Intervju z ilustratorko žetima о&шпе . •• (r . Pridružite se ekipi naše medijske hiše, osvojite nagrado in objemite jelenčka Rudolfa Celjskega: ■• sobota,'12. december, .• •. V med 10. in 12. uro ' Pravljična dežela, Glayni trg, Celje ^ Z nami: • • 5+Band Kastelo novi te gn ^шсПо ce1 e Konec »smetarskega turizma«? Nova okoljska zakonodaja zahteva, da je treba vse mešane komunalne odpadke pred odlaganjem obdelati v zbirnih centrih. Kako smo na to pripravljeni v naši regiji in kaj to pomeni za usodo t. i. »smetarskega turizma«, pa več v Naši temi. str. 12-13 GOSPODARSTVO Mirku Tušu uspelo že tretjič str. 4 OGREVANJE Vas greje sosed? Nič več! str. 7 INTERVJU Drago Jančar o bralnih navadah in Evropi 21. stoletja str. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Kmalu razpis za evropski denar str. POLZELA Poplavna varnost in namakanje str. ŠPORT ^^^^^^^^^ Zaokroženih 125 let športa v Celju str. 17 REPORTAŽA Bili smo Kl(j)ub str. 34 FOTOREPORTAŽA Delimo objeme str. 32 AKCIJA Foto: arhiv NT (GrupA) (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje str. 37 VROČI DOGODEK ^S LOVE ROTI KA ^^ / Celjski sejem, 11.-13.12.2015 " / * * ' 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Pravičnost in mraz Včasih je veljalo, da pozimi ni dobro hoditi na obiske k prijateljem v velikih hišah, saj te je zaradi njihovega varčnega (ne)ogrevanja kaj hitro zazeblo v noge. Če je človek zmrzljiv, tako kot sem jaz, zna ceniti prednosti prijetno toplega blokovskega stanovanja. Ob tem sem ponovno ugotovila, da so hiše precenjene. Resda imaš več prostora, toda koliko je ob tem skrbi in stroškov in še ves čas te pozimi zebe - hvala za takšne užitke. Takrat so se pojavili prvi glasovi, da bi veljalo tudi v blokih razmišljati o bolj varčnem ogrevanju. Toda v naravi človeka je očitno tako, da se udobju težko odpove brez prisile. Ko nas vse skupaj udari po denarnici, smo se šele pripravljeni bolj racionalno obnašati. Samo poglejte si primere ločenega odlaganja odpadkov. V blokih, kjer so še vedno veliki kontejnerji za vse sorte odpadkov, večina meče vse kar tja, celo kavče in omare! Nadzora ni - vsaj ne takšnega, da bi se kdo zaradi tega posebej vznemirjal, kazni tudi ne. Zakaj bi torej ločevali?Ponekod so inšpekcijski obiski stanovalce navdahnili z idejo, da bi ogradili in zaklenili »svoje« zabojnike. No, ja, saj veste, da ograje ne rešijo bistva problema ... Še vedno se bodo našli tisti, ki bodo odlagali smeti po mili volji, kazen pa bo verjetno doletela vse stanovalce. Podobna je zgodba z delilniki na radiatorjih v blokih. Na osnovi teh nam zadnja leta obračunavajo del porabljene toplote za ogrevanje. Ko smo jih dobili, smo kmalu ugotovili, da ne bo več mogoče ogrevati na vso moč in hoditi ob tem po stanovanju v majici s kratkimi rokavi, da zračenje ob prižganih radiatorjih tudi ne bo več najbolj modra poteza in da bo treba privijati ventile, ko nas ne bo doma. Zneski na položnicah so namreč kaj hitro pokazali razliko med varčnim in razsipnim vedenjem. Ampak ne povsod. Izkazalo se je, da včasih niti varčevanje ne zadošča, če živiš v starem in slabo zgrajenem bloku ali če je tvoje stanovanje na problematičnem mestu ali če vsi tvoji sosedje varčujejo tako temeljito, da na koncu sam plačaš velik del celotnega stroška ogrevanja. Ker se pri nas stvari ponavadi lotevamo z napačnega konca, smo tudi tokrat naredili tako. Najprej smo dobili delil-nike in se šele nato začeli ubadati s problemi, ki so iz tega nastali. Treba je bilo hidravlično uravnotežiti sisteme, da je bilo povsod v stavbi enako toplo, uravnati temperaturo toplotnih postaj, kupiti termostatske ventile in razmišljati o boljši izolaciji stavb. Da bodo morali biti ventili tudi kdaj odprti, so mnogi v varčevalni vnemi pozabili. Zato ne preseneča nov pravilnik, ki je minule dni stopil v veljavo in za katerega nam zagotavljajo, da bo preprečil nepravično razdelitev stroškov v blokih, kjer so se eni greli na račun drugih in pri tem tako pretiravali, da so stanovanja postala vlažna in plesniva. Jih bo v drugačno ravnanje prepričal nov pravilnik? Verjetno šele zneski na položnicah. Če le ne bodo zaradi te novosti na slabšem tudi vsi ostali stanovalci, ki so doslej dokaj uspešno krmarili med pretirano varčnostjo in razsipnostjo. V prihodnjih mesecih bodo obračuni pokazali, kaj se je spremenilo - če sploh kaj. Ker se pri nas stvari ponavadi lotevamo z napačnega konca, smo tudi tokrat naredili tako. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA IB ПШ1 mm PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Л» 3 7 9И 3D 1K Misel tedna Pričakovati, da bo svet pravičen do vas, ker ste dober človek, je podobno kot pričakovati, da vas bik ne bo napadel, ker ste vegetarijanec. (Dennis Wholey) »S takšno opremo delamo,« sporočajo policisti javnosti, predvsem vladi. Bodo inšpektorji kaznovali državo? Dotrajana policijska oprema lahko pomeni kršenje predpisov o varstvu in zdravju pri delu policistov Policisti so v teh dneh zaostrili stavko. Odločitev, da bodo to storili, sta dva policijska sindikata sprejela minuli teden, ko je bila večina pogajanj z vlado prekinjena. Stavke zaenkrat javnost ne čuti, drži pa, da policiste iz dneva v dan bolj podpira. Še posebej zaradi načina, s katerim so se policisti odločili vladi in politikom pokazati, v kakšnih razmerah delajo in predvsem s kakšno opremo. V teh dneh policisti »ukrepajo« proti policiji. Izločajo namreč tisto opremo, ki je zastarela in s katero ni mogoče več delati varno. »Ne moremo kaznovati ljudi na primer zaradi neizpravnih vozil, če se sami vozimo v službenih vozilih, ki so slabša,« je izjava, ki jo je v času stavke velikokrat mogoče slišati. Tako so se lotili tudi izločanja policijskih vozil. V celotni Sloveniji naj bi jih izločili približno 500, pri tem se držijo vseh predpisov, ki veljajo za takšne postopke. V Žalcu skoraj brez jopičev Preverjanje opreme policisti izvajajo tudi na Celjskem, kjer naj bi izločili že 11 službenih vozil. Po naših podatkih so samo na Policijski postaji Žalec iz uporabe izločili kar 23 neprebojnih jopičev in 17 policijskih čelad. Razlogi so bili potek roka uporabe ali to, da sploh ni bilo jasno, do kdaj jih lahko uporabljajo, ter popolna obraba jopičev. Na žalski policijski postaji naj bi bilo tako trenutno le 8 neprebojnih jopičev, ki so na voljo. Stanje policijskih vozil je bilo na Celjskem slabo že pred leti, ko smo poročali, da je bila na območju Celja ne- kaj časa samo ena policijska patrulja, ker je bilo drugo intervencijsko vozilo dlje časa v garaži, saj ni bilo denarja za popravilo. Ko smo predstavljali posamezne policijske postaje naše regije, smo se o slabi opremljenosti objektov prepričali tudi sami. Delovne mize, stoli in računalniki so bili že v tako slabem stanju, da so policistom že takrat onemogočali ustrezne delovne pogoje. Stavbe nekaterih postaj so bile in so še vedno v izredno slabem stanju, ponekod so dotrajani tudi prostori in okna, ki so daleč od tistih pogojev, ki omogočajo prijazno in varno delovno okolje. V Celju so se dogajali primeri, ko so policisti ostajali v bolniškem staležu in so se morali testirati zaradi morebitnih okužb z različnimi virusi, saj so se pri pregledih osumljencev poškodovali z iglami narkomanov samo zato, ker niso imeli ustreznih rokavic, ki bi lahko to preprečile. »Nesprejemljivo!« Izločanje delovne opreme bo policijsko delo še dodatno ohromilo, s tem želijo pokazati, v kakšnih pogojih opravljajo svoje delo. Skoraj Eden izmed policijskih avtomobilov, ki so ga izločili tudi na območju Celja. zagotovo mimo izločanja opreme ne bo mogel tudi Inšpektorat RS za delo. Če ta ne bo pod pritiskom države, pod okriljem katere dela, bo moral razmisliti o ukrepih zoper državo. Kot je znano, delovni inšpektorji opravljajo tudi nadzor varnosti in zdravja pri delu. Zadnje izločitve in opozarjanje policistov na slabe delovne razmere in opreme pa bodo verjetno terjali tudi kakšen nadzor inšpekcije ... Policisti ostajajo neomajni: »Dokler ne bo doseženega sporazuma o višjih plačah, se o ostalih zadevah sploh ne bomo pogajali.« Na finančnem ministrstvu, kjer so zaobšli sklep vlade, ki jasno določa, da se denar za dodatna sredstva za realizacijo zahtev sporazuma nameni iz državnega proračuna, vztrajajo pri tem, naj policija denar za to poišče kar znotraj svojih proračunskih sredstev, ki so namenjena materialnim stroškom. »Gre namreč za sredstva, namenjena za nujno potrebno delovno in zaščitno opremo, ki nam bo v prihodnosti omogočala varno delo, tako da nihče od nas ne bo izpostavljen dodatnemu tveganju zaradi neustrezne ali obrabljene opreme. Zato je takšno ravnanje finančnega ministrstva nesprejemljivo,« odgovarjajo v sindikatih. Ravno zato so se lotili izločanja opreme. »S tem hočemo dokazati, da so predvidena sredstva, namenjena materialnim stroškom delovanja policije, nujna in se jih ne sme zmanjševati. Gre za temeljno prvino, brez katere delovni proces ni mogoč. Niti policijski,« so jasni. SIMONA ŠOLINIČ Foto: PSS AKTUALNO 3 Župani šestih spodnjesavinjskih občin so se v zadnjem obdobju že nekajkrat uspešno povezali, predvsem kadar je šlo za gradnjo kanalizacijskega omrežja in črpanje evropskega denarja. Pri črpanju državnih tisočakov bodo kot kaže manj uspešni. »Ne bomo stali križem rok« Župani spodnjesavinjskih občin nezadovoljni s položajem lokalne samouprave -Napovedujejo ustavno pritožbo V začetku decembra so se župani in občinski svetniki ter svetnice šestih občin Spodnje Savinjske doline v bra-slovškem domu kulture srečali na izrednem sestanku. Ker so vodje občin ne glede na politično barvo nezadovoljni z odnosom države do lokalne samouprave, so želeli svetnike skupaj seznaniti o negativnih posledicah, ki jih prinaša po njihovem mnenju nezadostno financiranje lokalne skupnosti v prihodnjih dveh letih. Drugega učinka kot seznanitev sestanek najverjetneje ne bo imel, saj so poslanci v državnem zboru na dan srečanja še v drugo potrdili državni proračun za prihodnji dve leti. Ta občinam namenja 522 evrov na prebivalca. Župan Občine Polzela in predstavnik manjših občin v pogajalski skupini Jože Kužnik je poudaril, da vlada z zmanjševanjem denarja, namenjenega lokalnim skupnostim, vedno bolj siromaši občanke in občane. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo predvsem zaradi načina pogajanj. »Nesprejemljivo je, da se vlada z nami pogaja enako kot s sindikati,« je prepričan Kužnik. Enako meni vseh šest županov. Janko Kos, predstavnik največje občine v dolini, Občine Žalec, ob tem dodaja, da je vlada izjemno hitro popustila sindikatom javnega sektorja, medtem ko je občinam vzela, »ker smo najbolj kultivirani in se ne hodimo dret na ulice«. Ob tem je Kos poudaril še, da se župani ne borijo zase in za svoje plače, temveč za dobrobit občank in občanov. Ceste bo treba zapreti Župane je zmotilo predvsem to, da vlada brez težav krši zakonodajo in pri tem vsaj za zdaj še ne ne čuti posledic. »Višina povprečnine, kot je opredeljena v Zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017, ni rezultat Povprečnina v številkah: 522 € - z zakonom določena povprečnina za leto 2016 652 € - povprečnina, izračunana po zakonsko določeni formuli 630,40€ - povprečnina, ki bi ustrezala stroškom občin pri izvajanju nalog 536 € - povprečnina, ki so jo v pogajanjih z vlado predlagala združenja občin 525 € - zadnja kompromisna ponudba vlade za višino povprečnine in višina povprečnine za prvo polovico leta 2015 500,83 € - povprečnina za drugo polovico leta 2015 z zakonom določene formule za izračun povprečnine. Če bi bila, bi povprečnina znašala 652,60 evra,« je pojasnil župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki med drugim napoveduje, da se bo zaradi tega bistveno poslabšala predvsem prometna infrastruktura na podeželju. »Ceste so že zdaj slabe, brez denarja za nujno obnovo jih bomo lahko le še zapirali,« pravi Sušnik. Tudi sicer bodo občine prisiljene najprej rezati pri investicijskih programih. Denarja namreč zmanjkuje že za naloge, ki jih občinam neposredno nalaga zakonodaja. Ob tem župane skrbi tudi sprostitev plač in napredovanj v javnem sektorju. »Ne plačuje vseh država,« pravi Kos. »Z višanjem plač v javnem sektorju se bodo izdatki občin še povišali. Poleg tega občine vedno več proračunskega denarja namenijo za socialne transferje,« so nezadovoljni župani. Popravek ali ustavna presoja Skupina spodnjesavinjskih županov, ki imajo sicer širšo podporo kolegov iz vse Slovenije, je prepričana, da tokratni proračun krši slovensko ustavo, zato bo najverjetneje vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, ki ureja državna proračuna za prihodnji dve leti. Čeprav so izvoljeni predstavniki ljudstva v Ljubljani že potrdili vladni predlog proračuna, so svetnice in svetniki na skupnem zasedanju sprejeli sklep, da nasprotujejo členom zakona o proračunu, v katerih ta določa višino finančnih sredstev za občine. Hkrati predlagajo, da je povprečnina 536 evrov na prebivalca. Takšno je bilo tudi pogajalsko izhodišče. Državljani pred občani Od enajstih vabljenih poslancev V. volilne enote se je sestanka udeležil le poslanec Ljubo Žnidar, ki se je na sprejetje zakona odzval kritično. Tudi sicer je bilo na račun poslancev ta večer izrečenih kar nekaj kritik. Najbolj oster je bil Janko Kos: »Le eden od poslancev naše stranke ni pozabil, kako je delovati na lokalni ravni, vsi ostali so se prodali.« Obračun z vlado Čeprav so župani ves čas ponavljali, da so v boju z vlado za višjo povprečnino enotni, je bilo med svetniki, predvsem iz vrst vodilne vladne Stranke modernega centra, precej dvomov v upravičenost takšnega boja s predstavniki vlade. Tudi sami zmanjševanju denarja, namenjenega lokalnim skupnostim, niso naklonjeni, a menijo, da se da na občinski ravni še najti ustrezne rezerve in da je tovrstno napihovanje nesmiselno. Kot je povedal predstavnik lokalnega odbora SMC Žalec Nejc Šporin, so se srečanja v Bra-slovčah udeležili predvsem zato, da bi se seznanili s posledicami manjšega financiranja in morda skušali najti rešitve za nastalo situacijo. »Žal pa so župani, poslanec in nekateri svetniki sestanek zlorabili in ga izkoristili za napade na vlado in stranko SMC. V določenih segmentih so javnost zavajali z ne-argumentiranimi podatki, s populističnimi izjavami in z neresnicami,« je po sestanku povedal Šporin. LEA KOMERIČKI Foto: TONE TAVČAR OB ROBU Saga na sago siromašenje S pričakovano ponovno potrditinjo zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti v državnem zboru, po vetu državnega sveta, se je končala še ena saga o povprečnini, ki jo opredeljuje omenjeni zakon. Tako kot lani je koalicijski glasovalni stroj v državnem zboru po dolgotrajnih pogajanjih med vlado in združenji občin zaradi javnofinančnih interesov kajpak pritrdil vladi in uveljavil ROBERT GORJANC povprečnino, kot jo je predlagala za leto 2016. Se pravi 522 evrov in ne 536 evrov, kot so zahtevale občine. Pri prvem glasovanju v državnem zboru tudi prisotnost več kot sto županov na galeriji ni omajala poslancev, da bi glasovali drugače, čeprav prihajajo seveda tudi iz občin, ki so najbolj prizadete zaradi nižje povprečnine. Vlada je bila sicer ob koncu pogajalskega procesa pripravljena nekoliko popustiti in občinam nameniti 525 evrov, pa še kakšen cekinček več za investicije in še kakšen »bonbonček«, a to predstavnikov občin ni premamilo, da bi podpisali dogovor. Tako kot so ga lani, ko so se najprej dogovorili za eno višino povprečnine za pol leta in potem za drugo za drugo polovico leta. Pod pogojem, da bi država ob tem s sistemskimi spremembami zagotovila finančne prihranke pri izvajanju obveznih zakonskih nalog, ki jih nalaga občinam (na področju sociale, vrtcev, vzdrževanju infrastrukture ...). O tem ni bilo soglasja: vlada pravi, da so prihranki vidni, težki nekaj milijonov, občine, da jih ne vidijo, da so zanemarljivi. Da bodo pogajanja zato letos bolj trda, je bilo torej pričakovano, upanja, da bi bil sklenjen nek kompromis, pa bolj malo. V okoliščinah, ko vlada krpa še vedno varčevalno naravnan proračun, kljub gospodarski rasti, ki jo malokdo občuti in ko nas je doletela še begunska kriza, vlada nima posluha za občine. Hkrati v okoliščinah, ko so morajo mnoge občine zadolževati za doseganje likvidnosti, ker še ni evropskih razpisov, jim je težko popuščati vladi in zavestno pristajati na siromašenje ter zaostajanje v razvoju. Če bi izračunana povprečnina sledila črki zakona, bi morala znašati 652 evrov, če bi sledila realnim stroškom pri izvajanju zakonskih nalog, bi morala znašati 630,40 evra. Nazadnje je bila povprečnina usklajena z zakonom, kot pravijo v združenjih občin, leta 2010, zdaj je razkorak že 25-odstoten. Tudi računsko sodišče je pri nedavni reviziji poslovanja 22 občin ugotovilo, da povprečnina ne odraža več realnega socialnega statusa občanov. Občinam zato druge možnosti, kot da se oprimejo tožb ali ustavne presoje, niti ne preostanejo, če želijo vladi dokazati, da se v pogajanjih ne pustijo več speljati na tanek led. Vlada je na drugi strani prepričana, da so v občinah še rezerve. Lahko smo torej prepričani, da se nam pri pogajanjih za novo višino povprečnine obeta še ena saga. Kako dolgo bomo še spremljali te »limonade«? Mar ob razpokah pri sistemskem financiranju lokalne samouprave ni dozorel čas, da se njen ustroj in financiranje temeljito prevetrita in tudi poenostavita? Б+ТЕНП05 K protzwdnjaitrojevtn orodij predelava gumein plastike Podjetje z večdesetletnim obstojem na tujih trgih zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme objavlja razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in pločevino) - operater rezkanja, struženja na 4- in 5-osnih strojih - operater na žični in potopni eroziji in drugih orodjarskih strojih - operater na varilnih robotih in varilec specialist - ključavničar/obdelovalec kovin zahtevnih priprav (varilne šablone, strojne konstrukcije) - vzdrževalec (mehanika, hidravlika, pnevmatika) - konstrukter orodij in projektni vodja (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - konstrukter kmetijskih strojev in naprav - vodja proizvodnje (varjenje, preoblikovanje, obdelava kovin) Zaželene so delovne izkušnje s področja mehanske obdelave, orodjarstva, strojništva, varjenja, s IV., V., VI., ali VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - delo v uglednem in uspešnem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS, d. o. o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50. 4 GOSPODARSTVO Mirku Tušu uspelo v g gliv ze tretjič Bodo slovenskega trgovca res rešile banke ali bo postal potrošniška zadruga? Kot kaže, je Mirku Tušu spet uspelo prepričati banke v ponovni reprogram dolgov oziroma v ponovni moratorij na vračilo več kot stomilijonskega dolga. Po neuradnih informacijah naj bi mu namreč banke, ki celjsko podjetje rešujejo že od leta 2010, odobrile že tretji reprogram posojil. Vendar to, kot opozarjajo banke, ne bo rešitev na dolgi rok. Tudi zato se je najbrž z reševanjem tretjega največjega trgovca v Sloveniji začela ukvarjati tudi vladna medresorska komisija, ki za reševanje Skupine Tuš predlaga ustanovitev potrošniške zadruge. Eden najbolj znanih celj- vec še vedno drži nad vodo? skih podjetnikov Mirko Tuš naj bi imel do bank za približno 400 milijonov evrov dolga, približno 100 milijonov evrov naj bi znašal njegov dolg do dobaviteljev. Mnoga podjetja z deset- in še večkrat manjšim dolgom so že zdavnaj končala v stečaju, zakaj se torej celjski trgo- Odgovor je preprost. Tuš je preveč vpet v lokalno okolje in povezan z domačimi dobavitelji, zato bi bil njegov potop najbrž tudi potop za marsikatero domače živil-skopredelovalno podjetje. Poleg tega je ohranitev Tuša pri življenju tudi v interesu bank, ki svojih terjatev do tega podjetja niso prenesle na slabo banko in bi bile v primeru stečaja prisiljene v odpise novih milijonskih terjatev. Banke naj bi torej Tušu odobrile nov reprogram dolgov, in sicer do konca leta 2018. Končni dogovor, po katerem naj bi Tuš obresti plačeval mesečno, glavnico pa četrtletno, naj bi bil sklenjen do prve polovice januarja 2016. Pogoj, ki naj bi ga pri tem postavile banke, je, da naj bi podjetje do konca reprograma prodalo vse poslovno nepotrebno premoženje doma in v tujini. Ostal naj bi mu le trgovski del, torej Engrotuš. Srečko Čater: »Država Tuša ne ohranja pri življenju zato, da bi pomagala domači živilskopredelovalni industriji, ampak gre predvsem za prikrivanje korupcije. Gre za skrivanje delovanja v preteklosti, ki je povzročilo milijardno luknjo v našem bančnem sistemu. Država ne želi nikomur pomagati. Če bi res želela, potem Ljubljanske mlekarne danes ne bi bile v tujih rokah.« Prej ali slej v lasti tujcev? Posledice propada Tuša bi bile vsekakor zelo boleče za domačo živilskopredelovalno industrijo. Tudi zato se je najbrž v reševanja podjetja vključila tudi vlada, ki proučuje, kako bi morebiten propad Tuša lahko ublažila ustanovitev potrošniške zadruge, kakršne že nekaj časa poznajo v nekaterih drugih evropskih državah in pomenijo čvrsto verigo med potrošniki in dobavitelji. Tuš naj bi torej po najslabšem scenariju preoblikovali v zadružno lastništvo. S takšno rešitvijo se strinjajo tudi v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, nikakor pa je na primer ne podpira dolgoletni sindikalist in nekdanji predsednik Sindikata živilskopredelovalne industrije Slovenije Srečko Čater, ki je še vedno tudi član nadzornega sveta Mlekarne Celeia. »Zadružni sistem v preteklih letih ni uspel spraviti skupaj denarja za rešitev Ljubljanskih mlekarn, da o reorganizaciji podjetja niti ne govorim. Zato predvidevam, da bo prej ali slej katera od tujih multinacionalk, ki v zadnjih letih pridobivajo vedno večji delež na slovenskem trgu, tu mislim predvsem na Lidl in Hofer, kupila Tuš.« JANJA INTIHAR, foto: GrupA Preskok med elito V Žalcu delajo notranjo opremo za avtomobile najvišjega kakovostnega razreda Poslovno leto, ki se za žalsko podjetje Novem car, začne aprila in konča marca, je letos zaznamovano predvsem z uvajanjem novega produkta v proizvodni proces, s katerim so iz srednjega avtomobilskega razreda preskočili v najvišji, premium razred. www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, z 2. januarjem 2015 se spremeni delovni čas obstoječe pogodbene pošte 3223 Loka pri Žusmu. Delovni čas pogodbene pošte 3223 Loka pri Žusmu: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-15.00 sreda: 8.00-17.00 sobota: 8.00-12.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. KJ POŠTA SLOVENIJE Uvajalni proces se je, kot je pojasnil direktor Matjaž Omladič, začel poleti. »Napovedi kupca so bile sprva precej nižje, kot se je kasneje izkazalo. Kar pomeni, da imamo precej več naročil, kot je bilo sprva predvideno,« pravi Omladič. A to zanje ne pomeni le več prihodkov: »Zaradi tega bo realizacija višja od načrtovane, a tudi stroški na drugi strani ne bodo majhni. Zagon takšnega projekta prinaša tudi višje zagonske stroške,« je pojasnil direktor družbe, ki je v poletnem in zgodnjem jesenskem času tudi precej zaposlovala. Največ, 850, je bilo v družbi zaposlenih oktobra. Delež delavcev ponavadi zaposlijo preko zaposlitvenih agencij, kar podjetju omogoča prilagajanje delovne sile glede na povpraševanje in naročila. A večjega števila novih delovnih mest za prihodnje mesece, kot pravi Omladič, ne načrtujejo. LK Posebno priznanje Gregorju Naratu Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah je podelila jubilejna priznanja 63 članom, ki opravljajo dejavnost več kot deset let. Posebno priznanje Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je prejel gostinec Gregor Narat, vodja gostišča Jurg. Šmarska območna obrtno-podjetniška zbornica je podelila številna bronasta in srebrna priznanja ter tudi pet zlatih priznanj za 30 let opravljanja obrtne dejavnosti. Ta priznanja so prejeli Ivan Kodrič, Srečko Kunst, Marjana Podhraški, Edvard Sovinc in Anton Šeligo. Zlato priznanje za 35 let opravljanja obrtne dejavnosti je dobil Albert Kampuš. Posebno priznanje Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je za kakovost gostinske ponudbe prejel gostinec Gregor Narat, vodja gostišča Jurg. Kot pravijo v šmarski obrtni zbornici, gre za eno najvišjih priznanj v gostinstvu. TS »Tuš naj ostane slovenski trgovec« Kratek pogovor z naključno izbranimi Celjani in obiskovalci mesta kaže, da se vsi za usodo tretjega največjega trgovca v državi zelo bojijo, čeprav bi bili le redki pripravljeni vložiti svoj denar v reševanje podjetja. Stanislav Lipovšek, Celje: »Ustanovitev zadruge bi bila dobra, saj bi to rešilo tega zadnjega domačega trgovca. Veste, ta zgodba se mi zdi zelo čudna, saj je gospod Tuš dolgo časa kazal, da je dober in da ima svoj stil. Ni mi jasno, zakaj se mu je zalomilo. Zelo bom vesel, če bo rešil svoje težave. Če ne bo, kam bodo potem naši kmetje prodajali svoje izdelke? Saj vemo, kako je s tujimi trgovskimi družbami. Najslabše bi bilo, če bi tudi Tuš prevzela kakšna tuja družba.« Asim Maslo, Celje: »Danes so čudni časi in z denarjem je treba skrbno ravnati. Zato ne vem, ali bi bil pripravljen vložiti denar v zadrugo, ki bi prevzela Tu-ševe terjatve. Za vlaganje v celjsko podjetje bi se odločil samo v primeru, če bi imel kaj denarja več. Vendar če bi imel kaj presežka, bi ga najprej vložil v lasten posel in ne v katero drugo podjetje. Bi mi pa bilo žal, če bi Celje izgubilo svojega največjega trgovca.« Sonja Kavzar, Maribor: »Ne hodim v Tuš, kupujem samo pri Mercatorju. Zato tudi ne bi bila pripravljena vložiti nič denarja, da bi se to podjetje ohranilo pri življenju. Sicer pa svojega denarja nikamor ne vlagam. Saj ga niti ne morem. Sem namreč upokojenka in tisto, kar imam, ni veliko. Je pa res, da bi mi bilo bolj všeč, če bi trgovine v Sloveniji ostale v domači lasti in bi prodajale čim več slovenskih izdelkov.« Vera Žogan, Šmarje pri Jelšah: »Zelo bi mi bilo žal, če bi Tuš pristal v rokah tujih lastnikov. Sem redna obiskovalka te trgovske družbe. Če bi imela denar, bi ga z veseljem prispevala za to, da Tuš ostane v slovenski lasti. Všeč mi je, ker ponuja veliko slovenskih izdelkov, tudi ljudje, ki delajo v njegovih trgovinah, so zelo prijazni.« PREKLOPITE na PLIN GOSPODARSTVO 5 Okoljske izboljšave in rekorden dobiček Uspešno leto za podjetje Omco Feniks Slovenija - Končana petmilijonska posodobitev proizvodnje Letošnje poslovno leto je za podjetje Omco Feniks Slovenija, ki je sicer v stoodstotni lastni belgijske skupine Omco International, sila uspešno, saj so bodo, kot kažejo trenutni rezultati, pridelali največ dobička doslej. Poleg tega so v tem letu končali večmilijonsko naložbo v posodobitev proizvodnje. To jim bo omogočilo nadaljnji tehnološki razvoj, hkrati pa je njihovo delovanje okolju prijaznejše. Omco Feniks Slovenija je tržno usmerjena livarna srednje velikosti, ki se zadnja leta usmerja predvsem v izdelavo ulitkov za potrebe steklarske industrije in izdelavo tehnološko zahtevnejših izdelkov. Podjetje je v zadnjem obdobju veliko denarja, približno pet milijonov evrov, namenilo za obnovo oziroma posodobitev tehnološkega procesa, ki pomeni tudi manjšo obremenitev okolja. Kot je povedal direktor družbe Borut Triplat, gre za posodobitev celotnega kompleksa. »Priprava peska je vodena preko računalnika, hkrati imamo v celoti novo formarsko linijo, Borut Triplat pravi, da je njihov uspeh v tem, da v času krize niso obstali. »Vedeli smo, da moramo ostati na trgu in biti vseskozi na razpolago,« pravi. Tako so v času krize nabor naročnikov še razširili: »Pridobili smo stranke, ki so razočarane odhajale od drugih.« Sicer pa podjetje skoraj 85 odstotkov proizvodov proda znotraj skupine Omco International. Triplat je hkrati tudi prepričan, da tuje lastništvo ni nujno slabo, če z lastnikom najdeš skupne interese. Ob tem poudarja, da imajo pri vodenju in odločanju povsem proste roke. ki je tako po konfiguraciji kot tehnični izvedbi edinstvena v Evropi, enako je s hladilnim sistemom.« Nova pridobitev omogoča tudi do 25-odstotno povečanje obstoječe proizvodnje, a to ni glavna prednost, meni direktor. »Večjo prednost vidim v tem, da je naš stroj res tehnično dovršen in je glavni krik tehnike na tržišču. Rezultat tega bodo tehnično zahtevnejši ulitki, prodani z višjo dodano vrednostjo,« je pojasnil Triplat. »Mi se ne želimo znojiti pod pazduho. Radi bi imeli >švic< na glavi.« Rekorden dobiček Letošnje leto bo tudi poslovno zelo uspešno. »Letošnje leto bo še boljše od predhodnega.