PoStnina pSeSana sožovM. Posamezna števltfca S So. Ji) IZDAJA EIZKULTUENA ZVEZA S1GVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Nadaljevanje državnega nogometnega prvenstva Leto VI. — Štev. 14 LJUBLJANA, 2. aprila 1950 Trening, tekma jugoslovanske nogometne reprezentance JUGOSLAVIJA PORAZILA LAZI0 8:1 Beograd, 2. aprila. V današnji tekmi, ki se je odigrala,pred 60.000 gledalci na stadionu CDJA, je imela reprezentanca Jugoslavije v moštvu Lazia dokaj slabega nasprotnika. — Skoraj vsa tekma se je razvijala na polju nasprotnika ter se končala z visoko zmago jugoslovanske reprezentance z rezultatom 8:1, pri čemer pa naša reprezentanca ni izkoristila Številnih ugodnih prilik, ko bi lahko razliko še povečala. Največja zas uga za tako visoko zmaPo gre krilski vrsti. Z odlično igro se je zlasti odlikoval Čajkovski I, v napadu pa je napravil najboljši vtis zlasti v drugem polčas Bobek. Pri branilcih se je odlikoval zlasti Čolic, Beara je bil danes v odlični formi. Gol, ki ga je prejel pred koncem polčasa, je bil neubranljiv. Čolic je dodal žogo Radovnikoviču, ta pa jo je podal Čajkovskemu, ki jo je iz neposredne bližine mimo vratarja plasiral v mrežo. V zadnji minuti prvega polčasa so. dosegli Italijani svoj prvi in edini gol. Srednji krilec Arce je preigral Jovanoviča ter z malo lepim strelom, ki je bil neubranljiv, dosegel častni gol. Zadovoljni t rezultatom prvega polčasa, so naši reprezentativni v Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: JUGOSLAVIJA: Beara, Stankovič, Čolic, Čajkovski 1, Jovanovič, Ra-dovnikovič. Ognjanov, Mitič, Wolfi (Tomaževič), Bobek, Čajkovski II. LAZIO: De Fazio, Piacentini, Mon-tanari. Alcani, Curio, Sentimenti ul? Galetti, Penzo, Arce, Madrini, Bal-tieri. Gole so dali: Za Jugoslavijo: Bobek v tretji, Čajkovski H v 11., 3,. in 84., Ognjanov v 23, Molil v 24. ter Tomaševič v 75. in 90. minuti? za, Lazim pa Erce v 45 minuti. kako so padali goli Od vsega začetka igre so bili naši stalno v napadu. V 3. minuti je dosegel Bobek iz kota,- ki ga je streljal Čajkovski II, prvi gol za Jugoslavijo. Osem minut pozneje je streljal Ognjanov kot, ki ga je Čajkovski II spremenil v drugi gol, ko je poslal žogo .z glavo v mrežo Po nekaj uspešnih kombinacijah J P_ tretji gol. Mitič je iz sredine ignsca podil žogo Ognjanovu, ki je lepo kombiniral po desnem krilu, se uspešno prebil skozi obrambo nasprotnika ter streljal na gol. Žoga se je od levega droga odbila v mrežo; Ni poteklo mnogo časa, ko je Mitič ' iz daljave 25 m ostro streljal na nasprotnikova vrata. Žogo je dobil na nogo Wolfl, ki jo je prisebno' z nizkim strelom poslal v mrežo in dosegel četrti gol. Peti gol je dosegel Čajkovski II iz neposredne bližine drugem polčasu nekoliko . preveč kombinirali in dopuščali, da je lahko nasprotnik večkrat prešel v protinapad. Toda vsi ti napadi so bili neuspešni ter so se končali pred golom ali na črti kazenskega prostora. Sele ob polovici drugega polčasa je Tomaševič, ki mu je podal žogo Čajkovski U, dosegel šesti gol. Dev.et minut pozneje je prišlo do lepe kombinacije med Ognjanovim, Tomase-vičem in Čajkovskim II, ki se je končala s sedmim golom za Jugoslavijo. V zadnji minuti igre je dosegel še en gol Tomaševič. Mitič je iz daljave 20 m ostro streljal, toda vratar Plenum kolesarske Zseze Slovenije Prvi plenum kolesarske zveze Slovenije v tem letu je bil zelo dobro pripravljen. Plenumu so prisostvovali delegati ljubljanske mariborske ter primorske oblasti, kakor tudi delegati vseh klubov. .Glavna naloga Plenuma je bila organizacii^obrnstmh^^ ^ SkKoiebbUo vprašanje organizacije oblastnih odborov rešeno je bil predla-onn koledar za to leto. V naši repu bliki bo v tem letu več kot 160. raznih kolesarskih tekmovanj, med njimi 120 klubskih tekmovanj. 28 oblastnih ter 18 zveznih. Delegati so se dogovorili tudi ža kategorizacijo kolesarjev I. razreda — dirkačev m turistov. Delegati so zatem obravnavali referate tovari- Maribor—Celje—Ljubljana, druga pa Nova Gorica—Postojna—Ljubljana ter tretja na progi Ljubljana. Jesenice T inMiana) — Cilj za vse dirke bo v Ljubljani dopoldne, popoldne pa bo veliki kriterij. * _________________ Lazia je žogo odbil, ki pa jo. je Tomaševič prestregel in poslal mimo vratarja v mrežo. V tem delu igre je naša reprezentanca pustila neizkoriščeno vrsto ugodnih prilik. V tem pogledu je grešil zlasti. Čajkovr ski II. Pred koncem igre je moral Čolic zaradi poškodbe zapustiti igrišče in ga je zamenjal Kokeza. Sodnik Matančič je nekoliko zaostajal za igro. Od naših igralcev so se najbolj odlikovali Beara, Čolic, Wolfl, Ognjnov in Bobek. V moštvu Lazia so bili dobri nekateri posamezniki, medtem ko je vratar De Fazio zakrivil tri gole.. ui :: '1 -i1 Na letošnjih spomladanskih krosih skrbimo ne samo za množično udeležbo, temveč predvsem za. dobro pripravo vseh tekmovalcev Uspešno gostovanja košarkaše* ljubljanskega »Železničarja« v Mariborn maloštevilnimi gledalci ženski