Leto XYH1. m ..........jh V Celjn, dne 1&. julija 1908. ————MMH Štev. 79. i Uredništvo jena Schillerjevicesti št 3.—Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in nmogokratno mseriranje znaten popust. Naše narodnostne razmere — in naša narodna šola. (Govoril Ivan Prekoršek na shodu slovanskega naprednega dijaštva v Pragi.) (Konec.) Utrakvistična ljudska šola je neka posebnost, namenjena zlasti Slovencem. Leta 1880. je bilo okrog 1200 utrakvi stičnih šol v Avstriji, od teh jih pripada 18% na Slovence, torej nad 20 0. Sčasoma se je pa spoznalo, da taka Šola vpliva slabo, in vsak narod je smatral za predpogoj svojega razvoja, da si je preskrbel šolstvo v svojem narodnem jeziku in narodnem duhu, padlo je število utrakvističnih šol na 400, le pri nas je ostalo pri starem in tako je prisojenih sedaj nad 50% dvojezičnih šol samo Slovencem, to je več kot polovica vseh v Avstriji. Koliko energije se brezplodno potrati, na to nihče ne misli, ker smo vsi vzgojeni in vzrasli v takih šolah. Vzgojen s tujo kulturo, na tujem zavodu, kjer vedno čuti, da je nekak manj vreden človek, mu manjka povsod nekaj, manjka izraza, manjka poguma za delo. Tu leže vsi početki in vzroki naše površnosti, ki nas tira v propast! Narodu prihaja korist le iz onih šol, ki jih vodimo v duhu našega naroda, v dnhu njegove zgodovine in narodove kulturne samoraslosti. Hočemo, da se vzgaja naša mladina v duhu narodnem, v duhu prosvete in duhn napredka. Pomagano pa bo šoli in narodovi vzgoji v šoli malo, ako manjka šoli dela na znotraj, ki pripravlja in vstvarja modernega človeka, naj še bo pritisk vlade in cerkve tako silen. TSaravna je torej zahteva naša po značajnib, globoko naobraženih, pedagoško svobodnih učiteljih, ki bodo nmevali pozitivno šolsko-vzgojno delo, ki bodd umeli učiti mladino samostojno misliti, da se bo obogatilo čuvstvovanje in mišljenje mlade dnše z zakladi narodove kulture, da ne bo več one praznote, ki jo danes polni neznačajnost, klerikalizem in renegatstvo, ki vodi k dnševni degeneraciji in počasni ger-manizaciji. Za pravilno in pravično presoje-vanje takoimenovanega »posestnega stanja" nemškega na slovenskem teritoriju, podam v tabeli natančno sliko nemških jezikovnih otokov v kompaktni slovenski masi. Po uradnem ljudskem štetju iz leta 1900 je štelo Nemštvo na slovenskem teritorija: J. Š t a j e r sk o: Slovencev 409.531 Jemcev 52.716 in sicer 27.154 Nemcev; ^mestih Maribor, Ptuj in Celje in "S&562 Nemcev v raznih sodnih okrajih v slovenskem delu Štajerske; slovenska manjšina v imenovanih treh nemških mestih znaša 6052 Slovencev. 2. Kranjsko: Slovencev 479.973 — Nemcev 28.177, izmed teh v Ljubljani 5423 Nemcev med 29.733 Slovencev. 3. Koroško: Slovencev 90.495 (25'0%) — Nemcev 276.829 (74'8%) v celi deželi.j 4. Primorsko: Slovenci 212.978, Hrvati 143.602 skupaj 356.580, Italijani 384.159, Nemci 19.454. Izmed teh je naštetih v Gorici: Slovencev 4754, Italijanov 16.112, Nemcev 2760, Trst/Slovencev 24.679, Italijanov >16.825, Nemcev 8880. Bilo je pa v Trstu oddanih pri zadnjih državnozborskih volitvah 8415 slovenskih in 8371 laško - liberalnih glasov, neštevši slovenskih socijalnih demokratov, ki so glasovali za laško soc. dem. stranko. Celotno Nemštvo na slovenskem ozemlju šteje torej: 28.177 ' 52.716 19.454 100.347 Nemcev, odštevši Koroško, kjer se more govoriti o dovolj jednotni slovenski celini, kar so pokazale tudi zadnje volitve. To je torej nnmerična nemška moč, umetno vzdrževana od nemškega urad-ništva in razškropljena na toliko kosov in neznatnih delcev, da bi v naravnem razvoju morala že zdavno izginiti, da ne narašča in se ne krepi od slovenskih priseljencev, od nemškega šolstva, nemškega uradništva in onih naših inteligentnih ljudij, katere korupcija vladnega sistema spravlja v nemški • ■ tabor. Preidimo dalje in konštatirajmo, kaj ima teh 100.000 „Nemcev" (polovica renegatov, povečini takih, da še nemški ne znajo) in 1,192.780 Slovencev, ki prebivajo skupno na slovenskem teritoriju, Slovenci jednotno-kompaktno, „Nemci" razkropljeni in razdeljeni ponekod v brezpomembne manjšine, po drugod v umetno in krivično vzdrževane v nekaterih mestih in trgih. Teh naštetih 100.347 Nemcev ima 7 realk, 9 gimnazij, 6 učiteljišč, okoli 14 meščanskih šol. 1,192.780 Slovencev pa ima na svojem teritoriju 4 utrakvistične višje gimnazije (Kranjsko) in dve nižji utrakv. paralelki, (Maribor, Celje) eno privatno realko v Idriji, ki jo šele letos prevzame v oskrbo država, eno utrakv. moško učiteljišče (Ljubljana) in slov. učiteljiške paralelke ženske (v Gorici) in slov. višjo dekliško šolo v Ljubljani (mestna), ki se razširi v ženski licej. Na Štajerskem, Koroškem in Primorskem ni nobene slovenske meščanske šole. Slovenskih ljudskih šol je na Koroškem (90.495 Slovencev) 5f utrakvističnih — t j. za Koroško germanizatorično poneumnjevalnih 