« Kot ocenjuje, bodo leto končali s približno 17,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 2,6 milijona evrov čistega dobič- ka. V podjetju so v zadnjem obdobju na novo zaposlili 19 ljudi. Skupno jih je v podjetju zaposlenih 156. Prav ljudje so dodana vrednost podjetja, poudarja Triplat. »Stroj lahko hitro zamenjaš, a dobrih delavcev se ne da kar tako nadomestiti,« pravi direktor podjetja, ki ga ljudje kljub delu v težki industriji ne zapuščajo. LEA KOMERIČKI Foto: TT Ruski petičneži ostali brez hotela v Rogaški Slatini Bankrotiral tudi najbolj prestižen slatinski hotel - Za več kot 11 milijonov evrov dolgov Celjsko sodišče je v začetku tedna razglasilo stečaj podjetja Hotel Aleksander iz Rogaške Slatine. Gre za najbolj prestižen hotel v tem zdraviliškem kraju, ki so ga v prejšnjih letih večinoma obiskovali bogati ruski gosti. Za slabe poslovne rezultate in slabšo zasedenost hotela naj bi bila v zadnjem letu kriva zlasti rusko-ukrajinska kriza. Hotel Aleksander je bil do leta 2005, ko se je še imenoval hotel Soča in je bil zaprt, v lasti Steklarne Rogaška oziroma njene krovne družbe Rogaška Crystal. Hotel v njegovi lasti. Pipenbaher je Hotel Soča, ki ga je preimenoval v Hotel Aleksander, obnovil in ga leta 2009 odprl. Hotel se je ponašal s kar petimi zvezdicami in je eden najbolj prestižnih v Sloveniji. Namenjen je bil zlasti gostom iz Rusije. Do lani se je ponašal z obiski mnogih uglednih Rusov, od politikov do gospodarstvenikov, lani pa naj bi število ruskih gostov začelo »usihati«. Heta največja upnica Pa tudi sicer, kljub obiskom bogatih gostov, se s skromnih 96 tisoč evrov do lani povečali na kar 1,2 milijona evrov, tudi izguba družbe se je v tem času občutno znižala. Leta 2010 je znašala še 2,3 milijona evrov, lani je »padla« na 643 tisoč evrov. Vendar je bilo to očitno premalo, da bi se hotel obdržal na trgu. Še zlasti, ker se dolgovi v tem času niso občutno zmanjšali. Po zadnjih podatkih znašajo do finančnih upnikov in do dobaviteljev malo več kot 11 milijonov evrov. Največja upnica družbe je Heta, slaba banka Hypo banke, ki je pred nekaj leti Jožetu Pipen- Jože Pipenbaher, ki je hotele v Rogaški Slatini začel kupovati leta 1997, je leta 2004 dobil priznanje občine za ponovno oživljanje zdravilišča. Pipenbaher je lani kandidiral na listi SD za poslanca v državnem zboru. je kupil bistriški poslovnež Jože Pipenbaher, ki je pred tem v Rogaški Slatini kupil še nekaj drugih hotelov, vendar danes nobeden od njih ni več družba Hotel Aleksander ne more ravno pohvaliti z dobrimi poslovnimi rezultati. Njeni čisti prihodki od prodaje so se sicer od leta 2010 baherju zaradi velikih dolgov v Rogaški Slatini že zasegla tri hotele in jih v začetku leta 2015 prodala družbi SLKI v lasti Sergeja Kacijeva, ki ga revija Forbes uvršča med najbogatejše Ruse. Sergej Kacijev naj bi bil tudi kupec Hotela Aleksander, vendar je očitno pri prodaji prišlo do »kratkega stika«. Vendar Jože Pipen-baher, ki je letos lastništvo družbe Hotel Aleksander prepustil bratu Marjanu, sam pa je v podjetju ostal direktor, o tem ne želi govoriti, češ da gre za poslovno skrivnost. Hotel ostaja odprt - koliko časa še? Kljub začetku stečaja Hotel Aleksander, v katerem naj bi delalo še 22 ljudi, ni zaprl svojih vrat. Kot pojasnjuje stečajni upravitelj Gregor Dugar, bo odločitev o tem sprejel šele potem, ko se bo podrobno seznanil z razmerami v družbi. »Koliko časa bo hotel še odprt, je odvisno predvsem od tega, ali bo mogoče z nadaljnjim poslovanjem pričakovati povečanje stečajne mase,« pravi upravitelj Dugar. JANJA INTIHAR Celjski podjetnik novi lastnik Tomosa Novica, da je celjski podjetnik Iztok Pikl od Hidrie kupil družbo To-mos Dvokolesa, je precejšnje presenečenje. Celjska poslovna javnost ga je namreč lani, ko je v stečaj šlo njegovo podjetje Kapis, že skorajda odpisala, vendar se Pikl očitno ne da. Pred dnevi je namreč napovedal novo zgodbo, tokrat povezano z eno najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji. Iztok Pikl ne razkriva, koliko je plačal za podjetje in kaj je bil pravi razlog, da se je odločil za nakup. Kot je dejal v kratkem pogovoru za naš časopis, je Tomos dobra blagovna znamka z dolgoletno tradicijo, ki jo je treba znova obuditi. »Prepričan sem, da lahko iz Tomosa spet naredimo tisto, kar je bil včasih, in ga postavimo na trge, kjer je bil dolgo časa prisoten,« je dejal Pikl. Pikl načrtuje, da bi proizvodnjo, kjer so do zdaj na mesec izdelali 400 do 500 mopedov, lahko že prihodnje leto podvojili ali celo potrojili. Okrepiti namerava predvsem razvojni oddelek, načrtuje novosti pri oblikovanju, želi pa znova okrepiti prodajo na nekdanjih trgih, zlasti na ameriškem. Nekoč v vrhu, lani v stečaj Iztok Pikl je znan predvsem kot bivši lastnik in direktor podjetja Kapis, ki se je ukvarjalo z izdelovanjem in s prodajo električnih kablov. Kapis je bil leta 2003 najboljše hitro rastoče podjetje v regiji in bronasta slovenska gazela. Časi slave in dobrega poslovanja so trajali desetletje, leta 2013 pa je Kapis pristal v prisilni poravnavi in leto kasneje v stečaju. Eden od razlogov za propad celjskega podjetja, ki je imelo ob bankrotu več milijonov evrov čiste izgube, je bilo tudi slabo poslovanje njegove hčerinske družbe za proizvodnjo kablov TKT v Bosni in Hercegovini. S propadom te tovarne je Kapis izgubil svojega glavnega dobavitelja, upniki Kapisa pa so v stečaju, ki še ni končan, prijavili za približno 18 milijonov evrov terjatev. JI V družbi Tomos Dvokolesa je zaposlenih 25 ljudi. Kos pod lupo kriminalistov Celjski kriminalisti naj bi ovadili celjskega stečajnega upravitelja Tomaža Kosa. Kos, ki je bil pred leti tudi predsednik društva stečajnih upraviteljev, naj bi izdajal domnevno lažne račune. Kar 2,6 milijona evrov naj bi iz svoje slovenske družbe Aronia, ki jo je kasneje poslal v stečaj, prenakazal na svojo družbo Sadex Trade v Bosni in Hercegovini, tam pa naj bi denar osebno dvigoval. Kos oziroma njegovo podjetje trenutno vodi 76 stečajev. Večinoma gre za osebne stečaje, med pomembnejšimi postopki, ki jih vodi, je stečaj polzelskega podjetja Garant. V preteklosti je na Celjskem prevzel tudi nekaj drugih odmevnih stečajev - od velenjskega M cluba do šentjurskega Bohorja. Njegovi celjski stanovski kolegi so nad ovadbo presenečeni oziroma je ne želijo komentirati. Ovadba Kosa je vsekakor velik udarec za celjske ste-čajnike, ki so doslej veljali za vrhunske strokovnjake na tem področju in so bili pred leti, ko stečajnih upraviteljev za posamezne primere še ni izbiral računalnik, najbolj uspešna skupina pri reševanju insolventnih postopkov v Sloveniji. JI Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. ШШ Nepremičnine 6 IZ NAŠIH KRAJEV Kmalu razpis za evropski denar Uvodna prireditev novega čezmejnega programa Interreg Slovenija-Avstrija - Včeraj v Celju o programu s Hrvaško Ministrica Alenka Smrkolj (druga z leve, prva z leve Bernardette Kerschler, poslanka deželnega parlamenta avstrijske Štajerske) v polni dvorani kongresnega centra Thermane Laško. LAŠKO - Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pred dnevi pripravila uvodno prireditev v okviru novega, že četrtega programa čezmejnega sodelovanja Interreg med Slovenijo in Avstrijo za finančno perspektivo 2014 do 2020. Razpise iz tega evropskega programa z zanimanjem pričakujejo v občinah Savinjske regije. V okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ki ga je Evropska komisija potrdila sredi septembra, je na voljo skoraj 45 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Malo manj torej kot v preteklem obdobju, ko je bilo na voljo 67 milijonov evrov. To, kar je udeležence v bistvu najbolj zanimalo, je datum objave prvega razpisa za ta evropski denar. To bo, kot je povedala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smrkolj, 18. decembra. Ob prvem razpisu bo na voljo približno 24 milijonov evrov in to za vse tematske cilje, za razvoj, raziskave in konkurenčnost, varovanje okolja vključno s trajnostnim turizmom ter za upravno zmogljivost. Najpomembnejši cilji in rezultati »V vsakem programu morajo sodelovati tako občine kot podjetja z obeh strani meje z enim vodilnim partnerjem. Ključ uspeha so cilji, ki jih bodo predstavili, kajti na koncu bomo merili rezultate,« je glede meril za pridobitev evropskega denarja na razpisu povedala ministrica Alenka Smrkolj. Kot je povedal eden od uvodnih govornikov na prireditvi, mag. Branko Kidrič, ki je tudi predsednik sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina, je dejstvo, da večjih investicijskih projektov v tej finančni perspektivi občine ne bodo mogle izvajati, saj denarja za to ni več. Tudi tako imenovanih regijskih kvot ni več in delitev denarja je po veljavnem operativnem programu precej drugačna. V boj za »mehke projekte« »Tako nam >preostane pripravljanje< manjših projektov, z >mehkimi vsebinami<, iskanje partnerjev v sosednji državi ter predvsem vsebin, ki pomenijo prednostne razvojne potenciale in cilje tako v posamični občini kot tudi v regiji,« je še povedal mag. Branko Kidrič. Glede konkretne vsebinske priprave projektov je še povedal, da je nesmiselno pripravljati večje projekte na zalogo, saj da že veliko stane priprava tehnične dokumentacije, potem pa ti projekti morda niso uresničeni, ker ni dovolj denarja. Kot je še povedal mag. Branko Kidrič, je za Savinjsko regijo, glede na to, da v velikem delu meji s Hrvaško, pomemben čezmejni projekt Interreg tudi s to sosednjo državo, za katerega pa je bila uvodna prireditev včeraj v Celju. ROBERT GORJANC Foto: RG Celje za starosti prijazno okolje Župan MOC v Bruslju podpisal Zavezo o demografskih spremembah BRUSELJ, CELJE - Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v ponedeljek v Bruslju podpisal Zavezo o demografskih spremembah, ki temelji na Dublinski deklaraciji in je del prizadevanj za starosti prijazno okolje. Javni zavod Socio, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Celje, je vključen v tematsko mrežo AFE IN-NOVNET, katere cilj je povezati lokalne in regionalne skupnosti, industrijo, raziskovalne inštitute in civilno družbo, da bi skupaj ustvarili pametne in inovativne rešitve za podporo aktivnega in zdravega staranja ter prispevali k razvoju starosti prijaznih okolij. V projektu partnerji in pridruženi člani, teh je več kot 300, predstavljajo dobre prakse na področju starejših. Celje je v Bruslju predstavilo delovanje regijskega centra medgeneracijskega druženja in delovanje zdravih mest, zaključek projekta pa predstavlja podpis Zaveze o demografskih spremembah. Podpisniki se zavezujejo, da bodo sprejeli akcijski načrt o starosti prijaznem okolju, vzpostavljena pa bo tudi mreža, ki bo omogočala izmenjavo dobrih praks. Mestna občina Celje sicer že ima usmeritve in aktivnosti za starosti prijazno Celje za obdobje od leta 2014 do Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, ob podpisu Zaveze o demo- 2020. Lani jih je sprejel me-grafskih spremembah v Bruslju, kjer ga je spremljala direktorica JZ stni svet. Socio Suzi Kvas. (Foto: MOC) RG Lučke zagorele tudi v Laškem LAŠKO - Na enem od osrednjih prizorišč, na spodnjem vrtu Savinje, je v soboto popoldan župan Občine Laško Franc Zdolšek slavnostno prižgal praznične luči. Ob tem so organizatorji jem in krajšo uvodno glas-pripravili tudi Miklavžev se- beno prireditev, na kateri je ob sodelovanju z Glasbeno šolo Laško-Radeče nastopila zasedba Tuba evfonij iz Glasbene šole Kranj. Posebnost letošnjega prazničnega decembra v Laškem je postavitev petih čarobnih mest, ki bodo predstavljala božič in z njim povezan praznični čas. Miniaturni prikazi teh prazničnih trenutkov so ročno delo dveh domačink, Barbare Penič in Katarine Drobež Vrščaj. Po uradnem odprtju prazničnega Laškega je otroke razveselil prihod prvega dobrega moža z njegovim spremstvom, ki je poskrbelo tudi za posebno Miklavževo zabavo. RG Foto: GrupA IZ NAŠIH KRAJEV 7 Vas greje sosed? Nič več! Nov pravilnik o obračunu stroškov ogrevanja naj bi bolj pravično razdelil to breme med sostanovalci v blokih Odpreti ali zapreti ventile na radiatorjih, to je zdaj vprašanje! Od začetka novembra namreč velja nov pravilnik o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah, ki naj bi odpravil zdajšnjo nepravično razdelitev stroškov ogrevanja med sostanovalci. Tisti najbolj varčni so se doslej pogosto greli s pomočjo toplote, ki jo oddajajo cevi v stanovanjih, sploh če je njihovo stanovanje »v sendviču« med drugima dvema. Na račun hladnih stanovanj sosedov so morali več plačevati tisti, ki so svoje prostore normalno ogrevali. Po novem naj se pretirana varčnost ne bi splačala. Spet huda kri? Že obvezna uvedba delil-nikov za obračun stroškov ogrevanja je leta 2011 prinesla veliko razburjenja in pokazala cel kup problemov. Bo tudi tokrat tako? Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pripravilo pravilnik, menijo, da ne, saj naj bi novost le uredila sistem po načelu pravičnosti. »Toplota fizično prehaja med posameznimi deli stavb in preko cevi skupnega ogrevalnega sistema in tega ni mogoče preprečiti, zato se posamezni deli stavb delno grejejo tudi v primeru, če je stanovanje neogrevano oziroma so zaprti radiatorji,« poudarjajo. Izračunali so tudi, da če nekdo porabi manj kot 40 odstotkov povprečno porabljene toplote na kvadratni meter v stavbi, pomeni, da se je stanovanje grelo na račun toplote iz drugih delov stavbe. Po kvadraturi Tudi v prihodnje se bo del stroškov delil po ogrevani površini, del pa po porabniških deležih glede na delilnike. Delitev stroškov glede na de- Od 1. oktobra letos je novost tudi pri obračunu stroškov za sanitarno toplo vodo. Energetika Celje je o tem občane v 39 objektih obvestila s posebno zloženko. Z novim izračunom ugotavlja stroške toplote, ki jih ima vsak blok s pripravo tople vode. To omogočajo novi merilniki toplotne energije za sanitarno vodo, ki so zdaj ločeni od merilnikov za ogrevanje v toplotnih postajah. Ob prvih obračunih se je pokazalo, da nekateri bloki zaradi načina ureditve cevi in črpalk izstopajo po višini stroškov za pripravo tople vode, zato bi nekateri stanovalci radi izstopili iz sistema in rešili svojo oskrbo z nakupom grelca za vodo. V prihodnjih dneh bo znano, kako bo Energetika reševala takšne primere. Povprečni strošek ogrevanja je odvisen od porabe toplote v objektu in je za vsak objekt drugačen. Po podatkih Energetike Celje je bila povprečna specifična poraba toplote za ogrevanje v lanski ogrevalni sezoni 64 kWh na kvadratni meter, razpon pa sega od 40 do 120 kWh. Specifična poraba se letno zmanjšuje, v ogrevalni sezoni 2007/08je bila na primer povprečna 120 kWh/m2. Ocena letnega stroška ogrevanja za manjše stanovanje, to je strošek priključne moči in toplote, je približno 475 evrov. Bo nov pravilnik res prinesel bolj pravično razdelitev stroškov ogrevanja v blokih? lilnike pa se bo lahko opravila le v primeru, če bodo podatki dostopni za več kot 50 odstotkov ogrevane površine, sicer se bodo razdelili glede na kvadraturo, kar naj bi bilo dražje. Za stanovanja, kjer bo izkazana nična poraba ali poraba, manjša od 40 odstotkov povprečja, bo pri obračunu upoštevana kvadratura. Pravilnik tako po mnenju predlagateljev še vedno spodbuja varčevanje, ne pa pretiranega varčevanja, ki bi lahko privedlo do poslabšanja bivalnih razmer (vlaga, plesen ...) in negativnih vplivov na zdravje stanovalcev. Vprašanja zagotovo bodo Kako bo to izgledalo v praksi in kaj pričakujejo od novega pravilnika, smo vprašali Iva Juraka, pomočnik direktorja Energetike Celje. Podjetje namreč skrbi za dobavo toplote do več kot 7 tisoč stanovanj in za izdajo položnic na osnovi podatkov, ki jih dobi od upravnikov oziroma izvajalcev delitve stroškov. »Ker izdajamo račune, nas ljudje sprašujejo za pojasnila, mi pa vseh podatkov nimamo na razpolago. Po novem pravilniku bo še bolj zapleteno določanje deležev, zato bodo podjetja, ki izvajajo delitev stroškov (Enerkon, Ro-bel, Kommunio, Brunata ...), morala dati ljudem prave informacije,« pojasnjuje Jurak v pričakovanju januarskega plaza različnih vprašanj, saj se bo nov obračun ogrevanja poznal na položnicah v prvem mesecu novega leta. Jurak pravi, da ne vedo natančno, kaj bo prinesel nov način obračunavanja, saj vse neznanke še niso povsem razjasnjene, se pa strinja, da je treba odpraviti pomanjkljivosti dosedanje ureditve. »Pri nas smo šli po napačnem vrstnem redu. Najprej smo vgradili delilnike in potem začeli varčevati ter šele nato urejati ostale stvari, kot je prilagajanje inštalacij in objektov.« Stroka o faktorjih O tem, da ljudje varčujejo pri ogrevanju, ni dvoma, pravi Jurak, saj to opažajo pri količini prodane toplote iz sistema. »V letu 2012 smo glede na leto prej prodali 17 odstotkov manj energije, ob tem, da je bila zima enako hladna. V letu 2013 se je prodaja za stanovanjski del zmanjšala za 30 odstotkov, je pa res bila zima bolj mila. Leta 2014 se je delež zmanjšal za 38 odstotkov, ven- dar ne le na račun varčevanja, ampak tudi zato, ker so ljudje začeli menjavati stavbno pohištvo, prenavljati fasade, izolacijo ... Ob teh posegih lahko v bloku v soglasju z lastniki zmanjšamo priključno moč, s čimer se zmanjšajo poraba energije in stroški.« Varčevanje bo po njegovem mnenju tudi v prihodnje nujno, le da naj bi s tem preprečili skrajnosti, kot se je dogajalo doslej. Eden od plusov novega pravilnika je po mnenju Juraka tudi ta, da lastniki ne bodo več odločali o korekcijskih faktorjih, ki so bili predmet prepirov med stanovalci zaradi različne lege stanovanj, ampak je to odslej prepuščeno izvajalcem oziroma stroki. TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (SHERPA) V predprodaji vstopnice cenejie! Max in Mozaik Velenje Medijski pokrovitelj: novi tednik | radio cel|e Po meri invalidov Letos 15 neprofitnih najemnih stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim VELENJE - Ob mednarodnem dnevu invalidov je župan Bojan Kontič s sodelavci pripravil sprejem za vse člane invalidskih organizacij in drugih društev, ki delujejo na področju sociale. Mestna občina se sicer že od leta 2004 ponaša z nazivom Občina po meri invalidov. V ta projekt so Velenjčani vstopili zato, da bi izboljšali obveščanje in osve-ščanje občanov o položaju, pravicah in potrebah invalidov. Med cilji sta bili tudi želji, da bi invalidi čim bolj uveljavili svojo neodvisnost in se vključevali v dogajanja v občini. Odpravljanje ovir Z namenom, da bi zagotovili pogoje za vključevanje invalidov v procese odločanja na vseh tistih področjih, ki so zanje pomembna, v mestni občini delujejo svet za invalide in aktivi delov- nih invalidov. V Velenju so zadnja leta intenzivno razvijali podporno okolje v obliki različnih programov in služb, ki omogočajo čim bolj neodvisno življenje invalidov in poudarjajo njihove sposobnosti. Pri tem v mestni občini izpostavljajo zlasti zaposlovanje invalidov, pomoč na domu, izvajanje programov Zdravstvenega doma Velenje, zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, njihovo socialno vključenost in možnost brezplačnih obiskov različnih prireditev. Ob tem so veliko pozornosti namenili odpravljanju ovir, ki otežujejo neodvisno življenje invalidov. V ospredju so bili ureditev dostopov oziroma klančin, označitev parkirnih mest in ureditev dvigal za invalide, namestitve stopniščnih vzpenjalcev, bankomatov za slepe in slabovidne, tudi brezplačni mestni avtobus Lokalc je prilagojen za vožnjo za invalide. Letošnji ukrepi K vsemu, kar so v občini postorili že v preteklih letih, so letos dodali še namestitev opreme z zvočnimi signali na vse semaforje in ureditev 15 neprofitnih najemnih stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim, v stanovanjski soseski na Gorici. Med prenovo Galerije Velenje so namestili dvigalo, tako da so vsi prostori dostopni obiskovalcem na invalidskih vozičkih. Velenje je gostilo tudi konferenco Skupnost po meri invalidov. Ker je bila le- tošnja tema Videti in uvideti - slepi invalidi v skupnosti, so v času konference prvič odprli Črni bar pri Vili Bian-ci, kjer so se gostje v popolni temi posladkali s piškoti in spili skodelico kave ter se tako vživeli v vlogo slepih. IVANA STAMEJČIČ Eno dejavnejših invalidskih društev v regiji je Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, ki združuje približno 1.800 članov z območja občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Predsednica društva in hkrati regijska koordinatorica Dragica Mirnik pravi, da je največja težava to, da država ne spoštuje v celoti konvencije o invalidih, kar se odraža zlasti v vse slabšem socialnem položaju invalidov. Tako so letos člani 69 slovenskih društev delovnih invalidov opravili več kot 390 tisoč ur prostovoljnega dela za pomoč sočlanom, vse več posluha do invalidov pa imajo tudi lokalne skupnosti. Med občinami na Celjskem, ki so letos izpolnile pogoje za dodelitev naziva Občina po meri invalidov, so kar tri, in sicer Vojnik, Vitanje in Laško. 8 IZ NAŠIH KRAJEV »V občinski upravi nas ne zanimajo pravljice. Želimo le, da šola na prihodkovni strani prikaže, kje je dobila denar za poplačilo posojila. Ostalih bilanc ne potrebujemo,« pravi župan Občine Rogatec Martin Mikolič. Na zadnji seji Občinskega sveta občine Rogatec je bilo med svetniki mogoče slišati komentarje, da način vodenja šole Viljema Prevolška kaže na to, da se je javni zavod očitno spremenil v zasebnega. Ravnatelj po seji za naš medij ni želel odgovoriti na vprašanja. Pojasnil je, da ne daje izjav. Za odpravnino občinski denar? Rogaška občina je očitno sama pri opozarjanju na nepravilnosti - Bo kdo odgovarjal za nastalo denarno škodo? ROGATEC - Občinskim svetnikom na zadnji redni seji ni uspelo izvedeti, kje je tamkajšnja osnovna šola pridobila okoli 30 tisoč evrov, s katerimi je poplačala kredit za odpravnino nekdanji zaposleni. Župan trdi, da gre za neupravičeno porabo javnega denarja, medtem ko ravnatelj meni drugače. Spomnimo, da je ravnatelj Viljem Prevolšek, ki je tudi občinski svetnik iz vrst Stranke modernega centra, zaposleno iz poslovnega razloga leta 2012 odpustil, kljub temu da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni pritrdilo takšni odločitvi. Delavka je dokazala, da je upravičena do odpravnine, ki je ministrstvo ne želi poravnati, prav tako ne občina. Župan Rogatca Martin Mikolič je ravnatelja na seji občinskega sveta na prvi decembrski dan pozval, naj pojasni, kje je šola vzela denar za poplačilo odpravnine nekdanji zaposleni. Ravnatelj Viljem Prevolšek je svetnikom pojasnil, da je šola občini doslej poslala tri dopise s pojasnili in da šola razpolaga s svojim denarjem, izjave za medije pa ni želel dati. Župan Martin Mikolič po drugi strani poudarja, da je denar, ki ga ima na voljo šola, javni denar, ki je bil tej izobraževalni ustanovi najverjetneje dodeljen za drug namen in ne za odpravnino. Zadnja odpravnina ni osamljen primer »Iz polletnega poročila poslovanja osnovne šole je bilo razvidno, da je šola poplačala kredit. Dokler v občini ne dobimo pojasnila o tem, kje je šola dobila denar, je jasno kot beli dan, da je za poplačilo posojila porabila javni denar, in sicer pretežno občinski. Kaj drugega ni možno, saj šola nima tržne dejavnosti,« je prepričan Mikolič. Razočaran je tudi glede tega, da nastalih razmer pod drobnogled ne vzamejo pristojne ustanove. Sam namreč nepravilnosti pri vodenju šole opaža že zadnje desetletje, je povedal. »Tudi v preteklosti je morala šola že poravnati iz- Novo vozilo za gasilce VELENJE - Konec novembra so v mestni občini kupili novo gasilsko tehnično vozilo za vse vrste intervencij. Vozilo je izdelano na podvozju Mercedes Benza in je opremljeno z vso tehnično in reševalno opremo, kot so dihalni aparati, termokamera, svetilke, radijske postaje ... V kabini je prostora za šest ljudi. Za nakup in nadgradnjo tehničnega vozila je mestna občina zagotovila 430 tisoč evrov. Ključe vozila je župan Bojan Kontič slovesno predal v uporabo članom PGD Velenje. Ti so z novim tehničnim vozilom nadomestili starejše vozilo enakega tipa, ki ga bodo zdaj uporabljali prostovoljni gasilci iz Škal. IS datke zaradi nepravilnih potez ravnatelja. Tako pristojno ministrstvo kot občina nista dala pozitivnega mnenja k njegovemu imenovanju. Sprašujem se, kako lahko posameznik, seveda s podporo sveta zavoda - tudi ta je namreč po mojem prepričanju odgovoren za nastale težave - ravna na lastno pest in bo tako deloval še naprej.« Kdo je na potezi? Na šolsko ministrstvo in inšpektorat smo naslovili vprašanje, na kakšen način preverjata, kako rogaška osnovna šola porablja dodeljen denar. S šolskega inšpektorata so sporočili, da porabo javnega denarja v zavodu nadzorujeta proračunska inšpekcija in računsko sodišče. Če bi šlo za nenamensko porabo prispevkov staršev, se nadzor na podlagi določb Zakona o šolski inšpekciji opravi tudi v okviru inšpekcijskega nadzora šolske inšpekcije. Na inšpektoratu so pojasnili še, da ukrepe zoper ravnatelja lahko sprožijo tisti, ki v okviru svojih pristojnosti ugotovijo domnevne nepravilnosti (policija, če je preiskovala tovrstna ravnanja v postopkih ugotavljanja kazenske odgovornosti, sodišče). Razrešitev ravnatelja pa je v skladu s predpisanim postopkom odločitev sveta zavoda. Z ministrstva nič novega Na ministrstvo smo naslovili tudi vprašanje o tem, če je za ravnatelja uvedlo kakršenkoli ukrep, glede na to, da je ravnal samovoljno in je zaposleno odpustil, kljub temu da mu je ministrstvo svetovalo prerazporeditev zaposlene. Zanimalo nas je še, ali je ravnatelj po mnenju ministrstva materialno ali kazensko odgovoren za povzročeno denarno škodo, in ali gre v tem primeru za upravičeno ali neupravičeno porabo javnega denarja. Z ministrstva so nam poslali skorajda enak dopis kot aprila letos, ko smo poročali o tej temi. Znova so zapisali, da ministrstvo zaradi odločitve Prevolška ni dalo pozitivnega mnenja za njegovo imenovanje na mesto ravnatelja. Ob preučitvi zahtevka za izplačilo sredstev za odpravnino pri predmetni odpovedi pogodbe je ministrstvo namreč ugotovilo, da bi ravnatelj z drugačno prerazporeditvijo dela delavki lahko zagotovil nadaljnje delovno razmerje. »Ravnateljevo ravnanje je bilo v nasprotju z navodili ministrstva, delavki je bila po nepotrebnem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, s čimer je bila povzročena finančna škoda,« so zapisali. Dodali so še, da je pravni zastopnik Osnovne šole Rogatec na ministrstvo naslovil zahtevo po nakazilu denarja za izplačilo odpravnine zaposleni, ministrstvo pa je zavzelo stališče, da se zahtevek iz zgoraj navedenih razlogov zavrne, in predlagalo, da šola zahtevo po denarju naslovi na ustanovitelja, torej občino, oziroma da si šola lahko uredi likvidnostni kredit za poplačilo s sodbo določenega dolga. Iz katerega vira bo šola plačala posojilo, na ministrstvu očitno ne zanima nikogar. TINA STRMČNIK Foto: Vividspin MESTNA OBČINA CELJE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2016 zaslužnim občanom, drugim posameznikom in podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju: skupina) za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo Celja. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 125/04, 08/12 in 81/13) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje 1. NAZIV ČASTNI MEŠČAN CELJA, ki ga lahko prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini. 2. ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI CELJSKI GRB, ki ga lahko prejme posameznik ali skupina, in sicer: ZLATI CELJSKI GRB za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. SREBRNI CELJSKI GRB za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. BRONASTI CELJSKI GRB za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. 3. KRISTALNI CELJSKI GRB za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2015 pridobili najmanj sedmo raven izobrazbe in katerih povprečna ocena v celotnem študijskem obdobju je 9.00 in več. Kristalni celjski grb lahko prejme posameznik s stalnim prebivališčem v Celju samo enkrat. POBUDE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI. Pobude za podelitev naziva častni meščan Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba morajo biti predložene v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje dokumente in priloge: 1. splošne podatke o pobudniku, 2. predstavitvene podatke o kandidatu, 3. vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, 4. utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, 5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, 6. podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno. Pobuda za podelitev kristalnega celjskega grba mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje dokumente in priloge: 1. splošne podatke o pobudniku, 2. podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), 3. overjeno potrdilo o končani izobrazbi, 4. potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z oceno diplome, 5. potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje, 6. naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje, 7. datum pobude. Pisna pobuda mora vsebovati datum pobude in podpis pobudnika. Pisna pobuda je popolna, če vsebuje vse zahtevane dokumente in priloge. Pisne pobude pošljite na naslov Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, s pripisom »razpis za podelitev priznanj v letu 2016« ali pošljite na elektronski naslov mestna.obcina.celje@celje.si. Rok za oddajo pobud je do vključno petka, 8. januarja 2016. Komisija bo obravnavala le pravočasno prispele in popolne pobude. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira. Komisija bo posredovala svoj predlog prejemnikov priznanj Mestne občine Celje v letu 2016 v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Celje, prejemniki pa bodo priznanja prejeli na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku Mestne občine Celje 11. aprila 2016. MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE IZ NAŠIH KRAJEV 9 Brez odgovorov na konkretna vprašanja Inšpektorji in birokracija dušijo delo podjetij BRASLOVČE - Na delovnem obisku v podjetju Termo-tehnika, vodilnem slovenskem proizvajalcu toplotnih črpalk, ki na trgu nastopa pod blagovno znamko Kronoterm, se je mudila delegacija ministrstva za okolje in prostor pod vodstvom ministrice Irene Majcen. Ministrica je uradno odprla in v uporabo predala nov razvojni laboratorij za testiranje toplotnih črpalk. Prisluhnila je tudi težavam, s katerimi se vsakodnevno srečujejo gospodarstveniki. Ministrica Irena Majcen si je v spremstvu direktorja Bogdana Kronovška in vodje laboratorija Nejca Kosednar-ja ogledala enega največjih in najbolje opremljenih tovrstnih laboratorijev v Evropi. Gostitelji so ministrski delegaciji predstavili delovanje in pomen laboratorija za nadaljnji razvoj podjetja ter jo popeljali po letos odprtih novih proizvodnih prostorih. Inšpektorji redni gostje Ustanovitelj, zdaj prokurist podjetja Rudi Kronov-šek, je predstavnico oblasti seznanil z vrsto težav in ovir, ki do onemoglosti dušijo delovanje podjetja. Kot je dejal, je bila petletna borba z birokracijo pri gradnji objekta pričakovana in pravi mačji kašelj proti temu, kar doživljajo zdaj. Samo v letošnjem letu so na vrata podjetja potrkali inšpektorji šest inšpekcijskih služb, ki so nekaterim zaposlenim v višku proizvodne sezone vzeli po cel mesec dela. »Kot da to še ni dovolj, so se začele Ministrica Irena Majcen in vodja njenega kabineta Elena del Fabro sta ob obisku v Termo-tehniki slišali kupico konkretnih vprašanj, na katere nista imeli pravih odgovorov. Obljubili sta, da se bodo na ministrstvu potrudili tovrstne probleme kar se da hitro rešiti in odpraviti sistemske pomanjkljivosti. Z zanimanjem sta si ogledali tudi delovanje sodobnega laboratorija. Na sliki v družbi prokurista Rudija Kronovška, direktorja Bogdana Kronovška in pomočnika direktorja Deana Besednjaka. po stari praksi pojavljati vse pogostejše novice, da tudi v letu 2016 ne bo subvencij za toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode, in to zaradi vedno novih vzrokov,« je bil kritičen Kronovšek. Lani je bilo izgovor pomanjkanje ljudi za reševanje vlog, medtem ko je letos previsok strošek obdelave vloge v primerjavi s subvencijo. Strošek obdelave treh listov vloge naj bi znašal 400 evrov in je neprimerno previsok za izdelek, ki dobi samo 250 evrov subvencije. Lobiji in eko subvencije Vodstvo uspešnega bra-slovškega podjetja je ministrski ekipi zastavilo kar nekaj vprašanj v zvezi z nepreglednim delovanjem Eko sklada, kjer se pravila igre stalno spreminjajo. Kot so prepričani v podjetju, so na seznam uvrščene naprave in sistemi, ki po nobenih kriterijih niso primerni za subvencije, vendar jih ponudniki z uspešnim lobiranjem podtaknejo v subvencij ske sheme. Poleg tega se podjetniki zadnje čase srečujejo z vse bolj vzvišenim odnosom državnih uradnikov. »Podjetnik zelo težko dobi konkreten odgovor na konkretno vprašanje. Pogosti odgovori so tako bo in pika,« je bil kritičen ustanovitelj podjetja, ki je sicer znan po tem, da brez dlake na jeziku pove svoje mnenje. Ministrico so gostitelji ob tem opozorili še na napačne podatke v pravilniku o metodah za izračun prihrankov energije pri zamenjavi obstoječih generatorjev toplote s toplotnimi črpalkami. V pravilniku, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo oblikovalo v sodelovanju s Centrom za učinkovito rabo energije pri Inštitutu Jožef Stefan, je med drugim zapisano, da zamenjava električnega grelnika sanitarne vode s toplotno črpalko prihrani 17,5 odstotka električne energije. »To nikakor ne drži. Dejanski prihranek je višji od 70 odstotkov,« zatrjujejo v Termo-tehniki. LEA KOMERIČKI, foto: TT Nova vrednost nadomestila ROGAŠKA SLATINA - Občinska uprava se je odločila za dvig vrednosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki z rastjo cen življenjskih potrebščin ni bila usklajena od leta 2009. Kidrič je pojasnil, da je v Rogaški Slatini vrednost točke ostala nespremenjena šest let, čeprav odlok veleva, da bi jo morali vsako leto uskladiti z rastjo cen življenjskih potrebščin. »Ves čas smo čakali na davek na nepremičnine. Ker ga država do danes ni uvedla, smo spremenili vrednost nadomestila. V zadnjih šestih letih se je cena življenjskih potrebščin dvignila za 9,4 odstotka, vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Rogaški Slatini pa smo povišali za polovico omenjene vrednosti, torej za 4,7 odstotka.