ZENSKE: ŽELEZNICAH : POLET 24:17 (6:7) MOŠKI: ŽELEZNICAH : POLET 37:25 (20:9) MARIBOR: 2. aprila. Danes je nastopila moška in ženska košarkaška ekipa ljubljanskega Železničarja v prijateljski tekmi proti mariborskemu Poletu V prvem srečanju sta nastopili Mitič zmagovalec turnirja v Beauiieu nje“mee00 m, takoj za njimi pa moški na nekoliko daljši progi. Sneg je bil na nekaterih mestih poledenel, ponekod pa zopet južen, tako da je bila vožnja razmeroma težka. Tekmovalci so morali pokazati vse svoje znanje in le redki so izvozili brez padca. Skupno se je udeležilo tekmovanja v vele- slalomu in teku 130 tekmovalcev in | ^ek n8 15 km, moški: 1. Kordež tekmovalk. V veleslalomu je bil najboljši Franc Cvenkelj, ki ima pred drugo plasiranim celih 9 sekund naskoka. Pri ženskah pa je presenetila Slavica Zupančič, ki je zasedla prvo mesto pred Katnikovo, TEHNIČNI REZULTATI Veleslalom: moški: 1. Cvenkelj Franc (Prešeren) 1:44.0; 2. Taler Srečko (Gregorčič) 1:53,0; 3. Vovk Milan (Gregorčič) 1:56,0; 4. Štihe!j Tone. (Prešeren) 1:56,3; 5. Lang Vili (Partizan) 1:59,0; ženske: 1. Zupančič Slavica (Udarnik) 2:01,0; 2. Kat-nik Vida (Gregorčič) 2:06,0; 3. Adamič Bara (Enotnost) 2:15,0: 4. Oblak Meta (Udarnik) 2:21.0. Matevž (Kropa) 54:26.0; 2. Pogačnik Ione (Partizan) 57:40,0; 3. Kersnik Lado (Gregorčič) 59:13,0; 4. Starman Lado (Enotnost) 59:21,0. Tek na 5 km, žesske: 1. Kordež Angela (Kropa) 19:06,0; 2. Kristančič Ančka (Udarnik) 19:34,0: 3. Vrtine Tatjana (Enotnost) 20:51,0: 4. Benedikt Stana (Udarnik) 21:03,0. Najboljša ekipa Enotnosti je dobila □rehodni pokal Toneta Dularja, Na drugo mesto se je plasiral Gregorčič, na tretje pa Krim. rrvi trije v vsaki panogi so dobili diplome, vsi tekmovalci in tekmovalke pa spominske značke. TRI LEPE ZMAGE ODBOJKAŠEV PTUJSKE »MLADOSTI« Čakovec, 2. aprila. Odbojkaška ekipa TD Mladosti Ptuj je danes gostovala v Čakovcu, kjer je odigrala tri prijateljske tekme z Mladostjo iz Čakovca. V prvi tekmi so .juniorji Ptuja premagali juniorje Čakovca, ki so mladinski prvak Hrvatske > rezultatom 3:0 (16:14, 15:5, 15:5). I drugi tekmi je drugo moštvo ptujske Mladosti premagalo drugo moštvo Cakovčanov z rezultatom 3:0 (15:10 15:8, 15:17) — Popoldne so juniorji ptujske Mladosti odigrali tekmo s seniorji Mladosti iz Čakovca, ki deli prvo in drugo me.sto v hrvatski ligi Po lepi igri so Ptujčani zasluženo zmagali z fe^ultatom 3:2 (15:11. 15:11. 11:15, 12:15, 15:9). S to zmago so od-bojkaši Mladosti iz Ptuja dosegli do sedaj svoj največji usoeh in pokazali. da sodijo med najboljše moštvo v oblasti GARNIZIJA PTUJ : VINICA • 1:0 (0:0) Ptuj, 2. aprila. Danes =0 imeli no gometaši ptujske garnizije v gosteh nogometno moštvo SD Vinice iz sosednje ITrvatske. Po nezanimivi igri sn domačini popolnoma zasluženo zmagali 1:0 (0:0). Imeli so več priložnosti, ki pa jih napad ni znal izko list iti. Slabo je sodih Grabner iz Ptuja. S A H SD PTUJ : SK POLET 5:2 (1) Ptuj, 2. aprila. Danes je bil prvenstveni . šahovski dvoboj v okviru oblastnega moštvenega šahovskega tekmovanja med SD Ptujem in dru-rim moštvom Poleta iz Maribora. Zasluženo so zmagali Ptujčani.*ki so iz-rubili samo eno partijo. Posamezni rezultati so naslednji: Rudolf : Cizelj prekinjeno v boljši poziciji za Rudolfa, Podkrajšek : Rupar 1:0, Toš : Lukež 1:0, Podkrajšek R : Kranjc 1:0, Trofenik : Črtalič 1:0, Pešl : Bin remi, Podboj : Škra-lovnik 0:1, Šorli : Segala remi. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA KLADIVAR (Celje) : SOBOTA (Mur-. ska Sobota) 2:1 (1:1) Murska Sobota, 2. aprila. Pred 1200 gledalci je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačo Soboto in Kladivarjem iz Celja. Po zanimivi in napeti borbi je zmagal Kla-divar z rezultatom 2:1, čeprav bi moral biti realen izid igre neodločen. Napad domačinov je imel namreč pri streljanju na gol nekoliko smole, bil pa je tudi precej neučinkovit in ni znal izkoristiti več povoljnih priložnosti. Sodil ie Jančič iz Maribora. tel* Stran 3 RiKUlIUftf-a TEDNI z Nad 500 udeležencev na srtdmešo skem plavalnem prvenstvu Plavalna zveza Slovenije je lani organizirala prvo povojno srednješolsko prvenstvo v plavanju, ki je bila po udeležbi tekmovalcev in po mobilizaciji novih kadrov v plavanju najbolj uspela plavalna prireditev v Sloveniji. Letos je PZS z dobrimi izkušnjami lanskega leta organizirala to prvenstvo še na širši bazi. V čas predvoiivnega tekmovanja, so ljubljanski srednješolci tekmovali ves teden pred volitvami. Udeležba celotnega prvenstva je bila letos rekordna. 