88. Nemških in ponemčevalnih ljudskih šol je na slovenskem celotnem ozemljn okoli 200, če onih niti ne štejemo, ki so (kakor na Štajerskem) oficijelno slovenske ali utrakvistične z nemško-nacijonalnim nčiteljstvom, ki se rekrn-tira iz brezznačajnih „štreberskih" slovenskih renegatov, ki se jim s tem korakom odpre pot karijere. Naša zahteva je popolno slovenske narodne šole, kot pogoj temeljitejše narodove naobrazbe ter kulturnega in gospodarskega razvoja. Že danes imamo Slovenci kljub temu, da je srednja šola pri nas docela tuja — nemška — in torej težko dostopna slovenskemu dijaku 2726 slovenskih gimnazijcev in 705 slovenskih realcev. Začetkom šolskega leta 1907/8 je bilo slovenskih gimnazijcev: Kranjsko: 1493 (utrakv. gimnazije!) Štajersko: 643 (samo nižji dve!) Primorsko: 460 (nemško vse!) Koroško: 100 (vse nemško!) Drugod: 30. Gimnazijcev imamo Slovenci še razmerno veliko, a vkljub temu še mnogo premalo. Če pa upoštevamo, da imamo tako neznatno število realcev (705!) potem vidimo, da število 2726 koncem leta 1907 zaostaja daleč pod normalo pri drugih narodih v Avstriji. LI STE K. Župnik iz Kikinjana. (Francoski spisal A. D a u d e t, prevedel M. R,). Dalje in konec. / — Kikinjan, praviš? . . . In angelj odpre knjigo ter lista po nji oslinjajoč si prste, da listi lažje drčijo izpod njih . . . • — Kikinjan poreče končno in globoko vzdihne . . . Gos?od Martin, nimamo nikogar iz Kikinjana v vicah. — Jezus, Marija, Jožef! Nikogar iz Kikinjana v vicaM 0 moj Bog! Kje pa so potem? — Eh! switi mož! V raju gotovo! Kje pa hofcte za besa, da naj so! Toda jaz prihajam ravno iz — Iz nebes?! No in . . .? — No, tam jih ni . . . Ah, dobra mati angeljev! . . . — Ako niso niti v nebesih niti v vicah, potem ni pomoči, potem so . . . — Sveti križ božji! Jezus, sin Davidov! Aj, aj, aj, je li mogoče? . . . Se je li Sv. Peter zlagal? . . . Toda jaz nisem slišal petelinovega petja! . . . Ah! jaz ubožec! Kako bom prišel v raj, ako nišo moji Kikinjanci tamkaj! ■j- Poslušaj, moj ubogi gospod Martin, ker hočeš, naj velja kar hoče, zvedeti popolno resnico in videti na lastne oči, kako je, drži se tega le pota; pojdi po njem bežeč, ako veš bežati ... Na levo boš našel velika vrata! Tam boš vse zvedel! Bog ti po-mozi! In angelj je zaprl vrata * Bil je to dolg pot, posut z žarečim ogljem. Omahoval sem, kakor bi bil pijan; pri vsakem koraku sem se spod-taknil. Bil sem popolnoma v vodi, s vsakega lasa mi je tekel pot in sopel sem od žeje . . . Toda pri moji veri, ker sem imel sandale, ki mi jih je dal sv. Peter, si nisem ožgal nog. Ko sem storil dovolj napačnih korakov, sem zagledal na svoji levici duri ... Ne duri, velikanska vrata, ki so mi zijala nasproti, kakor vrata velike peči. O moji otroci, kak prizor! Tukaj me niso vprašali za ime, tu ni bilo registra. Tu so vstopali ljudje v celih trumah, kakor vstopate v nedeljo vi bratje v krčmo. Pot mi je tekel v obilih sragah in vendar sem bil otrpel, mraz me je pretresal. Lasje so mi vstajali. Dišalo je po osmojenem, po pečenem mesu, dišalo je nekako tako, kakor kadar v našem Kikinjanu kovač Elej žge kopito staremu oslu, katerega hoče podkovati. Nisem več mogel dihati v tem smrdečem in razbeljenem zraku. — No ali greš notri ali ne? — mi pravi rogati hudič in me dreza s svojimi vilami. — Jaz? Jaz fle grem! Jaz sem prijatelj božji. — Ti si prijatelj božji? Eh! gar-jevi pes ti! Kaj iščeš tukaj? — Jaz ... Ah ne vprašuj, ne morem se več držati po koncu . . . Prihajam . . . prihajam od daleč . . . ponižno vas prosim ... če ... če imate mogoče čisto slučajno . . . koga iz Kikinjana tukaj . . . — Ah! Grom in strela! Kako se delaš neumnega, kakor da bi ne vedel, da je ves Kikinjan tukaj. Pridi črni krokar in poglej, kako jih obdelujemo tu, tvoje lepe Kikinjance. * In videl sem skozi strašni vrtinec plamena: — Dolgega Kok-Galina — vsi ste ga poznali, bratje, — Kok-Galina, ki se je tolikokrat opil ter tolikokrat otresal bolhe svoji ubogi Klari. — Videl sem Katarinko . . . tisto majhno gosko . . s privihnjenim nosom ... ki je spala čisto sama na skednju . . . Saj se spominjate ničvredneži . . . Toda dalje, dovolj sem že povedal. Videl sem Paskala, „Smoloprst-neža", ki je delal olje iz oliv gospoda Julija. ^ Videl sem Babeto, ki je pri pobiranju klasja kradla iz snopov, da je lahko prej povezala svoj snop. Videl sem mojstra Grapasija, ki si je tako po ceni mazal kolesa svojega vozička. — In Dufino, ki je tako drago prodajala vodo iz svojega studenca Vzrokov za to moramo iskati v prvi vrsti le v trijem šolstva, ki naravnost ubijajoče ovira prouspeh dijakov in rodi direktno toliko mladih izgubljenih eksistenci Začeto se je tudi pl-i nas i novejšem Času prfd vplivofit Splošne pre-napolnitve v Službah alftdem. izobražencev misiiti, da imamo preveč inteligentnega naraščaja, preveč dijaštva — to pa je docela