« Za povprečno individualno stanovanjsko hišo so občani doslej letno plačali približno od 100 do 150 evrov nadomestila, zdaj pa bodo za ta namen na letni ravni odšteli od od 2 do 4 evre več. TS Nova polnilnica CELJE - Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru ob Mariborski cesti so minuli teden odprli polnilno postajo za električna vozila. Polnilno postajo, ki bo študentom kot učni pripomoček služila za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela na področju učinkovitosti električnih polnilnih postaj, sta s prvim priklopom električnega vozila simbolno odprla rektor Univerze v Mariboru dr. Igor Tičar in dekan Fakultete za logistiko dr. Bojan Rosi. Ob tem, ko je polnilna postaja namenjena znanstvenoraziskovalnemu delu študentov, je seveda odprta tudi za vse voznike, ki lahko na njej brezplačno napolnijo svoj električni avtomobil. IS Poplavna varnost in namakanje Večja samooskrba z minimalno porabo vode in maksimalnim varovanjem okolja POLZELA - Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline so se konec prejšnjega tedna ponovno sestali v popolni zasedbi. Tokrat na gradu Komenda na Polzeli, kjer so za zaprtimi vrati imeli izredni kolegij, na katerem so obravnavali problematiko poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline ter nujnost izvedbe različnih ukrepov, ki bi zagotovili poplavno varnost, v sušnem obdobju pa dovolj vode za namakanje. Župani so v svojo sredino povabili tudi evropskega poslanca, nekdanjega ministra Franca Bogoviča, strokovnjaka za vode in poplavno varnost Roka Fazarinca, predstavnika z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Boštjana Nagliča, predstavnico Kmetijsko- -gozdarskega zavoda Celje Ireno Friškovec ter predstavnika civilne iniciative Vinka Drčo. Koordinator spodnjesavinjskih županov, predstavnik Polzele Jože Kužnik, je v pojasnilu, zakaj izredni kolegij, dejal, da so spoznali, da morajo za zaščito doline pred vodami in sušo poskrbeti sami. Na to, da je lokalna pobuda edina možnost, da se stvari v doglednem času premaknejo z mrtve točke, je gostitelje opozoril tudi evropski poslanec. Sicer pa so župani opozorili na katastrofalno stanje v posameznih občinah, ponovno so izpostavili tudi to, na kar opozarjajo že dlje časa, da sprejem državnega prostorskega načrta za zagotavljanje popravne varnosti v Spodnji Savinjski dolini poteka prepočasi. Trenutni predlog za gradnjo sedmih suhih zadrževalnikov je, kot je povedal Kužnik, v mirovanju. Sami bodo tako intenzivno iskali druge, boljše in predvsem za lokalno skupnost bolj sprejemljive rešitve, še pravi Kužnik Namakalni center Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ga je na srečanju zastopal Boštjan Naglič, predlagajo, da bi bilo smotrno vzpostaviti namakalni center, ki bi imel dve poglavitni nalogi. Prva bi predstavljala strokovno razvojno delo na področju namakanja hmelja in po potrebi drugih kultur, druga bi predstavljala izobraževal-no-svetovalno delo. Vsi ukrepi bi težili k enemu samemu cilju, in sicer k večji samooskrbi z minimal- no porabo vode in maksimalnim ohranjanjem okolja. Rok Fazarinc je predstavil stanje poplavne varnosti Savinje in ukrepe, ki so bili v zadnjih letih in desetletjih že narejeni. Kljub vsem dosedanjim ukrepom, sanacijam in izboljšavam je območje Spodnje Savinjske doline še vedno razvrščeno v območje posebnega vpliva poplav. Ravno zato so nadaljnji ukrepi nujni. Ugodni krediti za zagotavljanje poplavne varnosti Franc Bogovič, ki ima na področju zagotavljanja protipoplavnih ukrepov bogate izkušnje, je predstavil primer posavskih občin -projekt gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, pri katerem je sode- loval še kot župan Občine Krško. Kot nekdanji minister za kmetijstvo in okolje je sodeloval tudi pri dveh projektih za zagotovitev poplavne varnosti, in sicer v porečju Savinje (od Celja do Luč) in v porečju Drave (območje Dupleka). Poudaril je, da je protipoplavnim ukrepom treba dati prednost. Poleg kohezij-skih je možno pridobiti tudi vire iz Evropske investicijske banke, ki daje za te namene najcenejše kredite z dolgo dobo odplačevanja. Ob tem je dejal še, da bi bilo v Sloveniji nujno treba ustanoviti eno krovno inštitucijo, ki bo skrbela za slovenske vode. Vodarska služba je po njegovem mnenju preveč razpršena in zato področje tudi ni kakovostno vodeno. LEA KOMERIČKI 10 IZ NAŠIH KRAJEV Dijaški koraki do znanosti Projekt Odpadek = energija znova povezal celjske in kruševske gimnazijce - Veselje do znanosti preseglo državne meje Podobno kot jeseni, ko je dijake sprejel kruševski župan, je tudi celjski župan Bojan Šrot mlade povabil v Narodni dom. CELJE - Dijaki Gimnazije Celje - Center (GCC) so ves minuli teden gostili skupino gimnazijcev iz srbskega mesta Kruševac. V okviru projekta MladiNAo kolje so že četrto leto raziskovali ekološke vsebine in se v tem šolskem letu posvetili projektu Odpadek = energija. Mlade povezuje to, da sta njihovi mesti nekdanji močni industrijski središči, obe z okoljskimi bremeni preteklosti. Reševanja teh se lotevata na različne načine, srbski gostje pa so med obiskom v Sloveniji spoznali tudi nekaj primerov dobrih praks. Krovni projekt MladiNA-okolje je namenjen raziskovanju ekoloških vsebin, ozaveščanju mladih ter medgeneracijskemu povezovanju in ga zato ves čas podpira program Erasmus+, zadnji dve leti ga podpirata tudi Zavod RS za šolstvo in Mestna občina Celje. Pretekla leta so bile v ospredju predvsem teme o ravnanju z odpadki, ločevanju in recikliranju odpadkov, letos pa se je 32 dijakov in šest mentorjev posvetilo zelo aktualni temi pridobivanja energije iz odpadkov. V prvem delu izmenjave so Kruševac oktobra obiskali celjski dijaki, ki so med obiskom spoznavali tamkajšnje okoljske razmere in zakonodajo, obiskali različna podjetja in si pogledali tudi primere dobrih praks. Med enotedenskim druženjem v Celju pa so si mladi iz Kruševca med drugim ogledali delovanje toplarne in centralne čistilne naprave v mestu, obiskali so tudi ljubljansko podjetje Snaga in si ogledali bioplinarno v okolici mesta. Film in ekokviz Dijaki so izdelali tudi kratek dokumentarni film in pripravili poseben ekokviz. Oba sta namenjena ozaveščanju mladih in ju bosta obe šoli vključili v redno dejavnost na področju ekologije in varovanja okolja. Kot članica mreže ekošol gCc na primer dijakom v drugem letniku kot izbirni predmet ponuja tudi študij okolja. V Celjskem mladinskem centru so dijaki pripravili še sklepno predstavitev rezultatov svojega raziskovanja, v tamkajšnji evropski stični točki pa so spoznavali tudi ostale možnosti, ki jih mladim ponuja Evropska unija na področju izobraževanja in mobilnosti. Po- dobno kot jeseni, ko je dijake sprejel kruševski župan in so celjskim gimnazijcem najbolj aktualne ekološke probleme predstavili člani mestnega odbora za okolje, je tudi celjski župan Bojan Šrot mlade povabil v Narodni dom. Veselje do znanosti Projekt Odpadek = energija so dijaki predstavili tudi približno 260 osnovnošolcem iz Celja in nekaterih drugih krajev Savinjske regije ter vrstnikom iz Italije, in sicer v okviru mladinske znanstvene prireditve Veselje do znanosti. S to prireditvijo so na GCC že osmo leto zapored obeležili svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Osrednji gost, ki je poskrbel tudi za izvedbo uvodnega eksperimenta ter mladim spregovoril o tem, kako lahko s svetlobo opazujejo očem nevidni svet okoli nas, je bil prof. dr. Iztok Arčan z Univerze v Novi Gorici. Mladi so spoznavali svetlobo in okolje še z drugačnih zornih kotov kot običajno pri pouku, druženje pa zaključili v popoldanskih delavnicah, kjer so eksperimentalno delo s področja fizike, kemije in biologije zasnovali in vodili ob domačih še gostujoči mentorji iz osnovnih šol in Biotehniške fakultete Ljubljana. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv MOC Za glasbene sladokusce 13. december ob 19. uri v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju ; Irena Kavčič (flavta), Anja Gaberc (harfa), Božena Angelova (violina), Nora Romanoff (viola), Jaka Stadler (violončelo) Linos kvintet sestavljajo izjemno nadarjeni, večkrat nagrajeni in zelo aktivni člani. Irena Kavčič je solo flavtistka simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dobitnica številnih najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, tudi soustanoviteljica Extimite ensemble. Veliko koncertira kot članica komornih zasedb, orkestrov in se redno pojavlja na pomembnih festivalih v Italiji, Avstriji, Španiji, Nemčiji in na Danskem. Anja Gaberc je harfistka, dobitnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, veliko koncertira kot članica komornih zasedb in orkestrov ter redno sodeluje z Orkestrom Slovenske filharmonije, SNG Ljubljana ter s Simfoniki RTV Slovenija. Od leta 2008 je redna profesorica na umetniški gimnaziji v Kopru in Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Božena Angelova je violinistka, prvonagrajenka mnogih slovenskih in mednarodnih tekmovanj. Kot solistka in komorna glasbenica je gostja številnih mednarodnih glasbenih festivalov v Evropi, ZDA in Mehiki. Njen repertoar sega od baroka do sodobne glasbe. Snemala je za RTV Slovenija, ORF v Avstriji in TV ONCE v Mehiki. Redno sodeluje z orkestrom Camerata Salzburg, z avstrijskim godalnim kvartetom Minetti, s slovenskim ansamblom za staro glasbo Mu-sica cubicularis ter z ansamblom za sodobno glasbo OENM v Avstriji in je 2. koncertna mojstrica komornega orkestra Hamburger Camerata ter komornega orkestra Hulencourt Soloists v Belgiji. Od leta 2011 poučuje violino na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu. Nora Romanoff - Schwarzberg je violistka, že od otroštva koncertira po celem svetu kot solistka in komorna glasbenica ter se predstavlja na prestižnih odrih in festivalih. Njen trenutni repertoar obsega več kot 70 del vseh obdobij. Marca 2014 je prejela častitljiv naziv Magister artium na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Kot solistka je sodelovala s številnimi svetovno znanimi orkestri in nastopila v zasedbah z zvezdami klasične glasbe (Martha Argerich, Mischa Maisky, Gabriela Montero, Lylia Zilberstein, Renaud Capucon, Gavriel Lipkind in številnimi drugimi). Je dobitnica števil- nih nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ter je bila izbrana kot štipendistka fundacije Ye-hudi Menuhin Live Music Now. Je tudi ena osrednjih glasbenic festivala Podium Festival Esslingen (eden najizvirnejših in najuspešnejših festivalov komorne glasbe). Obenem je tudi soustanoviteljica festivala Podium Festival Mödling (september 2013). Njena posebnost je viola Pietra Pallotte (1790). Jaka Stadler je violončelist, zmagal je na več tekmovanjih (tekmovanje Antonia Janigra, tekmovanje Alfreda Marcosiga v Gorici in mednarodno tekmovanje Citta di Stresa). Do zdaj je pod vodstvom priznanih dirigentov nastopal v izjemnih orkestrih. Leta 2003 je za svoje delo prejel pomembno nagrado Evropskega kulturnega sklada na Dunaju. Kot solist je nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije, Zagrebške filharmonije ter filharmoničnim orkestrom iz Katarja. Med letoma 2008 in 2010 je bil prvi čelist filharmo-ničnega orkestra v Katarju, septembra 2010 pa je postal redni član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Zlata vrtnica OŠ Frana Kranjca CELJE - Turistično in kulturno društvo Celje je v torek pripravilo že 46. podelitev priznanj zlata vrtnica in metla, ki jih podeljuje za urejenost oziroma neurejenost okolja. Zlato vrtnico je tokrat prejela Osnovna šola Frana Kranjca s Polul, ki prav letos praznuje tudi šestdesetletnico delovanja. »Na šoli se lahko pohvalijo z nazivi Eko šola, Zdrava šola, Kulturna šola 2013 ter pridružena Unesco šola. V sklopu svojih prizadevanj so otroke vključili tudi v urejanje okolice šole. Otroci so pomagali pobarvati avtobusno postajo, zid in cvetlična korita ob dovozu v šolo. Največje veselje pa jim predstavlja eko vrt, kjer s pomočjo vzgojiteljev gojijo zelenjavo, začimbe in cvetlice,« je povedala Vesna Golner iz Turističnega in kulturnega društva Celje. Organizatorji so se letos odločili, da tokrat ne podelijo metle, ki pomeni grajo za slabo urejeno okolje. Na torkovi prireditvi v Kvartirni hiši je društvo podelilo še 35 priznanj za lepo urejeno okolje, vrt in cvetlice v letu 2015. RG Učenci, ki pišejo NAZARJE - V domu kulture je bilo v začetku decembra dvanajsto literarno srečanje Besedičica, kjer so predstavili ustvarjanje zgornjesavinjskih osnovnošolcev. Gre za natečaj, ki spodbuja literarno ustvarjanje učencev in pomaga pri razvoju njihovega odnosa do slovenskega jezika in literature. Besedičica prav tako pripomore k predstavljanju besedil učencev javnosti in urjenju njihove veščine javnega nastopanja. Na letošnji natečaj se je prijavilo 39 učencev iz vseh osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, med njimi sta bila dva že iz četrtega razreda. Sodelovali so tako s prozo kot poezijo, med nastalimi prispevki so tudi pravljice. Na prireditvi so učenci brali svoja literarna dela, ki jih je po strokovni plati spremljal književnik Feri Lainšček. Nagrajeni so bili učenci Laura Šušterič, Martina Lenko, Manja Šumah, Gašper Čulk, Matej Zidarn, Julija Mlinar, Žan Remic, Majča Grudnik in Aja Urlep. Prireditev pripravlja mozirska izpostava republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Osnovno šolo Nazarje in Osrednjo knjižnico Mozirje. BJ novi tednik I radio celie IZ NAŠIH KRAJEV 11 Bolgari ga zelo častijo Ob Bezenškovi stoletnici frankolovska pesem tudi v bolgarskem parlamentu Spomin na Antona Bezenška so lani posebej počastili tudi na Frankolovem, in sicer ob 160-letnici rojstva. Tam se po njem imenuje celo njegova rodna vas, Bezenškovo Bukovje. Lani so na Frankolovem postavili Bezenškov doprsni kip, ki stoji pred osnovno šolo. V njegov spomin so prav tako odprli označeno Tončkovo pot. Lanskega dogodka se je udeležila delegacija iz Bolgarije. Spominski relief Antona Bezenška, očeta bolgarske stenografije, ki so ga za 100-letnico njegove smrti odkrili v Plovdivu (na desni strani fotografije). Enako ploščo so bolgarski stenografi podarili Frankolovča-nom, da jo bodo lahko postavili na Bezenškovi rojstni hiši pri Frankolovem. VOJNIK, SOFIJA, PLOVDIV - »Antona Bezenška v Bolgariji izjemno cenijo,« se je v preteklih dneh osebno prepričal župan Vojnika Branko Petre. Ob stoletnici smrti kulturnega delavca in očeta bolgarske stenografije so bile v Sofiji in Plovdivu, v drugem največjem mestu Bolgarije, različne svečanosti. Izkazali so mu veliko čast. Svečanosti se je udeležila delegacija iz občine Vojnik, od koder izvira. Anton Bezenšek (18541915) je bil doma na kmetiji v Bukovju pri Frankolovem in je obiskoval celjsko gimnazijo. V tem času so bili objavljeni v Zori in Vrtcu njegovi prvi literarni prispevki. V celjskem obdobju se je prvič srečal s stenografijo, ki se ji je nato posvetil med študijem in bivanjem v Zagrebu. Leta 1876 je začel izdajati časopis Jugoslovanski stenograf, isto leto je izdal tudi knjigo Nauk o stenografiji za slovenski in hrvaški jezik. V hrvaški prestolnici je med drugim deloval kot vodja stenografskega urada v saboru. Nato je prejel povabilo bolgarskega finančnega ministrstva, da naj vzpostavi bolgarsko stenografijo in vzgoji stenografe za potrebe bolgarskega sobranja, parlamenta. To je bilo v času, ko se je Bolgarija rešila turškega jarma in začela postajati demokratična država. Najprej je deloval v Sofiji. Ko mu tam delovnega razmerja niso podaljšali, je dobil zaposlitev v Plovdivu. V tem mestu je med svojim pestrim dvajsetletnim kulturnim delova- njem ustanovil celo pevski zbor. Nato se je vrnil v Sofijo in predaval na univerzi. V bolgarski prestolnici je tudi umrl, tam je njegov grob. V Bolgariji Bezenška zelo častijo, ob stoletnici bolgarske stenografije so ga upodobili celo na poštni znamki. V Sofiji in Plovdivu Pred bližnjo stoletnico Be-zenškove smrti ga je mesto Plovdiv posmrtno proglasilo za svojega častnega občana. Na hiši, kjer je v Plovdivu živel, je bila slovesno odkrita reliefna spominska plošča. Poleg tega so v plovdivskem pokrajinskem muzeju odprli razstavo o Slovencu z bolgarsko dušo. Delegacija iz občine Vojnik, ki se je teh slovesnosti udeležila, je tudi položila venec pred Bezen- škovim doprsnim kipom v mestnem parku Car Simeon, kjer opozarjajo na velike može tega mesta. Poleg tega je bila v Plovdivu podpisana listina o sodelovanju med Osnovno šolo Antona Bezenška Frankolovo in gimnazijo sv. Cirila in Metoda v drugem največjem mestu Bolgarije. V imenu franko-lovske šole jo je podpisala ravnateljica Marjana Šoš. V delegaciji občine Voj-nik so bili tudi župan Petre, predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo in prosvetnega društva Antona Bezenška Dušan Horvat ter pevci frankolovskega Moškega pevskega zbora Antona Bezenška. Najprej so obiskali bolgarski parlament v Sofiji, kjer je deloval Bezenšek kot stenograf. Na uradnem sprejemu je delegacijo sprejel podpredsednik sobranja, kjer so nato franko-lovski pevci zapeli pesem Oj, Triglav, moj dom. Prav tako je bila posebej predstavljena Občina Vojnik. V Sofiji so še položili venec na Bezenško-vem grobu in si ogledali spomeniško zaščiten Bezenškov hrast. Ta je ostal, potem ko je bil na območju njegove vile postavljen blok. Med obiskom Bolgarije so si Slovenci na odru prve bolgarske čitalnice, ki jo je ustanovil po slovenskem vzoru Bezenšek, ogledali tudi dramo Draga Jančarja Zalezujoč Godota. Naša delegacija je bila nad današnjo Bolgarijo nasploh presenečena. »Moram reči, da je med pridruževanjem Evropski uniji zelo napredovala. Njene ceste so urejene, prav tako mestna jedra, ki so čista. Ljudje se predstavljajo s svojo slovansko dušo,« je bil presenečen vojniški župan. BRANE JERANKO Foto: arhiv PD Anton Bezenšek V spomin na stoletnico smrti Antona Bezenška bosta na njegovo delovanje opozorili okrogla miza in razstava, ki bosta v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. Dogodka bosta v ponedeljek, 14. decembra. Braslovška mladina BRASLOVČE - Župan Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta v avli Osnovne šole Braslovče pripravila sprejem za novorojence, rojene od 1. maja do 31. oktobra letos, in njihove starše. V Občini Braslovče pripravijo letno dva takšna sprejema. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih 33 novorojenčkov s starši. Župan je v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo, da bi postali odgovorni in ponosni občani ter državljani. Staršem je zaželel čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj otrok. Otrokom je podaril slikanico Najljubša kapa in igračo. Starši so ob tem prejeli tudi enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Skupno je bilo v desetih mesecih letos rojenih in obdarjenih 47 otrok. Pričakujejo, da bo do konca leta število preseglo 50. LK Nove cene pomoči na domu ROGAŠKA SLATINA - V občini bodo od prvega januarja prihodnje leto začele veljati nove cene storitve pomoči družini na domu. Cena storitve za uporabnike ostaja enaka. Socialno-varstveno storitev pomoč družini na domu v občini Rogaška Slatina izvaja družba Comett domovi, ki ima koncesijo od leta 2008. Cena storitve se bo z novim letom povišala zaradi višjih stroškov dela. Ekonomska cena storitve na delovni dan bo višja za skoraj 4 odstotke, subvencija iz občinskega proračuna pa za skoraj 6 odstotkov. Za uporabnike bo cena še naprej 5,61 evra za uro pomoči na delovni dan, 7,85 evra ob nedeljah in 8,41 evra ob praznikih in dela prostih dneh. Odslej bo povečan tudi obseg storitev, in sicer s 470 na 500 ur mesečno. TS Nasvet tedna Piše: asist. dr. Andrej Kravos, dr. med. Noge - ogledalo zdravja Občutek težkih nog, bolečine v nogah, otekanje, občutek utrujenosti. So vam težave znane? To so značilni simptomi bolezni ven. Najprej si običajno razvijejo tanke rdeče-modre žilice, ki jih imenujemo mrežaste vene. Če pa se vene razširijo in zvijugajo, nastanejo prave varice ali krčne žile. Bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku. Razširjene vene, okvarjena žilna stena in venske zaklopke so vzroki, da se kri ne vrača učinkovito nazaj proti srcu, ampak zastaja. Govorimo o kronični venski bolezni. Kronična venska bolezen lahko napreduje, če se ničesar ne ukrene. Postopoma se lahko pojavijo spremembe na koži gležnjev in goleni: sprememba barve, brazgotine in v končni fazi tudi golenja razjeda. Če ukrepamo pravočasno, lahko preprečimo zaplete kronične venske bolezni. Najprej je treba ugotoviti, kako je bolezen napredovala. Najboljša metoda je ultrazvočni pregled ven, kjer se zelo dobro vidijo okvare žil, zaklopk in tudi motnje vračanja venske krvi. V začetni fazi lahko napredovanje bolezni preprečimo z nošenjem elastičnih nogavic in z načinom življenja. Ob znakih pomembnega venskega popuščanja pa se običajno svetuje operacija. Promocijsko besedilo KLAROS, d. o. o., Medicinski center ULTRAZVOČNI IN SPECIALISTIČNI PREGLEDI V ŽALCU 070 753 375, www.ultrazvoki.si V decembru presenetite svoje najdražje z DARILNIM BONOM! 12 NAŠA TEMA Z novo zakonodajo začetek konca »smetarskega turizma«? Z začetkom prihodnjega leta v veljavi strožja zakonodaja Na podlagi operativnega programa za ravnanje z odpadki, ki ga je vlada sprejela v letu 2013, bo z začetkom prihodnjega leta začela veljati nova okoljska zakonodaja, po kateri bodo morali biti vsi prevzeti mešani komunalni odpadki pred odlaganjem obdelani v skladu z evropsko okoljsko direktivo (1999/31/ES), se pravi v zbirnih centrih z napravo za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Od sprejetja operativnega programa leta 2013 je bilo predvideno, da bodo do leta 2016 v posameznih statističnih regijah zgrajene MBO-na-prave za približno 375 tisoč ton odpadkov, nastalih v državi v letu 2016 (do leta 2020 naj bi se te količine zmanjšale in bi bilo odpadkov po predvidevanjih za približno 298 tisoč ton na leto). Nova zakonodaja na podlagi omenjenega operativnega programa tudi določa, da se bodo v obdobju od leta 2016 do 2030 za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov uporabljala odlagališča, katerih upravljavci so pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje (OVD) in povsem izpolnjujejo predpisane pogoje odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov. Pred začetkom veljavnosti uredbe je stanje takšno, da je v Sloveniji šest centrov za ravnanje z odpadki, ki izpolnjujejo oba našteta pogoja: Rcero Celje Bukovžlak, Ceroz-Unič-no (Zasavje), Cerop Puconci, Kocerod Mislinjska Dobrava, Pragersko, Rcero Ljubljana ter dva centra, ki nimata odlagališča, a izpolnjujeta pogoj glede obdelave odpadkov, to sta Strensko v občini Laško in Kostak Krško. Geografska primerjava hitro pokaže, da je ustreznih centrov bistveno več v vzhodnem delu države kot v zahodnem in da gledano strogo regijsko problema ravnanja z odpadki nimajo rešenega na Obali, Goriškem, Gorenjskem in tudi na Dolenjskem. Za več reda in boljšo izkoriščenost odlagališč Mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki upravlja z najmodernejšim regijskim centrom za ravnanje z odpadki (Rcero) 24 občin Savinjske regije združilo moči Stara odlagališča komunalnih odpadkov v regiji ne ustrezajo direktivi Evropske unije o odlagališčih odpadkov, omejen prostor teh odlagališč ne omogoča nadaljnjega odstranjevanja odpadkov. Zato se je 24 občin v Savinjski regiji odločilo za projekt gradnje prve in druge faze regijskega centra za ravnanje z odpadki. Z gradnjo centra je za skoraj 250 tisoč prebivalcev v regiji rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih trideset do petdeset let. Za gradnjo centra je evropski kohezijski sklad odobril skoraj 30 milijonov evrov. Razliko do vrednosti končne investicije so prispevale sodelujoče občine in država. »Toliko centrov za ravnanje z odpadki, kot jih je trenutno v Sloveniji, zadostuje trenutnim potrebam za obvladovanje odpadkov na zakonsko urejen način. Če bi jih zgradili več, kot je bilo sprva predvideno, bi bile zmogljivosti precenjene.« Tako pravi mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio iz Celja, ki v najsodobnejšem in najpopolnejšem centru za ravnanje z odpadki v državi v Bukovžlaku (edini premore tudi napravo za termično obdelavo odpadkov) izvaja celovito javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki za 12 občin in obdelavo odpadkov za 24 občin. Nova zakonodaja v skladu z določili evropske direktive, da se morajo pred odlaganjem mešani komunalni odpadki obdelati v centrih za ravnanje z odpadki z MBO- Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio -napravami (mehansko-bio-loška obdelava), preostanek tako obdelanih odpadkov se mora odložiti na odlagališča z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), bo po Zidanškovem mnenju z novim letom prinesla več reda na tem področju. Da smeti ne bi več kar poniknile Ob tem navaja, da je že računsko sodišče ugotovilo, da pri nas kar 17 odstotkov odpadkov kar nekam izgine, ker »Prav je, da se vzpostavi red in da tudi v ostalih okoljih ravnajo z odpadki kot bi v skladu z zakonodajo že morali. Sem optimističen, ker je ministrstvo po zadnjem navodilu jasno zapisalo, da ne bo več odpustkov za nadaljnji dve leti.« ni evidenc o toku smeti. Poleg tega je Slovenija od EU dobila že dva opomina zaradi ravnanja z odpadki, prej ali slej jo lahko doleti tudi tožba pred evropskim sodiščem. Meni, da bi se z uveljavitvijo nove zakonodaje počasi moral končati ali zmanjšati t. i. »smetarski turizem«, po drugi strani bodo v okoljih (občinah), ki sistema ravnanja z odpadki še nimajo urejenega, lahko rešili problem na dolgi rok. »Gre torej za dvojno korist,« meni Zidanšek, ki verjame, da bo uspel prepričati še katerega od županov, da je celjski regijski center za ravnanje z odpadki zelo konkurenčen, kar zadeva ceno storitev. Tudi z argumentom, da lahko v občinah rešijo problem za nadaljnjih 30 let. Količine vplivajo na ceno Ustrezna količina odpadkov, ki jih zagotavljajo pogodbeni uporabniki regijskega centra za ravnanje z odpadki, vpliva na učinkovito izkoriščenost zmogljivosti in kajpak tudi na ceno. »Občina Domžale, ki je doslej uporabljala naš center v Bukovžlaku, bo z izgradnjo centra v Ljubljani, ravnanje z odpadki uredila tam, bližje svoji občini. V podjetju Simbio si bomo prizadevali, da bomo te količine nadomestili z drugih območij v Sloveniji,« še pravi Zidanšek. V Simbiu so se že prijavili na nekatere razpise, opravljajo pa tudi neposredne razgovore z občinami, saj naša zakonodaja omogoča direktno podelitev koncesije s sprejetjem sklepa na občinskem svetu. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA »Sreča j Tomaž Novak, direkt »Na območju, kjer živimo, je na srečo dobro poskrbljeno za ravnanje z odpadki, kajti v naši neposredni bližini, na razdalji 15 kilometrov, sta dva regijska centra za ravnanje z odpadki, Rcero Celje in Ceroz. Poleg tega ima tudi naš center za ravnanje z odpadki v občini Laško okoljevarstveno dovoljenje za napravo za obdelavo odpadkov, tako da glede urejenosti tega področja nimamo velikih težav.« Tako je stanje, kar zadeva ravnanje z odpadki v občini Laško, opisal Tomaž Novak, direktor Jp Komunala Laško, ki izvaja to javno gospodarsko službo v občini. Glede spremembe zakonodaje, ki bo v veljavi od novega leta, je povedal, da ni povsem pre- Center za ravnanje z odpadki v Stren NAŠA TEMA 13 Nastavki za t. i. »smetarski turizem« z asimetrično porazdelitvijo urejenih centrov po tej logiki še vedno so: primer, ki je pred leti najbolj bodel v oči in je pomenil absurd v lovu za najboljšo ceno, je Koper, ko so tamkajšnje smeti romale na obdelavo in odlog v Ormož. Zdaj je seveda mogoče pričakovati, da se bodo zaustavile v Ljubljani. No, odvisno pač od cene storitev, prevoza ... Iz omenjenih objektivnih razlogov geografske porazdeljenosti centrov, tudi zaradi boja ponudnikov za zapolnitev zmogljivosti s potrebnimi količinami odpadkov, ta regulirani »smetarski turizem« kljub absurdnosti v nekaterih primerih morda niti ni tako problematičen. Kot se nam še nedavno, dokler se ni več začelo govoriti o samooskrbi in slabši kakovosti hrane zaradi dolžine prevoženih kilometrov, ni zdelo problematično, če se je živina prevažala iz enega konca Evrope na drugi. Bolj je problem tisti »smetarski turizem«, ko so smeti na poti z enega konca Slovenije na drugi kar nekje izginile. V državi še vedno namreč ni preglednega stanja o tokovih smeti. Po novem, s strožjo zakonodajo in s kaznimi ob neupoštevanju novih pravil bi moralo biti drugače - manj ilegalnega »smetarskega turizma«. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) Predvidena prostorska razporeditev in zmogljivost naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v regijah po operativnem programu iz leta 2013. Odlagališča s potrebnimi zmogljivostmi za odlaganje obdelanih ostankov komunalnih odpadkov po letu 2015 v regijah po operativnem programu iz leta 2013. www.mko.gov.si e, da je v regiji stanje urejeno« tor JP Komunala Laško, o ravnanju z odpadki v občini -administrativni postopki in okoljska zakonodaja niso bili naklonjeni, predvsem zaradi visokih finančnih jamstev. Tako da smo z dnem izdaje odločbe inšpektorja deponijo zaprli,« je pojasnil Novak. Kasneje se je okoljska zakonodaja glede finančnih jamstev nekoliko omilila, zdaj zadostuje izjava občine, da je lastnica komunalnega podjetja, ki mora vsako leto zagotoviti denar za izvajanje meritev na zaprti deponiji. Zdaj v Komunali Laško za zaprto deponijo v Strenskem čakajo še na okoljevarstveno dovoljenje (OVD), s katerim bo država dokončno potrdila, da so opravljena zapiralna dela. ROBERT GORJANC Foto: RG, lastni arhiv Komunale Laško skem v Občini Laško pričan, da bo zaradi tega več reda in manj »smetarskega turizma«. Meni, da je prav, da se odlagališča, ki že delujejo, učinkovito izkoristijo, treba pa je upoštevati tudi stroške logistike in transporta, vse to je namreč zajeto v ceno storitve, ki jo na koncu plačajo občani. »Verjamem, da bodo na območjih, kjer v preteklosti niso našli ustreznih mest, denarja in da še ob drugih razlogih niso zgradili centrov za ravnanje z odpadki, posledice čutili še kar nekaj časa,« je še povedal Tomaž Novak. Lastna sortirnica manjši strošek Sistem ravnanja z odpadki v laški občini po besedah Novaka deluje tako, da Komunala Laško zbira odpadke Tomaž Novak, direktor Komunale Laško izključno na območju občine Laško in jih potem obdeluje v postopku sortiranja kot prvi fazi obdelave v zbirnem centru v Strenskem. »V zbirnem centru z obdelavo izločimo približno 30 odstotkov odpadkov, ti gredo potem še v postopek biostabilizacije, preostanek odpadkov pa konča na regijskem odlagališču Rcero v Bukovžlaku,« je postopek opisal Novak. Kot je še povedal, so v Komunali Laško z izračunom ugotovili, da bo gradnja lastne sortirne linije pomenila manjši strošek za občane na položnicah. Deponija že nekaj let zaprta V Strenskem ne odlagajo več odpadkov od leta 2012, ko so deponijo zaprli. »Nekaj časa smo se še trudili, da bi ohranili odlaganje vsaj še nekaj let, vsaj do konca tega leta, ko smo nameravali deponijo v Strenskem dokončno zapreti. Vendar nam takratni upravno- Zapiranje odlagališča Tuncovec velik zalogaj za OKP OKP Rogaška Slatina za komunalno službo skrbi v šestih občinah šmarske upravne enote. Za to podjetje bo največji zalogaj v letu 2016 dokončno zapiranje deponije Tuncovec. Deponija ni v uporabi od leta 2013, OKP Rogaška Slatina pa mešane komunalne odpadke od takrat vozi v Regijski center za ravnanje z odpadki Celje. Površina zadnjega aktivnega polja, na katerega je OKP Rogaška Slatina odlagalo odpadke do januarja 2013, je znašala skoraj 13 tisoč kvadratnih metrov. Zadnje leto pred zaprtjem, to je leta 2012, je OKP tja odložilo malo več kot 3.500 ton odpadkov. Te je zbralo pri približno 32 tisoč prebivalcih v šestih občinah. Delež ločeno zbranih odpadkov je takrat znašal 54 odstotkov. Količina odloženih odpadkov je bila od leta 2008, ko je OKP na deponijo Tuncovec odložilo še malo več kot 11 tisoč ton odpadkov, vsako leto manjša. Ker so občine Upravne enote Šmarje pri Jelšah že leta 2003 pristopile k skupnemu projektu gradnje Rcero v Celju, po zaprtju odlagališča Tuncovec v OKP Rogaška Slatina niso imeli problema, kam z odpadki. »V času pred zaprtjem smo se začeli pripravljati na prevoz odpadkov v Rcero Celje - z organizacijo prevoza v Rcero, z ureditvijo prekladalne rampe in kontejnerjev v zbirnem centru Tun- V OKP Rogaška Slatina so povedali še, da Arso še ni izdal okoljevarstvenega dovoljenja za čas zapiranja odlagališča in za 30 let po njegovem zaprtju. Pred kratkim, v začetku decembra, je podjetje prejelo še poziv za dopolnitev oziroma dodatne pojasnitve k vlogi za okoljevarstveno dovoljenje. covec, od koder zdaj odpadke vozimo v Celje. Istočasno smo intenzivno osveščali uporabnike o nujnosti ločevanja odpadkov pri izvoru, in sicer z uvajanjem odvoza praktično vseh odpadkov po sistemu od vrat do vrat. Na ta način smo želeli čim bolj zmanjšati količino odpadkov, ki jo je treba odvažati v Rcero,« so nam sporočili iz podjetja. Cene so nekoliko višje Kako pa se vožnja v Rcero Celje pozna pri položnicah, ki jih za ravnanje z odpadki plačujejo občani? V cenah, ki jih je OKP Rogaška Slatina uveljavilo 1. januarja 2014, so že vključeni stroški odvoza in odlaganja odpadkov v Rcero. V primerjavi s cenami, ki so bile pred tem dolgo zamrznjene, je prišlo do zvišanja, in sicer se je pri štiričlanski družini mesečni strošek zbiranja in odvoza mešanih in biološko razgradljivih odpadkov dvignil za 2,19 evra oziroma za 2,10 evra v primeru lastnega kompostiranja. Direktor OKP Rogaška Slatina mag. Bojan Pirš je pojasnil, da ima OKP Rogaška Slatina za zapiranje deponije Tuncovec tri leta časa oziroma pet let v primeru podaljšanja. »Leta 2006 smo za deponijsko polje dobili uporabno dovoljenje, istočasno pa smo pripravili tudi program s pogoji glede zapiranja. Stene imamo že narejene, narediti moramo še kamnito zložbo ob potoku Tršica, glavna naloga, ki nas še čaka, pa je linijski biofilter,« je dejal Pirš. Dodal je še, da OKP Rogaška Slatina pri ločevanju odpadkov sicer dosega zelo dobre rezultate. Občani spoštujejo sistem ločevanja in tako ločeno zberejo večje količino odpadkov, kot je pogoj Evropske unije za leto 2020. Na območju odlagališča, ki je že zaprto, je OKP Rogaška Slatina v preteklosti že uredilo zbirni center. Na delu, ki ga zapira zdaj, pa glede na zakonodajo prostora ne bo možno uporabiti za kakšne druge namene. TINA STRMCNIK 14 KULTURA »Lep nemir lahko nastaja samo sredi pravega miru« Z državljanom sveta o bralnih navadah in Evropi 21. stoletja Drago Jančar je s svojim obiskom minuli teden nagradil tiste, ki so sodelovali pri bralni znački za odrasle, imenovani Z branjem do zvezd. Omenjeno bralno značko prireja Osrednja knjižnica Celje. S pisateljem, z esejistom, urednikom in dramatikom, ki je sredi maja prejel priznanje državljan sveta, ki ga Evropska komisija podeljuje posameznikom ali skupinam, ki si posebej prizadevajo za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, so aktivni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjajo z uresničevanjem načel Evropske listine temeljnih pravic v praksi, smo se pogovarjali tudi o nemirih, ki Evropejce v zadnjem času držijo v primežu strahu. Drago Jančar je najbolj prevajan sodobni slovenski pisatelj, prejemnik številnih literarnih nagrad. Že leta 1993 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado, sledili so ji še trije kresniki, augsburška nagrada za kratko zgodbo, Herderjeva nagrada in evropska nagrada za književnost. Lani je prejel francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo leta. Letos sta s Tomom Križnarjem prejela tudi priznanje Evropske komisije državljan Evrope. Ob prejemu omenjene nagrade je Jančar dejal, da se je Evropa spremenila in da so demoni, ki so se pojavljali skozi preteklo stoletje, izgubili moč. A kot pravi v tokratnem pogovoru, so na plano prišli novi: »Evropa se je v preteklem stoletju naučila, da z nasiljem ni mogoče uveljaviti nobene družbene ideje. Zdaj se nam dogaja poskus, da bi se z nasiljem in s širjenjem strahu uveljavil nek religiozni neofundamentalizem, da ne rečem fanatizem.