkup. ,,Oj tukaj te ne bodo veliko ce-nili, prevei! vas je, in kar je redko, to je drago; hitro ie odpodi! od hiše!" Pa kako aem se motil! Leto in dan sem bil tti zaprt, in nisem mogel dalje po svetn, za kar sem rojen. Nas jeden, Ce po svetn ne hodi, nič ne velja, in sedaj tii čepeti! Vsak dan smo dobivali novih tovarišev. Gospodar nas je bil ze!6 yesel, toda skrbno zapiral in varoval. Navelifial sem se te dolgo-&sne ječe. Necega dne sklenem utcfi. Popvosim vetra, ki je pihal ravno, ko nas je gospodar pri oknu prešteval, da naj me reši iz teh stiskalčfivili rok in naj me izroči drugemu vlastoiku, pri katerem ne bode treba tako dolgo čepeti. Veter me uslii>i, napne usta, popihne in frrrr! čez strehe in polja naprej 1 Moj lakomi gospodar je z debelirai očrof in z razpetima rokaoia strmel za nienoj; a jaz sem bil vesel, da sem bil zopet pod milim nebom. Veter me pustf, in padem na cesto. Po cesti pride popotnik rokodolčič. Za-gleda nekaj na tleh, ustavi se, s palico me obme, zaaka in se zasaka, ko mene zagleda. Videlo se mu je. da je bil lačen in žejen. Hitreje gre dalje, in ko pride do hiše, ki ima nad vratmi smrekovc vejo, hajd notri, in tfi se poživlja, krepfia in po^iva, dokler mu gostibaičar na mojo dobroto in veljavo kaj zaupa. Krfimar me izroči delavcu, ki mu je s trdimi žulji polje obde-laval, toda v nedeljo me je ta ubogi delavec že zaigral. Od rok do rok pridem v kmetovo listnico. Kmet nima veliko denarja, pa je dobra duša in me kmalu nese in odda dalje. Tako sem potoval še dalje in dalje; vsak me jc rabil po svojej pameti. a Se več po svojej nespamnti. Prehodil sem mnogo sveta, videl obilo Ijudi, raed njimi ranogo pošteujakov, a še mnogo yeč lehko-mišljakov in slabih gospodarjev.