516 tekmovalcev vseh starosti od 11 _do 18 leta se je pomerilo v vseh disciplinah plavanja — razdeljeni na nižješolce-ke in višješol-ce-ke. Ce upoštevamo majhno kapaciteto ljubljanskega zimskega bazena — kjpr lahko istočasno štartata le po dva tekmovalca — si lahko predstavljamo, kako velika je številka 516 tekmovalcev, obenem pa pred kako težko organizacijsko nalogo je bila postavljena PZS, ko je' razpisala prvenstvo v takem obsegu. Skupno je sodelovalo 24 zavodov Iz vse Slovenije, od tega 17 iz Ljubljane, 3 iz Maribora ter po 1 iz Kranja, Murske Sobote, Trbovelj in Guštanja. Poleg gimnazijcev, so se udeležili tekmovanja tudi učenci v gospodarstvu, ki so se zlasti izkazali iz Trbovelj. Tudi dejstvo, da so se tekmovanja udeležili plavalci iz Murske Sobote, nam da slutiti, da se bo letos tam zopet razživel plavalni šport, ki je zadnje leto popolnoma zamrl. Mariborčani so se na tekmovanje najbolj resno pripravljali. Plavalci X. gimnazije iz Maribora so zasedli prvo mesto med višje-•šolci, medtem ko so njihovi tovariši iz VII. ljubljanske gimnazije imeli boljše nižješolce, tako da so jim odvzeli I. mesto. V Ljubljani, kjer je bilo zanimanje za tekmovanje največje in kjer je bilo tekmovanje tudi nabolj množično zajeto (samo iz ljubljanskih zavodov je tekmovamo 470 tekmovalcev) je bil namen tekmovanja v celoti dosežen. Med mlade plavalce - tekmovalce ^mo ukl j učili skero 100 novih moči, ki bodo pomladi naš tekmovalni kader in ki se bodo s stistematičnim treningom v društvu pripravljali na poletno sezono. Mimogrede pa bi hotel omeniti še eno negativnih strani tega prvenstva. Kljub temu, da so vsi ljubljanski zavodi dobili potrebne direktive za to tekmovanje preko kemisie za fizkul-turo pri MLO — ki je na vsej črti podprla tekmovanje — so nekateri učitelji za fizkulturo pokazali do tega prvenstva zelo malo zainteersiranesti, ali pa celo popolnoma nič zanimanja. Redke so bile častne izjeme med njimi, ki so z zanimanjem spremljali 'tekmovanje svojih dijakov. Mislim, da bi se morala v bodoče ta napaka popraviti. Gotovo bi moralo vsakega fiz-kuiturnega učitelja zanimati, kakšne plavalce ima med svojimi dijaki, koliko ima. sploh plavalcev (da ne bodo statistike samo na papirju), kajti zavedati bi morali, da je plavanje sestavni del splošne telesne vzgoje, ki bi se morala izvajati tudi v srednjih šolah. To bi bila negativna plat organizacije tega prvenstva, ki bi v bodoče — če jo odpravimo — rodilo še večje uspehe. S kvalitetne strani lahko prav tako trdimo, da je prvenstvo uspelo, čeprav so bili letos iz tekmovanja izločeni najboljši — tekmovalci zveznega razreda — za nižješolce pa so bili letos smatrani le dijaki do III. razreda (lani je med nižješolci tekmoval še IV. razred). 2e če primerjamo čase letošnjih prvakov z lanskimi, vidimo, da so od 12 tekmovalnih disciplin letos v osmih disciplinah boljši kot lani. Toda ne samo časi prvakov, tudi v povprečju so bili letos uspehi srednješolcev mnogo boljši kot lani. Tako je n. pr. imela lani 10. tekmovalka na 56 m prsno čas 1.07,0, letos pa 1,06,0, pri nižješolčih ie imel 10. lani 1:02,2, letos pa 59,0. Prav tako je razveseljiv napredek med višje-šolkami. Lani je 10. na 100 m prsno zabeležila čas 2:05,3, letos pa 1:57,0, lani smo imeli samo 1 crawlistko in 3 plavalke hrbtnega sloga na prvenstvu, letos pa je sodelovalo že 9 tekmovalk za craivl in 15 za hrbtno. Višješolci so povprečno napredovali v prsnem (lani 10. — 1:35,3 — letos — 1:32.0) in v hrbtnem (lani 7. 1:37,4 — letos 1:34,0). Edina točka programa, kjer so rezultati v primerjavi z lanskim letom slabši je 100 m prosto za višješolce. Lani je 10. na tej progi zabeležil čas 1:18,7, letos pa kar l:2o,2. Temu je vzrok v neki meri izvzetje tekmovalcev zveznega razreda, z druge strani pa tudi nedisciplina nekate rih ljubljanskih tekmovalcev, ki se finalnega tekmovanja niso udeležili. Tehnični rezultati tekmovanja: Nižješolci: 56 m prsno: 1. Tavčar Franc (I. g. Ljubljna) 7,8; 2. Leiler (VII. g.) 50,3: 3. Knol (II. g.) 50,8; 4, Sivic (VII. g.) 54,4; 5. Brandner (I. g. Mariborl) 54,9; 6. Accetto (I. g.) 57,2. 56 m prosti; 1. Šuštar Jože (VIL g.) 41,6; 2. Filipčič (II. g.) 42,1; 3. Brleč (VII. g.) 45,2; 4. Šavs (I. g.) 45,3; 5, Lunder Dušan (VII. g.) 47,4; 6. Rosina (ki. g. Mrb.) 52,2. 56 m hrbtno: 1. Lunder Dušan (VII. g.) 51,0; 2. Šuštar (VII. g.) 5G,0; 3. Brleč (VII. g.) 57,8; 4. Brandner (I. g. Mrb.) 108.4. Nižješolke 56 m prsno: L Jesenovce Andrija (VI. g.) 52.4; 2, Boškič (V. g.) 57,8; 3. Sever (ki. g. Mrb.) 1:02,8; 4. Haf. mer (ki. g.) 1:03,0; 5. Trtnik (VI. g.) 1:03,1; 6. Janežič (V. g.) 1:04,4. 55 m presto: 1. Jesenovec Andreja (VII. g.) 48,9. 55 m hrbtno; 1. Drofenik Mojca (ki. g. Mrb.) 1:01,5; 2. Grgurevič (ki. g. Mrb,) 1:22,9. Viišiešolke 100 m prsno: 1. Ivnik Nada (I. g. Mrb.) 1:38,9; 2. Elhofer (VI. g.) 1:41,9; 3, Urek (V. g.) 1:48,0; 4. Poženel (I. g. Mrb.) 1:49,0; 5. Griinthal (V. g,) 1:49,4; 6. Juvčič (TSS) 1:52,1. • 100 m prosto: 1. Juvančič Mariia (TSS) 1:24,8; 2. Dolenc (EK. teh.9 1:38,5; 3. Elhofer (VI. g.) 1:39,0; 4. Vauhnik (ki. g. Mrb.) 1:44,5; 5. Zajc (EK, teh.) 1:50,4. 100 m hrbtno: 1. Vauhnik Štefka (ki g. Mrb.) 1:40.1; 2. Zeman (EK teh.) 1:43,2; 3. Juvančič (TSš) 1:44,2; 4. Kovačič (EK teh.) 1:52,6; 5. Radšel (ki. g. Mrb.) 1:59,0; 6. Slamič (TSS) 2:00,3. Višješolci 100 m: 1. Tušek Dušan (I. g. Mrb.) 1:10,7; 2. Lunder (VII. g.) 1:12,3; 3. Vergelj (TSS) 1:13,1; 4. Bajc (ki. g.) 1:14,7; 5. Jarc (Kranj) 1:17,8; 6, Košenina (I. g. Mrb.) 1:18,8. 