« Kako gledate na bralne navade sodobnega Slovenca? Beremo še vedno tisto, kar je veljalo kot klasika pred desetletji, ali smo že kaj bolj izbirčni? Ne vem, koliko se je slovenska klasika sploh brala, razen v šolskih programih. Lahko bi bili tako izbirčni, da bi namesto vseh mogočih tretjerazrednih tujih uspešnic kdaj segli po slovenski klasiki. V stoletju in pol se je nabralo kar nekaj presenetljivo dobrih romanov, pesniških zbirk in zbirk kratke proze, ki lahko s svojo močjo zadovoljijo tudi najbolj zahtevnega bralca. Sicer pa sem vesel, da ljudje še vedno toliko berejo, tudi v celjski knjižnici so mi povedali, da imajo zelo dober obisk in visoko izposojo. Ste eden najbolj prevaja-nih slovenskih pisateljev, torej s svojimi deli zastopate našo kulturo v svetu. Kako gledate na trk kultur, ki se je prej dogajal nekje daleč, zdaj pa se z njim soočamo tudi Slovenci? Prav imate, še pred dvema, tremi desetletji smo bili tako oddaljeni, da smo samo opazovali, potovali sem in tja, tudi proučevali. Globalizacija pa je z novimi tehnologijami, s televizijo in z internetom napravila svet manjši in bolj prepleten. Zdaj se naenkrat zdi, da smo si včasih preblizu in se paradoksalno prav zato manj razumemo. Mnogi v muslimanskem svetu so začutili zahodni svet s svojimi svoboščinami na vseh področjih, od spolnosti do družbenega življenja, kot grožnjo. In mi spet težko sprejemamo enovitost religioznega in družbenega v tem delu sveta. Evropa se je od razsvetljenstva razvijala drugače in zdaj narašča strah, da so njene pridobitve - od človekovih pravic, enakopravnosti žensk, svobode govora do ločitve verskih organizacij od države - v nevarnosti. Če namreč del prebivalstva teh vrednot ne sprejema, smo na najboljši poti, da se trk kultur spremeni v konflikt in to se vsaj v ekstremnih primerih že dogaja. Zagotovo imate pri krote-nju strasti, ki se v zadnjem času porajajo ob pojavu mi-grantske krize, pomembno vlogo pisatelji kot pomembni mnenjski voditelji. Kako svojo moč v tem primeru vidite sami, kot prejemnik priznanja državljan Evrope za letošnje leto? V Bruslju sem v nekem pogovoru ob podelitvi tega priznanja rekel, da je Evropska unija odlična za dobre čase. V času blagostanja smo veseli bruseljske birokracije, ki zna razporejati denar tako, da lahko z njim na oddaljenem koncu celine zgradijo Čarobni večer z Linos kvintetom in vrhunskimi glasbenimi umetniki: Ireno Kavčič, Anjo Gaberc, Boženo Angelovo, Noro Romanoff - Schwarzberg in Jakom Stadlerjem v nedeljo, 13. 12. 2015, ob 19. uri v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju Koncert je za abonente in izven. Vstopnice po 10 evrov so naprodaj v Knjižnici Šentjur, Thermani Laško in eno uro pred predstavo v IKC. Pridite na nepozaben večer. Vabi Knjižnica Šentjur. Drago Jančar je na Ta veseli dan kulture obiskal Osrednjo knjižnico Celje. Bibliotekarski specialist in kustos posebnih zbirk Marijan Pušavec se je s pisateljem, z esejistom, urednikom in dramatikom pogovarjal o njegovi knjigi Maj, november. nov most ali kolesarsko stezo, da se krepi gospodarstvo in da se uveljavijo odlični znanstveni in kulturni projekti. Ko pride kriza - in ta zgodba z migranti je kriza - pa se pokaže, da ni političnih ljudi, ki bi bili sposobni sprejemati odločitve, ki bi imele perspektivo razreševanja krize in bi bile obvezujoče za vse. Tudi to povečuje negotovost med ljudmi, sprašujejo se, kaj se dogaja, kje se bo to končalo, kako bomo jutri živeli. Strah ni dober sopotnik pri razreševanju nobenega problema. V Berlinu sem pred tedni bral svoje besedilo Augsburg, ki sem ga napisal leta 1992, ko so kolone migrantov po balkanskih vojnah prvič zatava-le po evropski celini. Zgodba se konča v Augsburgu leta 1580, kakor ga opisuje Montaigne, obdanega z zidovi, jarki, s stražami. Upam, da to ni prihodnost Evrope. Kako v tej luči vidite zadnje teroristične napade in obdobje, ko se Evropa vedno bolj ograjuje? Dogaja se nam nekaj iracionalnega. Kakšen je sploh cilj teh terorističnih napadov, kaj hočejo z njimi doseči? Evropa se ne more spremeniti prav zaradi razvoja, ki sem ga omenil, in tudi prepričanja njenih prebivalcev, da želijo živeti, kakor živijo. Pa tudi, ko bi bil cilj teroristov bolj jasen: ni ideologije, ni socialne ideje, ni Boga, ničesar ni, v imenu koga ali česa bi se smelo pobijati mlade ljudi, ki so šli na rok koncert ali ki sedijo na pariških terasah in pijejo kavo. Ali rišejo karikature. To je norost, v kakršni bomo, se bojim, še nekaj časa živeli. Rushdie pravi, da toliko časa, dokler vsaj med evropskimi muslimani ne bo odločno nastopil zmerni islam, ki je pripravljen živeti v skladu z evropskimi vre- dnotami, ne da bi se pri tem odpovedal sebi, svoji veri. O tem sem pred leti pisal tudi sam v eseju Duša Evrope, kjer pravim, da bo evropska prihodnost v marsičem odvisna od tega, kako bomo ob svojih liberalnih principih zmogli integrirati muslimanske sodržavljane. Občinstvo in strokovne žirije so vas doslej nagradili s številnimi nagradami, kaj pa si sami želite ob prihajajočih praznikih? Po tem, kar sva govorila, je mogoč samo en odgovor: mir. Dolgotrajen, dolgočasen mir, brez velikih pretresov, v katerem bo edino vznemirjenje zame pisanje novih zgodb, za druge pa ljubezenski tresljaji srca, uspehi pri delu, veselje nad naravo, otroki, umetnostjo, ves tisti lepi nemir, ki nastaja samo sredi pravega miru. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Z besedami nastavili zrcalo svojemu času Na Ta veseli dan kulture, kot smo poimenovali Prešernov rojstni dan, 3. december, so v Šentjurju predstavili 15. zbornik tamkajšnjega literarnega društva. Že po tradiciji so ga naslovili Z besedami. Rdečo nit opredeljuje nadaljevanje in tako tokratni zbornik vabi Z besedami v naš čas. Kar 45 različnih avtorjev je skozi svojo perspektivo predstavilo svoje poglede na sodobni čas. Svoja doživljanja so izrazili skozi poezijo, dramatiko in prozo. »Uredniški odbor - vodil ga je Milenko Strašek - res ni imel lahkega dela,« je bo tem dejala pred- sednica društva Lučka Palir Mavrič. »Zbornik je zvrstno zelo pester in na visoki kakovostni ravni. »Poleg domačih zvestih avtorjev, ki sodelujejo pri ediciji že od začetka, je bil razpis namenjen tudi ustvarjalcem širšega okolja. Ker gre kljub temu za šentjurski zbornik, so domači avtorji v ospredju, mnogi drugi pa so dodali svoj pečat pestrosti in raznolikosti.« Prireditev je najbolj zaznamoval obisk priznane slovenske pesnice Neže Maurer, ki se je kljub 85 letom v klepetu z Anito Koleša izkazala za iskrivo in duhovito sogovornico. Pester kulturni program so oblikovali še plesalke The wild seeds, študentki glasbe Iva Cerkvenik in Ines Ljubej ter kantavtorja Daniel Bedrač in Simona Kropec. StO Zveza kulturnih društev Šentjur je ob tej priložnosti podelila posebni priznanji za presežke na področju ljubiteljske kulture. Prejela sta ju društvo Epik Teater za organizacijo številnih prireditev in Martin Čater za neutrudno zbiranje starih razglednic Šentjurja. KRONIKA 15 Policija odslej hitreje do zalezovalcev Sporočila, ki vodijo do nadlegovanja, prestrašenosti in novega kaznivega dejanja Za kaznivo dejanje zalezovanja je značilno, da zalezovalci s svojimi dejanji ogrožajo ali vedno znova prestrašijo žrtve pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti. Od konca oktobra policija pri svojem delu uporablja nekoliko spremenjen Kazenski zakonik RS. Eno od novosti v njem predstavlja 134. člen, ki govori o kaznivem dejanju zalezovanja. Tega do zdaj namreč ni bilo. In natančno po tem členu bo neznanega storilca policiji prijavila in ovadila 33-letna Celjanka. Ta je že skoraj leto deležna nadlegovanja, saj ji neznanec dobesedno pred domačim pragom pušča sporočila s spolno vsebino. »Naredili bomo vse, da bomo izsledili storilca, in za to imamo po novem zakoniku tudi veliko možnosti,« dodaja Jože Bračko, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Celje, ki preiskuje tudi takšna dejanja. Celjanka želi ostati anonimna, saj ima dva mladoletna otroka. Za prijavo policiji se je odločila, ker so tovrstna sporočila neznanca kaplja čez rob. Hkrati ji povzročajo negativne in nelagodne občutke tudi zato, ker storilec natančno ve, kje prebiva, in očitno tudi to, kdaj je ni doma. Zadnje sporočilo je dobila pred dnevi, ko jo je na kljuki vhodnih vrat pričakal nataknjen kondom s perverznim besedilom. Zalezovanje je bilo sicer v starem kazenskem zakoniku že opredeljeno, a težava je bila, da je šlo za člen o nasilju v družini. Tako so imeli policisti zvezane roke, če je bila zalezo-valec tretja oseba, torej ne družinski član. Novela kazenskega zakonika pa je to zdaj razmejila in dala policiji več možnosti za izsleditev storilca. Do oktobra so lahko policisti zalezovalce kaznovali samo po Zakonu RS o varstvu javnega reda in miru. Za to je predpisana denarna kazen. Policisti zdaj poleg izreka denarne kazni za prekršek storilca ovadijo, za kar mu grozi tudi do treh let zapora. Predvidena zaporna kazen Takšno početje ima popolnoma vse znake novega kaznivega dejanja. »Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledova- njem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacij- skih sredstev zalezuje in s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let,« je zapisano v zakoniku. Kazen je lahko še višja, če gre za žrtev, ki je mladoletna ali slabotna. Do oktobra tega kaznivega dejanja v zakoniku torej še ni bilo. Zato so imeli policisti težave pri preiskovanju prijav žrtev, ki so bile potisnjene v kot. Nadlegovanje na ta način je namreč veliko breme za oškodovanko ali oškodovanca, saj nikoli ne ve, kdo je zalezovalec in kaj vse bo storil. In če so bili do oktobra zalezovalci korak pred policijo in so se uspešno izmikali pri tem, da bi jih prijeli, je omenjena novost v kazenskem zakoniku dala prednost policiji. Nov člen je namreč podlaga za to, da policija pridobi odredbe za določene preiskovalne metode, ki jih prej ni mogla pridobiti, saj je šlo samo za prekršek. Prijava takoj! »Pomembno je, da oškodovanci takšne primere takoj prijavijo policiji. Dokler kriminalisti ne pridejo na kraj, kjer je neznanec pustil takšno sporočilo, se kraja dejanja ne sme spreminjati,« navaja Bračko. Z drugimi besedami - sporočil ali stvari, ki jih zalezovalec nekomu pusti, oškodovanec ne sme premikati ali jih uničiti, saj so za preiskavo ključnega pomena. »Na njih so biološke sledi in dokazi, na podlagi katerih zalezovalca lahko hitre- je izsledimo,« dodaja Bračko. »A nikoli se žrtev na takšna sporočila ne sme odzivati,« je glavno Bračkovo sporočilo vsem, ki se znajdejo v takšni situaciji. Gola pri duhovniku Predvsem nadlegovanja po mobilnih telefonih so izrazito moteča za žrtve. Tudi takšne primere kriminalisti začnejo preiskovati po novem členu kazenskega zakonika. Nekaj težav pri preiskavah sicer povzroča pošiljanje nadležnih sporočil s tako imenovanih predplačniških mobilnih kartic, a storilci glede na metode dela policije tudi v takšnih situacijah ne ostanejo dolgo skriti. Preiskanost teh primerov je dobra, a je zato pomemben pogoj tudi hitra prijava oškodovancev. Dogaja se namreč marsikaj. Nadležna sporočila in zalezovanje so bili namreč tudi razlogi za številne selitve in menjave naslovov bivanja, saj storilci zelo pogosto prestopijo meje nadlegovanja. Pred časom so kriminalisti ovadili tudi žensko, ki je nadlegovanje duhovnika kronala s tem, da je uspela priti v njegov dom in ga je v postelji pričakala gola. Policisti so preiskovali tudi primer zalezovanja, ki ga je prijavila neka ženska, ki je popolnoma vsak dan od neznanca dobila šopek rož. Lepa gesta prve dni, a nato se tudi takšno početje sprevrže v nadlegovanje in kaznivo dejanje. SIMONA ŠOLINIČ Krasovec drugič dobil Marsikje okuženi računalniki še višjo kazen Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je bil v torek na Okrožnem sodišču v Celju zaradi napeljevanja h goljufiji tudi drugič obsojen na zaporno kazen. Edina razlika v primerjavi s prvo sodbo, ki so jo lani višji sodniki razveljavili, je, da ga je sodnica Romana Gradič zdaj obsodila na tri leta zapora. Torej za leto več kot v prvem sodnem postopku. 0,55EUR/L H o J N i K DELOVNI ČAS: PON-PET: 7-17 SOB: 7-12 KONTAKT: rcideterKsludrafacebxIwSdcnksarteHqfi: 0№S0 041 617 220 Prva sodba je bila razveljavljena zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka, kar pomeni, da se višji sodniki niso spuščali v vsebino sodbe. Kaznivo dejanje naj bi storil leta 2009 pri obnovi dvorca Betnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripravi lažne dokumentacije, na podlagi katere so še ostali vpleteni dobili 1,7 milijona evrov evropskega denarja. Obsojeni so bili tudi nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič, Anton Ekart iz mariborske nadškofije ter Karel Bogatin in Hilda Tovšak iz Vegrada. Ta je bil sprva izvajalec del, nato je postal tudi izključni nosilec poslov. Znesek je kasneje sicer mariborska nadškofija vrnila, vendar to ni zmanjšalo pomena kaznivega dejanja. Vsi ostali so v ločenih postopkih krivdo priznali in že bili obsojeni, nato so bili pozvani k pričanju v sojenju Krašovcu. Najbolj sta ga obremenila Mariničeva in Ekart, češ da je vedel za podrobnosti pri urejanju lažne dokumentacije za evropski denar. Njegov zagovor, da so njune izjave prirejene in da pri pripravi dokumentacije ni aktivno sodeloval, očitno sodišča ni prepričal. Pretekli teden so tudi na Celjskem zabeležili več spletnih kaznivih dejanj z izsiljevalskimi virusi, ki so okužili kar nekaj računalnikov. Do zdaj je bilo na območju Celja že deset prijav. Okužbe z računalniškim virusom, ki onemogoči odpiranje datotek, so se dogajale predvsem v manjših podjetjih, med oškodovanci pa je tudi nekaj posameznikov. Virus namreč ob odprtju datoteke zašifrira in uporabniku prikaže navodila za plačilo odkupnine v digitalni valuti bitcoin v protivrednosti 500 ameriških dolarjev. »Varnostna kopija računalnika oziroma kopiranje podatkov na drug računalnik, ki ni priključen na splet, sta varnostna ukrepa, s katerima se da takšnim zlorabam izogniti in ohraniti podatke, če pride do okužbe z virusom. Odšifriranje datotek brez zasebnega ključa, ki ga imajo v lasti le storilci, namreč ni mogoče,« pravi vodja Oddelka za računalniško preiskovanje na PU Celje Goran Jusufović. Junija letos je za Novi tednik govoril o tem virusu, saj sta bili že takrat dve prijavi podjetij, kjer so virus po elektronski pošti tudi prejeli. »Največkrat pride do okužb s tem virusom konec tedna, pri čemer okužbo ugotovijo šele v ponedeljek, ko je prepozno,« nam je takrat še dejal. In natančno to se je zgodilo pretekli konec tedna, ko so v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami sveta zabeležili največje število okužb z virusom TeslaCrypt. Preventiva v tovrstnih situacijah je izogibanje odpiranju priponk, ki jih pošljejo neznanci. Tudi če je naslov znan, obstaja možnost, da so storilci prevzeli identiteto pošiljatelja, zato je trebna biti še posebej previden. Pazljivost nikoli ni odveč, saj obstaja tudi možnost, da bi se virus širil še kako drugače kot samo z elektronskimi sporočili. Preiskava tovrstnih kaznivih dejanj je težka, saj so storilci praviloma iz tujine, a je ob takšni okužbi treba primer kljub temu prijaviti policiji. Sicer pa se v zadnjem času pojavlja še ena oblika goljufij, kjer so tarče prav tako mali podjetniki. Goljufi pri tem vdrejo v elektronske predale in izkoristijo nepazljivost podjetnikov, ki se po spletu dogovarjajo za posel. Preden se dogovorijo za plačilo, jim goljufi pošljejo transakcijski račun z lažnega naslova, ki je isti, kot ga imajo poslovni partnerji, s katerimi si podjetniki dopisujejo. Ker podjetniki elektronskih naslovov ne preverjajo, nakažejo denar, vendar ne pravi osebi, ampak goljufu. Tudi takšne goljufije so kriminalisti zaznali na našem območju. SŠol Gasilci so že doma V torek so iz Splošne bolnišnice Celje v domačo nego odpustili še tri poklicne gasilce, ki so se konec novembra hudo poškodovali v eksploziji pod mostom čez Savinjo v Čopovi ulici v Celju. Kot je znano, je do eksplozije prišlo, ker je požar poškodoval plinske vode pod mostom. Takrat so se poškodovali štirje gasilci, vendar so enega iz bolnišnice odpustili kmalu po nesreči. Vsi so dobili opekline po rokah. Po zdravljenju bo sledila še rehabilitacija, kar pomeni, da bodo gasilci še kar nekaj časa v bolniškem staležu. Poklicna gasilska enota zato zdaj deluje okrnjeno, vendar so z reorganizacijo dela zaenkrat uspeli zapolniti manjkajoče gasilce. Celjski kriminalisti še niso izsledili neznancev, ki so pod mostom pred eksplozijo zakurili odpadni material. Še vedno preiskujejo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRENOVI, 1НШ1Ш AIJ 0ШЛ(М STORITVI? Preberite aktualno ponudbo Ln, si privoščite najboljše! Pri Halerju vse za sladokusce Domačija Haler je družinska domačija z 20-letno tradicijo. Nahaja se v bližini Term Olimia in je znana po odlični slovenski kulinariki ter domačem t. i. Halerjevem pivu. V sodobno opremljeni pivnici in restavraciji razpolagajo s 160 sedeži v zaprtem prostoru in s 50 sedeži na pokriti terasi. Domačija ponuja tudi možnost nastanitve v lično urejenem apartmajskem kompleksu blizu restavracije in pivnice. Obiskovalcem je na voljo veliko brezplačno parkirišče. Ob vrčku dobrega domačega piva vam ponudijo odlične hišne specialitete, med katerimi je zagotovo vredno poskusiti domačo specialiteto, pečeno kračo z oblogo, ploščo Haler, golaž Haler in pivsko klobaso. Po želji vam pripravijo odlične vegetarijanske jedi ali posamezne dietne obroke po naročilu. »Poznavalci in sladokusci se radi vračajo k nam ...« pravijo pri Halerjevih. OK LED • • Ko svetloba spregovori. • VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE iN POSLOVNE PROSTORE. 070 750 750 Razstavni salon OK LED www.okled.si L Mariborska 86, 3000 Celje A Asfalt Kovač d.o.o., planina pri sevnici 47 A, 3225 planina pri sevnici ASFALT +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET ČMLJskl ГШЖ FLIkCA T«i.: m m огч iwMjct^ivisffikcaxom NOVO: _ tel.: 011 Z DELOVNI Ш: fon - pet.: oAH.do- Turt; sob.: оИЉУ.шг Prav zaradi idilične okolice, odlične kuhinje in domačega piva je pri Halerjevih odlična lokacija za praznovanja rojstnih dnevov, obletnic, prednovole-tnih srečanj, zaključkov, porok in drugih družabnih dogodkov. Od piva ... Na domačiji so zaposleni člani družine Hohnjec: oče Martin, mama Veronika, sin Tomaž, ki je prevzel strojna zemeljska dela od očeta, sin Matej, ki je vodja gostinskega lokala, hči Katja Doberšek, ki je vodja recepcije in računovodstva, ter sin Aleš in hči Tina, ki sta sicer še študenta, ampak že pomagata pri raznih opravilih. Pivovar pa je od leta 2003 zet Miran Doberšek (Katjin mož). Kot pravi hči Katja, je njen oče velik ljubitelj piva in si je zaželel, da bi imel svojega. Ker živijo v turističnem kraju, je videl priložnost v tem, da bi naredil svojo znamko piva, zato je leta 1995 v Nemčiji kupil opremo za njegovo proizvodnjo. Kmalu zatem sta z mamo odprla restavracijo, kjer sta začela leta 1996 prodajati domače pivo znamke Haler. Ime je dobilo po Hohnje-čevi domačiji, kjer je bil doma Martin. Po domače se je reklo pri Halerju in tako je dobilo pivo svojo blagovno znamko, ki se skriva pod imenom Haler. Prvi pivovar se je šolal na Madžarskem, to je bil Veronikin brat Vinko. Leta 2003 je Katjin mož Miran prevzel pivovarno in tudi sam vari pivo. ... do sob in apartmajev Leta 1998 so zgradili apartmaje in sobe s 47 ležišči. Tako lahko gostje preživijo dopust tudi na njihovi domačiji. Vse sobe in apartmaji so klimatizirani, nahajajo se tik ob gozdu na mirni lokaciji le 50 metrov od restavracije. ПбТШШШШКП PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuuuiu.strojeplastika.sL Katja Doberšek: »Nudimo svetlo, temno, mešano pivo ter domač radler z okusom limete. Včasih naredimo kakšno sezonsko pivo. Naše pivo je zelo drugačno od drugih, saj je čisto naravno. Sestavine so samo ječmenov slad, hmelj, kvas in voda. Ne dodajamo nobenih konzervansov in dodatkov, zato ima naše pivo rok uporabe samo 21 dni od dneva polnitve v embalažo. Nudimo ga v različnih embalažah, ki jih lahko odnesete s sabo, to so steklenice po 2 litra, plastenke 1,5 litra, šestorček (6x0,5 litra piva) in dvojček (2x0,5 litra piva). Če imate doma praznovanje, vam lahko posodimo svoj točilni aparat in zraven lahko naročite 50 ali 20 litrov piva. Pivo je možno dobiti samo na domačiji Haler v Olimju. Na leto ga proizvedeno približno 50 tisoč litrov in vsega prodamo samo pri nas v Olimju. Gostje so seveda Slovenci, med tujci pa krepko prevladujejo italijanski gosti, ki so navdušeni nad našim pivom tudi pozimi, saj odlično sodi k pečeni svinjski krači, ki jo Italijani naravnost obožujejo, zato lahko rečemo, da je prav krača naša najboljša hišna specialiteta.« TEL.: 041693394 PRODШ IN SERI/IS TRAKTORIEI/ CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV o ŠPORT 17 Knežje mesto ima mojstre in ljubitelje športa Slovesnost ob 125-letnici organiziranega športa v Celju je bila v Narodnem domu. Tričetrt ure dolga slavnost je bila prikupna, govori so bili kratki. Nastopali so mladi celjski glasbeniki, izstopali sta pevki s I. gimnazije v Celju. Uvodni nagovor je imel predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek: »Pozdravljam vas v mestu, kjer je šport vsakdanjost. Imamo množičnost v rekreaciji in vrhunskost, ki jo radi izpostavljamo, saj se naši športniki uvrščajo med najboljše na največjih tekmovanjih doma in po svetu. Celje beleži številne vizionarje, ki so v športu prepoznali še kaj več kot zgolj prostočasno dejavnost.« Po govoru predsednika OKS Bogdana Gabrovca je misli in podatke nizal celjski župan Bojan Šrot, ki so ga dvakrat prekinili z aplavzom, ko je pozdravil slovitega Mira Cerarja in omenjal njegove uspehe. »Težko si je predstavljati duh tistega časa, ne da bi pogledali v zgodovino mesta pred koncem 19. stoletja. Takrat je Celje živelo dvojno življenje. Imelo je 5.173 prebivalcev, od tega 3.301 nemško in zgolj 1.872 slovensko govorečih. Narodna zavest se je začela krepiti po letu 1885, ko se je v Celje preselil dr. Ivan Dečko, ki je bil soustanovitelj sokolskega društva. V mestu danes deluje več kot 60 različnih športnih društev in klubov, ki gojijo več kot 50 različnih športnih panog. Športniki so najboljši ambasadorji našega mesta. Še nikoli v zgodovini mesta se ni toliko predšolskih in šolskih otrok ukvarjalo s športom. Želim si, da bi nas šport navdihoval tudi v prihodnje,« je med drugim dejal Šrot. Svoje mnenje sta izrazila dva celjska olimpijca, med drugim tudi nekoč najhitrejša Slovenka Marijana Lubej: »Prireditev mi je bila zelo všeč. Sem pa žalostna, ker je bilo tako malo obiskovalcev. Pogrešala sem športnike in tudi vse ostale, ki imajo radi šport. Vzroka, zakaj je bilo tako malo ljudi, ne poznam.« Dejansko je bila zasedena le tretjina dvorane. Bivši atlet Mirko Kolnik je dejal: »V jedrnatem programu so bili podani vsi vidiki visoke obletnice celjskega športa, tako športnikov in rekre-ativcev kot tudi funkcionarjev in ljubiteljev športa.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zaokroženih 125 let športa v Celju Ideja o »trimčkanju« je v Celju pred približno štirimi desetletji padla na zelo plodna tla. Ob primerni koreografiji so izvedli himno takrat izjemno priljubljene rekreativne akcije. Pred slavnostjo je bila odprta tematska filatelistična razstava Toneta Petka, njegova 19. po vrsti. OB ROBU Kako do 150. obletnice? Pogled nazaj je zahteven, glavnih akterjev začetka športa v mestu ob Savinji že davno ni več med nami, tudi mnogih tistih ne, ki so po 2. svetovni vojni zaorali ledino, postavili temelje in obenem zapustili neizbrisen pečat. Večina začetnih športnih uspehov je imela skupni imenovalec: društvo je vodil sposoben in zagnan ljubitelj športa, ki je znal okoli sebe zbrati strokovnjake z različnih področij. Tudi kasneje je bil to vzorec, ki je zagotavljal uspeh, če je le bilo dovolj razumevanja lokalne skupnosti. Po osamosvojitvi je v boju z globalizacijo v športu še bolj zavladal denar. Še pred desetletjem uspešni klubi so začeli boj z mlini na veter. Rokometaši, ki so leta 2004 navdušili celotno Slovenijo, ko so pokorili Evropo, so začeli capljati za evropsko smetano. A so trmasti. In dvorana Zlatorog je še vedno zelo dobro obiskana. Nogometaši doživljajo prečeste vzpone in padce, toda Celje ima edino ob Mariboru in Novi Gorici vseskozi prvoligaša. V ostri svetovni konkurenci slovenski judo več ali manj predstavlja le JK Sankaku Celje. Marjan Fabjan in aktualna olimpijska šampionka Urška Žolnir za Rio urita predvsem DEAN ŠUSTER Tino Trstenjak, da bi se knežje mesto četrtič zapored ovenčalo z judoistično olimpijsko medaljo. Atletika, desetletja ponos Celja, ne zaostaja veliko. Čaka na medaljo na velikem članskem tekmovanju. To je kakopak najtežje osvojiti. Imamo dva nogometna štadiona, dve veliki športni dvorani in še nekaj manjših, atletski štadion, drsališče, letni in zimski bazen, center vodnih športov na Špici, manjše smučišče na Celjski koči, strelišče in še marsikaj, kot je poudaril Bojan Šrot. Celje ima športno srce. Ima ponos, trmo, vztrajnost. Sokoli bi se trkali po prsih, če bi videli, kaj je uspelo njihovim potomcem. Tečaji plavanja, plezanja, košarke, hokeja in pravzaprav vseh panog bodo zagotavljali množičnost, z upanjem, da ne bo vse preveč bremena na plečih staršev. Marijana Lubej, Anja Valant ... Svetovne podprvakinje iz Plesnega vala in ČDHDT novi tednik lO OrUn I Št. 49, 10. december 2015 »Grofje« in »knapi« do krvavo potrebnih zmag Lestvica 1. SNL Kapušinovo javno opravičilo Sunnyju Tako velenjski kot celjski nogometaši so v 21. krogu državnega prvenstva zmagali. Rudar je pred domačimi gledalci z 1:0 premagal Zavrč. Edini gol na tekmi je v 23. minuti dosegel David Kašnik. Celjani pa so po preobratu z 2:1 slavili v Kopru. V 39. minuti so po neposrednem rdečem kartonu ostali brez Žige Kousa. Koprčani so takoj zatem preko Hysena Memolle povedli z 1:0. V 69. in 72. minuti sta sledila gola celjskega moštva. Sprva je zadel Milan Spremo, potem še odlični Sunny Omoregie. Zelo pomembna zmaga Tudi Koper je ime ob koncu tekme igralca manj. V 86. minuti je Patrik Posavac prejel drugi rumeni karton. To je bila peta zmaga celjskih nogometašev, ki veliko pomeni predvsem v boju z zadnjim na lestvici Krškim, ostali rezultati varovancem trenerja Iztoka Kapušina niso šli na roko. Na lestvici ima šesti Koper 22 točk, toliko kot tudi sedmi Rudar, osma Krka in predzadnje, deveto Celje. Krčani za njimi zaostajajo za šest točk. »V Kopru smo prikazali dva različna obraza. Do izključitve smo bili popolnoma podrejeni, v fazi napada pa le stežka ogrožali koprska vrata. V 39. minuti se nam je zgodil najslabši možen scenarij, ostali smo brez izključenega Kou-sa, ob tem pa smo prejeli še zadetek,« je dejal trener Iztok Kapušin. Nato je dodal: »Med premorom sem igralcem dejal, da morajo pokazati več želje in borbenosti, saj je naš cilj dosegljiv tudi ob igralcu manj. Že v uvodu nadaljevanja sem začutil psihološki obrat med nogometaši, saj so kljub številčnemu deficitu prevzeli pobudo na igrišču. Pokazali so precej več agresivnosti. Pomembno je bilo, da so resnično garali drug za drugega. Vse skupaj se nam je potem poplačalo.« Končno priložnost Sunnyju Celjsko moštvo je bilo zaradi poškodb in rumenih kartonov v Kopru izjemno oslabljeno, manjkali so Ivan Firer, Marko Pajač, Valon Ahmedi, Danijel Miškić in Blaž Vrhovec. Končno smo dočakali, da je tekmo začel nigerijski napadalec Sunny Omoregie, ki je bil, roko na Sunny Omoregie je znova dokazal svojo kakovost. srce, v zadnjem obdobju v Celju zapostavljen. Po poškodbi si je opomogel že pred časom, a ni bil deležen zaupanja, četudi je odličen napadalec. To je potrdil v Kopru, ko je bil udeležen pri obeh akcijah za gol. »Čeprav nerad govorim o posameznikih, saj zmaguje moštvo, pa bi vseeno izpostavil našega napadalca Sunnyja, ki je dokazal, da bi si zaslužil več priložnosti. Ne le zadetek in asistenca, predvsem nekatere njegove druge prvine so v tem moštvu ključnega pomena. Rad bi se mu javno opravičil, ker sem ga v zadnjem času zapostavljal. Tokrat je pokazal kvaliteto,« je iskreno pristavil Kapušin. Celjane v soboto čaka še zadnja tekma v jesenskem delu sezone. V Celju bo ob 15. uri gostovala Gorica. Zaustavili visoko leteči Zavrč Na obračunu Ob jezeru med Velenjčani in Zavrča-ni so gledalci videli malo priložnosti. Edini gol je z glavo po podaji znova odličnega Damjana Trifkoviča dosegel David Kašnik, svoj drugi v sezoni. Velenjčani so imeli v 77. minuti priložnost, da dokončno odločijo tekmo, saj so prišli do najstrožje kazni, potem ko je Aleks Pihler v kazen- OLIMPIJA 21 14 4 3 52:16 46 MARIBOR 21 11 7 3 50:23 40 DOMŽALE 21 9 8 4 28:14 35 GORICA 21 11 1 9 32:31 34 ZAVRČ 21 7 6 8 23:25 27 LUKA KOPER 21 6 411 25:32 22 RUDAR 21 5 7 9 18:29 22 KRKA 21 5 7 9 16:29 22 CELIE 21 5 7 9 16:34 22 KRŠKO 21 3 711 9:36 16 skem prostoru podrl Kle-mna Bolho. Vratar Matija Kovačić je obranil strel Mateja Eterovića z bele točke. »Čestitam fantom, odigrali so dobro tekmo. Videlo se je, da nam je padla samozavest. V prejšnjih tekmah so se videli obrisi dobre igre, ampak se rezultatsko ni izšlo. Tokrat nam je proti dobri ekipi Zavrča uspelo. Za nas je to še kako pomembna zmaga,« je veselo pripovedoval trener Jernej Javornik. Občutke je zaupal še mož odločitve David Kašnik: »Enostavno smo morali iti na vse ali nič. Pokazali smo veliko srce, se borili in na koncu smo bili nagrajeni z zelo pomembnimi tremi točkami.« Rudar v soboto čaka še gostovanje v Domžalah. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Za final-four z Admiralom Ljubljana: Kegljača leta sta Barbara Fidel (Celje) in Janže Lužan (Triglav). Fidelova je prispevala velik delež k osvojitvi bronastega odličja na ekipnem svetovnem prvenstvu v nemškem Speicher-sdorfu. S celjskim klubom je NA KRATKO bila zmagovalka svetovnega pokala in evropske lige prvakinj. Osvojila je štiri naslove državne prvakinje - ekipno, posamezno, v kombinaciji in v tandemu. Kegljačice Celja se bodo v četrtfinalu evropske lige pomerile z zagrebškim Admiralom. Prva tekma bo 30. januarja v Celju, povratna pa 20. februarja. KUPON (Shujsajmo z Novim 1 »cinikom in Radiem Ovij« . . iiD.e. .. i. . priime k........ naslov............................................... ..e-ntsjov .in.gsm.............. ..starost.,...^ izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika X Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Grmova osma Zagreb: Najboljša slovenska umetnostna drsalka Daša Grm je na 48. Zlati pirueti v močni konkurenci zasedla osmo mesto. Celjan-ka je bila deveta po kratkem programu, deveti rezultat je dosegla tudi v prostem programu, kar je pomenilo končno osmo mesto med 18 tekmovalkami. Zmagala je aktualna svetovna in evropska prvakinja Rusinja Elizaveta Tuktamiševa, njena rojakinja, olimpijska prvakinja Adelina Sotnikova je bila šele šesta. (DŠ) Iz Zenice v Kranj Celje: Košarkarice Athle-tea so po porazu po podaljšku v 7. krogu Jadranske lige v domači dvorani proti Kvarnerju (79:73), sinoči gostovale v Zenici pri Čeliku. Poraz bi pomenil konec upov o napredovanju. Že v soboto pa varovanke trenerja Damir-ja Grgiča čaka nov zahteven preizkus, tekma 6. kroga državnega prvenstva v Kranju proti Triglavu. Zaenkrat se zelo pozna odhod najboljše igralke Marice Gajić. Novinka Tina Trebec še lovi pravo formo, Alma Potočnik znova čuti bolečine v kolenu, Zala Lešek pa je po operaciji ramena že dlje časa odsotna. (MK) Tina Trstenjak druga v Tokiu in Sloveniji Velenškova nanizala zmagi nad Japonkama Najboljša športnika Slovenije v letu 2015 sta tako kot lani in predlani alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa leta po izboru DŠNS pa je moška odbojkarska reprezentanca. Mazejeva je dobila 376 točk, drugouvršče-na Tina Trstenjak 177 in športna plezalka Mina Markovič 150. Judoistka celjskega Sankakuja je svetovna prvakinja in vodilna na svetovni lestvici v zelo razširjeni borilni olimpijski disciplini, a je občutno zaostala za smučarko in komaj prehitela plezalko. Na peto mesto se je uvrstila Tinina klubska kolegica Ana Velenšek, na šesto atletinja Velenja Maja Mihalinec. Hipec nepozornosti Judoistk ni bilo v Ljubljani. Sedem tekmovalk in tekmovalcev iz JK Z'dežele Sankaku je namreč še na Japonskem. Nekaj jih je uspešno zaključilo tekmo svetovnega pokala v Tokiu z nagradnim skladom 154.000 dolarjev. V finale se je uvrstila Tina Trstenjak. Prva judoistka sveta na jakostni lestvici je v kategoriji do 63 kg ponovno prišla do visoke uvrstitve. V uvodnih borbah je gladko slavila zmage, tudi v polfinalu Rusinja Jekaterina Valkova ni imela možnosti in je pol minute pred koncem borbe padla po iponu. V finalu se je varovanka trenerja Marjana Fabjana pomerila s staro znanko, Nemko Martyno Trajdos, ki jo je v dosedanjih devetih medsebojnih dvobojih premagala kar sedemkrat. A Nemka se ni dala. Aktualna svetovna prvakinja Trstenjakova je sicer dvoboj dobro odprla, z metom ob polovici borbe povedla z minimalno prednostjo juke, nato pa po napaki padla na hrbet. Trajdoseva je legla nanjo in jo uspela zgrabiti okoli vratu. Prišla je do končnega prijema osaekomi, iz katerega se Tina ni uspela izviti. Za Tino Trstenjak je nepozabno leto. Toda v letu 2016 si želi veliko več ... Roki blizu odra Zadnji dan tekmovanja je bila v slovenskem kimonu uspešna Ana Velenšek, ki je med borkami do 78 kilogramov osvojila tretje mesto. Uvodno borbo je dobila, nato pa v drugem krogu izgubila proti Japonki Ruiki Sato. Za »kazen« je nato v repasažu ugnala dve njeni rojakinji, Shori Hamada in za bron Mami Umeki. Blizu stopničk je bil Roki Drakšič. Po treh zmagah je tekmo zaključil z dvema porazoma, z Gruzincem Tatalašvilijem in Rusom Moguškovom ter pristal na solidnem, a nehvaležnem petem mestu. Brez uvrstitev so ostali Anka Pogačnik, Matjaž Trbovc, Adrian Gomboc in Mihael Žgank. DEAN ŠUSTER ŠPORT 19 Po Miloviću in Baleku znova Pipan Trenerska zamenjava v Laškem Aleš Pipan je začel že svoje četrto obdobje na klopi Zlatoroga. Košarkarji Rogaške so v domači dvorani v 7. krogu državnega prvenstva s 74:72 premagali Zlatorog. Domačini so vodili že za 20 točk, nato pa se reševali v dramatični končnici. Zlatorog, ki ga je po suspenzu trenerja Predraga Milo-vića vodil njegov pomočnik Gregor Balek, je po visokem zaostanku vztrajno lovil priključek. Ob polčasu je bila razlika 20 točk, pred zadnjimi desetimi minutami pa 16. Laščani vstali od mrtvih Z delnim izidom 9:0 je Zlatorog v zadnji četrtini najprej prišel na -6 (62:56), 38-letni Goran Jurak pa je s črte prostih metov celo pove-del Laščane v vodstvo za tri točke. Rogaška je na koncu vendarle spet prišla na svoj račun: Tadej Ferme je 17 sekund pred koncem s trojko poskrbel za vodstvo s 73:72. Laščani so zaradi osebne napake v napadu Mihe Vašla izgubili žogo, po upraviče- nem burnem odzivu pa je kapetan Jurak prejel tehnično napako. Slatinčani darila niso izkoristili, saj je Matic Rebec zadel le en prosti met. Na drugi strani je »polaganje« za izenačenje zgrešil Daniel Vujasinović. »Glede na pri- kazano v drugem polčasu ne bi bilo nezasluženo, če bi na koncu zmagala tudi naša ekipa. Vesel sem zaradi fantov, ki so se po težki tekmi v pokalu Fiba in po slabem prvem polčasu znali pobrati. Ostaja grenak priokus. Časa za žalovanje pa ni, saj so pred nami že nove tekme,« je dejal Gregor Balek, ki je dobro vodil laške košarkarje. Mešani občutki domačih Kljub zmagi je bil nejevoljen domači trener Damjan Novakovič. »Po medlem začetku smo odigrali sijajno drugo četrtino in na prvi pogled že rešili tekmo. V zadnjih desetih minutah so gostje povezali štiri trojke in povedli. Na koncu smo po infarktni končnici vseeno prišli do zmage.« O trenutkih tik pred koncem tekme bi lahko pisali na dolgo in široko. Laščani so bili zagotovo oškodovani, vendar pa so po drugi strani tekmo izgubili v prvem polčasu. »V prvem delu smo bili zagotovo pod vtisom dogodkov izpred nekaj dni. O njih ne bom govoril. Napake je treba najti pri sebi. Tekmo smo izgubili v prvem polčasu, ne na koncu,« je pristavil Balek. Zlatorog bo v soboto gostil Elektro, Rogaška je prosta. Z dvema trenerjema? Vodstvo Zlatoroga je trenerja Predraga Milovića suspendiralo zaradi domnevnega žaljenja kluba v medijih. Česa takšnega ne pomnimo. To se je zgodilo po zmagi trenerja Milovića in njegovih varovancev v pokalu Fiba nad velikim Chalonom (88:87). V eni izmed izjav se je pošalil, da je morda s prenizko razliko premagal nasprotnika. A že pred tekmo s Francozi je pricurljalo ogromno govoric, da je načrt kluba dokončen razhod s črnogorskim tre- Panorama KOŠARKA 1. SL, 7. krog: Rogaška -Zlatorog 74:72; Rebec 16, Boban 14; Jurak 22, Vašl 18, Hopsi - Helios Suns 62:76; Fields 17, Woolridge 13; Robertson 20, Čakarun 14. Vrstni red: Rogaška, Šenčur, LTH Castings, Helios Suns 11, Portorož 10, Zlatorog 9, Lastovka, Hopsi, Elektra 7. Jadranska liga, 13. krog: Igokea - Tajfun 71:82; Di-mić 17; Držić 19, Bratož 17. Vrstni red: Budućnost 24, Crvena zvezda 22, Cedevi-ta 23, Mega Leks 22, Zadar 20, Tajfun, Krka 19, Union Olimpija, Igokea, Partizan, Metalac 18, Skopje, Cibona, Sutjeska 17. Jadranska liga (ž), skupina B, 7. krog: Athlete - Kvar-ner 73:79; Jakovina 19, Pre-zelj 18; Perić 19. Vrstni red: Budućnost 12, Kvarner 9, Athlete 8, Čelik 7, Trešnjevka 6. NOGOMET 1. SL, 21. krog: Rudar - Zavre 1:0 (1:0); Kašnik (23), Koper - Celje 1:2 (1:0); Memolla (40); Spremo (69), Omore-gie (72), Maribor - Krško 6:0 (3:0), Olimpija - Domžale 0:0, Krka - Gorica 1:0 (0:0). ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 10. krog: Paris Saint Germa- nerjem. Ta je v Laškem požel ogromno simpatij in prinesel prepotreben svež veter. Zato si ni zaslužil takšnega odnosa. Zgodaj smo izvedeli tudi, da bo na laško klop znova sedel Celjan Aleš Pipan, ki je v preteklosti v Treh lilijah že pustil velik pečat. Ekipo bo prvič vodil v soboto. V nedeljo zvečer se je razšel z dosedanjimi delodajalci v Skopju. Kot zanimivost dodajmo, da bodo imeli Laščani zdaj dva glavna trenerja. O dokončni usodi Milovića namreč disciplinska komisija še ni odločala - pripadala naj bi mu zajetna odpravnina. MITJA KNEZ Foto: SHERPA in - Celje Pivovarna Laško 32:27 (17:12); Hansen 9; Blagotinšek, Mlakar 5. Vrstni red: Flensburg, PSG 16, Veszprem 15, Kiel 11, Zagreb 9, Wisla 8, Celje 3 Bešiktaš 2. MALI NOGOMET 1. SFL, 11. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Bronx 7:1 (4:1); Vojsk (1), Mordej (4, 10, 23), Kordiš (16), Janeš (31), Cesarec (36) Vrstni red: Dobovec 23, Oplast 22, Maribor 21, Litija 17, Sevnica 14, Puntar 13, Bronx 10, Benedikt, Ajdovščina 3. (MiK) Športni koledar Četrtek, 10. 12. ROKOMET Pokal RZS, šestnajstina finala: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (18). Petek, 11. 12. KOŠARKA Jadranska liga, 13. krog: Sutjeska - Tajfun (21). Sobota, 12. 12. NOGOMET 1. SL, 22. krog: Celje - Gorica, Domžale - Rudar (15). KOŠARKA 1. SL, 7. krog, Laško: Zla-torog - Elektra, Šenčur -Hopsi (19). Tajfun z zmago v gosteh na šesto mesto! Košarkarji v Jadranski ligi so odigrali tekme 13. kroga, v katerem se je izkazala zasedba iz Šentjurja. V Laktaših je z 82:71 premagala Igokeo. Vpisala je nov zgodovinski dosežek, številnim uspehom v zadnjem obdobju je dodala prvo zmago v gosteh v ligi Aba. V Laktaših je zadela kar sedemnajst trojk. Zdaj je na zelo dobrem šestem mestu, pred Krko in Olimpijo. Na trinajstih tekmah je zabeležila šest zmag. Odličen prvi polčas Tajfun je vpisal četrto zmago na zadnjih petih tekmah. Zaslužen uspeh slovenskega prvaka ima še dodatno težo, saj je na vedno neugodnem terenu v Laktaših nastopil brez prvega organizatorja igre Ceole Clarka, ki je poškodovan, večji del drugega polčasa, pa tudi brez Sandija Čebularja, ki je prejel drugo nešportno napako in bil izključen. Z delnim izidom 19:2 so se Šentjurčani na začetku druge četrtine prebili do dvomestne prednosti (27:16), ki je do konca tekme praktično niso več izpustili iz rok. V prvem polčasu so dosegli kar enajst trojk! Odličen je bil Ivan Držič, ki je prikazal letos najboljšo predstavo. Dosegel je 19 točk, 17 jih je prispeval Domen Bratož, 16 Aleksandar Ponjavić. Izkoristili ponujeno »Za nami je odlična tekma. Vedeli smo, kako igra Igokea in izkoristili, kar so nam gostitelji ponudili ter zasluženo zmagali. Igrali smo atipično, kar je bil naš namen. Stekel nam je met, ki nam je prinesel sladko zmago,« je komentiral trener Dejan Mihevc. Kapetan Dragiša Drobnjak je z velikim zadovoljstvom pripomnil: »Zaradi zmage sem presrečen, saj tukaj tudi veliko večje ekipe niso uspešne. Prva gostujoča zmaga je pomembna za samozavest in upam, da bo na gostovanjih poslej lažje. Mi verjamemo vase in vemo, česa smo sposobni. Sedaj smo to dokazali tudi drugim.« Šentjurčani bodo jutri gostovali v Nikšiću pri Sutjeski, ki je na lestvici zadnja. MITJA KNEZ Predrag Milović je večkrat poudaril, da je vzdušje v ekipi odlično. Celje in Gorenje za pokalno napredovanje Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 10. krogu lige prvakov v gosteh izgubili proti francoskemu PSG z 32:27. V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Blaž Janc s petimi goli, Vid Poteko je dosegel štiri. Celjani so se iz francoske prestolnice vrnili praznih rok. Zdaj bo sledil več kot dvomesečni premor zaradi evropskega prvenstva v začetku prihodnjega leta na Poljskem. Misija (ne)mogoče Celjska zasedba ima pred zadnjimi štirimi tekmami slab izhodiščni položaj za morebitno uvrstitev v osmino finala. Za šesto na lestvici Wislo iz Plocka zaostaja za pet točk, naslednjo tekmo pa bo 13. februarja igrala prav na Poljskem. Nato jo 20. februarja čaka domača tekma s Flensburgom, 27. februarja bo gostovala v Zagrebu, 5. marca pa bo pričakala turški Bešiktaš. »Nasprotnik ima same izjemno kakovostne igralce, ki so pokazali, zakaj so v pariški ekipi in zakaj se bodo borili za vrh lige prvakov. Moram reči, da so naši mladi fantje določene dele tekme odigrali zelo dobro. Če želimo biti z njimi enakovredni vso tekmo, potem moramo imeti res dober dan na obeh straneh igrišča,« je v Parizu dejal trener Branko Tamše. Vse misli pri pokalu Žreb je že pred časom poskrbel, da si bodo celjski in velenjski rokometaši v pokalnem tekmovanju nasproti stali že v šestnajstini finala. Celjani so branilci naslova (skupaj so osvojili že osemnajst pokalnih lovorik, zadnje štiri v nizu), Velenjčani pa si že dolgo prizadevajo dodati v svoje vitrine drugo lovoriko. Edino so osvojili v sezoni 2002/03. Domačini srečanja bodo rokometaši Celja, ki so glede na niz neporaženo-sti v medsebojnih dvobojih favoriti, a v velenjskem taboru napovedujejo, da je tradicija zato, da se jo ruši. »Želim si, da bi bila tekma pravi praznik slovenskega rokometa in da bo kulisa takšna, kot si jo obe ekipi zaslužita s svojim delom in trudom, ki ga vlagata. Vem, da bosta obe ekipi prikazali vse, kar znata, da bo pristop igralcev maksimalen,« je pristavil Tamše, celjski vratar Urban Lesjak je dodal: »Verjamem, da si bo tekmo glede na pomembnost prišlo ogledati veliko gledalcev. Zagotovo bomo oboji naredili vse, da se uvrstimo v naslednji krog tekmovanja. Obeta se nam dobra, čvrsta tekma, kjer bodo odločale malenkosti.« Lokalni derbi se bo začel ob 18. uri. MITJA KNEZ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC _Л STROJI PRODAM I Ш MOČNO snežno frezo, dvostopenjsko, z zaporo diferenciala in ogrevanimi ročkami, nerabljeno, prodam. Telefon 041 901-118. 2621 OBRAČALNIK Maraton 140 prodam po delih. Telefon 051 323-690. 2723 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.e., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. VRTAVKASTO brano Eberhard, 3 m, s polnim valjem, prodam. Telefon 041 251-189. 2766 MOTORNO žago Husquarna 770 in žago Silen prodam. Telefon 031 733-965. 2765 KUPIM r lit ZDRAVILIŠČE LAŠKO OSTEOP ATSKA-K1ROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N.ANDREJ@GMA1L.COM v_/ POSEST PRODAM V ŠMARTNEM v Rožni dolini prodam stanovanjsko hišo, veliko 150 m2, približno 1.172 m2 pripadajočega zemljišča, EI 2015-4-3-14890. Cena po dogovoru. Telefon 041 898-986. 2653 ZAZIDLJIVO parcelo, 567 m2, Celje, lokacija Zgornja Hudinja, prodam. Telefon 041 968-562. 2776 HIŠO v Rimskih Toplicah, številka energetske izkaznice 2015-362-286-18006, vseljivo takoj, prodam za 42.500 EUR. Telefon 040 569-300. 2817 ODDAM TRAKTOR Ursus C 355, letnik 1974, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 808421. 2816 ШШШ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja MALO rabljeno kosilnico Bcs diesel, motor Lamborghini, kot novo, širina 127, velika kolesa, z vozičkom, prodam za 1.800 EUR. Telefon 031 866-924. 2793 CENTER Celja. Ugodno oddam klimatiziran, opremljen lokal, 43 m2, voda, WC, primeren za ambulanto, pisarno, trgovino. Več informacij po telefonu 041 450-465 ali mail: info@thedreams.ch. 2717 STANOVANJE PRODAM KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokul-tivator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico, mulčar, frezo in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2813 ODDAM OPREMLJENO ogrevano stanovanje z balkonom, 75 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 2753 DVOSOBNO obnovljeno stanovanje, 70 m2, blizu centra, mirna lokacija, oddam. Telefon 041 720-568. 2803 um PRODAM PRALNI stroj Gorenje WA 121 prological prodam za dele. Telefon 041 393-232. 2715 PRALNI stroj Gorenje prodam. Telefon 040 807-371. 2823 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 96-ba-sno, z registri, starejšo, v manjši okvari in magnetofon Grundig, na trakove, starejši, izpraven, poceni prodam. Telefon 031 475-194. 2791 OZVOČENJE, pevsko, centralno, 8-kanal-no, 200 vatov, kompletno za glasbeno skupino, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2800 [rt 1 m astrologinjaH jasnovidnosti BIOTERAPIJE LcJI [J Jjjjji V SLOVENSKIH Konjicah prodamo dvosobno stanovanje. Nahaja se v pritličju, izjemno primerno za družine z malimi otroki ali starejše. Telefon 041 987643 ali 031 374-643. p TRISOBNO stanovanje, komfortno, Hudinja, Opekarniška ulica, prodam. Telefon 040 807-371. 2823 PRODAM PRAŠIČE domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 2 5 5 6 STANOVANJE blizu centra Celja, približno 40 do 50 m2, kupim. Telefon 041 710477. 2718 stähli personal PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, možna rezervacija kolin, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČA, težka 180 in 200 kg, krmljena s kuhano hrano, lahko tudi polovice, prodam. Možnost kolin pri prodajalcu. Telefon 031 858-014. 2706 PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2819 PRAŠIČE, od 90 do 130 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978. p ŽREBE, staro 7 mesecev, za zakol ali rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 581-677. 2730 PRAŠIČA, težkega približno 280 kg, prodam. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175 . 2 7 33 TELICO simentalko, 450 kg, Frankolovo, prodam. Telefon 041 707-719. 2743 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, 1,70 EUR/kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. 2747 BIKCA, sl in bikca, rj, stara 6 tednov, prodam. Telefon 041 794-267. 2756 TELIČKO rj/ls, skotena 5. 7. 2015, odličnih staršev, prodam. Telefon 041 794-267. 2759 PRAŠIČA, težkega od 160 do 180 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, prodam. Informacije po telefonu 031 503-370. 2764 TRI mesece staro simentalko, pašno, prodam. Telefon 031 840-282. 2761 TELICO limuzin, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 768-175. 2762 TRAJNO DELO V ŠVICI-TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra •dipLzdravstvenik Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: mto@staehlipersonal.cli * 004155 0101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehllpersonal.ch DOMAČE zajce, 2 kg za 10 EUR, večje sorte, prodam. Telefon 041 951-527. 2774 DVA prašiča, težka 160 do 170 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Možen ogled in dostava, okolica Laškega. Telefon 040 590-106. 2772 SEDEM mesecev brejo pašno telico simentalko prodam. Nova Cerkev. Telefon 041 803-254. 2792 KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČA za zakol, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5799-214. 2797 KRAVO simentalko, s teletom, druga te-litev, prodam. Telefon 041 593-121. 2796 PRAŠIČA, hranjenega z domačo kuhano hrano, zagotovljeno zelo malo maščobe, ugodno prodam. Možen prevoz. Telefon 031 609-043. 2802 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5793-092. 2805 TELICO simentalko, pašno, težko 330 kg, prodam. Telefon 041 909-990. 2807 TELICO simentalko, staro tri mesece in pol, težko približno 160 kg, prodam. Telefon 031 596-722. 2810 BIKA, sivega, starega 11 mesecev, prodam. Telefon 070 267-032. 2815 BIKA simentalca, težkega 550 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2814 KRAVO simentalko dojiljo, drugo tele, lahko z bikcem starim 2 meseca, prodam. Telefon 041 318-144. 1662 DVA prašiča, približno 120 do 150 kg, krmljena izključno z domačo hrano, prodam. Savinjska dolina, telefon 031 523-748. 2818 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE krave in telice za zakol ali za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p DVE telički simentalki, težki od 150 do 200 kg, kupim. Telefon (03) 5798-303 ali 031 211-808. 2822 PRODAM SENO in otavo prodam. Telefon 041 846908. 2655 1 I i 3 ] 1 [ 1 Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji. Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si simfer Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Posoda TO GO - za solato Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: »2. □ Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice TEREZIJE LJUBEK iz Bistrice ob Sotli (1927 - 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče in jo na zadnjo novembrsko soboto v sončnem popoldnevu v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala domačemu gospodu župniku Damjanu in gospodu župniku Marjanu iz župnije sv. Cecilije v Celju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala gospe Jožici Špoljar za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu Krešu za odigrano žalostinko. Hvala tudi pevkam La Vita za ubrano petje. Hvala za vsako dobro misel, pogled in korak ob njenem grobu. Ostajajo spomini in ostaja spoštovanje. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo spoštovali in imeli radi. 2801 DOMAČE orehe, izredno lepo luščene in posušene, več kilogramov, ugodno prodam. Telefon 031 701-836. 2716 VINO iz neškropljenega grozdja, jurka in gamay, približno 100 l, lahko tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan. 2789 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^ 041 420 111 AIDA d.o.o., Prekopa 3, Vransko OVES in ječmen prodam. Telefon 041 209011. Š 205 OREHOVA jedrca, naravno sušena, 8 EUR/ kg, prodam. Telefon 041 971-319 ali 5794-058. 2798 RDEČE vino modra frankinja in žametna črnina ugodno prodam. Telefon 041 403-266. 2799 KUPIM OSTALO PRODAM ZAHVALA Ob izgubi dragega ata, starega ata, brata, svaka, tasta in pradedija JAKOBA TRBOVCA iz Zagaja 12 pri Ponikvi (12. 7. 1931 - 2. 12. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Šentjur in dr. Podgorškovi, ki so mu v težkih trenutkih pomagali lajšati bolečine. Zahvala velja tudi gospodu župniku Alojzu Kačičniku in ministrantoma za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Gekott iz Šmarja pri Jelšah za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostin-ke, PGD Ponikva za opravljeno storitev in govorniku gospodu Francu Hrovatiču za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jakob z družino, hči Anica z družino, sin Vlado z družino in sin Stanko VINO jurka, mešano, ugodno prodam. Telefon 031 853-674. 2 8 04 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanj-ski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2813 FIŽOL, rumeno stročje in rumeno zrnje in različen drug fižol kupim. Telefon 051 325-474. 2795 DRVA, dolga v hlodih, okolica Vojnika, ugodno prodam. Telefon 040 688-876. 2672 VISOKOKALORIČNE brikete za kurjavo prodam. Telefon 041 741-028. 2682 CISTERNO za olje, 3.000 l, prodam za 20 EUR. Telefon 041 240-580. 2773 HLODOVINO za drva (bukev, gaber) z dostavo prodam. Telefon 041 472-380. 2731 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p POLOVICO prašiča ali v celoti, pristna domača hrana, zakol 19. 12. 2015, prodam. Telefon 051 241-629. 2775 TELIČKO ls/lim, staro tri mesece, kostanjeve kole, domače orehe in kozolec, dolžina 10 m, na dva okenca, prodam. Telefon 070 744- 487. p ŠTIRI zimske gume na jeklenih platiščih, velikosti 205-55- R16 (2* Continental Contact, letnik 42/2013 in 2* Firestone Winterhawk, letnik 27/2011 ), malo vožene (približno 6.000 km). Cena: 140 EUR. Prodam tudi 4 letne gume Pirelli, velikosti 205 55 R16 (letnik 14/2011), še uporabne - vse štiri za 40 EUR. Telefon 041 222-532. 2824 ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p RAZOČARAN moški, 45 let, urejen, preskrbljen, s svojo hišo bi rad spoznal žensko do 40 let, ki si želi iskrene ljubezni v dvoje. Pokliči ali pošlji SMS po telefonu 070 370-110. 2806 ZAPOSLITEV PODJETJE Kveder d. o. o., Zadobrova 135, Škofja vas zaposli mizarja ali tesarja in strojnega tehnika. Delo v delavnici in na terenu. Telefon 041 743-035. n ZAPOSLIMO natakarico, delo se izvaja na lokaciji Mercator centra Štore. Telefon 041 608-423. Tojeto, d. o. o., Kompole 152, Štore. 2744 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2752 V PREZIMITEV v bližini Vojnika lahko vhle-vimo vašega konja. Zanj bomo poskrbeli dobro in po ugodni ceni. Telefon 041 493-111. Krašovec, Arclin 4, Škofja vas. 2811 2812 Zapel je zvon tebi v slovo... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina... ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi drage partnerke, mame, stare mame in tašče MARIJE DARINKE ČIŽEK iz Šentvida 21, Planina pri Sevnici (18. 10. 1934 - 28. 11. 2015) se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala osebju Zdravstvenih domov Šentjur in Planina pri Sevnici za vso skrb in lajšanje bolečin v času njene bolezni, pevskemu zboru Zarja za odpete pesmi, govorniku Martinu Luskarju za besede slovesa pri odprtem grobu, gospodu župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njeni Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega sina, očija, brata in strica BRANKA ŽALERJA iz Zgornjega Tinskega (14. 4. 1974 - 26. 11. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem in sošolcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena PGD Loka pri Žusmu, Božu Jeršiču in sosedom, posebej družini Tepeš za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala govornikoma Bojanu Kunstiču in Bernardu Zemetu za besede slovesa in gospodu župniku Alojzu Podkrajni-ku za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi sosednim gasilskim društvom, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Gekott in cvetličarni Jana. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili in ostajate z nami v teh bridkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Ko me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA SEVŠKA iz Razgorja 4, Vojnik (13. 9. 1925 - 26. 11. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za vse izražene besede sočutja in podpore ter za vse darove in izraze pozornosti. Hvala gospodu župniku Antonu Pergerju, govornici gospe Mileni Jurgec, skupini Eros in pogrebni službi Raj za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. n p 22 VODNIK St. 49, 10. december 2015 radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 10. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HELLO - ADELE (5) 2. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY (3) 3. DOWNTOWN - MACKLEMORE & RYAN LEWIS (6) 4. LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL FEAT. ED SHEERAN (4) 5. BIRD SET FREE - SIA (3) 6. SAX - FLEUR EAST (1) 7. KISS ME - OLLY MURS (5) 8. EVEN IN THE SHADOWS - ENYA (2) 9. SAINT CECILIA - FOO FIGHTERS (1) 10. NEVER FORGET YOU - ZARA LARSSON & MNEK (2) DOMAČA LESTVICA 1. GREVA DOL - TABU (2) 2. SKUPAJ SAMA - I.C.E. (6) 3. SAMI NAŠI - VLADO KRESLIN IN VLATKO STEFANOVSKI (1) 4. POVEJ, KAJ LJUBEZEN JE - GAL GJURIN (5) 5. DOBRO SE IMEJ - ANJA RUPEL, PIKA, NUŠA IN ALENKA (1) 6. IŠČEŠ DA NE NAJDEŠ - LETEČI POTEPUHI (4) 7. BRUSELJSKI PREDPRAŽNIKI - JERNEJ ZORAN (4) 8. MOJA JUTRA - ROSS BORT (3) 9. DOBRO VEŠ - ANZHE (3) 10. SUPER - STATIC (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: UNDER THE STARS - JOHN LEGEND EXS & OHS - ELLE KING PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: HEJ, TI! - OMAR NASTALO BO - SIDDHARTA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Euro kvintet: Ko starka zima bo odšla 2. Amadeus: Z glasbo v srcu 3. Ans. Klemna Rošerja: Moja nevesta 4. Ans. Roka Žlindre in Franca Miheliča: Nasmehni se 5. Ans. Tonija Verderberja: Kaj bi jaz brez tebe 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 11. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 12. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 13. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Robert Hu-tinski, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 14. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Robert Hutinski, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 15. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 16. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) KINO CINEPLE Spored od 10. 12. do 16. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Božič pri Cooperjevih - komedija od četrtka do srede: 15.50, 18.20, 20.30 Dobri dinozaver - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota:13.50, 16.00 nedelja: 11.45, 13.50, 16.00 Dobri dinozaver - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45 sobota: 14.45, 16.45 nedelja: 12.45, 14.45, 16.45 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 16.05 nedelja: 12.00, 16.05 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D sobota, nedelja: 14.00 Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 petek: 19.30, 22.10 sobota: 13.20, 19.30, 22.10 nedelja: 13.20, 19.30 Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 20.50 Kurja polt - akcijski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45 sobota, nedelja: 13.45, 18.45 Mali princ - animirani, sinh. četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.25 nedelja: 13.00, 15.25 Most vohunov - triler, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 20.20 petek: 20.20, 22.30 sobota: 21.10, 22.30 sreda: 20.35 Ob morju - drama, romantični od četrtka do srede: 17.45, 20.10 Parkelj - grozljivka, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.40 petek, sobota: 18.40, 20.40, 22.40 Premiera Vojna zvezd: Sila se prebuja - fantazijski, 3D sreda: 23.59 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota: 13.30, 15.30, 17.30 nedelja: 11.30, 13.30, 15.30, 17.30 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 18.00 sobota: 14.30, 16.25 nedlja: 12.30, 14.30, 16.25, 18.00 Spectre - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 21.00 petek: 18.10, 21.00, 22.20 sobota: 18.10, 21.00, 22.40 V srcu morja - pustolovski, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.15, 17.55, 20.00 petek: 16.15, 17.55, 20.00, 22.35 sobota: 16.15, 18.00, 20.20, 22.35 sreda: 16.15, 18.15, 20.00 Čarobna piščal - opera sobota: 18.55 ČETRTEK 19.00 Dobrodušni velikan - romantična drama PETEK 18.00 Dobrodušni velikan - romantična drama 20.00 Ob morju - ljubezenska drama SOBOTA 17.45 Ob morju - ljubezenska drama 20.00 Dobrodušni velikan - romantična drama NEDELJA 18.00 Dobrodušni velikan - romantična drama OSREDNJA Knjižnica Celje seznam dogodkov MED 10. in 17. DECEMBROM četrtek, levstikova dvorana 10. december, Živeti zdravo-notranja in zunanja preobrazba ob 18. uri Predava neodvisna raziskovalka Bilka Baloh ponedeljek, univerza za tretje življenjsko 14. december, obdobje ob 17.30 Nepal Potopisno predavanje Mance Cujež torek, Oddelek glasba film 15. december, Psihoanaliza in film ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar sreda, študijska čitalnica 16. december, Klepet ob knjigi ob 18. uri Philip Ardah; Grozni konec sreda, oddelek glasba film 16. december, Božična zgodba ob 17. uri Lutkovna predstava v izvedbi Waldorfskega vrtca četrtek, oddelek glasba film 17. december, Filmska srečanja v sodelovanju ob 18. uri z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture 20.00 Ob morju - ljubezenska drama PONEDELJEK in TOREK 19.00 Ob morju - ljubezenska drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, sinh., 3D 18.30 Odi in pingvini - družinska komedija 19.45 Steve Jobs - biografska drama 20.30 Zenit - romantična drama 22.00 Fazanarji - kriminalka, triler SOBOTA 18.00 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, sinh., 3D 18.15 Odi in pingvini - družinska komedija 19.45 Kurja polt - akcijska komedija 20.00 Zenit - romantična drama 21.45 Steve Jobs - biografska drama NEDELJA 16.00 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, sinh., 3D 17.00 Odi in pingvini - družinska komedija 18.00 Kurja polt - akcijska komedija 19.00 Zenit - romantična drama 20.00 Fazanarji - kriminalka, triler PONEDELJEK 17.30 Igre lakote: Upor, 2 del - akcijski, fantazijski 20.00 Ob morju - romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 10. 12. 10.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vse barve čokolade odprtje razstave 18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Brane Mihajlovič - Kosta: Od cigare do kitare odprtje razstave ročno izdelanih kitar 18.00 Gledališče Zarja Celje -Kulturni dom Trnovlje M. Belina: Užaljeni medvedek premiera gledališke pravljice za najmlajše; Otroška gledališka skupina Gledališča Zarja Celje 18.00 Fakulteta za logistiko Celje Slikarska dela članov neformalne likovne skupine Pro tempore iz Celja odprtje razstave 18.30 Mohorjeva dvorana Celjske Mohorjeve družbe Predstavitev redne letne zbirke Celjske Mohorjeve družbe in izdaj 2015 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Glasbeni vrtiljak prazničnih želja Trianglov koncert 19.00 Glasbena šola Velenje Združeni z glasbo koncert 19.30 Narodni dom Celje Vesperae Musicae predgovor in pogovor z nastopajočo Tamaro Goličnik 20.30 Špital za prjatle Celje Firšt - Skaza - Hrovat trio koncert PETEK, 11. 12. 