otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.) Štev. 5.                 Ljubljana, dnč 1. maja 1895.             III. tečaj.
Prvo in zadnje sveto obhajilo.
frali ste v prvi številki »Angeljčka« o neki lilijici, katero je presadil nebeški Vrtnar lansko leto še čisto nepokvarjeno v nežni mladosti v rajski vrtec nc-beški. Ni še minulo leto, odkar je ta cvetka zagledala prvikrat svojega ženina Jezusa v zlatih nebesih, že je njeno součenko, katera je jednako oni prvikrat in zadnji-krat sprejela Jezusa v zakramentu svetcga Resnjega Telesa, poklical ev. Jožei, zaradi svoje čistosti »prijatetj Jezusovega Srea« imenovan, sedem dnij pred svojim praznikom v sveti raj, ki je pripravljen onim, ka-teri so iSistega srca. In Jezus Bam pravi v šesti zveli-čanski čednosti: »Blagor njim, kateri so čistega srca, ker Boga bodo gledali« Da, blagor tudi Štefiki — tako se je imcnovala ta blaga deklica — ker upamo, da se že s bvojo tovarišico Mimico in z drugimi devicami sprehaja po nebeškem vrtu, hodi za Jagnjefcom božjim in poje pesem, katere ne zna nihče drugi peti, kakor device, ki so neoskrunjeno obranile svojo Čistost.
Stetika  je  bila v vsakem   oziru   prav  pridna   in vzgledna učenka. Hodila je v 4. razred uršulinske  šole
h
66
¦v Ljubljani. 8 svojo Ijubcznivo priprostosljo si je pri-dobila ljubezen svojih biatrih součenk. To se je posebno kazalo teciaj, ko je štefika znova prišla v šolo, kalero je radi bolezni le redko obiskovala, njene tovarišice so jo prav Ijubeznivo v.sprejele in veselo pozdravljale; vsaka je bila pripravljena ji odstopiti svoj prostor.
Lepe Čednosti so krasile njono nedolžno srce; bila je tiha, miroljubna, sramežljiva, ubog"ljiva in jako zbrana pri molitvi. V šoli je vedno prav pazljivo poslušala, kar se je pripovcdovalo ali obravnavalo, tako da je vkljub svojemu redkemu obiskovanju šole vedno na slehrno vprašanje znala pravilno odgovoriti. Bila je sploh jako nadarjena deklica. Doma pa je bila angelj miru injedino veselje svoje matere vdove. Ako se more o kakem otroku reči, da izpolnuje četrto /.apoved, sme se pri-znati, da jo je Štelika v svoji nežni mladosti vestno in zveato izpolnovala do najmanjše todke. Da bi nc izgubila ustanove, s katero je podpirala svojo mater, učila ee je \kljub hudi bolezni tako marljivo, da sv je brez tezav pridobila dobro spričalo.
Pa ludi vse bolečine, katere je obČutUa posebno zadnji Čas, prenašala je brez slehrnc tožbe, tiho, da bi ne ogrenila srca svoji mami, katero je tako iskreno Ijubila. Ob neki priložnosti je bila Štefika v šoli vpra-šana, ali je že katerikrat razžalila svojo mamico. Od-kritosrčno je priznala, cla šc nikdar ne. Neka blaga g-ospa, ki jo je v bolezni večkrat obiskala, jo je vpra-Sala, ali Čuti kaj bolečin; štciika je rekla: »Da, boli me, a neČcm tožiti, da bi mama ne bili žalostni.« Tako vestno je todaj spolnovala četrto zapoved. da je bila vzgled vsem, ki so jo poznali.
Prve dneve meseca svečana je pa se prav mar-Ijivo zahajala v šolo, čeravno je komaj prieopela, tako da je obudila sočutje deklic, katere so ji pomagale od-lagati knjige in zvezke. Dne 10. svečana je še prisla po spričalo, a še isti dan se je vlegla. A tudi v posteljici je bila prav pridna, kajti pripravljala sc je na važno opravilo, namreČ na prvo svoto obhajilo. Pri tem je po-zabila celo na svoje bolečine, katere so se vedno bolj množile proti koncu iyenega kratkega življenja. Jedino
veaelje ji je bila  misel, da  bo  kmalu Jezusa sprejela. 1 To veselje je kazala  že tedaj, ko  je  bila v šoli vpra-šana, ali želi  letoŠnje  leto  pristopiti k prvemu sv. ob-hajilu.   Bila je  voljna  stoi'iti  vse, kar  bi  biio v njeni ¦ moči, za vrcdno pripravo prvega  svetega  obhajila. Kofl je tcdaj v ta namun v fioli sprejela spisane vaje in ob-J jednem bi)a vprašana, jih bo H mogla doma opravljati,« odgovori vsa navdušena:  »Bom, bom spolnovala.«        ¦
Tako je vselej, dokler je le še mogla govoriti, prosila svoje součenke, katere so jo mnogohrat obiskale, da bo ji povedale kaj o poduku za prvo sv. obhajllo in zgodbe, katere so ž njim v zvezi. Nekaterikrat so prisli k nji tudi gospod katehct, da so jo pripravljali na slavni dan prvcga sv. obhajila. Že dolgo prej, ko se ji je naznanilo. da pridejo, se je neizmerno veselila. ^Vstno, kolikor je mogla, spulnovaia jc nakazane vaje. Misel na dan, ko bo /. drugimi svojfmi tovarišicami prviČ prisloJ pila k mizi Gospodovi, bila ji je najslajša.                     m
Toda dan prvega avetega obhajila, kateri je bil za druge še v daijavi. moraJ se je nji prcj približati, moral za njo prej zasvetiti. Kajti vidno je postajala slabeja in sleb.ern, kdor jo je videl, spoznal je, da se ji bliža zadnja ura. Ooepod katehet so brcz težav v to privolili, ker so si bili svesti, da je sposobna za to imenitno sveto opraviio. Dm'1 26. svečana naznanijo ji toraj ne-pričakovano veselje, namreč, da bo prišel drugi dan, na pepelnifno sredo. Jezus v zakramentu sv. rešnjega Telesa v njeno srce. Ko je tedaj zasvetil vcličastni dan, vsa radostna poprašuje svojo mater: »Mama, ali bo kmalo 10. ura?U< Kajti ob desotih dopoldne je sklenil Gospod neb<-s in zemlje, .lezus Kristus, zjediniti se z nedolžno. lepo pripravljeno dušico.
Rajsko vesejje je občutiia po svetem obhajiju, Vea 8re6na je bila Šteiika; to svojo srečo in zadovoljnost je kazala s tem, da je z nenavadno potrpežijivostjo kakor nebeški angel trpela vse muke in bolečine do zadnjega trenutka.
Zadnji dan, t. j. 14. sušea, pa je sama rekla, ker" se je čutila zelo slabo: »Danes bodem umrla.« In pa res je ta Iepa lilija it*ti dan ob   5. uri zvečer  prosclila
5T
68
v rajska nebesa, kamor je želela priti.    In  sedaj   prosi
tudi za nas vse   in   nas vabi  tje, kjer  je veselje  brez
tuge, veselje nekalno, veselje večno!                 g jg