100 ip prosno: 1. Turk Rajko (I. g.) 1:22,3;' 2. Oman (VII. g.) 1:23,4; 3. Košnik (Kranj) 1:23,1; 4. Ravnikar (VI. g.) 1:28.2; 5. Lemež (II. g,) 1:29,0; 6. Brinšek (II. g.) 1:29,8. 100 m hrbtno: 1. Lunder Marko (VII. g.) 1:23,4; 2. Tušek (I. g, Mrb.) 1:25,6; 3. Turk (I. g.) 1:27,5; 4. Loos (VII. g.) 1:31,2; 5. Trefalt (Kranj) 1:32.4; 6. Rupnik (VII. g.) :133,1. Višješolci: 1. Turk -Razko (I. g.)- 18,4; 2. Vovk (TSS) 17.4; 3. Doležal (ki. g. Mrb.) 17.3; 4. Jesenovec (TSS) 16.8,; 5. Safran (TSS) 16.3; 6. Brandner (I. g. Mrb.) 14.3. . Višješolke: 1. Bele Z Ivana (I. g. Mrb.) 22,4; 2. Centrih (ki. g. Mrb.) 19,3; 3, Korošec (I. g. Mrb.) 16,9. Nižješolci: 1. Lipovnik Ivan (I. g. Mrb.) 25,5; 2. Košir (V. g.) 22,5); 3, Šuštar (VII. g.) 20,4; 4. Starman (V. g.) 19,5; 5. Judež (V. g.) 13,0; 6, Čučnik (V. g.) 13,0. Končni vrstni red gimnazij v plavanju in skokih: 1. VII. gimnazija, Ljubljana, 126 točk; 2. I. gimnazija, Maribor, 105; 3. I, gimnazija, Maribor 91; 4. TSS 63; 5. V, gimnazija 60; 6. I. gimnazija 59 itd. Ce bi na tem mestu morali govoriti o poedincih, ki so se izkazali in ki že danes ali pa bodo čez nekaj let sodili Zmaga tržaških košarkašev v Zagrebu Včeraj popoldne je bilo v Zagrebu na Igrišču v Tuškancu mednarodno srečanje med košarkaši kluba »Trieste« in »Poletom« Iz Zagreba, članom hrvaške košarkaške lige. Odlični Tržačani so zasluženo zmagali z'rezultatom 26:24 (16:18). med najboljše plavalce, bi morali mnogo govoriti. Nešteta imena med malimi nižješolci in že izkušenejšimi višješolci bodo v nekaj letih močno dvignila slovenski plavalni šport, o katerem lahko že danes govorimo, da ima lepe perspektive za bodočnost. Srednješolsko prvenstvo v plavanju mora ostati naša najmssbvnejša obenem pa tradicionalna plavalna prireditev, ki bo vsako leto mobilizator za veliko število novih plavalcev, ki bodo vstopali v vrste tekmovalcev. Morda ne bi bila napačna misel, da organiziramo to prireditev že takoj na začetku šolskega leta, koncem meseca septembra ali začetkom oktobra, s čemer bi se dala novincem boljša možnost priprave za bodočo sezono. Izvenljubljanski tekmovalci pa bi lahko prišli na tekmovanje še z dovoljno mero kondicije po končani plavalni sezoni. P. M. Mednarodne šporSne vesli P m siS mb Es — se®mfg@8?®i@e z«$Hega e€Bc£j?85$E@sa @$Biala Danes dopoldne so bila v Beogradu na stadionu Partizana finalna tekmovanja za zimski odbojkaški pokal. V teh tekmovanjih so sodelovala naslednja moštva: Partizan in Beograd iz Beograda, Enotnost iz Ljubljane in Kovinar iz Maribora. Včeraj popoldne je v prvi tekmi Partizan premagal mariborskega Kovinarja s 3:1, druga tekma med Enotnostjo in Beogradom pa je bila prekinjena pri stanju 2:2 v setih ter 6:6 v točkah v petem setu. Nadaljevala se je danes, odločili pa so jo v svojo korist odbojkaši Beograda. V finalni igri za prvo mesto je uspelo državnemu prvaku Partizanu premagati Beograd z rezultatom 3:0 (15:11, 15:7, 15:4). Tako so si igralci Partizana priborili prehodni pokal. Za 3. in 4. mesto pa sta se borila slovenska predstavnika Kovinar iz Maribora in Enotnost iz Ljubljane. Zmagala je po uspehom je Cambridge zvišal število svojih zmag na 52:43, dočim se je ena regata končala neodločeno. Svetovni prvak v hokeju na ledu »Edmonton Mercurys« je v Londonu ponovno izgubil 3:a z angleškim profesionalnim moštvom »Streatham«, ki edini v teku cele turneje Kanadčanov po Evropi ni izgubil z njimi nobene tekme. ARGENTINA Košarkaška reprezentanca Argentine je v Buenos Airesu premagala Mehiko 51:48. AVSTRALIJA Nov svetovni rekord 10.7 na 100 y je postavila na atletskem tekmovanju v New Castlu Marjorie Jackson, s čemer je popravila dosedanji svetovni rekord Nizozemke Blankers Koen za 0.1 sekunde. AVSTRIJA Avstrijska smučarska ekipa na svetovnem prvenstvu se je prejšnjo nedeljo vrnila iz Amerike v Innsbruck, med njimi tudi Erika Mahringer. • ki si je na enem zadnjih tekmovanj v Ameriki zlomilo nogo, nadalje dvojna svetovna prvakinja Dagmar Rom in Egon Schopf, ki sta se vrnila v domovino navzlic vestem, da bosta ostala v Ameriki. BELGIJA 25. kolo nogometnega prvenstva: La Gantoise : Antwerp 6:3. Olmpic : FC Brugeois 3:1. SC Charleroi : Stade Lou-vain 3:1, Racine (Malinois) : Lyra 1:1, FC Liege : Berschott 6:0, Tilleur : An-derlecht 2:4, Berchem : FC Malinois 2:1. Lestvica: Berchem 36, La Gantoise 35 itd. BRAZILIJA Na plavalnem prvenstvu Brazilije je Japonec Furuhashi tla 400 m prosto dosegel čas 4:40.5 z zmago nad Hashizu- TB Ločana na Ratitovcu\ AFRIKA Na kolesarski dirki »Okoli Severne Afrike« je v 13. etapi Onesnsville-Tia-ret na 171 km dolgi progi zmagal Belgijec Bfackenveidt v času 5:47:56. v 14. etapi Tiaret—Mascare v dolžmi 159 km pa Italijan Voipi v času 4;41:03 pred Belgijcema Rosselom in Couvreurjem 4:41:05. — V skupnem