16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični december praznični sejem, Gogi show z lutko Toni, glasbeno-animacijski program; Earth Shock, koncert 18.00 SLG Celje_ Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija izven abonmaja 18.00 Gledališče Zarja Celje -Kulturni dom Trnovlje M. Belina: Užaljeni medvedek gledališka pravljica za najmlajše; Otroška gledališka skupina Gledališča Zarja Celje 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovenska literatura od A do Ž komedija Špas teatra 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Adventni recital veselega upanja koncertni ciklus Glasba na hribu St. 49, 10. december 2015 VODNIK 23 PETEK, 11.12., ŠLANDROV TRG Ш. 16,00—20,00// Praznični sejem L 1.., 19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Nepal po potresu potopisno predavanje Mance Čujež 20.00 Rdeča dvorana Velenje Bjelo dugme 40 let Goran Bregović z gosti, koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Uroš Planine group koncert 21.00 Celjski mladinski center Skupina Z3RO Z3RO veliki koncert skupine z gosti SOBOTA, 12. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Rattatouille balet za otroke 10.30 in 17.00 SLG Celje Luka Martin Škof, Blaž Rejee: Gledališka bum-bonjera SNG Drama Ljubljana; abonmajček dopoldanski. popoldanski in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia, mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 SLG Celje_ Miehele Rimi: Dokler naju seks ne loči izven abonmaja 19.00 Hmeljarski dom Petrovče Vokalna skupina ZaPet koncert NEDELJA, 13. 12. 17.00 Dvorec Novo Celje Vokalna skupina Candela adventni koncert 17.00 Kulturni dom Liboje Trojkiea komedija-kriminalka v izvedbi gledališke skupine KUD Polzela 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Čarobni večer z Linos kvintetom glasbeni abonma Alegro in izven PONEDELJEK, 14. 12. 9.30, 11.00 ter 17.00 SLG Celje Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš izven abonmaja 18.00 Celjski dom_ Mali godalni in mali pihalni orkester Glasbene šole Celje novoletni koncert 18.00 Glasbena šola Velenje Novoletni tris koncert pihalnih orkestrov 19.30 Dom kulture Velenje Vsakih sedem valov Beli abonma in izven; Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj TOREK, 15. 12. 17.00 Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje Božično-novoletni koneert nastop igralcev, pevcev in glasbenikov OŠ Gustava Šiliha 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Godba veteranov Žalee božični koncert 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Camino - mistika nevidnega sveta predstavitev knjige in potopisno predavanje avtorice Bojane Vranjek 18.00 Dom kulture Velenje Diaspora zadnja ponovitev plesno-glasbene predstave 18.00 Galerija Velenje_ Preberi. Podeli. pogovor o knjigi Jandy Nelson: Nebo je povsod 19.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Harmonikarski orkester Barbara - Premogovnik Velenje z gosti novoletni koncert 19.30 SLG Celje_ Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija abonma Torek večerni in izven 20.30 Špital za prjatle Celje Duo eon spirito koncert SREDA, 16. 12. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop nadstandardnih programov 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Božična zgodba praznična predstava; gostuje: Waldorfski vrtec 18.00 Osrednja knjižnica Celje P. Ardah: Grozni konee klepet ob knjigi 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Javna produkeija 19.00 SLG Celje_ Gašper Tič, Jure Karas: Ko ko komedija izven abonmaja 19.00 Dom kulture Velenje Glasbeni vrtiljak prazničnih želja Trianglov zimski večer -praznični koncert 19.19 Knjižnica Velenje Slovenska pomlad - La primavera Eslovena predstavitev knjige Toneta Kuntnerja 19.30 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koneert pevskih zborov 20.00 Kavarna Mestnega kina Metropol Džjezz do it Simon Krčmar trio in gost Igor Matković Pravljično Celje ČETRTEK, 10. 12. 10.00 do 19.00 Središče mesta Božično-novoletni sejem do 31. decembra 10.00 do 19.00 Pred Mestnim kinom Metropol Pravljični vrtiljak in vlakee do 31. decembra 10.00 do 19.00 Na zvezdi_ Pravljične ustvarjalniee in predstavitev dejavnosti Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 17.00 Glavni trg_ Trobilni kvartet koncert mladih glasbenikov Glasbene šole Celje 17.30 do 19.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi: Ustvarimo mali muzikal KUD Igen 18.30 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo VS Amantes in šolski band Eruption Gimnazije Lava 19.00 Galerija Račka_ Iva Tratnik: prostorska postavitev PETEK, 11. 12. 10.00 in 17.00 Glavni trg Celje Pravljična pričakovanja in skrivnosti 19.00 Umetniška četrt, atelje Jureta Cvitana Reei: design, reei: fokus Miha Peperko odprtje razstave 20.00 Krekov trg_ Dan D brezplačni koncert 20.00 Galerija AQ_ Bili smo Kl(j)ub izzivalni dvoboji s šahovskim mojstrom Srečkom SOBOTA, 12. 12. 10.00 in 17.00 Glavni trg_ Po pravljični poti skozi pravljično Celje gostja: Andreja Župančič 10.00 Krčma TamKoUčiri_ Brezplačni deeembrski zajtrk 12.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Pevsko društvo upokojencev Celje 22.00 Klet TamKoUčiri_ Skupina She & The YoungOnes NEDELJA, 13. 12. 10.00 in 17.00 Na zvezdi_ Po pravljični poti skozi pravljično Celje gostja: Romana Krajnčan 16.30 Na zvezdi Prižig III. adventne svečke na velikem adventnem veneu koncert: Sonus 17.00 Krčma TamKoUčiri Čaj ob petih čajanka, izmenjava knjig in božičnih okraskov 17.00 Umetniška četrt, Atelje moč svetlobe Zimska pravljiea brezplačna delavnica poslikave mask 18.00 Krekov trg - pred vhodom v Celjski dom Adventna vodenja po mestnem jedru po mestu bo vodil Matija Plevnik PONEDELJEK, 14. 12. 10.00 in 17.00 Glavni trg Po pravljični poti skozi pravljično Celje v gosteh: vrtec Anice Černejeve 17.00 Krčma TamKoUčiri Branje in pripovedovanje pravljie 18.30 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani komorni pevski zbor Celje TOREK, 15. 12. 10.00 in 17.00 Glavni trg_ Po pravljični poti skozi pravljično Celje v gosteh: OŠ Hudinja 12.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Braslovški Ajnzarji 19.00 Umetniška četrt, atelje Andreje Džakušič Andreja Džakušič: Odprtje performativne instalaeije Tiha soba SREDA, 16. 12. 10.00 in 17.00 Glavni trg_ Po pravljični poti skozi pravljično deželo v gosteh: OŠ Ljubečna 12.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo sestav Glog Srednje zdravstvene šole Celje ter vokalisti in instrumentalisti I. gimnazije v Celju 17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Stop motion animaeija ustvarjalne delavnice za otroke 18.00 Umetniška četrt, atelje Jureta Cvitana Nuša Komplet Peperko: Nosilei spomina: Prazgodbe - dogodek ob razstavi Reei: fokus Miha Peperko Ostale prireditve ČETRTEK, 10. 12. 17.30 Krajevna knjižnica Petrovče Zakladniea zelišč predstavitev in pokušina čajev 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Dediščina Savinjske doline in predstavitev projekta Žalee v objemu hmelja predstavitev študijskega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Transmisijska meditaeija 19.00 Dom kulture Velenje Via Alpina direet premierna predstavitev prehojene poti Igorja Gruberja od Monte Carla do Trsta 19.19 Knjižnica Velenje Slovenija in Evropa pred kulturnim samomorom? pogovorni večer; svoje misli bo delil ekonomist mag. Bernard Brščič 17.00// Gogi show z lutko Tonijem 18.00// Earth Shock, koncert SOBOTA, 12. 12., SLANDROV TRG 16.00—20.00// Praznični sejem 18.00// Obvezna smer, koncert NEDELJA, 13. 12., DVOREC NOVO CEUE 17,00//Adventni koncert: Candela 1 Žalec WWW.ZKST-ZALEC.SI ЧРР^ v o»|IMLI ZELENEGA Z LATA VSTOP PROST! PETEK, 11. 12. 10.00 do 19.00 Velenjska promenada Praznični sejem 17.00 Velenjska promenada Prihod dedka Mraza in nastop plesaleev M Danee ob 18.00 koncert Alye 17.30 Dvorišče Starega piskra Celje_ Položitev veneev na dvorišču Starega piskra 18.00 Narodni dom Celje_ Spominska slovesnost ob 72-letniei osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra 18.00 Športna dvorana OŠ Ljubno ob Savinji Akademija v počastitev 210-letniee šolstva na Ljubnem 18.00 Knjižnica Velenje Kdaj se je v resniei rodil Kajuh? predaval bo Vlado Vrbič SOBOTA, 12. 12. 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržniea Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznični bolšji sejem 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržniea 9.30 do 13.00 Dom sv. Jožef Celje_ Adventna duhovna obnova voditelj: dr. Anton Stres 16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični deeember v Žaleu praznični sejem, Obvezna smer, koncert 17.00 Okrepčevalnica Puncer Celje_ Veganski večer predavateljica Karmen Trs bo predavala o aloe veri; po predavanju degustacija veganskih dobrot io cel NEDELJA, 13. 12. 10.00 Velenjski grad_ Babiea pripoveduje pravljico pripoveduje Marija Boruta 17.00 Gasilski dom Drešinja vas Jasliee Savinjske doline in blagoslov jaslie odprtje razstave PONEDELJEK, 14. 12. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ... 18.00 do 21.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Postavitev družine predava: Miša Šavor TOREK, 15. 12. 14.00 Dnevni center za otroke in mladostnike Podmornica Praznično obarvan dan odprtih vrat ob 20. obletniei delovanja dnevnega eentra 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Vojne in povojne rane ter narodovo današnje zdravje predavatelj: prof. dr. Mitja Ferenc SREDA, 16. 12. 6.30 do 9.00 Celjski mladinski center Predbožično druženje ob zajtrku 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom od 3. leta dalje; izvajata: Nina Časl in Metka Pivk Srdič Dobrodelne prireditve NEDELJA, 13. 12. 17.00 Dom kulture Velenje Šaleški glasbeni talenti za soeialno ogrožene otroke dobrodelni koncert rotary kluba Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Lampijoni za Savinjsko nabrežje Otroci in mladostniki iz celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol že četrto leto poskrbeli za praznično razsvetljavo sprehajališča Praznično okrasitev in razsvetljavo Celja na Savinjskem nabrežju tudi letos dopolnjuje šestdeset unikatnih lampijonov. Zanje so že četrto leto zapored poskrbeli otroci in mladostniki iz celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Tehnično izdelavo lampijonov, vse od priprave materiala, šivanja in sestavljanja lampijonov do namestitve osvetlitve in zatem pomoči pri nameščanju na drevesa ob sprehajališču, so prevzeli dijaki Šolskega centra Celje na čelu s Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja. V letošnji akciji so sodelovali najmlajši iz vseh treh celjskih javnih vrtcev in iz Vrtca Danijelov levček, učenci vseh osnovnih šol in dijaki petih srednjih šol. Bo treba začeti že poleti? Lampijoni so na Savinjskem nabrežju zasvetili štiri dni kasneje, kot je zažarela praznična razsvetljava v mestnem središču, a Savinjsko nabrežje bodo osvetljevali do vključno 6. januarja. Osnovne mere so pri vseh šestdesetih enake, a to je tudi edino, kar imajo skupnega. Otroci in mladostniki so namreč pokazali zvrhano mero ustvarjalnosti in na belo platno vdihnili svoje zamisli v pozdrav novemu letu. Kot je poudarila mentorica Tanja Barle, je odziv vsako leto boljši in morda bo akcija že ob svojem petem rojstnem dnevu z lampijoni mt т^ t -----«._ C -tr* Si • ' Cr XT fr - (r Pogled na šestdeset unikatnih lampijonov, razobešenih na drevesih ob sprehajališču na Savinjskem nabrežju, je še posebej čaroben v večernem mraku. I • ]/ f povezala Splavarsko brv z mostom čez Savinjo pri Čopovi ulici. »A potem bomo morali začeti delati že poleti,« je sicer hudomušno in v smehu pojasnila Tanja Barle, a se je že trenutek zatem zresnila, saj so v izdelavo lampijonov vtkane ure in ure skrbnega dela dijakov. Zato bo najbrž vsaj nekaj časa še moral počakati tudi celjski župan Bojan Šrot, ki si lampijone želi na drevesih vse do Špice. Se je pa ob tokratni predstavitvi lampijonov, ki so jo s prisrčnim kulturnim programom v petek popestrili učenci III. OŠ Celje, zahvalil mladim za resnično lepe izdelke. Ob tem je izpostavil še pomen sodelovanja mladih, ki jim mesto tudi na ta način pokaže, da so pomemben del skupnosti. »Hkrati dobijo priložnost, da sooblikujejo podobo prazničnega Celja,« je še dejal in dodal, da je ta na Savinjskem nabrežju tudi letos tako pravljična prav po zaslugi najmlajših in učencev ter dijakov. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Ill )Vr4ZCIO< Tednikovei.nzaodbe St. 49 / Leto 70 / Celje, 10. december 2015 Obisk iz nebes nad Slovenijo str. 36-37 Pot srečanj z naravo in s samim seboj str. 29 Za igro nisi nikoli premlad ne prestar str. 31 Vsak grižljaj kot posebno doživetje str. 33 26 INTERVJU Otroška risarska zvezdnica Ob štiridesetem rojstnem dnevu Mačka Murija smo obiskali ilustratorko Jelko Reichman Za mnoge od naših otroških pravljic in pesmic se že dolgo ne spomnimo, kdo jih je napisal. A Maček Muri, medvedek Piki Jakob, šivilja s čudežnimi škarjicami, Cepecepetavček in toliko drugih junakov takoj živo vstanejo iz spomina. Njihove podobe je ustvarila ena najbolj znanih in še danes najbolj priljubljenih slovenskih ilustratork Jelka Reichman. Avgusta prihodnje leto bo dopolnila 77 let in kot pravi, si glede starosti ne dela utvar. A njen ustvarjalni duh je še vedno tako iskriv in nemiren, kot je bil pred pol stoletja, ko si je pot med priznane knjižne ustvarjalce šele utirala. Čeprav redko hodi na tovrstne prireditve, se je pred časom z veseljem udeležila praznovanja, ki so ga ob 40-letnici Mačka Murija pripravili v Šentjurju. Tokrat nam je odprla vrata svojega doma, za katerega pravi, da je bolj muzej kot stanovanje. Vseeno pa iz vsakega kotička družinske hiše na robu Ljubljane sevata enako topla domačnost in prijaznost, kot ju izžareva gostiteljica sama. V Šentjurju vas še vedno ne morejo pozabiti. Menda jih redkokdo tako iskreno spomni, v kakšnem lepem kraju živijo. To pa res (smeh). Tako mi je bilo všeč, da sem za trenutek res pomislila, da bi vse skupaj prodala in si nekaj malega kupila prav tam gor, kjer so živeli Ipavci. A žal to ne gre. Ne samo da sem navezana na svoj rojstni kraj. Ljubljana je le neko središče, tu je cela moja družina in lahko k meni kadarkoli pridejo vnuki, kar sicer ne bi bilo mogoče. Me je pa v Šentjurju res kar malo požgečkalo. Ste človek, ki nekaj da na korenine. Enkrat ste celo rekli, da ste kar malo zapeč-kar. Po rojstvu sem Ljubljančanka - kar sicer ni greh, lepo pa tudi ni (smeh). Očetova veja je z Dolenjske, mamina z Gorenjske, s Štajerci nismo imeli nikoli nič, razen tega, da sta starša kot učitelja tudi v teh koncih službovala. So mi pa ti kraji izjemno simpatični. Ne vem, kako je to naneslo, ampak ko sem bila povabljena na razne bralne značke, je bilo to skoraj praviloma čez Trojane. In vedno mi je bilo zelo lepo. S Celjem ste bili še posebej povezani v času, ko je v SLG Celje igrala vaša hči Darja Reichman. O to pa, na vse premiere smo hodili. Seveda če nastopa tvoj otrok. Če bi se bolj izpostavljala, bi Darja morda dobila delo tudi v Drami, a je vedno rekla, da ji je najbolj pomembno, da igra, da dela, in v Celju je bila polno angažirana. Celjsko gledališče ima tudi svoj ugled. Zato je bila odločitev, ko so ji angažma ponudili v Kranju, zelo težka. A Kranj je vseeno toliko bližje. Na koncu je to prevladalo. Vaše hčere se še vedno spominjamo kot nepozabne Veronike Deseniške na celjskem Starem gradu, ampak slava je prišla šele z Usodnim vinom. Je pač tako, da gledališke predstave hodi gledat precej manj ljudi, kot jih sedi pred televizijo. Je še nek drug element - jaz vem, »Vsega imaš kdaj čez glavo. Tudi dela, ki ga imaš sicer srčno rad. Tako kot so ti včasih otroci odveč in si rečeš blagor tistim, ki jih nimajo. To je vse res. Ampak jih imaš rad in gorje, če bi se jim kaj zgodilo. V življenju je vse, sreča in nesreča, solze in veselje, upanje in obup, neločljivo.« »Ustvarjalnosti mi ne manjka. Nikoli se nisem ukvarjala s športi, in sicer zaradi strahu, da bi se polomila. Vedno sem se bala, da bi si zlomila roko in potem ne bi mogla narediti vsega, kar je še v meni. Po drugi strani me ni strah smrti. No, ja, strah me je, da bi bila komu v breme, a tega nihče ne ve. Blagor tistemu, ki ga stisne pri srcu in ga ni. Kraljevska smrt.« da se staram in da leta tečejo. Ko gledam stare fotografije, si rečem, da sem bila kar čedna - čeprav se mi to takrat ni zdelo - in mi je povsem jasno, kako veliko se je spremenilo. Vseeno je huje, ko moj otrok enkrat igra Veroniko, naslednji trenutek mamo, še malo, pa bo igrala staro mamo. Je pač tako in to je treba sprejeti napol s humorjem in napol kot dejstvo. Je pa malo grenko ... to spoznanje, da vse mine. Vse mine, vaše ilustracije pa ostajajo žive in večne. To je res. Imam veliko srečo, da sem padla ravno v ta poklic in da mi je bilo to dano. To je posebno zadovoljstvo, da vse, kar sem naredila in kar je ena velika bera, ostaja. Če si igralec, se tvoja predstava sicer lahko ohrani na posnetku, vendar to ni isto. Se spomnite, kako ste ustvarjali celjskega muzejskega Hermana Lisjaka? Kako dobro! Od tega bo tudi že trideset let. Takrat sta k meni prišli Bronica Gologranc in Andreja Rih-ter, češ da potrebujeta maskoto za prvi otroški muzej v Sloveniji. V mislih so imeli ježka, a so mi dali povsem proste roke. Maskota je morala biti žival, ne eksotična in ne udomačena. Mački in psi so že povsod, medvedkov je na tisoče, volk odpade, zajček je prešibek, jazbec premalo markanten, ptiči tudi niso prišli v upoštev ... Potem sem razmišljala, kaj bi izbrala za Ljubljano. Zmaja, se razume. In potem mi je šinilo - v Celju, knežjem mestu, imate vendar grofe. Bili so pretkanci, zviti kot lisice ... zakaj ne bi bil lisjak? Oblekli smo ga v celjske barve in tako je nastal Herman Lisjak. Vse ostalo je zgodovina. Eden vaših najbolj prepoznavnih likov je maček Muri, ki pri štiridesetih letih ostaja enako privlačen kot takrat, ko sta ga s pesnikom Kajetanom Kovičem ustvarila. Tako kot igralci in glasbeniki smo tudi ilustratorji neke vrste interpreti, poustvar-jalci. Tekst ti je dan. Redki so tisti, ki delajo oboje, jaz se na primer za nobeno ceno ne bi silila pisati pesmi ali zgodb. Ko dobim tekst, mi je določen bolj in določen manj blizu. Zdaj imam že ta privilegij, da lahko izbiram. Kot začetnik si srečen, da sploh imaš delo. In v nekatera besedila se tako vživim, da imam občutek, da so moja. Čeprav niso. In Maček Muri je bil takšen. Z besedilom Kajetana Koviča se je vse zložilo v celoto. V ustvarjalnem procesu se zavedam, da nisem sama. Po drugi strani je Astrid Lindgren nekoč dejala, da mora biti tudi avtor besedila hvaležen, če je nek ilustrator uspel njegove ideje upodobiti tako, da je še njega presenetil. Nikoli si ne smeš domišljati, da si nad drugimi. Vedno si vključen v verigo ljudi. Tudi če ti gredo na živce. Ampak brez njih ne gre. Včasih mi kdo reče, kako bi lahko uspela šele v Ameriki. Da, mogoče bi. In zaradi večjih naklad in večjega trga bi bila res bolj bogata. Ampak kdo pravi, da bi uspela? Tega ne govorim iz neke lažne skromnosti, ampak zato ker vem, kaj je dobro zame. Nikoli v življenju nisem imela Med njenimi najljubšimi zbirkami je zbirka porcelanastih punčk. Delovna miza, kjer še danes nastajajo najlepši otroški junaki Ilustracija dopušča veliko umetniške svobode, ampak anatomskih značilnosti si vseeno ne moreš kar izmisliti. Z možem Marjanom na domačem vrtu INTERVJU 27 spoštljivega duha velikih pričakovanj - ne od zakona, ne od otrok, ne od sebe, ne od dela in poklica. In zaradi tega sem bila malokdaj razočarana. Na ta način se stvari običajno obrnejo veliko bolje, kot si mislil. To je verjetno eden boljših receptov za izpopolnjujoče življenje. Točno. Narobe je, če ima kdo slabo sa-mopodobo in ne zaupa vase. Ko sem bila sama otrok, niso ravno spodbujali tega, da bi se kdo pretirano ogledoval v zrcalu. Ampak otroku lahko rečeš, da je čeden. Naj se zaveda, da za to nima nobenih zaslug, a naj bo za to vseeno hvaležen. »Danes so drugačni časi. In je tudi drugačna umetnost. Še vedno pa mora biti umetnost nekaj več kot provokacija. Če hočeš priti iz anonimnosti, je to vendar najlažje, ampak to ni prava pot.« Kako gledate na sodobno vzgojo? Ne vem, če je bila moja dobra, a po moje vsak starš greši. Tudi moji starši so, jaz sem in tudi moji otroci. Nihče ni popoln. Po drugi strani se vsi normalni starši za svoje otroke nehote trudijo, da bi bili čim boljši. Ampak žal ga pač vsi lomimo. Največji problem - to ni izključno krivda staršev - je to, da imajo vedno manj časa. Premalo je časa za pogovor, za druženje, za to, da bi se z otroki res ukvarjali. Najboljši recept za srečo v družini - ker družina je nek temelj za življenjsko zadovoljstvo - je, da je nekdo doma. Se zavedam, da je ta moj recept tako starokopiten, da ga bo samo še kakšen župnik »požegnal«, ampak samo če je mama doma, lahko poskrbi za vse tisto ugodje; da je pospravljeno, skuhano, da otroke nekdo doma pričaka in se jim posveti, jih pelje na matinejo, jim prebere pravljico. Ne morete reči, da si tega vsak od nas zase ne bi želel. Tega sama nisem imela niti tega niso imeli moji otroci. Sreča je bilo le to, da sem delala doma in jim ni bilo treba nositi ključa okrog vratu. Smo pa velikokrat na hitro cvrli jajca in hrenovke ter se kar na vratih pomenili, kako in kaj je bilo v šoli. Ampak to je premalo. In danes je tega časa še manj. »Vživljenju mi nikoli, ampak res nikoli ni bilo dolgčas. Niti za pet minut ne. Časa sem imela vedno premalo. Od vsega ostalega je bilo dobrega in slabega tako kot pač pri vsakem človeku.« Vseeno je zelo pomembno negovati otroško domišljijo. Za otroka je balzam in terapija, če vidi nekaj lepega. Otrok kmalu ve, da kozlički iz volko-vega trebuha niso prišli čisto živi ven. Tudi pri Rdeči Kapici - stara mama je skočila iz trebuha s čepico na glavi in deklica s košarico vred - otrok ve, da ni mogoče, a to vseeno rad sliši. Tudi delo je nekaj takšnega. Se spominjam, kako sem se ponoči zbujala, ker nisem vedela, kako naj kaj izpeljem, in je bilo hudo, ampak me je vseeno osrečevalo. Pri tem ne delam nobenih razlik - naj je človek vrtnar, kuhar ali zobozdravnik. Če te delo veseli, je terapija, »Ko pogledam v svojo preteklost, vidim otroka, mlado študentko, vse to kot v nekem filmu. Ne poistovetim se več s tem. V tem trenutku pa sem vedno ista. In samo trenutek sedanjosti je zares tvoj. Ko imaš otroke, si misliš, kako je grozno, ko je vse razmetano, spet sta se stepla in tako naprej, v resnici pa vse to neskončno hitro mine.« je zdravje. Najhuje je, da dela ni. A ne ne samo zaradi zaslužka. Tudi če so starši blazno bogati, je nujno za otrokovo samozavest in identiteto, da sam nekaj doseže. To je tisto, kar je nekaj vredno. Se tudi vam zdi, da nas v sodobnem svetu hromita strah in negotovost, ki ju nekako prenašamo tudi na otroke? Zagotovo. Strah pride z vsem, kar izstopa iz normalnega. Določene stvari moraš enostavno odmisliti, da lahko živiš. Tako kot smo se v Ljubljani navadili živeti z vedenjem, da smo na potresnem področju, kjer je možen tudi potres najvišje stopnje. In tudi begunci, ograja, vojne so anomalije, ki se jih bomo očitno morali navaditi. Po moje je izvirni greh vsega pohlep. Ko imaš že pet hiš in hočeš še šesto, otok, jahto, letalo ... nikoli ni dovolj. Osnovne dobrine si vsak želi in jih potrebuje; eni dobijo več, drugi manj, eni boljše, drugi slabše, a kar je več od tega, je pohlep. Pohlep in nadutost, da se ti zdi, da si nekaj več od drugih, to dvoje je ključni greh. To, da Janez zapelje Micko, je normalno in da nekdo, ki je lačen, ukrade kruh, tudi. Pohlep pa je hujši kot 12-glavi zmaj, ki nima nikoli dovolj. Ne vem, kdo je pohlepen, ker bo vsak zase rekel, da je imun, ampak pohlep je. Za svoj dom pravite, da je bolj muzej. Zdi se, da ima prav vsak predmet svojo zgodbo. Za ta muzej ne bom rekla, da me nič ni stal. Vendar je zbirka nastajala za majhen denar, košček za koščkom, ko sem 35 let vsako nedeljo obiskovala bolšji sejem. Zdaj ne hodim več. Mislite, da je komu do teh mojih skodelic? Meni pa so pomagale živeti. In če se mi zdajle ena razbije, mi je hudo. Saj je krama, toda meni je vse tako pri srcu. To ni pohlep, to je strast. To je tako, kot če suhe rože nabiraš. Saj nikomur ne škodiš, tudi stane ne nič, ti samo delaš venčke in jih imaš. Iz tega razloga tudi ne zavržem nobenega čopiča, četudi ima samo eno dlako ali še te ne več. Ne morem ga vreči stran, ker sva toliko skupaj preživela. Zato pravim, da imam spoštljivega duha. »Zagotovo ima vsak raje, da ga plačajo več kot manj, vendar mi denar res ni nikoli pomenil veliko. Še manj slava. To je en sam napor.« Smo sredi veselega decembra, kaj vam ta čas pomeni? Če sem iskrena, je bil zame december vedno dodaten napor. Kot družina gojimo tradicijo, da se na sveti večer dobimo skupaj za mizo, zraven pa sodijo seveda darila pod smrečico. In ker je vedno premalo časa, kupujem v časovni stiski. Ko kupuješ v časovni stiski, kupuješ slabo. Res pa je tudi, da sem vedno delala do zadnjega, saj je december zelo stresen mesec. Iz svoje mladosti prav lepih prazničnih spominov nimam. Bila sta vojna in vsesplošno pomanjkanje. Kot učitelja sta bila oba starša brez dela. Po drugi strani je to pomenilo, da sem imela mamo ob sebi. In zato lahko tako z gotovostjo rečem, da je starševska prisotnost vredna toliko več kot kupi oblek, igrač in denarja. »Imam spoštljivega duha in bi vam svetovala, da ga imate tudi vi. Nikoli ne preklinjajte česarkoli. Vsaka stvar ima svoj namen in smisel. Mušnica je res strupena, ampak je lepa. Uživajte v tem, saj vam je ni treba jesti.« Omenili ste, da ste radi poklanjali svoje knjige. Kako gledate danes na poplavo otroških knjig, kjer kakovost pogosto ni več na prvem mestu? Spet smo pri pohlepu in denarju. In tudi pri preživetju. Vedeti morate, da je v Sloveniji približno šestdeset zasebnih založb. To je za tako majhen narod ogromno. Sama sem zvesta sodelavka Mladinske knjige tudi zato, ker imajo likovnega urednika. Nekoga, ki ima izobrazbo, veselje in odnos do tega, da skrbi za kakovost. Na splošno pa je danes vsega preveč. Ne samo knjig, tudi čevljev, kruha, pekarno imate na vsakih nekaj metrov. In tu se spet ne da nič. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 28 PORTRET Življenje za dobra dela Katica Pešak iz okolice Socke je življenje posvetila delu v Rdečem križu ter Karitas - Letos je prejela plaketo Rdečega križa Slovenije za življenjsko delo »Gospa Katica Pešak je v bistvu vse svoje življenje posvetila delu na človekoljubnem področju ter s svojo dejavnostjo veliko prispevala k uspešnemu delovanju in prepoznavnosti Rdečega križa na širšem območju,« je zapisano v predlogu za podelitev plakete Rdečega križa Slovenije dolgoletni prostovoljki. Pešakova je plaketo prejela za svoje življenjsko delo. Seveda ni delala za priznanja, vendar je lepo, da je širša javnost opazila njena prizadevanja. Pred zadnjim velikim priznanjem je prejela različna druga priznanja Rdečega križa, za delovanje v Karitas ga je je prejela tudi od te človekoljubne organizacije, od škofa Škofije Celje, Občine Vojnik ... Zaradi njene skromnosti najrazličnejša priznanja, ki jih je prejela, ne visijo na stenah njenega doma. »Plaketa Rdečega križa mi veliko pomeni, saj sem z njim rasla,« mi je povedala med pogovorom v svojem domu. Tam je pred dvema letoma ostala brez moža Toneta, prav tako upoštevanega občana, ki je med drugim prejel zlati vojni-ški grb. V celjsko bolnišnico je odšel na operacijo, od koder so ji ob treh zjutraj nepričakovano sporočili, da je umrl. Veliko dobrih del je storila z njegovo pomočjo. Skupaj sta pomagala krajanom, ki so potrebovali pomoč. Trkanje na vrata »Že mama je ljudem posebej rada pomagala,« se Ka- tica Pešak spominja rodne domačije v Straži pri Novi Cerkvi. V Rdečem križu organizirano deluje od leta 1954, ko je postala učiteljica v Socki. »Moje veliko veselje so bili mladi člani Rdečega križa v šoli,« se zelo rada spominja let učiteljevanja v Socki in Novi Cerkvi. Takrat je za pomoč na primer zaprosila mariborsko tovarno Zlatorog, ki je za otroke velikodušno poslala zobne krtačke, zobno pasto in druge potrebščine. Nekoč so bili še hujši časi, bilo je veliko večje pomanjkanje in med slovenskimi otroki in odraslimi je bilo bistveno manj splošne higiene. Ljudem je, v obdobju po drugi svetovni vojni manjkalo celo posteljnine. Vsa desetletja se pojavljajo različne stiske ljudi, ki jih pomaga reševati Katica Pešak s sodelavci človekoljubnih organizacij in z nekaterimi krajani. Tako na območju Socke in Nove Cerkve kot širše. Na primer med poplavo v Celju. Ljudem je z možem pomagala, ko so smrti najbližjih družine posebej prizadele, ko je kdo potreboval prevoz k zdravniku ali v bolnišnico, ko so se znašli v različnih denarnih stiskah, ko so trpeli zaradi požarov ... Tudi na vrata neštetih uradov je potrkala, da bi pomagala ljudem, ki se sami težko znajdejo. »Pri vsakih vratih so me poznali,« je povedala v smehu. »Verjetno ste že doživeli, da so nekateri, ko človek odpre vrata kakšne muscu mof recent h istory \ celje ШП7Г muzejnovej£ezgodavine|celje V četrtek, 10. decembra 2015, vas ob 18. uri vabimo na odprtje razstave VSE BARVE ČOKOLADE Skoraj ga ni takega, ki ne bi o čokoladi vedel vsaj enega dejstva in sicer, da je dobra. V muzeju smo uspeli izbrskati še marsikaj drugega o tem sladkem živilu, ki je zaradi svoje vsepojavnosti postalo nekakšen družbeni fenomen. Razstava bo košček za koščkom razkrivala dejstva o čokoladi od njenih korenin v Južni Ameriki pa do prve pojavnosti v Celju. Posegla bo na polje čokoladne umetnosti in predstavila najboljše čokoladnice na Celjskem. Vljudno vabljeni! »To človeka dviga, mu daje moč, upanje in veselje do življenja,« pravi Katica Pešak o notranjem zadovoljstvu, ki ji ga dajejo dobra dela. pisarne, zelo neprijetni. Da ga želijo kar odsloviti,« me je spomnila na moje posamezne neprijetne izkušnje. »Tudi mene so hoteli, vendar se jim nisem pustila,« je povedala. Na primer v Celju, kamor je pripotovala, da bi opravila dobro delo, dvajset kilometrov daleč in to na svoje stroške. Osebno sem Katico Pešak spoznal, ko je pred leti pomagala ostarelemu in bolnemu občanu, ki so ga iz Ljubljane terjali, naj plača položnice, ki jih ni bil dolžan plačati. Na pomoč je poklicala tudi sedmo silo. Še vedno pomaga Doživela je vse mogoče. Ženski, ki je nekoč onemogla na cesti sredi Nove Cerkve, je poiskala zatočišče pri dobrih ljudeh. Pomagala je reševati primere družinskega nasilja in celo to, kje naj bi bil kdo od pokojnikov pokopan. Ostarele občane je s sodelavci obiskovala v domovih starejših, kjer so zanje pripravili veselo vzdušje. »Sodelavce sem vedno opozorila, da se je s stanovalci treba tudi pogovarjati. Povedati jim morate, kaj se dogaja doma,« jih je nagovorila. V Socki redno pripravljajo srečanja tistih starejših občanov, ki živijo doma in se redko srečujejo. Tudi veliko dobrodelnih koncertov v Novi Cerkvi je organizirala. Kmalu po začetku delovanja Karitas v Sloveniji, po osamosvojitvi, se je vključila še v to dobrodelno organizacijo. Pred skoraj četrt stoletja je sodelovala pri ustanavljanju župnijske karitas v Novi Cerkvi, kjer je bila med drugim članica župnijskega pastoralnega sveta. V Rdečem križu me je sekretar območnega združenja v Celju Igor Poljanšek opozoril tudi na prizadevanja Katice Pešak na krvodajalskem področju. Na začetku je pred krvodajalskimi akcijami celo šla od hiše do hiše ter krajane prosila, naj darujejo svojo kri. »Včasih ljudi ni bilo težko prepričati, a danes ni več tako. Imeli smo poln avtobus krvodajalcev, od mlajših do starejših,« je ponosna na svoje krajane. Zelo rada se spomni plemenite Skokove mame, ki je imela veliko svojih odraslih otrok krvodajalcev in jo je vedno spominjala, naj ji nikar ne pozabi sporočiti dneva krvodajalske akcije. Da bi akcija kar najbolj uspela, je Pešakova prosila dekana Alojza Vicmana, da jo je oznanjal udeležencem maše. Nato je postal krvodajalec tudi dekan. Pred dvema letoma je zaradi slabšega zdravja prenehala delati v vodstvu krajevnega Rdečega križa in župnijske Karitas, vendar še vedno priskoči na pomoč. Ko je na primer letos gorelo, je takoj poklicala na pomoč človekoljubni organizaciji in napisala prošnjo. Veliko požarov je bilo v vseh teh desetletjih in veliko njenih dobrih del. Nekatere je sram Še huje je, ko je ljudi v stiski sram prositi za pomoč. »Ljudem vedno povem, da to ni nobena sramota,« je povedala med obiskom. Manj poučeni se zadnje čase tudi bojijo, da jim bodo uradne ustanove v zameno za pomoč vzele del niso ločili med pogrebnino in posmrtnino. In dandanes je ljudi na uradih vse težje zastopati, saj je treba vedno več pooblastil. Res je, od leta 1954, ko je Katica Pešak prišla v službo v Socko, se je veliko spremenilo. Večina podeželanov takrat ni poznala niti radia, otroci niso imeli niti dovolj obutve. Dandanes je skoraj pri vsaki hiši računalnik, otroci imajo mobilne telefone, vendar stiske ljudi ostajajo. Nekateri še vedno nimajo niti za osnovne potrebe. Zato je tem ljudem treba še vedno pomagati. »To človeka dviga, mu daje moč, upanje in veselje do življenja,« opisuje Katica Pešak notranje zadovoljstvo, ki ji ga dajejo dobra dela. BRANE JERANKO Foto: BJ Ш Katica Pešak ima zelo rada tako ljudi kot živali. Na fotografiji je s svojo ljubljenko Fanči. PORTRET 29 Pot srečanj z naravo in s samim seboj Gornik Igor Gruber tri mesece po prehojeni rdeči Via Alpini »Zanimivo je, da ljudje radi gledajo na to pot, kako je naporna. Sam sem jo doživljal kot dar, privilegij, da sem tri mesece in pol letošnjega poletja lahko iz dneva v dan živel na takšen način. Na koncu poti v Trstu mi je bilo že kar malo žal, da je vsega konec, kakšen mesec bi zagotovo še zmogel.