napačno in bore razvoja in napredku narodiiethu le škodovati. Da se omogočijo in dajo naroda najprimitivnejši pogoji za razvoj in napredek; zahtevamo: (Te zahteve smo že priobčili. Op. uredništva.) Politični pregled. Domače dežele. Državna zbornica se je lotila sedaj vladnega programa; gre se ta za nekaj že naštetih zakonov, kateri morajo biti sprejeti, da se potolažijo volilci. Zato ni skoraj nobene debate. Včeraj je zbornica sprejela zakon glede rezervistov (odpad orožne vaje v 11. in 12. leta in odškodnina drnžinam ubogih irezervistov za čas orožnih vaj); zakon glede zvišanja rekrutnega kontingenta za deželno brambo je zbornica sprejela 2e * soboto. Tadi melijoracijski zakon bo sprejet brez velikega razburjenja zbornice. Zakonski predlogi glede znižanja davka na poslopja in glede kontingenta za špirit ste se odkazali takoj davčnemu oz. proračunskemu odseka. (Zakon glede zvišanja davka na žganje je zginil, kakor znano, z dnevnega reda.) * Oči vsega slovanskega sveta — izvzemši slovenske klerikalce — so obrnjene te dni na matičko Prago, kjer se vrši pripravljalni sestanek za vseslovanski shod. Udeležence je slavnostno okrašena Praga slovesno sprejela. Udeležilo pa se je sestanka; 4 Slovenci (I. Hribar, Gaberšček, dr. B. Vošnjak in dr. Rybaf), 4 Hrvati, 7 Srbov (iz Banovine, kraljevine in Dalmacije) 19 Poljakov iz Saškega in Galicije in 20 BasOv. So to same odlične osebe, državni poslanci, profesorji, veleposestniki, časnikarji, pisatelji, inženirji, tovarnarji. Dnevni red posvetovanj je določen sledeč: 1. Vseslo-vanska razstava v Moški (l. 1911?); 2. Pospeševanje dijaške turistike in kmetijskih potovanj po vseh slovanskih zemljah. 3. Razširjenje sokolske organizacije po vseh slov. zemljah. 4. Vse-slovanska banka. 5. Zveza prosvetnih S ~ In Tartijara, ki je, ako me je srečal popotnico nesočega, šel mirno naprej s kapo na glavi in pipo v ustih, ošaben, kakor Artaban in kakor da bi srečal psa. — In Kulana s Zeto in Jakoba in Petra in Tonija . . . * Ganjeni in bledi od strahu so po-> slušalci vzdihovali; ta je videl v odprtem peklu svojega očeta, ta mater oni babico ali sestro ... — Dobro čutite, dragi bratje, nadaljnje gospod Martin, da tako ne sme dalje biti. Vaše duše so mi poverjene in jaz hočem, jaz vas hočem rešiti iz prepada, v kterega se bote zdaj in zdaj strmoglavili. Jutri se podam na delo, n^ pozneje, kar jutri. Dela ne bo manjkalo. Glejte kako mislim storiti. Da bode vse dobro šlo, je treba vse delati po redu. Šli bomo po vrsti, kakor v Žonkijeri pri plesu. Jutri, v pondeljek bom spovedoval starce in starke. Malenkost! V torek otroke; hitro bom gotov! V sredo fante in dekleta, to utegne dolgo trajati. draštev, organizacija knjižnega trga. 6. Ustanovitev stalnega odbora slovanskih delegatov in organizacija slovanskega časopisja. — Velevažna vprašanja so to, ki vzbujajo pozornost in — nemal strah zlasti med Nemci. Našim klerikalcem se ni ždelo vredno iti v Prago. f**Č zato, ker se tam ne bi mogel „bliščati" veleam dr. Kreka ali p* ker ne bi bila — Rim in Ldčger zadovoljna ? •t Naši štajerski klerikalni kolovodje ne moirejo pustiti Obrekovanja niti tam, kjer še gre za tako važne narodne zadete kakor je volilda reforma za deželni žfe8r štajerski. Zadnji „Slov. Gosp." trdi, da je „Narodna stranka" pustila pasti slov. zahteve glede veleposestva in obrtnih zbornic in se popolnoma postavila na stališče nemških nacijonalcev. To je čisto navadna laž in zavijanje, ki ne bo pridobila klerikalcem nobenih simpatij niti tam, kjer na nje računajo. Resolucija sklenjena 28. junija v Celju odločno pravi, da vstrajamo pri svojem stališču, izraženem v resolucijah, sprejetih dne 23. febr. na javnih shodih narod, stranke. Ako pa „profesor" Gabrijel Majcen in dr. Korošec ne razumeta, kaj je »minimum" naših zahtev, pa jima ne moremo pomagati. Tako vojskovanje, ki kaže več otročje hudobnosti kakor pa politične resnosti in približne poštenosti je smešno in žalostno. Da smo pri minimu opustili svojo zahtevo glede veleposestva, je pač vsakomur jasno, zakaj. Saj je še „Slov. Gosp." 27. febr. trdil, da moramo računati z veleposestniško kurijo, takrat pač zato, ker smo zahtevali mi spremenitev te kuri je. Glede „ popolnega" odobravanja stališča nemških nacijonalcev pa le sledeče: gotovo je, da vlada ne dovoli upeljave splošne in volilne pravice v sedajnem času. Dejansko se bodo vršile obravnave glede volilne pravice na bazi sedajnega kurijalnega sistema in temu se moramo prilagoditi kot trezni ljndje. Ali hočemo z glavo skozi zid? Želimo le, da bi gg. poslanci vsaj tu kaj dosegli. Več zahtevati pa kakor je le približno možno doseči, to je speci-jaliteta gospode okrog „Kmečke zveze", ki se navadno štuli skrajno radikalno, a potegne na najmanjši migljaj vlade rep med noee in pusti še ono, kar je možno doseči. Gotovo je skoro, da se moramo