plasmanu vodi Couvreur pred Denonom Italija) in Claudejem (Belgija). ANGLIJA 36. kolo nogometnega prvenstva: Ar- senal : Manchester C. 4:1, Birmingham C. : Nevroastie 0:2, Bolton W. : Fulham 2:1, Wolverhampton W. : Burnlev 1:0, Cheisea : Mudaersfield 3:1. Derby Co-unty : Blackpool 0:0, Livefpool : Charl-ton Ati. 1:0, Manchester L). : Everton 1:1. Portsmotb : S točke C. .1:0. Sunder-land : Aston Vlila 2:1, Middlesbrough : West Bromvvich Albion 3:0. Lestvica: Manchester U. 46, Liverpool 45, Blackpool. Sunderland 44 itd. Tradicionalna veslaška regata med osmercema univerz Cambridge in Ox-ford je bila včeraj na 6830 m dolgi progi. V tej 96 zapovrstni regati je prvi sel skozi cilj ponovno osmerec Cambridgea v času 20:15 pred. osmercem (Morda za 3 in pol dolžine. S tem dolgi in ogorčeni borbi Enotnost z rezultatom 3:2. Vrstni red moštev je tale: 1. Partizan, 2. Beograd, 3. Enotnost, 4. Kovinar. — Smučarske tekme Smuk: člani: 1. Hafner Ivan 0:41.7, 2. Gašperšič Janez 0:42,1, 3. Stanovnik Stane 0:42.4; mladinci: 1. Benedik Rudi 0:48.2, 2. Stanovnik Lojze 0:41.3, 3. Benedik Ivan 0:45.2; članice: 1. Bevk Minka 1:25.2. 2. Hoj-kar Stanka 1:27.2, 3. Košenina Meri 1:28.5. , Slalom: člani: 1. Gašperšič Janez 1:39.9, 2. Hafner Ivan 1:41, 3. Stanovnik Stane 1:53.3; mladinci: 1. Stanovnik Lojze 0:58,7, 2. Benedik Ivan 1:11.1, 3. Benedik Rudi val s polno močjo samo zadnjih 50 m. V ekshibiciji izven prvenstva so japonski plavalci dosegli naslednje za njih povprečne čase 100 m: Hamaguchi 58.7, 200 m; Murayama 2:16.9, 400 m: Furuhashi 4:47.4, 800 m: Hashizume 10:18.5. ČEŠKOSLOVAŠKA Nogometna tekma med A-reprezen-tanco CSR. ki se ie pripravila za srečanje z Madžarsko, in reprezentanco Slovaške se je v Bratislavi končala z visoko zmago Slovaške 9:1, tako da bo po prikazani igri reprezentanca CSR doživela številne spremembe in bodo postavljeni v moštvo slovaški igralci. Tekma med Madžarsko in CSR bo dne 30. t. m. v Budimpešti. V SV. # iiSa is Mmnia i* IM Ljubljana, 2. aprila. Danes je bilo v Ljubljani kolesarsko prvenstvo Slovenije v krosu, na katerem je nastopilo 207 tekmovalcev iz 14 kolesarskih klubov in sekcij iz vse Slovenije. Ta kolesarski kros je bil po vojni najbolj množičen in je bilo število nastopajočih več kot dvakrat večje v primeri z lanskim letom. Posebno moramo pohvaliti kolesarski klub Prekmurje iz Beltincev, ki je poslal na to prireditev 35* tekmovalcev. Številna udeležba nam pa je potrdila tudi to, da se kolesarstvo hitro širi in zavzema vse večji obseg in prljubljenost med množicami. Na letnem telovadišču v Tivoliju je vrvela živopisana množica kolesarjev. Tekmovalci so se pripravljali na start, medtem ko so funkcionarji vršili zadnje priprave. Puloverji vseh barv so se pomešali med seboj in nudili gledalcu pestro sliko. Opazili smo tudi precej deklet. Kolesarji so nastopili s turističnimi in dirkalnimi kolesi vseh vrst. Videl si tudi take, ki so imeli lesene sedeže, obložene s. slamo, blatnike zvezane z žico in težka, za tekmo prav neprimerna kolesa. Posebno pomanjkanje materiala čutijo člani »Prekmurja« iz Beltincev. Predsednik kluba je dejal: »Imamo 120 članov, lahko bi jih pa imeli še več, če bi bilo bolje z materialom. Danes nastopa 35 tekmovalcev od nas, med njimi so tudi štiri dekleta. Nimamo pa nobenega dirkalnega kolesa, niti materiala, da bi lahko popravili navadna, turistična kolesa, če se pri dirkah polomijo.« Kolesarski klub v Beltincih bo sedaj odprl lastno delavnico. Išče le še orodje. Tudi vzgojno delo med kolesarji je dobro. Nihče, ki še ni izpolnil 20 let ne kadi. — To je bila njihova obljuba in vsi mladinci se je natančno drže. Tudi nova tovarna koles »Rok«, ki ima svoj kolesarski Idub, je nastopila z ekipo 18 članov. Nekateri so imeli že prva kolesa, izdelana v njihovi tovarni. Najmočnejšo ekipo je postavil Že- lezničar. Za njegove barve je startalo 50 tekmovalcev. Najstarejši tekmovalec je bil 54 letni Krušnik Alojz iz Ljubljane,, ki je nosil na hrbtu startno številko sto, najmlajši pa so bili mladinci, ki so komaj prekoračili 16 let. Prvi tekmovalci so startali. Proga je bila precej težka in na več mestih so morali vzeti tekmovalci kolesa na ramo in se vzpenjati navkreber ali prečkati jarek in potok. Opazilo se je, da so prevzeli vodstvo tisti, ki so skozi vso zimo trenirali v dvoranah in gojili dopolnilne športe, s katerimi so si pridobili kondicijo, ki je važen pogoj' za dosego dobrega rezultata. Na redno vadbo morajo klubi, ki hočejo doseči uspeh, polagati več pozornosti kot doslej. Bilo je nekaj presenečenj Na prvenstvu Slovenije niso nastopili naši najboljši kolesaril kot Graj-zer, Perne, Podmiljščak, Vidali in drugi, ker so na zveznem treningu v Opatiji. Tam se pripravljajo za mnoga mednarodna tekmovanja v letošnji sezoni,.posebno pa za veliko mednarodno dirko »Po Hrvatski in Sloveniji« v začetku junija, na kateri bodo nastopili tekmovalci skoraj vseh evropskih držav, ki v kolesarstvu nekaj pomenijo. To je tekmovanju odvzelo nekaj privlačnosti, na drugi strani pa se je vendar pokazalo, da imamo mladince, ki bodo kmalu dosegli naše najboljše. REZULTATI SO BILI NASLEDNJI: Člani — dirkači (8 km): 1. Za-noškar Zvone (Železničar. Lj.) 17:56, 2. Giavarotti Valter (Krim) 19:57, 3. Godnič Adolf (Zelezn. (Nova Gorica) 18:57. 