« Tako je tri mesece po prehojeni znameniti pohodniški poti, rdeči Via Alpini, od Monaka do Trsta, ki prečka osem držav in gre po celotnih Alpah, razmišljal velenjski gornik Igor Gruber. Sicer mu je zmanjkalo časa, da bi izpolnil še drugi cilj tega potovanja - da bi peš prepešačil od Trsta do domačega Velenja - a zaradi tega ni posebej razočaran, saj je glavni cilj izpolnil. Vtise s svojega potovanja v teh dneh predstavlja ljubiteljem gorništva: pred tednom je imel predpremiero v Nazarjah, danes zvečer pa bo velika premiera v velenjskem domu kulture. Kot je povedal Gruber, je vsak človek večplastno bitje in tako tudi doživlja stvari. Na tem potovanja so bila zanj najpomembnejša po eni strani srečanja z lepo pokrajino, s prvobitno in z neokrnjeno naravo, s stvarstvom, kot je vse poimenoval, po drugi strani pa srečanja s samim seboj, z življenjem, ki ga je pustil dva tisoč kilometrov proč in na katerega s tolikšne razdalje človek nehote pogleda nekoliko drugače. Pot notranjega prečiščevanja Ob podoživljanju svojega projekta je Gruber še opisal, da se na poti človekova notranjost in srce umirita - deloma zaradi ritma hoje in deloma zato, ker se prekinejo običajne rutinske in bežne informacije, ki se v človeka nenehno zlivajo v vsakdanjem življenju. »Potem se proces na takšni poti tudi obrne in misli, razmišljanja prihajajo iz človekovih globin. Tiste misli, ki jim v življenju ne posvečamo dovolj časa, jih odrivamo na stran, jih ne predelamo. Takšna pot je Pohod Igorja Gruberja po rdeči poti Vie Alpine v številkah: 2640 kilometrov 107 dni joarov čevljev 139 kilometrov vzpona 10 tisoč sledilcev, ki pohod spremljajo na socialnih omrežjih ■UR 130 litrov piva Prenočevanje na prostem: italijanske Alpe priložnost, da sem prečistil nekatere stvari v sebi, odnose s svojimi najbližjimi, s svojo ženo, sodelavci, da sem na te odnose pogledal z drugačnega zornega kota,« je eno ključnih doživetij oziroma spoznanj, ki se je Igorja Gruberja dotaknilo na dolgi pohodniški poti. Po besedah našega sogovornika so na Via Alpini deli poti, ki so bolj samotne narave, kjer ne srečaš nikogar, razen ko zvečer iščeš prenočišče. »Srečeval pa sem tudi ljudi, ki so imeli enako pot, le da v nasprotni smeri, se pravi iz Trsta proti Monaku,« je še povedal Igor Gruber Dnevno je prehodil od 15 do 40 kilometrov, odvisno od težavnosti poti. Če je bilo ravninske poti več, je bilo več prehojenih kilometrov, sicer jih je bilo manj, a je bilo zato več »višincev«. Torej večja višinska razlika na odsekih poti, tudi od 3 do 4 tisoč višinskih metrov. Če bi bil begunec, bi prišel do sirske meje Ob aktualnem begunskem valu pripomni, da si ob razdaljah, ki jih je prehodil, najbrž dobro predstavlja tudi begunske poti. »S prijatelji smo preigravali, kam prideš, če iz Velenja prehodiš več kot 2.600 kilometrov, kolikor je dolga rdeča Via Alpina. Na primer po avtocesti do Pariza in nazaj ali 64-krat na Triglav iz Vrat in nazaj. Prispel pa bi do sirske meje, če bi se na primer kot begunec odločil za pot v nasprotni smeri, kot je zdajšnji begunski val,« je bil nazoren Igor Gruber. Savojske najlepše, a naše Alpe najmanj okrnjene V čisto geografskem smislu so ga na poti najbolj navdušile Savojske Alpe, ki so, kot je poudaril Igor Gruber, tudi še zelo »divje«, tam je namreč še vedno veliko živali, saj kmetijstvo ni tako razširjeno kot na primer v Švici, kjer je prignano do skrajnih meja. Prav tako so ga prevzeli Mont Blanc, pot, ki gre mimo Chamonixa, in čudoviti razgledi, ki se ponujajo na tej poti. Enako so bili čudoviti tudi Dolomiti, ki so že bili »popoprani« z novim snegom, kar je prispevalo k dodatni čarobnosti, in Karnijske Alpe, kjer je doživljal gorsko jesen ali že kar zimske razmere. Kot je še dodal, je še vedno zelo lep pogled tudi na naše slovenske gore, čeprav pravi, da bi lagal, če bi rekel, da je to najlepši del Alp. »Prvobitnost naših Alp je v primerjavi z drugimi predeli še lepo ohranjena, ker ni bilo velikih posegov v naravo,« je še poudaril Gruber. Narava ima vedno zadnjo besedo Kakšnih hujših pripetljajev na poti ni imel. Za razliko od nekaterih pohodnikov ni imel te »sreče«, da bi srečal sivega volka. Najbolj se je ustrašil neko noč, ko je spal na prostem in je mimo njegove spal-ke odrvela čreda kozorogov. Še najbolj adrenalinski je bil prihod na slovenski del poti, kjer se je razbesnelo močno neurje z dežjem in vetrom, tako da premočen do kože preprosto ni mogel varno prečiti Rodice. »Glede na to, da je od Rodice do Črne prsti še kar nekaj grebena, ki se končuje s prepadom, sem odnehal. Poskusil sem naslednji dan, ampak je bil veter še vedno močan, zato sem te bohinjske gore obšel po gozdni cesti na višini 900 metrov, pod grebenom. Tako je narava še enkrat pokazala, da ima zadnjo besedo,« je najbolj avanturističen del poti podoživljal Gruber. Še po kakšni drugi barvi Vie Alpine Na poti po rdeči Via Alpini ga je spremljala GPS-naprava, brez tega skorajda ne gre več, o premagovanju pohodniške-ga cilja je sproti obveščal tudi na Facebooku, praviloma zvečer, preden je še spat, odvisno tudi od dostopnega signala. S poti je prinesel 12 tisoč fotografij in za nekaj ur videopo-snetkov. Da je vse to bogato gradivo uredil in sistematiziral ter pripravil za predstavitve, pa je bil izziv drugačne vrste. Očitno je tudi to dobro obvladal, saj je za predstavitev v različnih krajih po Sloveniji pripravil dva dokumentarna filma, krajšo različico 45 in daljšo 65 minut. Igor Gruber verjame, da bo z njima lahko celovito in slikovito prikazal prehojeno rdečo Via Alpino, hkrati pa želi s tem filmom spodbuditi ljudi, da na življenje pogledajo še s kakšne drugačne plati. O prihodnji projektih natančno še ne želi govoriti, po vsej verjetnosti pa bo še ostal pri Via Alpini in jo poskušal prehoditi še v kakšni drugačni inačici, ki jo označujejo druge barve. ROBERT GORJANC Foto: RG, lastni arhiv Igorja Gruberja Spanje na prostem, nad Chamonixom in z razgledom na Mont Blanc Pogled na italijanske Dolomite »Te koze so me vzele kar za svojega«. 4*: -v Sprejem prijateljev iz planinskega društva Škale po prihodu v Trst V domačem Velenju pred nekaj dnevi 30 IGRA Ш I "Villi ■ ■ I ■ ■■ v ■■ Svet domišljije in izpolnjenih zelja Na obisku v trgovini za velike in male otroke Baby Center Celje Ko brskamo po otroških spominih, nam podoba najljubših igrač toplo poboža srce. Kaj je pravzaprav tisto, zaradi česar imajo nekatere tako posebno mesto? Igrače so veliko več kot mehkoba in privlačna podoba. So spodbuda na poti življenjskega raziskovanja, pripomoček za nabiranje nepozabnih izkušenj in so lahko najboljši tovariši pri samostojni in skupinski igri. Tudi takrat, ko nam že zdavnaj zmanjka prstkov, da bi pokazali, koliko smo stari. Vsaka otrokovi starosti primerna in varna igrača je lahko poučna oziroma didaktična, če jo otroku ustrezno predstavimo. »Z igračo se otrok lahko igra na raznovrstne načine in s tem uri svoje spretnosti na različnih področjih razvoja. Pri izbiranju igrač moramo vedeti, da univerzalnega tempa razvoja ni, zato je treba upoštevati okoliščine, spoznati otroka, njegova močna in šibka področja ter na podlagi tega poiskati igračo, ki bi razvoj na posameznem področju spodbudila. Včasih je primerna tudi igrača, namenjena mlajši ali starejši starostni skupini. Pogosto so številne igrače uporabne že veliko prej, kot je na njih navedeno, vendar morda na drugačen način. Še pogosteje lahko otroci igrače uporabljajo pozneje v razvoju na drugačen način kot v predhodnih obdobjih. Igrača lahko na primer najprej spodbuja gibalni razvoj, pozneje pa je pripomoček pri igri vlog,« svoje izkušnje niza področna vodja marketinga Maruša Maček. Številni avtorji poudarjajo, da je pri izbiri igrač pomembno upoštevati otrokove interese in ne le razvojne ravni, saj se z bolj priljubljenimi igračami otroci igrajo dlje in na bolj poglobljen način. Med izbiro staršev in željo malčkov Za najmlajše, torej dojenčke in malčke do štirih let, za katere starši izbirajo igrače predvsem z namenom, da spodbujajo razvoj posameznih področij, kupujejo igralne podloge za gibalni razvoj, mehke igrače različnih struktur, barv, z oddajanjem različnih zvokov za spoznavni razvoj, kocke za sestavljanje (lesene, lego ...), knjige, igrače za igro vlog (dojenčki, kuhinje, delovni seti, lutke), za socialni in govorni razvoj. Za starejše otroke, ki s svojimi željami že vplivajo na nakupno odločitev staršev, pa starši kupujejo družabne igre, kot je Brainbox, ustvarjalne sete, interaktivne igrače, trendovske igrače, kot so igrače Ledeno kraljestvo, Maša in medved in podobno, igrače za igro vlog, akcijske figure, avtomobile na daljinsko vodenje ... V trgovini Baby Center darila v novoletnem času tudi brezplačno zavijejo. Že 24 let so povezovalci med igrivim otroškim svetom in svetom, kot ga vidijo starši. »Otrokom želimo srečno in igrivo otroštvo, njihovih staršem pa skušamo pomagati, da jim to lahko z veseljem dajejo,« so povedale naše gostiteljice v svetu otroške domišljije Za novoletno obdarovanje v Baby Centru nudijo poseben sklop Hit igrač za in izpolnjenih želja v Baby Centru Celje. otroke vseh starosti po ugodnih akcijskih cenah. Članom kluba Baby Center vsak meseć nudijo veliko izbiro izdelkov po klubskih cenah in pripravljajo različne ugodnosti v posameznih programih. V prednovoletnem času nudijo več kot dvesto igrač po akcijskih cenah, med katerimi je tudi izbor 27 kakovostnih igrač, poimenovanih Ht v katerem so vključene didaktične in interaktivne igrače ter igrače, ki govorijo slovensko. Baby Center je v iz malega trgovca zrasel v vodilno podjetje na slovenskem trgu na področju prodaje izdelkov za nosečnice in otroke. Kakovost in varnost sta vrednoti, ki jima sledijo že ves čas delovanja. K00435 REPORTAŽA 31 Za igro nisi nikoli premlad niti prestar O pomenu igre za otroke in odrasle smo se pogovarjali s psihologinjo Tanjo Jazbec Tanja Jazbec je psihologinja v Dispanzerju za mentalno zdravje ZD Celje. Pri svojem delu opravlja psihološke preglede otrok in mladostnikov, s katerimi spremlja njihov razvoj, funkcioniranje in morebitne težave. Je tudi voditeljica treningov starševstva Neverjetna leta, kjer se prav tako ukvarjajo z igro in vlogo staršev v njej. Je mamica šestletnega Naceta in štiriletne Mance. Torej obvlada igro tako v teoriji kot v praksi in kot sama pravi, se vanjo predvsem ne vmešava. »Znana sem po tem, da se ne igram z njima, ampak jima nudim podporo, če me res nujno potrebujeta. Zato imamo doma »blažen« mir. Ker me skoraj nikoli ne potrebujeta, ju potrebujem jaz pri zlaganju oblačil. Ker ne uporabljamo likalnika, si že ves čas sama na roke likata in zlagata oblačila, a tudi obešata jih sama.« Z vidika razvojne psihologije - kako pomembne so za otroka igrače in igra na splošno? Igra je pomembna za otrokov razvoj in učenje na zaznavno-gibalnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Z igro otrok odkriva in raziskuje, uporablja domišljijo, rešuje težave in preizkuša nove ideje. Postopno se uči prevzemanja nadzora nad okoljem, s čimer postane bolj kompetenten in samozavesten. Poleg tega igra omogoča padce, delanje napak in daje priložnost za odkrivanje, kaj zmore. Najbolj očitna korist igre je, da pripomore k dobremu zdravju in telesnemu razvoju (ko otroci skačejo, kričijo in se smejijo). S pomočjo igre imajo otroci možnost sporočati misli, potrebe, težave in čustva, za kar imajo v realnem življenju malo moči in priložnosti. Igra pripomore tudi k razvoju socialnih veščin, ko se otroci Neža: Moja najljubša igrača je Barbi. Imam jih že približno petnajst in želim si * še kakšno. Moja najljubša je tista, ki ima lase do tal. Lahko jih oblačim, friziram, tudi umivam. Imam tudi hišo, Kena in avto. Barbike so res super. Tina: Najljubše so mi plišaste igrače, med njimi velik medvedek. Če bi lahko izbrala, bi si največjega plišastega konjička, kar ga imajo v trgovini z igračami. Miklavž mi je sicer prinesel konjička s krtačko, ki se oglaša, in top modelko. A če bo kateri od decembrskih mož prinesel še kakšnega »plišeka«, ne bo nič narobe. učijo sodelovanja, deljenja, čakanja. Igrače so pri tem pomemben del spodbujanja igre in otroci zmorejo skoraj vsak predmet (na primer ponev) spremeniti v zanimivo igračo. Kako bi opredelili pojem dobra igrača? Dobra igrača je varna, okolju prijazna ... predvsem pa nestrukturirana in s čim manj podrobnostmi, saj to spodbuja domišljijsko igro (na primer kocke, plastelin, kinetični pesek). Več funkcij kot ima igrača, manj dela ima otrok z njo (na primer kuža na baterije), bolj je pasiven opazovalec in prej se je bo naveličal. Izbiramo igrače, ki so primerne za določeno otrokovo starost (pri dojenčkih in malčkih skrbimo, da so igrače dovolj velike in enostavne za uporabo), pri starejših otrocih pa upoštevamo tudi njihova trenutna zanimanja. Prav tako naj starši upoštevajo tudi lastne želje, da bodo uživali pri igranju s svojim otrokom. Starše šolarjev v višjih razredih včasih skrbi, ker bi se njihovi otroci še kar igrali, namesto da bi bolj zavzeto ždeli ob knjigah. Je to zelo narobe? Pomembno je, da imajo šolarji vsak dan čas za proste aktivnosti in igro, saj je igra za večino izkušnja, v kateri uživajo in se spoči-jejo od vsakodnevnih obveznosti. Treba pa Igrače so zakon Miklavž, BoziceK in u bne. za slehernega. otroka cas P ^ P°S noC, katere še igraC -seznamu пцћо Anže: Moja najljubša igrača je helikopter na daljinsko upravljanje. Če bi si lahko izbral karkoli, bi si še letalo na daljinsko upravljanje. Sem si ga že ogledal v trgovini. Sicer grem v trgovino z igračami zelo rad. Če imam rojstni dan ali če mi babi podari denar, si lahko tudi kaj izberem. Miklavž je bil kar radodaren, mogoče mi bo še Božiček prinesel lego kocke. Žan: Moja najljubša igrača je nerfpištola, z njo lahko streljaš, ampak nič ne boli. Če bi lahko šel zdajle v trgovino, bi si izbral namizno igro kazooloo Igrače mi sicer kupujeta ati in mami. Tudi Miklavž mi je prinesel nekaj igrač, sicer pa decembra še ni konec. velikosti, kocke, različne škatle, vozila, obroče, vrvice različnih debelin, dolžin in barv (na katerih lahko starejši otroci že poskušajo delati prve vozle), plastelin, kinetični pesek, različno napolnjene plastenke (vodo lahko obarvamo z jedilnimi barvami). Po tretjem letu se zgoraj naštetim igračam pridružijo še sestavljanke (lahko tudi doma razrežemo kakšno sliko na štiri do osem delov), škarje, preproste pobarvanke, žebljički; otroci, ki so spretni pri oblačenju, uživajo, če se lahko oblečejo v oblačila staršev. Vedno bolj so spretni in si s pomočjo staršev sami izdelajo igrače. Otroci pri tej starosti bodo pomoč staršem imeli za igro, tako da lahko pomagajo pri kuhanju, zlaganju oblačil, pospravljanju, čiščenju. Po četrtem letu se otroci radi igrajo družabne igre (karte črni peter, človek, ne jezi se) ter domišljijske igre (na primer kuhinjo, gasilce, zdravnike, frizerja). Kaj priporočate staršem otrok, katerih malčki se sami ne znajo zaigrati in katerih starejši otroci bi se igrali samo še v virtu-alnem svetu? Malčki se pogosto ne zmorejo sami igrati, kadar so starši prevzemali preveč aktivno vlogo pri igri in delali namesto njih, kadar so njihove igrače preveč strukturirane in ne zahtevajo otrokove aktivne vloge ali kadar preživljajo malčki preveč časa pred zaslonom. V takšnih primerih priporočam, da starši določijo čas, kdaj se bodo vsak dan lahko igrali z otrokom, mu povedo, kdaj bodo zaključili, in po koncu igre izrazijo, da se je bilo zanimivo igrati z njim in da se že veselijo naslednjega dne in igre v tem času. Po tem skupnem času mu dajo na izbiro, ali se bo igral sam ali jim bo pomagal pri opravilih. Nič tudi ni narobe, če se otrok dolgočasi, kvečjemu to spodbudi otroka, da dobi idejo, kaj bi počel. V času za igro naj starši sledijo zgoraj navedenim priporočilom, kako spodbujati otrokovo igro. Pogosto starši v stiski, ker jim otrok ves čas sledi in ne zmorejo opra- ostajajo na vih želja. Alja: Rada se igram z Barbikami, obožujem lila konjičke, leteče konjičke... In rada imam december, ker dobivam darila. m je ustrezno porazdeliti čas v dnevu na šolske obveznosti, družinska opravila in čas, ki ostane otroku za proste aktivnosti. Prepogosto namreč opažamo, da šolarji večino svojega popoldanskega, večernega časa namenijo šolskim obveznostim. Do kdaj je igra pomembna? Igra je pomembna v vseh obdobjih. Tudi mladostniki in odrasli se igrajo in prosti čas preživljajo z vključevanjem v različne igralne aktivnosti (na primer športne, računalniške, namizne igre s pravili), kar tudi v tem obdobju omogoča soočanje s konfliktnimi situacijami in čustvi, ter v preizkušanje učinkovitih strategij reševanja problemov. Kako spodbujati igro? Da otroci postanejo pri igri kompetentni, ustvarjalni in samozavestni, potrebujejo nekaj vaje. Pomembno je, da so odrasli vsakodnevno za določen čas prisotni pri igri otroka in pri tem dovolijo, da igro usmerja otrok ter sledijo njegovim interesom; hvalijo in spodbujajo otrokove ideje (ne kritizirajo), prilagodijo hitrost, dajo otrokom dovolj časa; ne pričakujejo preveč; namesto vprašanj raje opisujejo, kaj otrok počne; omejijo pretirano nudenje pomoči in otroka spodbujajo, da sam reši nastale probleme. Med igro naj bo prisotno le manjše število igrač (ali samo ena), saj se bo otrok lažje osredotočil; ob izgubi zanimanja mu starš lahko pokaže še druge možnosti ukvarjanja s to igračo in tako podaljšuje njegovo zbranost. Kakšne igrače bi priporočili za darilo pri določeni starosti? Predvsem igrače, ki jih lahko naredimo sami doma ali poiščemo v naravi in poskrbimo, da so varne. Dojenčki imajo poleg svojih prstkov, rok in nog radi igrače močnih in kontrastnih barv, igrače, ki povzročajo zvok, na primer ropotuljice (pripravimo jih lahko doma iz manjših plastenk in praznih posodic od krem), kotaleče igrače, igrače, ki so različne na dotik, radi tudi zrejo v človeški in živalski obraz, tudi na igračah in slikah. Malčkom od 18. meseca (ko ne dajejo več predmetov v usta) bi podarila ogromno ur v naravi, kjer bi se igrali s peskom, kamenčki, plodovi, z vejami, listi in premagovali neraven teren, plezali, se spuščali, vrteli. Priporočam naslednje igrače: žoge različnih vljati domačih opravil, to obvladajo s posedanjem otroka pred TV-zaslon ali računalnik in tako se sklene začaran krog. Zaradi ogromno dražljajev (slušnih, vidnih) in hitrosti informacij, ki jih prejemajo med gledanjem, ne zmorejo slediti vsemu, zato se naučijo, da se naslonijo nazaj in jih pasivno sprejemajo. Pretirano preživljanje časa z gledanjem TV ali igranjem računalniških iger pomeni, da ti otroci porabijo manj časa za igro z vrstniki, za branje in za domišljijsko igro. Pretirano gledanje TV se povezuje s slabšo šolsko uspešnostjo, slabšimi bralnimi veščinami, slabšim obsegom pozornosti in domišljije, zmanjšanim navdušenjem nad šolo in s povečano hiperaktivnostjo. Da bi lahko izkoristili nekatere izobraževalne prednosti TV in računalnika, moramo prevzeti aktiven nadzor nad tem, kaj otroci gledajo in kako dolgo gledajo. Najprej je treba jasno omejiti čas uporabe in gledanja (predšolski otrok maksimalno ura na dan); skrbno je treba izbrati, kaj lahko gledajo, in jih nadzirati med gledanjem ali gledati zraven; spodbujati druge športne ali družabne aktivnosti in branje (tudi tako, da jih počnemo skupaj z otrokom); računalnik ali TV naj ne bosta prisotna v prostoru, kjer otrok spi; pohvalite otroka, ko po koncu oddaje sam ugasne televizor ali pa zmore prekiniti računalniško igro, da bi vam pomagal. Bodite vzor otroku in tudi sami omejite svoj čas gledanja televizije in uporabe računalnika. Berite, vzemite si čas za konjičke in športne aktivnosti. SAŠKA T. OCVIRK, foto: SHERPA 32 FOTOREPORTAŽA Delimo objeme V Žalcu je z nami rajal naš novi sodelavec Rudolf Celjski Ekipa Novega tednika in Radia Celje se bo letošnji december še več objemala kot ponavadi. Tople objeme delimo tudi vam, dragi bralci in poslušalci. Nekdo med nami ima še posebej rad tople objeme, ki jih z največjim veseljem tudi deli. Že veste, kdo je to? Srce in dušo smo si ogreli tudi s kozarčkom »kuhančka« in tako nazdravili veselemu decembru. Rudolf Celjski je med svoje šape ujel tudi Miklavža in angelčke. (foto: TT) KULINARIKA 33 Vsestranska Priprava Testo dobro pregnetemo in postavimo v hladilnik za pol ure. V tem času segrejemo pečico na 180 stopinj Celzija. Pekač za Sestavine za testo: 250 g bele moke 130 g masla 1 jajce ščepec soli malo sladkorja 3 žlice mleka Ivana v jesenskem času omenjenim sestavinam rada doda grobo mlete bučnice pito obložimo s papirjem za peko. Testo razvalja-mo in ga namestimo v pekač, naredimo lepe višje robove. Nato ga premažemo z domačo marmelado (na primer grozdno, bučno, pomarančno z ingverjem). V skledo posebej nariba-mo jabolka, jim dodamo dve žlici rjavega sladkorja in malo cimeta. Vse to premešamo in nadevamo po testu. Po vrhu posujemo lističe mandljev. Pečemo približno 20 do 25 minut. Če bomo v peko vložili ljubezen in veselje, bo sladica še okusnejša, dodaja Ivana Ristić. Vsak grižljaj kot posebno doživetje Ljubiteljica vsega lepega Ivana Ristić meni, da lahko iz postrežbe hrane naredimo »šov« »Lepo je, ko se ljudje odpravijo na kozarček vina in ob tem želijo poskusiti nekaj novega. Sama bi preostanek svojega življenja rada preživela pri ustvarjanju takšnih dogodkov, torej v kuhinji, da bi zadovoljila brbončice gostov,« svoje načrte razkriva sogovornica. Fotograf jo je ujel na enem od njenih kulinaričnih doživetij, imenovanih Foodiesenudi. Dojemanje hrane je povezano z našimi čutili. Kaj se zgodi, ko grižljaj zajamemo z žličke, pritrjene na steno, medtem ko je uporaba rok odveč? Kako hrano okusimo, ko sta ureditev prostora in postrežba povezani v zgodbo? Na ta in podobna vprašanja s svojimi kulinaričnimi doživetji odgovarja Celjanka Ivana Ristić. Rojena je v Sloveniji, a korenine njene družine izvirajo z Balkana, kjer druženja ni brez hrane in pijače. Srečanju ob obloženi mizi v Srbiji pravijo »gozba«, Ivana pa v naš prostor takšno obliko dogodkov prenaša s samosvojimi dogodki, ki med drugim zaposlijo čim več čutil. Kot opaža, se tudi Slovenci vedno bolj zavedamo, da prehranjevanje in pitje nista nujno zlo. »Španci na primer že pri dvajsetih letih vedo, da je kozarček kakovostnega vina bolj pomemben kot liter slabega. V zadnjem času tudi pri nas vedno bolj dojemamo, da se lahko ob kulinariki družimo s svojimi bližnjimi ali s tistimi ljudmi, ki jih še ne poznamo, in da se takrat čas ustavi.« Okus po Španiji Eno njenih najljubših mest je Barcelona, kjer je že pred leti doživela izkušnjo, ki jo pri nas zadnja leta poznamo pod besedno zvezo Odprta kuh-na. Kljub temu da je ta letos na plano zvabila nepregledne množice Celjanov, so Španci še bolj sproščeni, ko govorimo o okušanju hrane na ulici. Ivana razliko opaža že v primerjavi z Ljubljano. »Celjani se obremenjujemo s tem, kdo bo prišel, kdo ne, kako bomo videti in podobno, a z vsako priložnostjo nam gre bolje.« pozorno oko, lahko že iz prostora črpa navdih za to, kaj se bo znašlo na jedilniku. »Zelo pomembno se mi zdi, kako je prostor urejen in kako je hrana postrežena, seveda je pomembno tudi, »Moški imajo sicer radi solate, a mora biti zraven velik kos mesa,« «g ugotavlja Ivana. Sama se sicer že nekaj časa rada vrti po kuhinji. Odločitvi, da svoje mojstrovine pripravlja tudi za druge, je botrovala predvsem podpora prijateljev in nekdanjih sodelavcev v Celjskem mladinskem centru. Med njenimi prvimi kulinaričnimi dogodki je bil Grižljaj z žličko. Žličke so bile pritrjene na steno, ljudje pa so hrano okušali brez pomoči rok, dobesedno s stene. Seveda so se možgani obiskovalcev najprej ukvarjali z načinom postrežbe, kar je jedem dalo poseben čar. Vsa čutila sledijo očesu Pri snovanju pogostitev se Ivana prilagaja času in kraju. Ker ima da je dobrega okusa. Pričarati želim celotno zgodbo, ki popestri odprtje razstave, prireditev, ko namenu predajo kakšno novo naložbo, ali kakšen drug dogodek,« pove. In ob tem doda svoje vodilo: če je všeč očesu, bodo sledila tudi vsa ostala čutila. Celj sko kulinarično občinstvo je po njenih besedah zahtev- »Pri pripravi ene od pogostitev se mi je prostor zdel precej neprimeren, označila sem ga kot Teksas. Ker sem imela proste roke, sem z ekipo odstranila vse moteče dejavnike in prizorišče spremenila v poročno pravljico.« no, zato so doživetja, ki jih pripravlja, zanjo izziv. Hkrati je gostila tudi že 150 ljudi, v zadnjem času pa ima raje nekoliko intimnejše zasedbe, približno do 30 oseb. To pomeni, da se lahko z vsakim posameznikom pogovori o tem, kakšno hrano in pogostitev je pripravila. Nikoli končano raziskovanje Medtem ko med tednom zaradi vseh obveznosti ponavadi nimamo časa, da bi razmišljali o gastronomskih presežkih, so prav posebni dogodki priložnost, da okusimo nekaj novega, nekaj, na kar sicer nismo navajeni. Ivana v zadnjem času na primer raziskuje simbiozo kakavovih testenin in tartufov. Preverja, kako se obnašajo solate z granatnim jabolkom ali ska ponudba večkrat ne obsega vseh sestavin, ki jih Ivana spoznava v tujini, kakšno zadevo naroči kar po spletu. Manj je več Španci so jo še posebej okužili z družabnimi večeri, ko je na voljo pestra paleta jedi, ki so pripravljene v majhnih količinah. Tako lahko ob eni večerji človek okuša množico novih okusov. Ivana priznava, da ji je všeč njihova filozofija, ko se en večer ob mizi srečaš s prijateljem, naslednji dan s sestro, tretji dan s kom drugim. Družba se sreča tudi doma in skupaj pripravi vrsto okusnih zalogajev. Druženja trajajo tudi več kot tri ure. Da je manj več, dokazujejo tudi njene izkušnje s potovanj po Italiji - ko je lahko prva predjed narejena iz te- »Nisem zagovornica načela, da si za obrok pripravimo nekaj na hitro. Kadar nimam časa, pokličem mamo in jo vprašam, kaj je za kosilo. A ko kuham sama, seveda preverjam ideje, ki jih skušam v okušanje ponuditi tudi drugim.« gorgonzolo, s pekočim piščancem ali s popečeno slanino. V zadnjem času se posveča tudi najrazličnejšim ustvarjalnim možnostim, ki jih omogoča priprava pit. Te so lahko slane, sladke, veganske, skratka obložene z posameznikovimi najljubšimi okusi ... Prisega na lokalno pridelana živila, ki jih pogosto kombinira s tistimi, ki jih prinese s potovanj po Italiji in Španiji. Ker sloven- stenin, prav tako druga predjed, nato glavna jed in tako naprej ... Izbrane kombinacije so postrežene tako, da se človek ne naje preveč. In še to - tudi hrana »za s seboj« je tam ponekod pripravljena z veliko mero domišljije in predanosti, pohvali Ivana naše zahodne sosede. Dodaja, da tisti, ki nimajo časa kuhati doma, tako niso obsojeni na delavske malice, ki morda še vedno prevladujejo pri nas. TINA STRMČNIK Foto: Osebni arhiv Ivano Ristić poznamo kot dolgoletno sodelavko Celjskega mladinskega centra, kjer je bila vodja projektov, predstavnica za odnose z javnostmi in nekaj časa tudi vodja kavarne. Zdaj so pred njo nove poslovne poti, njen adut pa je ustvarjanje posebnih kulinaričnih doživetij. 34 REPORTAŽA Razstava je privabila številne obiskovalce različnih generacij ... ... prostor je bil skoraj premajhen za vse, ki so se želeli vrniti v preteklost. »Enotnost v različnosti, upor skozi žur« Ob razstavi Bili smo Kl(j)ub ponovno zavel skupinski duh Množica obiskovalcev, ki se je minuli petek zbrala v atriju pred galerijo AQ, je eden od pokazateljev, kako močno se je v spomin številnih generacij zapisal celjski mladinski klub, kasneje poznan kot Kl(j)ub. Marsikdo od obiskovalcev je na razstavi, ki je obeležila pol stoletja od odprtja in desetletje od zaprtja tega legendarnega mladinskega prostora, našel svojo fotografijo izpred let, se spomnil na koncert, ob katerem je preplesal vso noč, na razstave, predstave, okrogle mize, pogovore ob partijah šaha in taroka ... Tudi na dni, ko lasje še niso bili sivi, ko obraz še ni prekrivala kakšna guba in ko je mladosten zanos dajal vtis, da je človeku dosegljivo vse, kar si zamisli. Organizatorji razstave so k zbiranju drobcev o zgodovini Kl(j)uba pozvali vse, ki so nekoč zahajali tja in soustvarjali tamkajšnje dogajanje. Odziv je bil izjemen, saj so ljudje prispevali desetkrat več gradiva, kot je bilo pričakovano. Robert Hutinski iz galerije AQ je pojasnil, da se je do začetka decembra nabralo približno šest tisoč fotografij, plakatov in drugih predmetov. Med najbolj zanimivimi »najdbami« je izpostavil stare vstopnice za koncerte. Gre za vstopnice iz leta 1984, na katerih sta vidna logotip in cena štiri tisoč dinarjev. Prava poslastica so tudi najstarejše ohranjene fotografije, ki segajo v leto 1969. Gre za obdobje, ko je v prostorih mladinskega kluba deloval prvi disko v Celju. Še posebej so s prinašanjem predmetov presenetili tisti, ki so svoj drugi dom v Kl(j)ubu našli globoko v 60. in 70. letih. Najstarejši Kl(j)ubovci so razstavo podprli s svojimi zgodbami, zapisi, takratno dogajanje so opredelili kronološko in odstrli kopreno iz že skoraj pozabljene preteklosti. Pečat številnih ustvarjalcev Do danes so se med drugim ohranili plakati, ki so vabili na glasbene dogodke. Koncerti so bili večinoma v prostorih Kl(j) uba, večje glasbene dogodke pa so organizirali v Golovcu. Plakate je zbiral Samo Seničar, ki je bil v Kl(j)ubu dejaven v zadnjih letih njegovega delovanja, pred propadom pa jih je obvaroval še po zaprtju tega prostora. V Kl(j)ubu je leta 1986 Lila Prap razstavila strip Fanči Fatal, tam je svoje delo Država in krivda razstavil znan celjski ustvarjalec Laki. Ohranjen je fanzin, ki so ga celjski ustvarjalci oblikovali ročno, enako Robert Hutinski s soprogo prvega upravnika Kl(j)uba Vasa Starovića. V času »vladavine« Starovića je mladinski center deloval v tretjem nadstropju stavbe na današnjem Gledališkem trgu. so se ohranili številne vstopnice ter plakati za super »žure« iz let 1979, 1986 in 1987. Zanimive so tudi fotografije modne revije, ki jo je pripravila Nataša Čagalj. Ta ima danes uspešno kariero, saj sodeluje s številnimi svetovno znanimi modnimi imeni, v Kl(j)ub pa so njene kreacije nosili člani skupine Strelnikoff. Fotografije pričajo še o poslikavi prostora, ki jo je ustvaril Bori Zupančič, ohranjeni so tudi načrt Kl(j)uba, stare majice, potiskane z logotipom, lesena glasovalna skrinjica ... Ko se prostor usidra v srce Pripravo razstave je podprl tudi Zgodovinski arhiv Celje, ki je zbrano gradivo osnoval v dve zbirki. Direktor arhiva dr. Borut Batagelj je poudaril, da razsežnost zbranega gradiva in odziv ljudi pričata o tem, da se je Kl(j)ub močno usidral v kolektivni spomin ljudi. »Zato smo se čutili poklicane, da zberemo čim več gradiva, saj lahko to kasneje služi nadaljnjim raziskavam, ki lahko resneje in globlje osvetlijo popularno in alternativno kulturo Celja. Ko zdaj brskamo po ohranjenih predmetih, dokumentih in fotografijah, vidimo, da je šlo za prostor, ki je tipičen primer spreminjanja časa od 60. let in vse do propada v začetku novega tisočletja. Gre tako za duhovne kot materialne spremembe. Skozi zgodovino Kl(j)uba lahko tako na vseh ravneh prepoznavamo zgodovino mesta. Sad povezanosti subkulture Vasja Ocvirk, ki je Kl(j) ub konec 70. let spoznal kot obiskovalec, kasneje pa je bil soustvarjalec nekaterih tamkajšnjih dogodkov, je na petkovem odprtju razstave poudaril, da je dogodek med drugim nastal po zaslugi družabnega omrežja Facebook. Ljudje namreč na Kl(j)ubsko stran objavljajo fotografije, jih komentirajo, se povezujejo. Ocvirk je dejal, da se je po Razstava bo na ogled do 29. januarja. V času Dnevov umetniške četrti, do 25. decembra, je galerija od ponedeljka od četrtka odprta od 17. do 19. ure. Ob petkih so tematski večeri in je galerija odprta od 20. ure. Ob sobotah so njena vrata odprta od 10. do 13. ure in od 17. do 21. ure, ob nedeljah pa od 16. do 20. ure. zaslugi sodobne tehnologije zgodilo to, kar se ponavadi zgodi na obletnicah mature. Kar se je skozi desetletja dogajalo v Kl(j)ubu, je po njegovih besedah sad povezanosti neke subkulture, skupnosti, ki ji ni bilo vseeno, hkrati pa se je znala tudi zabavati. »Če bi moral danes sestaviti marketinški slogan za Kl(j)ub, bi šel nekako takole: >Enotnost v različnosti, upor skozi žur.