spodnještajerski Slovenci pripraviti na hud boj pri volilni reformi. „Km. zv." ga pričenja s tem, da obre-kuje na perfiden način napredno stranko. DuhovniŠtvo si misli, nas bodo /U? 1 . .0: ililu . . . „• . V četrtek može. Bomo napravili kratko! V petek žene. Rekel bora, ne čenčajte veliko! V soboto mlinaija! Za njega ne bo en cel dan preveč . . . In ako smo do nedelje gotovi, bomo srečni. Glejte otroci, kadar je žito zrelo, ga je treba požeti, kadar je vino pretočeno, ga je treba piti. In glejte, tukaj je dovolj umazanega perila, treba ga je oprati in sicer dobro oprati. Želim vam milost božjo! Amen! * Kakor rekel, tako storil. Lug je tekel v potokih. Od te pomenljive nedelje naprej se razprostira duh kikinjanskih čednosti deset ur daleč na okrog. In dobri pastir gospod Martin je srečen in poln radosti preteklo noč sanjal, da je šel spremljan od svoje črede v svečani procesiji sredi gorečih sveč in v oblaku dišečega kadila, sredi zbora otrok, ki so peli Te Deum, po razsvetljeni poti v mesto božje. itak zastopali v deželnem zboru črni nemški bratci in — Terglavi — kaj nam vse drugo mar! No — daniti se začenja tudi pri nas. Udobne politične vesti. Knez-gospodar črnogorski Nikola nima sreče s svojo pblicijsko bombno komedijo, katera Še je s toli krtavim rezultatom doigrala v Cetinjn. Zvedelo se je vendar v svet, kaj je namftraval z njo in sgdaj ga obsoja veliko evropsko časopisje. Nedavno od tega je priobčil pariški list „jNgaro" o celi ,veleizdaji' članek, ki ne bo pr*v nič prijeten kneztt-gospodatja. Priče imenuje „Fi-gftro" podkiipljMS časnisfce iti palici jske agente (in najbrž se list ne moti) ter še povrh obsoja dejstvo, da je sodniji predsedoval oni nazadnjak, kateri je v skupštini tirjal glave „veleizdajalcev"! » Vlada ni potrdila novega volilnega zakona za dalmatinski deželni zbor, ki je določal splošno in enako volilno pravico. Za finski deželni zbor so volitve dovršene. Zmagale so opozicijonalne stranke (to je one, ki so proti sedanji ruski vladi v deželi); največ mandatov so dobili socijalisti (72) in starofinci (52). Nemški minister-rojak Henrik Prade je odložil svoj portfelj. Storil je to zaradi napadov, katere je izrekel proti njemn ( v nedeljo dr. Schubert v Libercab. Očital mu je zlasti, da je nedelaven, da premalo izrablja svoj osebni vpliv in da ga ob času sile ni nikoli na Dunaju. Misli se pa, da cesar ni sprejel odložitve in da bo Prade konečno odstopil še le v jeseni. Velimirovič vendar ne sestavi novega srbskega ministerstva. Lotil se je sedaj te nehvaležne naloge vladin pristaš dr. Milovanovič. Župan v Beaumontu na Francoskem je prepovedal javne cerkvene procesije. Zato ga je škof tamošnje škofije izobčil. Velik vihar imajo sedaj v portugalskem državnem zboru. Dognalo se je, da je prejšnji premier-minister Franko izplačal kraljici iz državnih blagajn 80 miljonov kron. Vsled tega vlada silno razburjenje. Nemški minister-rojak Prade je bdložil tndi svoj mandat, ker ga v Li-bercih nikdo ni zagovarjal. 88. socijalni demokrat je prišel v državni zbor. Je to naslednik nemškega fcg&tca K&iserja Miiller v volilnem okraja Frfeiw&ldau - Weidenau (avstr. Šlezija) Zmagal je s 4502 glasoma proti 4238 nasprotnim glasom. Dr. Schnbert, govornik na liber-škem shodu očita sedaj ministru Pra-deju, da je vedno brezplačno delal za njega referate, članke itd. in da Prade sam ni storil skoraj ničesar. Kje so sedaj slavospevi nemških listov Prade ju? Zaključek kegljanja na dobitke vprid Ciril-Metodovi družbi v Skalni kleti se vrši v nedeljo 19. julija popoldne. Vabiriio k mnogoštevilni udeležbi! Naj vrže vsak naroden Celjan in Celjarika nekaj krogelj vprid družbi! — Pogrešamo jih še mnogo v imeniku kegljavcev! Štajerske novice. — Odvetniški izpit je napravil v pondeljek, dne 13. julija v Gradcu gosp. dr. Vekoslav Kukovec iz Celja. Iskreno častitamo! — Interpelacija g. državnega poslanca Frana Robleka. G. državni poslanec Franjo Roblek je interpeliral dne 9. julija v državni zbornici glede izzivalnega obnašanja slovenjgra-škega uradništva o priliki tur-narske slavnosti v Slovenjgradcu. (To bo menda precej ohladilo gg. dr. Poi-gerju, Hohnu, Straczowskemu in Laaka vroče kri.) — Nadalje je g. poslanec ifiterpeliral glede samoneriiškega pečata na slovenjgraški davkariji. — Kmetje sami prodajajo meso. Ker so vsled pomanjkanja krme mnogi posestniki prisiljeni prodAjati živino in to po slepih ceiiah, so sklenili nekateri kmetje v celjski okolici sami prodajati meso. Zadiijo soboto so ga prodajali pri Fazarincu na Ostrožnem. Prodali so zelo bitro dve kravi in jednega vola, kilogram po 80 vinarjev. Niso pa prodajali manjših množin ko po 5 kilogramov. To soboto mislijo isto storiti v Zg. Hudinji. To bode imelo morda dobre posledice za celjsko prebivalstvo. — V Škof jI vasi pri Celju se je ustanovila požarna bramba z nemškim