4. Stroman (Zel., Lj.) 19:04. Člani — turisti (5 km): 1. Peterem Zvene (Zel. Lj.) 13:29, 2. Prelesnik Jože (Zel. Lj.) 13:42, 3. Svetina Slavo (Prekmurje) 13:52,, 4. Japlej Ignac (Krim) 14:531 Mladinci — dirkači (5 km): 1. Kastelic Rado (Želez.) 12:49, 2. Blažina Stane (Zel.) 13:16, 3. Godler Ivan (Kladivar) 13:21, 4. Ceh Emil (Polet) 13:23. Mladinci — turisti (3 km): 1. Siard Jože (Miličnik) 13:17, 2. Vujiča Henrik (Pesnica) 13:18. 3. Mladič Jože (Triglav) 13:30, 4. Lavrič Marjan (Krim) 13:30. Članice (3 km): 1. Skrget Štefka (Polet) 12:10, 2. Likep Slavka (Zel.) 12:37, 3. Forte Slava (Rudar) 12:45, 4. Podmilščak Ljudmila (Polet) 13:35. ' Mladinke (3 km): 1. Golob Pepca (Mura) 12:18, 2. Pahor Marta (Zel.) 12:26, 3. Klembas Dušica (Zel.) 13:21, 4. Sakskob-ler Jožica (Zel.) 13:39. Pri članih — turistih je pripravil presenečenje Svetina Slavo, ki je bil doslej popolnoma neznan, danes pa se je plasiral na tretje mesto, Dobro se je odrezal tudi Ivičak Alojz (Pesnica), ki je zasedel v isti kategoriji sedmo mesto. Pri mladinkah je presenetila Golob Pepca (Mur — Ljutomer) in pa vse štiri tekmovalke iz Beltincev, članice Prekmurja, ki sd se plasirale med prvih deset. Proga je bila dobro označena, organizacija je bila dobra, če izvzamemo zamudo pri startu. Dvodnevni nogometni turnir, na katej rem bosta poleg domače Sparte in Slavile nastopili še madžarski est$)i EDOSz (bivši Ferencvaros) in Teksti-les (bivši MTK), bo v Pragi 9. in 10. t. m. ČILE Prijateljsko srečanje med dvema finalistoma svetovnega nogometnega prvenstva. Bolivijo in Cilejem se je v Sant.iago del Chile pred 50.000 gledaici končalo z zmago Cileja 5:0 (4:0) Sodil ie domači sodnik Alessandro Galvez. To je bilo sedmo srečanje obeh moštev! Čile je zmagal petkrat, Bolivija pa dvakrat, dočim je razmerje golov 27:10 za Čile. To je bila obenem druga letošnja tekma obeh moštev. Prva se je pred kratkim v Urugvaju končala z zmago Bolivije 2:0. FRANCIJA Preostale tekme 27. kola nogometnega prvenstva: Racing ; Sochaux 2:1, Lille : St. Etienne 3:1. Reims : Stras,-bourgh 6:1, Sete : Metz 4:1, Nancy' : Montpellier 2:1. Lestvica: Bordeaux, Lille 38. Toulouse 36. Reims 35 itd. Za svetovno prvenstvo v dviganju uteži od 13. do 15. oktobra v Parizu je prireditvenemu odboru poslalo svoje prijave 11 držav: Anglija, Avstrija, Belgija, Danska. Egipt, Finska, Francija. Italija. Švedska, Švica in ZDA. ITALIJA Prvenstvo Italije v crossu je bilo v Neaplju. Na 6 km je osvojil prvo mesto Beviacgua z 19:334 pred Biggi-jem 19:34.8, Italio, Pelicillijem in Pasguet-tijem. Na ženskem prvenstvu v Trentu je osvojila naslov prvakinje na 1200m Loredana Simonetti s 3:45.4 pred Ve-ronesijevo 3:51.3. V veleslalomu na Rolle Passu so prejšnjo nedeljo po povratku iz_ Amerike nastopili najboljši italijanski, smučarji. Zmagal je Ženo Colo z 1:29*5pred Carlom Gartnerjem 1:30,9 in Albinom Alvero 1:31.8. NEMČIJA Na tekmovanju v smuških skokih v Reii im Winkeiu je bil prvi Bradi z 217.9 točke ter skoki 58 in 59m_pred Ederjem (oba Avstrija) 215.7 (o7 in 53 m) ter Englom (Nemčija) 210.2 (57 in 57 m). V smuških skokih v Feldbergu je osvojil prvo mesto Weiler s skoki 81 in 76 m ter 225.2 točke pred Brutscherjem 208.9 točke (80. 68mi. Kiopferjem 208.0 in Schaferjem 204.6 točke. NIZOZEMSKA Nov državni rekord 1:12-2 na 100 m v metuljčku je na plavalnem tekmovanju v Eindhovenu postavil Jan van Roy (preje 1:12.4). SOVJETSKA ZVEZA Sezona zimskih atletskih tekmovanj v dvorani je končana v Leningradu. Minulo zimo je bilo postavljenih skupno 17 novih rekordov ZSSR. med katerimi so najboljši Požidaeva na 1500 m s 4:00.9 in na 3000 m z 8:35.2, Pijetrove na 400 m, z 1:00.1 in Bogdanove v skoku v daljino s 5.66 m. Večina najboljših sovjetskih atletov m atletinj odhaja sedaj na jug ZSSR, kjer se bodo pripravljali za novo poletno sezono. Nov rekord ZSSR 2:30-6 na 200 m hrbtno je postavil na plavalnem tekmovanju v Moskvi Vasilij Krjukov, ki je s tem izboljšal svoj dosedanji rekord za 1.1 sekunde. ŠKOTSKA Polfinale nogometnega cupa: Ran ser s : Oueen of South 1:1, Ist Five : Partick Tistle 2:1. ŠVEDSKA Na plavalnem tekmovanju v Stockholmu je 17 letni Goran Lsrsson plaval 100 m prosto v odličnem času 58.7. To je v zgodovini švedskega plavanja tretji najboljši rezultat na 100 m prosto za časoma Per Olafa Olssona 51.0 in Bjorn Borga 58.6. Drug:,plasirani Syn-nerholm je dosegel 1:00.2. Na 200m prsno ie zmagal Rothman z 2:45.6 pred Ljiliekvistom 2:50.1 in- 16 letnim Bc Erikssonom 2:51.9. Kongres mednarodne federacije za rokoborbo je ob priliki svetovnega prvenstva v rokoborbi v Stockholmu sklenil, da bo naslednje prvenstvo leta 1951 na Finskem. ' ŠVICA 18. kolo nogometnega prvenstva: Biel : Bern 2:1, Chaux des Fona s: Grenchen 1:1, Chiasso : Belincona 1:1. Locamo : Basel 5:0, Lausanne : Servette 4:1, Young Fellow$ : Zurich 3:0, St. Gallen : Lugano 3:2.' Lestvica: Basel 24. Zurich. Serrvette. Lausanne, Chiasso 22 i. t. d. Državno prvenstvo v orodni telovadbi, ki je obenem služilo kot poskusno tekmovanje v zvezi s pripravami za naslednje svetovno prvenstvo, je bilo v Bernu. Kakor je bilo pričakovati, je osvojil prvo mesto in sicer zelo prepričljivo Joseph Staider z 33.70 točke pred Tschaboldom 96.10 in Thaimanom 95.20 točke. Zli A Na profesionalnem teniškem prvenstvu Amerike v dvorani je Gonzales v polfinalu premagal Riggsa 8:6. 10:8. Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Jack La Motta ie v Clevelandu premagal Tom Hunterja v 6. kolu k. o. Borba ni veljala za naslov svetovnega prvaka. Nov svetovni rekord na 400 m je postavil danes Marshal v Nev/ Havenu s 4:29.6 pri teku na 440 y, kjer je dosegel tudi nov svetovni rekord s 4:31.2. Šentjurc Igor: P&vič v P mm c Sedeli smo okoli velike mize v redakciji in se pomenkovali. Pred nami so sicer ležali rokopisi, -ki bi jih bilo treba popraviti in ugladiti za stroj, toda pomenek je bil bolj zanimiv kot rokopisi in ii so lahko še počakali kakšne pol urice.. Govorili smo marsikaj in skoraj same kratkočasne, smešne anekdote iz življenja športnih novinarjev. Bili smo sicer skoraj sami »mladiči«, ki smo začeli z delom v redakciji šele po vojni, vendar pa je znal vsak nekaj povedati. Kaj vse se pa tudi športnemu novinarju dogodi! Mnogo potuje in vedno ee mu mudi. Če. se mu pa mudi prav posebno, zamudi vlak ali pa se mu avto ustavi na polovici pota in šofer nima kl jučev, da bi popravil okvaro. Prepira se, z dekleti v telefonskih centralah in če je treba se jim dobrika. Cilj mu je: Čim hitrejša telefonska zveza z redakcijo, na katero pa navadno čaka dvakrat del j kot je mislil. Kratko in maib — če koga poznate, naj vam kaj pove in če je pri volji boste strmeli. Seveda, predpogoj je, da zna pripovedovati in to zna naš Miha, ki_ je sedel prav v kotu in si naslanjal dvojno brado v dlan. Miha seveda ni njegovo pravo ime, ki pa sedaj ni važno. Torej sedel je v kotu, se naslanjal na mizo in nas poslušal. Potem je zazdehal in rekel: »Kaj boste vi mladiči! Šele začeli ste in že hočete poznati ves svet.« Pogladil se je preko svetle pleše in nadaljeval: »Ali veste, kako smo se obnesli beograjski novinarji, ko smo šli prvič v Planico? To je bilo petintridesetega leta, takrat ko se je o Planici šele začelo govoriti.« Radovedno smo ga gledali. »Torej to je bilo tako!« Naslonil se je nazaj, prekrižal roki pred trebuhom, m nadaljeval: »V Beogradu je bila pomlad. Oblačili smo s e že prav pomladansko in nekateri, ki so bili še bolj vročekrvni. so tekali po mestu kot, da bi bilo visoko.poletje. Redakciia mi je naročila, da grem v Planico in jxt- . roča m o skokih na veliki skakalnici, da napišem nekaj reportaž in se potrovorim z inozemci. Zaman sem ugo-vi.V; i de smuč; še videl nisem in da vem o smučanju ,0K].-n v, o H ie pravkar uri šel iz pragozda o Beethovnovi simfoniji. Nič ni pomagalo, odpraviti sem se moral na dolgo in negotovo pot proti Planici. Zmenil sem se še s tremi sotrpini, ki so jih uredništva poslala v Slovenijo prav tako nepripravljene kot mene in dobili smo se pri vlaku. V redakciji so mi rekli, da pride v Planico sama »boljša družba«. Takrat je pač bilo tako, veste! Kdor je imel denarja si je lahko Planico privoščil, ostali so pa morali ostati doma. Seveda, denar ja,pa je imela takrat samo tista »boljša družba«. Oblekel sem 'torej svojo nedeljsko obleko in lakaste čevlje, na katere sem bil silno ponosen, ker so bili stari šele^ nekaj mesecev in najlepše kar sem takrat premogel. Ko sem srečal svoje tovariše na kolodvoru, sem videl, da so tudi oni storili prav tako. Pomirili smo se s svojo usodo in se prav veseli vsedli v vlak, ki nas je potegnil v Ljubljano. Tukaj je bilo že malo bolj hladno kot v Beogradu, toda sonce je prav prijetno sijalo in Ljubljančani so se že greli po klopeh v Tivoliju. Drugi dan smo se odpravili na Gorenjsko. O snegu ne duha ne sluha. »Če ga tu rti, ga tudi v Planici ne bo,« smo zaključili in težak kamen se nam je odvalil od srca. »Videli bomo ta monstruin, š katerega ljudje skačejo po 80 -metrov, ogledali si ga bomo, ampak pisati ne bo treba nič!« Zadovoljno smo sedeli v vlaku, ki je sopihal proti Kranjski gori in se norčevali — seveda na tihem — iz nekaterih potnikov, ki so vstopali z okovanimi čevlji in smučarskimi hlačami,. V naš pogovor smo se tako zatopili, da smo pozabili gledati v lepo pokrajino okoli nas! Naenkrat pa zavpije Jovo: »Majke mi. vidi sneg!