poveljnim jezikom, — Žalčani in Gototeljčani t avdijenci pri Becku. Minulo nedeljo je sprejel ministerski predsednik baron Beck na gradu v Plevni pri Gotovljah 21 posestnikov iz Žalca in Gotovelj, kateri so prosili na inicijativo poslanca Robleka za avdijenco, da razložijo ministrskemu predsedniku v kaki bedi je Savinska dolina vsled silne suše. fiečk je Žalčane in Ootoveljčane prijazno sprejel, pazljivo poslušal njih tožite in obljubil, da bo storil, kar je v njegovi moči, za Savinsko dolino. — Ljudska slavnost na Vranskem. Naše poročilo v pondeljkovi številki lista spopolnjujemo v toliko, da je podarila šopek gospodu župnika Berceta 11 letna gdč. Megličeva, katera že pridno nabira za družbo in da so nastopili s pevskimi točkami tudi Za-gorjani. Pomotoma se tudi ni omenilo, da se je slavnosti udeležilo 15 članov „Savinskega Sokola" v kroja z zastavo. Mozirje je bilo častno zastopano, udeleženk in udeležencev je bilo vseh do 40. — Iz Družmirja pri Šoštanju. V nedeljo, dne 19, julija se vrši ustanovni občni zbor prostovoljne požarne brambe ob 3. uri popoldne v senčnatem vrtu g. Gregorevčiča. K obilni udeležbi vabi vljudno pripravljalni odbor. — „Sudmark" v Savinski dolini. „Siidmark" se misli vreči na Savinsko dolino. Pred kratkim je izdal neki kmet, da mu je obljubilo draštvo visoke provizije, ako nakupi 1000—2000 oralov v vranskem okraja okrog in pa oastran Polzele. Celo gibanje namreč hočejo uprizoriti polzelanski Nemci in na ta način ustvariti s Polzele nekako nemško trdnjavo. — Iz Ponikve. Svoje dni smo zalagali Ponkovljani Šmarjane z nebeškim kruhom, v poznejši dobi pa so zalagali Šmarčani nas s pekovskim. To je bilo tako-le: Svoje dni v Šmarju sploh ni bilo župnije in so hodili duhovniki s Ponikve Šmarčanov odvezovat od njihovih grehov. Mi pa do novejšega časa nismo imeli peka; zato so nam Šmarjani vračali nebeški kruh s pekovskim. Tudi to se je spremenilo. Kako radi bi videli mi Ponkovljani, da se vrnejo nekdanji časi, seveda le deloma: z veseljem bi prepustili Šmarčanom svojega kaplana in kot nameček še župnika (saj v Šmarju itak ni dekana), pa ne marajo ne enega ne drugega. No, bodo že za dekana izbirek dobili! Vemo, da bi nam Šmarčani dandanes radi pošiljali svojo peko, T>a se zahvaljujemo za njo; smo naše do ?rha siti. Za župnika in kaplana ne zahtevamo prav nobenega vračila. Mi Ponkovljani ne rabimo tako gotovo šmarskih že*nelj kakor ne putk, ki nič ne kokodajca)* dasi je stara navada vseh putk, da po-kokodajskajo kakor hitro se znebe kokljinih perut in ostrih krempljev srboritih petelinov. — Zastrupila se je v Celju 261etna •delavka Antonija Tomažin iz Rake na Kranjskem. Dekle je dobilo otroka, vsled tega zgubilo delo v tovarni in prišlo v tako revščino, da se je s fosforjem zastrnpila. — Smrti je rešil g. Janez Morn z Brega pri Celju danes opoldne deklico Marijo Tratnik iz Zagrada. Nesla je obed za očeta in je hotela prebresti Savinjo pod gradom; zašla je v globoko vodo in bi gotovo utonila, da je ni rešil g. Janez Morn. G. Morn Zaslnži tembolj priznanje, ker je v več slučajih pokazal svoj pogum in rešil ljndi iz -Savinje. — TI. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu, dnd 14. t. m. Vedno še traja neugodno vroče vreme brez izdatnega dežja. Gol-dinga bode komaj 7* drusoletnega pridelka in še bode Vbbče začel obirati dne 27. t. m. Pozni hmelj je v najlepšem cvetu in bode še pOVoljno obrodil, ako bode kmalu zadostno deževalo. Rastlina je zdrava in brez vsakega Živalskega ali rastlinskega škodljivca. Društveno vodstvo. — Utonila je minulo sredo 3letna deklica viničarja Jurija Vtiča v Sto-prcah blizu Rogatca. Otrok je Čil brez pravega varstfa ter se je skionil v nezagrajeno jamo, da bi pil. Pri tem se je zvrnil v v>do in utonil. — Na Spodnji Poljskavi bode v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri cto-poldne čebelarski ponk. Istega dne ob 3. uri popoldne pa predava g. Jurančič v šoli na Črešnjevcu o čebeloreji. Čebelarji in prijatelji čebelarstva so vabljeni, da se v velikem številu udeležijo. — Od Sv. Bolfenka p. Središču. V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil občni zbor II. štajerske PTrsničarske zadruge" za župnijo Sv. Bolfenk. Pri tem se je dognalo, da imajo trsničarji skoraj pol milijona cepljenih trt, ki izborno rastejo. Cepile so se vse za nasade ugodne trtne vrste. Namesto odhajajočega poslovodje g. J. Kolariča se je izvolil g. Tone Kerenčič, ekonom v Jastrebcih, namesto jednega odišlega uda iz nadzorstva pa g. M. Haložan, posestnik v Vitanu. Ker je vodstvo zadruge v dobrih naprednih rokah in je zanimanje zanjo veliko, je upati, da bode dobro pro-spevala v korist kmetskega ljudstva. — Častnlfn občanom je biKv Pamečah pri Slovenjgradcu izvoljen g. župnik I. Rottner. — Ponesrečil se je v Trbovljah pri kopanju predora za rudniško železnico 18 letni Št. Kovač. Zrušila se je nanj skala. Odkopali so so ga mrtvega. To kopanje zahteva rtnogo človeških žrtev. Ali je premalo skrbljeno za telesno varnost delavcev? Nek drugi hrvaški delavec je težko ranjen. — Grad Vitanje je kupil Ljubljančan, hud nemškutar Oroszy. Škoda, da ai prišel v slovenske roke! — Pač pa je prišla pri Velikovcu na Koroškem v slovenske roke graščina Gornje Trušnje (Truxen) z obsežnimi gozdovi. k— Konkurz je napovedal klobučar KarlVurčec v Ormožu. Ako si ne od-pomore^zgubi Ormož svojega narodnega klobučarja. — Matura v Mariboru. Minuli teden se je vršil na mariborski veliki gimnaziji zrelostni izpit pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika P. Končnika. Izpit je prestalo z dobrim uspehom vseh 27 osmošolcev (trije od-likaši izmed štirih so Slovenci in sicer gg. St. Majcen iz Maribora, Stegenšek Franc iz Sevnice in A. Wantur iz Slo-venjgradca.) — Poročil se je v Mariboru dež. uradnik g. I. Stegnar z gdč. Marico Stern. — Iz sodno - pisarniške slnžbe. Kanclist g. Josip Radolič pri okr. sodišču v Maribora je imenovan sodnim oficijalom, kanclist Josip Rosman je premeščen iz Marnberka v Maribor. — Ustrelil se je v Pulju pešec 87. pešpolka Štefan Selinšek. Bil je sluga pri nekem nadporočniku tega polka. Uradna poročila pravijo, da se je ustrelil z revolverjem zaradi tega, ker mu je mati pisala, da se je njegova nevesta poročila z drugim. — Stvar pa je vendar malo sumljiva: Selinšek je že tretj i slovenski fant iz Spodnjega Štajerji, ki se je Ifetos V Pulju Ustrelil. — Mtnisterskl predsednik Beck — sin narodnega Čeha. Na nedeljskem shodu v Libercah na Češhem je očital dr. Schubert Becku, da nikoli ne zakriva, da je sin narodnega Čeha. No mi Slovenci čutimo, da Beck to (itak zelo pretirano) dejstvo krepko zatajuje in dela za nemško Avstrijo kar le more! — Fr. Terseglav proti nčitelj-stvu. V nedeljo je govoril v Komendi na Gorenjskem znani ženij, član „Slo-venčevega" uredništva Terseglav na ustanovnem zboru „Izobraž. društva-1. Gospod se je hudo razkoračil nad uči-teljstvom in povedal sledeč znamenit stavek: „Sicer imajo učitelji pravico snovati različna tamburaška, pevska in telovadna društva, zato pa ima „ljud-stvo" tudi pravico in dolžnost učiteljem povsod in vselej nasprotovati in se proti njim z vsemi dopustnimi sredstvi bojevati." In temu so klerikalni backi ploskali! Torej zato, da učiteljstvo dela za narod in njegovo izobrazbo in napredek tudi izven šole, zato naj gredo nad njega Koroščevi in dr. Ver-stovšekovi gojenci s koli, noži in kamenjem. Saj to so našemu duhovništvu in članom kršč. socijalnih društev ter tečajev „dcfptritna" sredstva. Kličemo samo fšem, katerim je kaj do narodnega napredka in kulture: v boj proti zapeljivcem naroda! — Iz Planine. V soboto, dne 11. t. m. je bilo na Planini birmovanje. Vršile so se poprej velike priprave za vsprejem. celo v občinskem odboru se je razpravljalo o tem in določilo, da ima župan škofa. pozdraviti slovensko. Toda župan Schescherko, trgovec in znan rehegat, se za ta odborov sklep ni zmenil. Meneč, da bo slovenščina za pozdravni govor pač „pregmajn", je nagovoril škofa v blaženi nemščini. Otfdg je hilo zbrano slovensko ljudstvo, raz hiš so vihrale izključno slovenske zastave in župan si drzne vla-diko, ki je tudi Slovenec, pozdraviti nemški. Kaj porečete k temu. Vi občinski svetovalci, kaj porečete Vi Pla-ninčani, ko se Vam radi tega smeje slovenska javnost ? Ko je župan kmalu na to prosil za avdijenco pri škofu, je bil odklonjen. Upamo, da ga je škof odklonil kot Slovenec in storil s tem svojo dolžnost. Vi Planinčani pa glejte, da bodete s svojim „rihtarjem" še pravočasno obračunali, da ne bodo pri prihodnjem birmovanju vihrale nad vašimi glavami pruske zastave. —st— — Dijaška kuhinja v Ptuju. Drugega pol leta tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 kron, okrajna posojilnica v Ormožu 30 kron, posojilnica v Framu 20 K, dekanijska konferenca na Ptuju 24 K, R. S. po župniku Ozmecu od Sv. Lovrenca na Dravskem polju 80 K, f Lempl Marija volilo 20 K, f Repič Franc, lekarniški pomočnik, volilo 20 K (po odbitih stroških 1810 K), Cilenšek M., profesor in posestnik, 16 K, Kolarič Ant., profesor, Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju, Stepic Anton, c. kr. davčni višji upravitelj v p., Toman Janez, župnik na Hajdinu po 10 K; dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju, 8 K; Havelka Rudolf, trgovec, Hrovatin Ksist, c. kr. poštni asistent, Kojc Martin, c. kr. davčni oficijal, Komljanec Jos., Lenart Franc, trgovski knjigovodja, Pinterič Aleks., Pšunder Ferd., mestni vikar, dr. Bela Stuhec, zdravnik, Toplak Franc, c. kr. davčni upravitelj in Vaupotič Lenart, gvardijan, po 5 K; Selinšek Lucjj 4 K; Horvat Mihael od Sv. Urbana in dr. K. Koderman, odvetniški koncipijent po 2 K; dr. St. Sagadin 1 K in Toplak