« Prepadeni smo se prerivali pri oknu 'in gledali v belo okolico, kjer so se tu pa tam šc_ videle ruja ve lise, ki pa so vedno bolj izginjale, čim bolj smo se bližali Planici. Končno ni bilo nobene več in vsepovsod samo sneg, sneg iti še prav debel povrhu. Sonce jo sijalo prav tako kot v Beogradu in toplo pripekalo skozi zaprta okna. »Pa kako, da ga sonce ne pobere?« se je čudil Jovo. Vidiš, kako je toplo!« Odprl ie okno in pomolil glavo ven. »Au, Bože!« je vzkliknil in nas prepadeno pogledal. Val mrzlega zraka je butnil v nas. Vlak se je začel ustavljati, zavore so cvilile in sprevodnik je zaklical: »Rateče—Planica!« Obotavljali smo se in eden je silil drugega naprej. Vsekakor smo bili zadnji potniki, ki smo zapustili vagon. »Kaj pa sedaj?« je vprašal Djuro in se stresel. — »Brrr!« Zavil se je v tenak plašč. Nič drugega ni kazalo, šli smo za drugimi, ki so jo ubrali kar preko celega snega v dolino, kjer naj bi bila skakalnica. »V Beogradu so mi povedali, da je tam doa in da bomo tamkaj prespali,« je rekel Jovo in se pogumno pognal v sneg, ki se. j e udiral do kolen, včasih pa še čez. »Joj moji čevlji!« sem vzdihnil in Djuro je zarobantil: »Že sedaj sem moker kot miš.« Hodili smo in hodili, se borili s snegom in ko sem pogledal nazaj, misleč, da je za nami najmanj kilometer poti, sem videl, da smo pregazili šele 50 m. Zamislite si štiri otroke Beograda v tenkih plaščih, s klobuki na glavah, dolgih hlačah in nizkih čevljih s tenkimi nogavicami na nogah. Ljudje, ki so nas prehitevali. so se ozirali za nami, se drezali in se smejali. Čim bolj so se oni smejali, tembolj smo mi kleli in robantili. Prav res. Pot je bila grozna. 'Počasi smo napredovali naprej. Pot mi je lil iz čela iri čeprav nisem bil tako obilen kot danes, so morale moje noge nositi prav lepo težo. Pa to še ne bi bilo nič, če bi vsaj sneg zdržal! izglodalo je kot, da se prav nalašč samo nam udira, ker drugi so prav' varno romali po beli površini. Kratkoinmalo — bilo je strašno! Poti ne konca ne kraja, mi mokri kot miši od potu in snega, vsak • v rokah velikanski kovčeg, ki ga je vlekel za seboj in, ki mu je delal strašno preglavico., Prav te kovčke smo stokrat prekleli, jih predevali iz roke v roko, potem spet iz rame na ramo, bili so nam na poti kot žebelj v čevlju. Jovo je šel prvi, mi pa za njim. Kar naenkrat je izginil, v snegu prav do vratu, kar je izzvalo salvo smeha pri -nas treh. Toda smejali se nismo dolgo. Ko sem napravil korak naprej, sem se prav tako pogrezni! čisto do brade in verjetno prav bedasto 'pogledal okoli sebe — tako so mi vsaj pripovedovali enkrat kasneje ostali sotrpini. Jaz nikoli nisem verjel, da so to videli, ker ko sem zavrtel glavo na desno in levo, sem opazil, da tudi ostala že delita mojo usodo in, da tičita tudi onadva do vratu v snegu. Kako pa ven? Začeli smo brcati, se izkopavati, toda nič ni pomagalo. Naenkrat pa nisem več slišal naših domačih kletvic, ki so kakor za šalo letele iz ust mojih tovarišev. Pogledal sem jih. Vsi trije so se namali odkrili, se sladko nasmihali, kimali z glavami, ker se pač niso mogli priklanjati in namesto prejšnjih neknjižev-nih besed so sipali zdaj navdušene pozdrave. Ozrl sem -e, to se pravi zavrtel glavo toliko nazaj kot sem mogel. Za nami je stala lepa smučarka, v kateri sem spoznal neko Beograjčanko, za katere naklonjenost smo se že doma vsi štirje borili, poleg nas pa še kup drugih. Zgrabil sem za klobuk, se ji globoko priklonil, to se pravi, zaril nos v sneg in glasno pozdravil. »Kako sijajno izgledate!« »Kako vam pristoja smučarska obleka!« »Divni ste!« »Res, res, ne bi si mislil, da vas bom našel tukaj!« »Ne morete si misliti, kako me veseli!« Tako in podobno smo govorili in pošiljali vroče poglede navzgor. Na vse naše poklone pa je lepa Beograjčanka odgovorila z gromkim smehom, ki je pokazal vrsto belih zob. Bili smo malce užaljeni, ona pa nikakor ni mogla nehati in nazadnje, da bi bila mera polna, se je v našo jezo vsedla celo na smuči in se tolkla po kolenih. Smešni situaciji je napravil konec nek smučar, ki nas je potegnil enega za drugim iz naših lukenj. Ne vprašajte kakšni smo prišli v dom! Jovo je zadnji del poti prehodil bos, ker ni mogel najti svojih čevljev, medtem ko je meni ostal le še eden. Toda kakšen je bil! Djurotu . je manjkala ena hlačnica od kolen navzdol, tretjemu pa so se odtrgali na obeh čevljih podplati. Tako je bilo tol V takšni opremi smo potem pisali reportaže m dajali poročila. Pri lepi Beograjčanki pa smo izgubili vse lepe upe v uspeh. Če je namreč koga od nas videla kasneje v Beogradu na ulici, se je začela hihitati in o kakšnih na dah za pridobitev njene naklonjenosti ni bilo več govora.« Ko smo se Mihovi zgodbi dovolj nasmejali, je odo treba popravljati rokopi.se... Tisk Tiskarne »Slovenskega ooročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik lgoi Prešern — Uredništvo ln uprava Ljubljana, Likozar jeva ulica Telefon 33-85, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26, Čekovni račun uprave št, 6-90603-6 S Celoletna naročnina 144 din, polletna 12 din, četrtletna 36 din.