Franc, c. kr. davčni upravitelj, vrečo krompirja. — Odbor dijaške kuhinje se lepo zahvaljuje vsem dobrotnikom, pa prosi blagohotnih podpor tudi za prihodnje šolsko leto. — Občinski zastop trga Šmarje sklenil je v svoji zadnji seji rezko re-zolucijo, s katero izreka svojemu županu g. Ferlincu vspričo nečuvenih napadov „Slov. Gospodarja" nanj iti Narodno stranko svoje popolno zaupanje, spisatelju teh podlih dopisov pa svoje zaničevanje. Sklicanje te seje so odborniki zahtevali, kakor so tudi za tem sklepom vsako razpravo po vsporedu na prihodnjo sejo odgodili. — V korist Dražbe sv. Cirila in Metoda prodaja kislo vodo „Petanjsko slatino" trgovec Jakob Vrečko v Slo-venjemgradcu. Ker nam ni znano, kje ima drugod zalogo, opozarjamo naravnost na njegov naslov in s tem odgovarjal na vprašanja z raznih stranij, kje se nahaja zaloga. — Ciril Metodova podrnžniea v Ljutomeru. I naš trg je kaj vredno proslavljal god Solunskih bratov. Na prelvečer 6. jul. netili smo kres pri slovenski šoli; daleč je odseval Žar — tje do tihih vasi ob Muri. Petje in godba je podala svečanosti pravi sijaj. V nedeljo popoldan smo se sešli pri narodni veselici pri Vaupotiču. Pozdravil nas je dobro vežban pevski zbor; sledilo je par tamburaških točk; nato staroznana igra: „V Ljubljano jo dajmo!" Igrali so dobro. Tri četrtin« aplavza so veljale gdč. Jetici Škrlečevi ter g. Horvatu in g. Jelovšku. Igri je sledil občni zbor podružnice. Smem vprašati, imenujete li vi tak monstrum občni zbor? Brez vsake discipline, brez najmanjšega zanimanja! Pokazali ste svetu, kako prokleto malo vam je do sestava podružničnega odbora, pokazali ste, koliko smisla imate za naš najvažnejši narodni življenski pogoj! Odbor je imel najboljo voljo, a kdo naj vlada in vodi tako valovito maso? Konečno se je volilo nov odbor z vzklikom. Izvolili so se: predsednikom učitelj g. Janko Karba, podpr. učitelj g. Slavko Čeh; tajnik g. Srečko Vršič; blagajnik učit. g. Fran Zacherl; nam. gdč. Pepca Pihlar in gdč. Mara Kocuvan. Svetoval bi novemu odboru, da pri bodoči volitvi stavi to važno točko med prvi del programa, da bo pri zboru več življenja, več samostalnega mislenja, več predlogov in debate. Saj vendar ni malenkost, v kakih rokah je podružnica. — Novi odbor ima čilih moči — upamo najboljših uspehov! Izrekel sem nekaj trdih besedi, upam, da bodo služile le dobremu napredku podružnice. — „Nova Doba", glasilo „Slov. gospodarske stranke" v Ljubljani ali pravzaprav sr. dr. Ravniharja, je prenehala izhajati. Baje prične izhajati zopet v jeseni. — Bojkot pivu. Iz Gradca nam piše prijatelj lista: Čitaje „Domovino", sem videl, da se bavite tudi z bojkotom pive na Gornještajerskem. Slučaj me je zanesel v Bruk ob Muri, kjer sem prisostoval javnemu shodu, kateri je bil sklican v soboto, dne 11. julija na prostornem vrtu neke gostilne. Shoda se je udeležilo blizu štiri tisoč ljudi, večivoma organiziranih socijalistov. — Sodrug Hammersdorfer, brez klobuka in jopiča, je kot sklicatelj shoda s kratkimi in robatimi, toda resničnimi besedami orisal izkoriščanje najnižji)! vrst delavstva Omenil je, da bodo šnopsarji plačevali plačo častnikom, kateri bodo torej imeli dolžnost salu-tirati ršnopsarjem" kot svojim vzdrževalcem. Seveda je to povzročilo precej smeha. — Namen shodu pa je bil proglasiti bojkot pivu. Temeljito je razložil nameravan atentat na žep delavske mase z zvišanjem pive za 2 kroni pri hektolitru. Sklenilo se je, da nihče ne bo pive pil, da naj se delavstvo sploh izogiblje gostilen. Pozneje je še razložil, da v vseh gornještajerskih industrijskih krajih delavci ne pijejo pive. V Dona-vicu, kjer se je v tovarniški kantini spilo poprej po 6000 litrov pive na dan, so odklonili GOssovo pivo in imajo sedaj budjejevičko po 24 h liter v Do-navič postavlieno. Hammersdorfer je dejal, da je zvedel, da nemške pivovarne pošiljajo nlager^pivo pod marko marčnega na Spodnje Štajersko in Kranjsko! To zadevo bo delavstvo še proučilo in misli v slučaju fesiiifce storiti potrebno ovadbo. Za italijanske delavce se bode posebej v italijanščini bojkot proklamirat, za 6000 ob Murici živečih Slovencev nimajo organizirali sodrugi nobeaega slovenskega tolmača. To tolmači „ mednarodnost in pravičnost" štajerskih Socijalistov dovolj. Delavstvo proklamira javno bojkot pivu in vsemu, kar mu škoduje. Slovenci, posnemajmo ga in bojkotujmo vse, kar nas izkorišča. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Ustanovni občni zbor „Klnba slov. nar.-napr. akademikov" v Celja se vrši v petek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Nar. doma", v Celju. — Vsi tovariši nar.-napr. akademiki Celjskega polit, okraja so Zaprošeni, da pridejo zanesljivo. Pripravljalni odbor. Droge slovenske dežele. — Kolesarska dirka v Gorici zadajo nedeljo se je najsijajnejše za-vršila. Navzočih je bilo 6—7000 ljudi. Vsi protesti Lahov, da se slavnost ne sme vršiti, niso ničesar pomagali. Nemirov ni bilo nobenih. — Postojnsko jamo sta obiskala minulo soboto poveljnika angleških bojnih ladij, ki se nlude sedaj v Trstu, admiral Drury in podadmiral princ Battenberg. — Planinska koča se otvori 10. t. m. na Begunjščici. Planinci na noge! — Ljubljanski mesarji so znižali cene mesu za 8 vinarjev pri kilogramu. Svetovne vesti. — Dte italijanski torpedovki, ki sta križarili okrog Zadra, je avstrijska mornaiica ujela in odpeljala v Pulj. Zadnje čase se vobče italjanske torpedovke pogosto pojavljajo ob dalmatinskem obrežju. Navadno plovejo pod tujimi zastavami. . — Materam. Zveza nemških zdravnikov abstinentov je razposlala na babice sledeči opomin, da bi zabranjevale materam uživati alkoholičnih pijač: 1. Ne svetujte nikdar ženskam, naj pijejo za časa nosečnosti alkoholične pijače; one ne krepe, temveč vplivajo rajši neugodno na porod. Otroci žensk, ki so v nosečnosti pile, so neredko slabotni, bolehni, neumni in neutrjeni proti vsem mogočim boleznim. 2. Ne dajajte ženskam med porodom alkoholičnih pijač. One ne pospešujejo popadkov, temuč vplivajo samo neugodno nanje, ker postajajo popadki vsled tega slabi in neredni. Tudi nastopajo aže poporodna krvavenja. 3. V otroški postelji ne sme piti nobena ženska vina, piva ali žganja. Take pijače razburjajo otročnico, hujšajo porodne popadke, povzročajo poporodna krvavenja in ker prenapolnjujejo maternico in spolovila s krvjo, se ista težje zopet popravijo. 4. Ne dajajte piti otročnicam, ki imajo mrzlico, nikdar vina ali konjaka, kajti alkoholične pijače proti mrzličnim boleznim samo slab6. Prepuščajte zatorej vedno zdravniku, naj on odloči, če ima vino izjemoma koristiti in če ga sme otroč-nica piti. 5. Ženski, ki krvavi in jo vsled tega obhajajo slabosti in omedle-vice, smete dajati vina ali konjaka le na zdravniško odredbo; krvavenje utegne postati še hujše, ako se daje alkoholičnih pijač, kadar ni umestno. 6. Ne pravite ženskam, naj pridno pijejo pivo, kadar dojč, češ da jim pivo dela mleko, kajti to je velika zmota; lahko pa ima jako škodljive posledice za dojenčka, ako uživa doječa mati veliko alkoholičnih pijač. 7. Pri vseh ženskih boleznih s krvavenjem in bolečinami v trebuhu so alkoholične pijače škodljive in se jih je treba strogo ogibati. 8. Ako imajo ženske ob pe-rijodi težave, tedaj ne smejo uživati nobenih alkoholičnih pijač, ker one povečujejo težave. Učenec (praktikant) kateri ima veselje do trgovske obrti, se sprejme v trgovini manufakturnega in špecerijskega blaga Franca Iglitscha v Ptuju. 396 3-1 Pomočnika in učenca zdravega in krepkega sprejme takoj Martin Grilec kovaški mojster v Celju. 394 2-2 IBf, . Učenec ■ boljših staršev in z dobro šolsko oliko, obeh deželnih jezikov zmožen, se sprejme v trgovini z mešanim blagom L. Schwentner, Vransko. 391 3-3 Kupujte narodni kolek! Sprejmem takoj dobrega Plača dobra, služba stalna. Sprejmem tudi krepkega vajenca po dogovoru in s pogodbo ter z vso oskrbo 090 3-3 iti&Ff■f l^oi f - ■1 Josip Kunstler. kovač v Ljubljani, Gradišče 8. Zanesljivega in spretnega sprejme v jeseni tovarna za glinske izdelke (opekarna) V Račju. Ponudbe s spričevali usposobljenosti do konca avgusta 1908 dr. R. Pipušu v Mariboru. 388 4-2 iTS" „■> *.<> tA vc.j *4 «,.'»f-3 M«y> v5 S priporoča Zvezna tiskarna v Celju. Hiša naprodaj, tri Četrt nre od Celja, z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in precej velikim vrtom; hiša je pripravna za špecerijsko trgovino ali za kakega rokodelca. Kdor jo želi kupiti, zve vse natančnejše pri Anton Puncerju v Arjivasi, pošta Petrovče. 396 2-1 IMMMAMMMMIIMMMMMMMM lilijno mlečno mili ■ ■ ^pi Naj mile j še kožno milif. m m. ieas Mi tlsliorna Mje i mji M SHitjKS deli ikuii ii K o ceni. preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-•zkuševališdu na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene,Lastnik znamke YmCEMC KVEDER S S *|0{m k A 13 130—72 Nova vinska postava Zvezni ini v Celju Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakazniek f li v znamkah. Yl Bi - ie ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1'20, po pošti K 180. Založila Žvfezna trgovina v Celju. J - ■■ K" _L_—--»Ml-;- - >i . Priporoča se si. zavodom In uradom, si. učiteljstvu, gg. trgovcem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrčevanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oziroma električni oferat. Najmodernejše črke. Najnovej&i stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. - V zalogi ima in tiska * več barvali izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račtta«* pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, bro£urice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaške listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge v tiskarsko stroko epadajgfe stvari.