< Kl(j)ubovanje je sicer morda za nekatere pomenilo zgolj obisk enega od redkih prostorov v Celju, kjer se je kaj dogajalo, za mnoge druge pa sodelovanje v skupnosti, ki je v desetletjih obstoja zaznamovala mesto in širšo okolico.« TINA STRMČNIK Foto: SHERPA »Razstava je zastavljena Kl(j)ubsko. Narejena je skupinsko, kolektivno, s srcem, sledi inspiraciji. Ne gre za kronološko postavitev, a se v njej zagotovo lahko najdejo vse generacije. Ne izpostavljamo posameznih skupin, ampak želimo dati prostor vsem,« je povedal pobudnik razstave Robert Hutinski, ki je k sodelovanju povabil še Saško Gajšek, Nika Jarha, Vasjo Ocvirka in Zgodovinski arhiv Celje. V prvem disku v Celju sta med letoma 1969 in 1971 glasbo dvakrat na teden vrtela Janko Šopar in Branko Stamejčič, čeprav nista imela ne mešalne mize ne slušalk. »Eden od naju je gumb na ojačevalcu obrnil na >mic< in nakladal, napovedoval, skušal zabavati. Drugi je medtem dal na gramofon ploščo, >na oko< nastavil želeno pesem na >lp-jki<, preklopil ojačevalec na gramofon in že je >grmelo<,« je predvajanje plošč opisal Stamejčič. Borut Batagelj je poudaril, da se je Mladinski klub Celje skozi desetletja preoblikoval v prostor raznolikih spominov, ki so pomembno vplivali na kolektivno identiteto mesta. Bori Zupančič pod eno svojih poslikav Razstavo si je ogledal tudi upravnik Kl(j)uba v 90. letih Dari Ajdnik in sedel na stol, ki so ga upravniki uporabljali vse od leta 1971. BUKVARNA 35 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE amra Rubriko pripravlja www.kamra.si Osrednja knjižnica СеЦе Razvoj osnovnega šolstva v Celju (5. del) Okoliška šola je začela delovati 20. septembra 1875 pod vodstvom nadučitelja Jakoba Lopana in dveh učiteljev, Boštjana Kregarja in Josipa Leverja. Ta dan se je pouk začel v slovenščini s slovesno otvo- ritveno šolsko sv. mašo, ki jo je vodil šolski veroučitelj Josip Žičkar. Šolo je obiskovalo 305 učencev, od tega v prvem razredu 173, v drugem 86 in v tretjem 46 učencev. Ker do novogradnje šole na Bregu ni prišlo, se je šolski Špital sv. Elizabete, kjer je potekal pouk drugega razreda. (Vir: Arhiv I. osnovne šole Celje) svet odločil za nakup eno-nadstropne stanovanjske hiše (pivovar Tapeiner) v takratni Novi ulici, št. 171 - danes Razlagova ulica 5 - ki so jo preuredili v šolske prostore. Šola je delovala na tem mestu do leta 1927, ko se je po dva-inpetdesetih letih preselila v novo šolsko zgradbo na Dolgem polju, ob savinjski železnici in potoku Koprivnica. Z začetkom delovanja slovenske okoliške šole so mestne šole izgubile več učencev. To spoznanje je dvignilo na noge nemško mestno šolsko oblast. Začela je boj za učence v mestnih šolah, za prevlado nemškega jezika in nemštva v Celju. Nemška propaganda je temeljila na poudarjanju večvrednostne-ga znanja v nemškem jeziku. Cilj je bil zmanjšati ugled slovenske šole in slovenščine. Za slovenske starše se je pojavilo vprašanje vpisa in obiskovanja slovenske ali nemške šole. Fran Voglar je o težavah šolanja slovenskih otrok v nemškem jeziku zapisal, »/ .../da je otrokom šola zoprna. Začeli so izosta-jati. Iskali in našli so vse mogoče izgovore in bolezni, da bi ne bilo treba hoditi v šolo. Nekateri so se začeli potikati in klatiti po mestu, zopet drugi so se skrivali po kozolcih in gozdih; bili niso ne v šoli ne doma. Navadili so se Kodermanova hiša v Gosposki ulici, kjer je potekal pouk prvega razreda v šolskem letu 1875/76. (Vir: Arhiv I. osnovne šole Celje) grdega beračenja ter uganjali razne orgije, da je bilo strah. Naberačen denar je šel za cigarete«. (Spominska knjižica ob odprtju novega šolskega poslopja, 1927, str. 8) Kljub vsemu je število šoloobveznih otrok v okoliški šoli naraščalo, zato je bila širitev okoliške šole v štiri-razrednico nujna. Šolski svet je zaprosil za štirirazrednico, a je bil zavrnjen. Šola pa je dobila prostor za šolski vrt, kjer je bilo nekoč skladišče za les. V šolskem letu 1878/79 je bila v Celju ustanovljena zasebna dvorazredna dekliška šola, ki je delovala v prostorih okoliške šole. Ustanoviteljice dekliške šole so bile šolske sestre iz Maribora. Po desetih letih skupne strehe se je dekliška šola odselila v novo zgrajeno šolo ob Vodnikovi ulici. Danes je to III. osnovna šola Celje. Z njimi so se prešolale tudi deklice okoliške šole. Tako je od leta 1888 okoliška šola postala šola samo za okoliške dečke. STANISLAVA FERJANC in BERNARDKA ZUPANC Nadaljevanje prihodnjič ... Bogomil Ferfila: Rusija in Putinov kapitalizem Pred dnevi mi je dober znanec ob že skoraj rednem prednovoletnem srečanju dejal, da trenutno bere knjigo Tretji Rim, ki jo je napisal Anton Rupnik, dolgoletni dopisnik Dela iz Moskve. »No, ko boš to prebral, ti priporočam knjigo Bogomila Ferfile z naslovom Rusija in Putinov kapitalizem,« sem mu odvrnil. »A se Ferfila ne ukvarja predvsem z Ameriko?« me je vprašal nazaj. Bo verjetno kar držalo, da Bogomila Ferfilo, profesorja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poznamo predvsem po proučevanju ZDA. Ampak njegov opus še zdaleč ne obsega le tega. Pravzaprav se ukvarja s celim svetom, torej med drugim tudi z Rusijo. Njegova zadnja knjiga je napisana v tipičnem slogu, celostno in podrobno, kar pomeni, da v njej celovito, od A do Ž, če se izrazim slikovito, predstavi ogromno državo, kot je Rusija: njeno zgodovino, geografske, politološke, sociološke in druge značilnosti, vse to podprto s številnimi statističnimi podatki. Hkrati so nekateri njegovih opisi prave reportaže, ki bi lahko bile objavljene kot samostojni prispevki v poljudnoznanstvenih revijah tipa National Geographic, govorijo tudi o živalskem in rastlinskem svetu neke države, podnebnih značilnostih, kajpak tudi o značilnosti prebivalcev, načinu življenja, navadah, tradiciji. V knjigi Rusija in Putinov kapitalizem tako lahko med drugim beremo, kako je Peter Veliki zgradil Sankt Peterburg, o pruskem Konigsbergu oziroma ruskem Kaliningradu, prav tako tudi o temeljiti analizi ruske družbe in politike ter statističnih primerjavah med Rusijo in državami vzhodne Evrope, ki so bile včasih del Sovjetske zveze. Prav razpadu tega velikega imperija, kar je ruski predsednik Vladimir Putin označil za največjo geostrateško napako 20. stoletja, Bogomil Ferfila v knjigi namenja veliko prostora. Predvsem z vi- dika tranzicije ruske družbe iz socializma v kapitalizem, z divjo privatizacijo, ki je nekajkrat bolj usodno kot na primer pri nas, a tudi v drugih državah vzhodnega bloka posegla v družbeno tkivo in z oblikovanjem oli-garhične elite povzročila veliko neenakost. Komaj predstavljivo za imperij, ki je še manj kot četrt stoletja slovel po »uravnilovki« v prihodkih, polni zaposlenosti in brezizrazni zunanji podobi, ki ni smela odstopati od sivega povprečja. Ferfila z analitično natančnostjo in širino secira delovanje Putinovega predsedniškega sistema in globino »ruske demokracije«, ki je bolj ali manj odvisna od tega, kako mehki ali trdi so Putinovi predsedniški dekreti. Eden od Putinovih tesnej- ših sodelavcev v preteklosti, nekdanji finančni minister Aleksej Kudrin, meni, da Rusija potrebuje novo perestroj-ko. O tem sta z očetom tega političnega programa Mihai-lom Gorbačovom, ki je s pe-restrojko spremenil podobo sveta ob koncu osemdesetih let in paradoksalno pripeljal tudi do razpada Sovjetske zveze, nedavno napisala poseben politični manifest. Kot je značilnost pri skoraj vseh njegovih knjigah, celovito obravnavo Rusije spremlja izjemna analiza njenega gospodarstva z vidika politične ekonomije. In tako se lahko še enkrat prepričamo, kako je Rusija kot bogata država s strateškimi surovinami (nafta, zemeljski plin) gospodarsko usodno odvisna od prodaje teh surovin in cen, ki jih dosegajo na svetovnih borzah. Zelo obširno poglavje Ferfila v knjigi namenja tudi ruski Antarktiki in Artiki, od poja- snjevanja temeljih pojmov do podrobnih opisov življenja v tem delu sveta v skrajnih podnebnih razmerah. Knjiga Rusija in Putinov kapitalizem nima nekega kronološkega loka, zato pa ima tipično »Ferfilovo« strukturo, od podatkov do zgodb v enem, prav to ji daje tudi svojevrsten čar. In je ena tistih knjig, pri katerih moramo nujno najprej prelistati kazalo. ROBERT GORJANC Obdarite svoje najbližje, obiščite trgovini Pokrajinskega muzeja Celje! O avtorju: Dr. Bogomil Ferfila je dolgoletni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Področje njegovega delovanja je interdisciplinarno, ukvarja se s politologijo, z ekonomijo, s sociologijo, z mednarodnimi odnosi in s primerjalnimi politikami. Na FDV je ustanovitelj ameriških, nemških in svetovnih študij na magistrski stopnji. S pomočjo prestižne Fulbrightove štipendije je študiral v ZDA, kjer je kot gostujoči profesor med drugim predaval na kalifornijski univerzi. Doslej je napisal že približno 40 knjig. 36 MIKLAVŽEVANJA Obisk iz nebes nad Slovenijo Miklavž je prvi od treh decembrskih dobrih mož. S posebnim veseljem ga pričakujejo predvsem otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove - pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkljev. Slednji so ga spremljali tudi v krajih po naši regiji, kjer kljub veliki množici niso imeli veliko dela. Miklavž je v vojniškem domu za starejše občane razveselil tudi posameznike po sobah. Spremljal ga je domači župnik Anton Perger. Miklavž je pri sv. Duhu otrokom priznal, da jim res ne more prinesti prav vsega, kar si želijo. Položil jim je na srce, da je pomembnejše od vseh novodobnih naprav to, da znamo biti zadovoljni z manj in da znamo svoje stvari deliti z drugimi. Lepi spomini so oživeli Miklavž, ki so ga spremljali trije angelčki, je poskrbel za veliko veselja tudi v Vojniku. V tem kraju je v soboto kar dve mi-klavževanji pripravila župnijska karitas. Dobri mož je naprej obiskal Špesov dom za starejše občane, kjer je z darili razveselil 170 stanovalcev. Nekatere stanovalce, ki v skupne prostore ne morejo več prihajati, je obiskal tudi v njihovih sobah. »Opažam, da to stanovalcem veliko pomeni, saj se z nostalgijo spominjajo svojega otroštva,« pravi vodja vojniške karitas Darinka Preložnik. Nato je Miklavž s spremstvom obiskal še voj-niške otroke, ki so se s starši ali starimi starši zbrali v župnijski cerkvi. V polni cerkvi je dobrega moža pozdravil otroški zborček, Miklavž je otrokom nato razdelil približno dvesto daril. Na obeh miklavževanjih je zbrane nagovoril tudi tamkajšnji župnik Anton Perger. Darilne vrečke so pripravili sodelavci župnijske karitas. Ta v Vojniku deluje približno dve desetletji. BJ, foto: GrupA Veliko veselje v Vojniku. Dobri mož med stanovalci doma za starejše občane. Žalec Čeprav je večino že dodobra obšla praznična decembrska vročica, so v Žalcu z rajanjem počakali vse do prihoda prvega decembrskega dobrotnika. Z njegovo pomočjo sta tako župan Žalca Janko Kos in predsednik mestne skupnosti Žalec Roman Virant prižgala praznično mestno razsvetljavo, s čimer se je še uradno začelo pra- znično dogajanje v Žalcu. V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec so za najbolj veseli mesec leta pripravili številne prireditve, ki so jih združili pod naslovom Praznični december v Žalcu. Pestro in veselo bo tako na Šlandrovem trgu kot tudi v Domu II. slovenskega tabora Žalec, dvorcu Novo Celje in še na nekaterih drugih prizoriščih, zagotavlja vodja programa kultura pri ZKŠT Žalec Lidija Koceli. LK, foto: SHERPA MIKLAVŽEVANJA 37 Angelski spremljevalci, ki so imeli polne roke dela z darili ... in parklji, ki so samo budno oprezali. Župnija sv. Duha v Celju V tej župniji je Miklavž obdaril približno 200 otrok in 25 varovancev skupine Vera in luč. Tradicionalno miklavževa-nje, ki ga v tej župniji pripravljajo že vrsto let, so tudi tokrat popestrili mali pevci iz skupine Otroci sonca. Otroci ponavadi pred obiskom Miklavža pišejo pismo, v katerem priznajo, koliko so pridni in dobri do drugih. K temu seveda pripišejo še, kakšne so njihove Kdo je bil sv Nikolaj ali sv Miklavž Sveti Miklavž je krščanski svetnik, znan po svoji darežljivosti. Staršema se je konec tretjega stoletja rodil šele več let po poroki, ko že nista več pričakovala otrok. Nebeški sel naj bi jima obljubil sina, ki naj bi ga poimenovala Nikolaj, kar pomeni »zmaga ljudstva«. Postal je duhovnik. Ko sta mu starša umrla zaradi kuge, je veliko premoženje, ki ga je podedoval, razdelil med reveže, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. želje. V kratki zgodbici pred obiskom Miklavža so otroci iz župnije zaigrali, kako je Janez pisal Miklavžu med drugim tudi o svoji »štirici« pri matematiki, za katero so parklji, ki so prestregli pismo, vedeli, da gre v bistvu za štiri »enke«. In ko bi ga že vzeli za »svojega«, njihove namene prestreže angel iz nebes, ki pove, da se je Janez za svoje grehe tudi pokesal. MRL, foto: GrupA Preselil se je v mesto Mira na ozemlju današnje Turčije. Ko se niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjen škofovski sedež, so se zbrali pri molitvi. Sklenili so, naj bo škof tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. To je bil prav Nikolaj. 0 njegovih dobrih delih govori več legend. Ena od njih govori o treh dekletih, ki jih je obvaroval sramote s tem, da jim je dal tri kepe zlata, dovolj, da so imele doto za poroko. Množičen odziv Žalčank in Žalčanov je organizatorje pozitivno presenetil in župan Janko Kos je hitro ugotovil, da če se po jutru dan pozna, bo letošnji december v mestu takšen, kot mora biti, prijeten in vesel, v dobri družbi. Ob nagovoru je someščanom dejal, da naj zaupajo vase in na svet gledajo karseda pozitivno. Ob tem je. opozoril: »Ne delajte drugim tistega, česar ne želite, da bi drugi storili vam.« Kjt: k*1. Cv V Sloveniji 77 Miklavžev Z imenom Miklavž se ponaša 77 Slovencev. Druga oblika imena je Nikolaj. Teh je med Slovenci 892. Več kot polovica danes živečih moških v Sloveniji, ki se imenujejo Miklavž, je bilo rojenih med letoma 1931 in 1970. Po osamosvojitvi je zanimanje za ime upadlo, saj ga do leta 2000 ni prevzel nihče, znova pa se je zanimanje zanj povečalo v zadnjih 13 letih, ko je bilo s tem imenom rojenih osem otrok. Podobno je z imenom Nikolaj. Od osamosvojitve do leta 2000 se je rodilo 47 Nikolajev, v zadnjih 13 letih pa 170. m . m. I 38 MLADI ZA MLADE Recept za umetniški Dunaj Za vas smo pripravili prednovoletni scenarij Dijaki Gimnazije Velenje so se odpravili na tradicionalni novembrski izlet na Dunaj. Ta je zgodovinsko gledano nekako »naš«, predvsem pa je naša najbližja metropola. Metropole ne definira zgolj velikost, temveč predvsem različnost, odprtost, mnogost. Metropola je prostor, kjer vprašanja drugačnosti, pripadnosti, barve, nazora, individualnosti in kreativnosti dobijo novo razsežnost. Vemo, da si ne moremo ogledati vsega, vsako leto kaj dodamo in kaj začasno opustimo, več je lahko preveč. Vtise nabiramo postopoma, z leti. Ostaja pa enačba: umetniška ekskurzija = splošno + aktualno + po svoje. 1. Splošno Poleg teorije predstavlja hrbtenico vedenja o mestu prostorska orientacija: fizični in zgodovinski center ob gotski Štefanovi katedrali, ostanki rimskega mesta pred Dvornim gradom (Hofburgom) in najmočnejša mestna poteza Ring na mestu nekdanjega obzidja. Na to lepimo posamezne bisere: stavbe, »Ekonomistki« svetujeta, kako privarčevati pri prazničnih darilih Bliža se praznični čas, ko vsakdo rad obdari in z drobnimi pozornostmi preseneti svoje najdražje. To za dijaško denarnico ni ravno enostavno. Pripravili sva nekaj predlogov, kako za izvirno darilo zapraviti čim manj denarja. 1. Darilo izdelajte sami Specite piškote, skuhajte marmelado ali suho sadje pomočite v stopljeno čokolado ter ga odložite na papir za peko, da se čokolada strdi. Dobrote položite v steklene kozarčke, ki jih sami okrasite. V kozarček lahko položite tudi listke z dobrimi željami. Če ste vešči pletenja, spletite šal ali rokavice. 2. Popusti Če niste mojstri v izdelovanju daril, poiščite v trgovinah drobne izdelke, na primer modni nakit, nogavice, kozmetiko ali sladkarije. V tem času trgovci ponujajo popuste, zato kupujte premišljeno in dobro preglejte ponudbo. 3. Naredite seznam in določite vsoto, ki jo lahko zapravite za darila Preden se lotite nakupov, se obvezno vprašajte, koliko lahko zapravite. Priporočljivo si je narediti seznam daril, ki se ga je potem seveda treba držati. Za konec pa le še droben nasvet: povabite k izdelavi in pripravi daril družino in izkoristite ta čas tudi za zabavno druženje. Ina Glojek in Tjaša Pečečnik, dijakinji programa ekonomski tehnik trge, spomenike. Hodimo po poteh Plečnika, Fabianija, Wagnerja, Lo-osa. Ogledali smo si stavbo Sece-sije, naravoslovni muzej in muzej umetnostne zgodovine, Parlament, Zacherlovo hišo, Artario, baročni kompleks Belvedere ... Besede dijakov: »Karlsplatz je lep! ... Wagnerjevi secesijskipaviljoni v zeleni in zlati: ko smo se o njih učili pri pouku, so se mi zdeli manjši. Lepo ... Historični parlament je zgrajen v antičnem slogu, s tem pa nagovarja mimoidoče in simbolizira demokracijo... Gotska arhitektura stolnice odpira vprašanja veščine tedanjih graditeljev, željo po fizičnem in pomenskem seganju v višave... Spomenik Judom avtorice Whiteread je zelo pomen-ljiv,/priča o grozotah in je ljudem v opomin.« 2. Aktualno Želimo biti v središču dogajanja, spremljamo razstave v Albertini, Belvederu, Muzeju umetnostne zgodovine, Muzejski četrti in drugod. Tokrat smo si ogledali razstave Muncha, Od Moneta do Picassa, Romantika, Klimt-Kokoschka-Schi-ele . Besede dijakov: »Albertina se splača! ... Ko greš v Albertino, predlagam, da si pogledaš besede avtorjev ... poglobi se v slike, bolje jih boš razumel... Prebrala sem avtorjeve pesmi ob slikah, zelo so me prevzele ... Od vseh razstav mi je bila najbolj všeč razstava z romantičnimi deli, zanimivo, koliko ozadja se skriva v eni sliki... Razstava v Belvederu je izstopajoča (Klimt-Ko-koschka-Schiele), saj je prikazala precej drzne upodobitve žensk. Ni mi bila všeč.« 3. Po svoje - za dušo Sto besed profesorja nam ne more pričarati pravega duha mesta, zato se sami vsaj za kakšno uro postavimo v vlogo raziskovalca ali uživača, začasnega Dunajčana. Besede dijakov: »Prednovoletni Dunaj - zunaj pa 12 stopinj, super ... Ne vMc Donald's, sprehajaj se po Dunaju ... Poiščite kavarno American bar (arhitekt A. Loos), čeprav je drago, se splača ... Privoščili smo si tipične dunajske speci-alitete... Všeč mi je bilo, ko sem se s prijatelji sprehajal po mestu in ne kot del turistične skupine.« In: nismo šli samo na Dunaj. Vsak izlet je priložnost, da pogledaš širše in se znebiš kakšnega predsodka. Mogoče lahko tokrat vzamemo za izhodišče misel: »Kako lepo je iti po svetu, ne zato, ker moraš, ampak, ker lahko.« Aleksandra Dolenec Gojević Gimnazija Velenje, Aktiv učiteljev umetnosti Foto: Pika Vrčkovnik, 2. C Rubriko Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje. Na praznični potep jo s Storilkom mahnite v Velenje Storilko je maskota Šole za storitvene dejavnosti ŠC Celje. Z dijaki programa gastronomija in turizem vas bo popeljal po poteh velenjskih znamenitosti ... Avtorica: Katarina Skornšek, dijakinja programa gastronomija in turizem NOVOLETNE ZAOBLJUBE Dijaki Šole za storitvene dejavnosti ŠC Celje so v jezikih, ki se jih učijo, zapisali nekaj novoletnih zaobljub . En cette annee 2016, je souhaite ä mes ami(e)s et ä moi-meme, le succes, la reussite dans les etudes, un avenir meilleur, la prosperite, le brevet en fin d'annee, et au dessus de tout ga, la sante. J'aimerais atteindre mes objectifs sur le plan scolaire, avoir du succes dans toutes mes voies, etre plus disponible et ä l'ecoute des autres, ne pas baisser les bras quoi qu'il arrive! Je souhaite que cette annee soit une annee de chance, de progres et de reussite dans tous les domaines. Im kommenden Jahr möchte ich zuerst mein Fachabitur erfolgreich bestehen und dann weiter studieren. Ich habe vor in den Sommerferien zu arbeiten. Ich möchte Geld verdienen, um ein bisschen reisen zu können. Im nächsten Jahr will ich meinen Führerschein machen und besser in der Schule werden. I'll try to seize the moment, enjoy the little things and try to be a better person, especially to my family and friends - I'll try to make them feel even more appreciated and loved. My New Year's resolution is to finish school with good grades. And to meet Justin Bieber. To teach my dogs new tricks. To save as much money I can and not to spend it on random things I don't need. I want peace on Earth for everyone. I want to create new memories, meet new people and experience something new. Ker je za mrzle decembrske dni še kako pomembno, da se v svojem okolju dobro počutimo, nam dijaki programa trgovec svetujejo, da si pričaramo toplino na delovnem mestu ali kar v prazničnem kotičku svojega doma s klasično božično rdeče-belo-zeleno kombinacijo daril in okraskov. BRALCI POROČEVALCI 39 Mednarodni projekt ACES v OŠ Hudinja V šolskem letu 2015/16 je OŠ Hudinja ena od članic mednarodnega projekta ACES, v katerem sodelujejo šole iz Srednje Evrope. Projekt FACE2FACE opportunity to Embrace na temo solidarnosti. Ta cilj uresničujemo skupaj s partnersko šolo, Osnovno šolo kneza Lazarja iz Lazar evca iz Srbije. V okviru tega projekta potekajo različne aktivnosti v angleškem jeziku, kot so okrogle mize, sodelovanje z MČ Hudinja, izmenjava učencev, projektno delo, prav tako v okviru projekta obeležimo dan človekovih pravic in mednarodni dan migrantov, in sicer vse z namenom spodbujanja k večji strpnosti. Izvedba projekta se je začela v septembru, kmalu po začetku pouka. Tako je učiteljica Maja Kmecl z učenko devetega razreda Saro Šarlah odpotovala v Sarajevo, na t. i. Kick off meeting, kamor so prispeli tudi predstavniki drugih šol iz Srednje Evrope. Na srečanju, ki je trajalo od 5. do 9. septembra so udeleženci v okviru okrogle mize načrtovali cilje projekta in se dogovorili o izmenjavi učencev posameznih šol, o pisanju bloga in izmenjavi poštnih naslovov med učenci partnerskih šol. Prvo skupno srečanje učencev naše šole in učencev iz Srbije je bilo pri nas, v hudinjski šoli. Sedem učencev zadnjega razreda je iz Srbije v Celje prispelo 16. novembra. Spremljale so jih tri učiteljice. Pričakali so jih gostitelji učenci iz devetega razreda, ravnatelj Jože Berk in učiteljice. Učenci OŠ kneza Lazarja so se nastanili pri učencih naše šole. Že naslednji dan so imeli skrbno načrtovane dejavnosti. Seveda brez predstavitvenega dogodka v šoli ni šlo. Tako smo učence in učiteljice iz šolskem kosilu je sledil izlet vseh sodelujočih v Ljubljano, ki jih je navdušila. Zvečer je sledilo majhno presenečenje za goste. Udeležili so se hokejske tekme v Ledeni dvorani v celjskem parku. Presenečenje je bilo popolno, saj jim je bila hokejska tekma zelo všeč. Tega namreč v svojem kraju ne poznajo. Zadnji dan obiska, v četrtek, so se učenci gostje in gostujoči učenci predstavili na zaključni prireditvi. S kratkimi predstavitvenimi točkami so prikazali celoten tridnevni projekt pri nas. Lepo je bilo slišati, da jim je bilo pri nas zelo všeč, prav tako simpatični so bili njihovi stavki v slovenščini, kjer so pokazali nekaj osnovnih veščin poznavanja našega jezika. Skupaj so zapeli pesem v slovenščini. Tako so na koncu pritekle tudi solze navdušenja in žalosti, namreč trije dnevi so minili prehitro. Vendar bodo že aprila naši učenci obiskali Srbijo in se tega dogodka že zelo veselijo. MATEJA TURK Srbije prijazno pozdravili na kratki prireditvi, kjer smo jim predstavili svojo šolo. Sledil je delovni del, kjer so se učenci gostje pridružili pouku in sodelovali v angleški delavnici, prav tako so prisostvovali uri slovenščine. Zanimiva ura je bila ura glasbene umetnosti, kjer so se naučili pesem Regiment po cesti gre, naši učenci pa so zapeli in zaigrali srbsko narodno pesem. Sodelovali so tudi pri pouku likovne umetnosti in izdelovali logotip projekta. Vsi so se veselili večernega dela programa, ko so skupaj, gostitelji učenci in učenci gostje s svojimi učiteljicami, odšli na ogled Celja. V Ljubljano in na hokej V sredo so se ponovno pridružili pouku, tokrat športu, in izdelovali logotip ter sodelovali v angleških delavnicah z različnimi temami. Po tus NOVO NA POLICAH S ŠPORTNO PREHRANO Izbirate lahko med izdelki, ki so namenjeni za uživanje pred, med in po samem treningu tako za rekreativne kot vrhunske športnike. Athlete izdelki so namenjeni vsem, ki: • želijo doseči vrhunske športne rezultate brez škodljivih substanc oz. dopinga, • uživati športno prehrano iz naravnih sestavin, „ kontroliranega porekla in brez gensko spremenjenih 1 organizmov, ! • ohranjati zdrav in vitalen življenjski slog, I • imeti uravnoteženo dieto za izgubo odvečnih maščob 1 • uživati športno prehrano z minimalno vsebnostjo 4 laktoze, ki je primerna tudi za alergike. 3 Izdelki so na voljo v izbranih poslovalnicah Tus. < I Vir: www.athlete-nutrition.si i Gasilski jubilej Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas je v začetku novembra praznovalo 105-letnico obstoja. Ob tem jubileju je nastala tudi »gasilska« fotografija. Napredni posestniki v Kaplji vasi so leta 1910 ustanovili Požarno brambo Kaplja vas. Odločitvi so po vsej verjetnosti botrovali številni požari, ki so bili v tistih časih, ko so bili hiše in gospodarska poslopja kriti s slamo, zelo pogosti in uničujoči. V vasi je imela skoraj vsaka kmetija sušilnico za hmelj, ki je pomenila veliko nevarnost požara. Pomemben dejavnik pri ustanovitvi društva je bila po vsej verjetnosti prav bližnja tekstilna tovarna. Društvo deluje zadnjih 16 let pod okriljem Gasilske zveze Prebold, prej pa je bilo vključeno v Gasilsko zvezo Žalec. Seveda je prva in najpomembnejša vloga vsakega gasilskega društva skrb za požarno varnost, naše društvo pa veliko naporov namenja tudi zagotavljanju poplavne varnosti, saj našo vas skoraj vsako leto ogrožajo narasli vodotoki. Društvo tudi danes skrbi za družabno življenje v vasi in povezuje vaščane. V vasi skoraj ni gospodinjstva, iz katerega ne bi bil vsaj eden tudi član prostovoljnega gasilskega društva. V večini primerov so gasilci kar vsi družinski člani. Takšna pripadnost gasilskemu društvu se prenaša iz roda v rod, s čimer se prenaša tudi najpomembnejše poslanstvo, tj. nesebična in humanitarna pomoč sočloveku. V okviru gasilskega društva je organizirana kulturna sekcija, ki skrbi tako za ohranjanje starih običajev kot tudi za organizacijo raznih družabnih prireditev. V gasilsko-vaškem domu, ki smo ga v zadnjem desetletju popolnoma prenovili, so različne aktivnosti: delavnice, telovadba, izobraževanja ... Prostovoljno gasilsko društvo skrbi tudi za ohranjanje kulturne dediščine. Društvo ima še vedno lepo ohranjeno motorno brizgalno Rosebauer iz leta 1935, s katero naši člani sodelujejo na tekmovanjih s staro gasilsko opremo. Naše društvo je tudi organizator prireditve Dirka s tanarbolj starimi brizgalnami, na kateri je mogoče videti staro tehniko, s katero so se gasilci borili z ognjem pred skoraj 150 leti. PETRA POTOČNIK 40 BRALCI POROČEVALCI Na slovesni prireditvi se je prvič predstavil oktet Veseli četrtkarji. Na sliki s štirimi dodatnimi člani: od leve Ivan Straže, Ivan Lešer, Ivan Cokan, Ivan Pinter, Milena Cink, Dani Florjančič, dirigentka Mojca Florjančič, Branko Florjančič, vodja četrtkarjev Franci Naraks, Tone Vrabl in harmonikar Anton Podkoritnik. Pet let četrtkarjev Minilo je pet let, odkar se je ob zavzetem planincu Franciju Naraksu iz Žalca zbrala skupina, ki si je za obiskovanje gora izbrala vsak tretji četrtek v mesecu ne glede na letni čas. Skupina četrtkarjev je organizirana v sklopu PD Zabukovica, ki obstaja 65 let. Doslej so organizirali 57 izletov, dva sta bila zaradi slabega vremena odpovedana in ju bodo planinci nadomestili prihodnje leto. O izletnikih se je hitro širil dober glas, zato ni čudno, da je bilo tudi vedno več udeležencev. Doslej je bilo podeljenih že petdeset bronastih značk za sodelovanje na dvajsetih izletih, dvajset srebrnih za sodelovanje na petintridesetih in šest zlatih značk za udeležbo na petdesetih izletih. Zaradi velikega števila udeležencev se na vse izlete po 16. juniju 2015 odpravljamo z dvema avtobusoma, kar je za tovrstne organizacije v današnjem času pravi podvig. Najbolj prijetno je poleti, ko se starejšim pohodnikom pridruži tudi do dvajset otrok. Ob vzponu na vrh številnih slovenskih gora si pohodniki vzamemo čas in ogledamo še druge krajevne zanimivosti, od cerkva do muzejev. Na Soriški planini so bili gostje akademskega slikarja Mira Kačarja, ki skrbi za domačijo z razstaviščem Ivana Grohar- ja, ki sodi med največje slovenske slikarje. Pod njegovo taktirko so ustanovili zbor s posebnimi inštrumenti in veselo zaigrali. Razstava in pesem Novembrski izlet je bil po valovitih Lendavskih goricah, kjer smo si ogledali trenutno največjo slovensko turistično atrakcijo, razgledni stolp, 53 metrov visoki Vinariuma pri Lendavi. Dan po izletu, 20. novembra, smo v prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec z velikim razumevanjem tamkajšnjih zaposlenih pripravili razstavo fotografij o petletnem delovanju in kulturno prireditev s programom, v katerem je prvič zapel tudi oktet Veseli četrtkarji, ki ga vodi Mojca Florjančič. Tone Vrabl je prispeval besedilo pesmi To smo mi, četrtkarji. S fotografijami z izletov in oljnimi slikami so se predstavili pohodniki v skupini. Pri postavitvi zanimive razstave je strokovno sodelovala Nina Grein. Letošnji zaključni izlet bo po tradiciji 17. decembra v neznano s prijaznim božično-novoletnim srečanjem, Franci Naraks in Štefka Urh, ki bo v začetku decembra dobila najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije, pa bosta predstavila program za prihodnjo sezono. TV, foto: NINA GREIN Drugačen pogled na svet »Tabornik je pripravljen pomagati.« Tako se glasi četrti taborniški zakon. Taborniki tudi vzgajamo svoje člane v aktivne mlade ljudi, ki vedo, kaj se dogaja okrog njih in kako se lahko v dogajanje pozitivno vključijo. S temi taborniškimi cilji v mislih smo za naše majhne in malo večje člane organizirali akcijo Drugačen pogled na svet, ki je bila namenjena otrokom od 1. do 9. razreda, le da so se njihove aktivnosti malo razlikovale. Otroke sta pričakali dve veliki škatli, v katerih smo zbirali kape, rokavice, šale in odeje za begunce, ki prečkajo našo državo in ki jih sneg ni nič kaj lepo presenetil. V drugi škatli smo zbirali najrazličnejše toplo blago in stare puloverje, ki bodo postali material za ustvarjanje, šivanje, okraševanje nujno potrebnih toplih modnih dodatkov zanje. Starši so prinesli ogromno stvari, za kar smo jim iz srca hvaležni, vendar je ves ta material moral še malo počakati, saj so se naši člani najprej lotili delavnic o različnih družbenih temah. Delavnice za mlajše in starejše Mlajši člani so na ta način spoznavali različne oblike družin ter katere so najbolj pogoste in ugotavljali, kaj zanje sploh pomeni družina. Včasih smo se težko strinjali, kdo vse sploh sodi v pravo družino, ampak na koncu smo vedno prišli do sklepa, da je pri družini najpomembneje, da se imamo radi. Izvedeli so veliko novega tudi o njihovih pravicah, torej o pravicah otrok, ter dodobra izkoristili pravico do igre. Pogovarjali smo se tudi o življenju Romov in situaciji nesprejemanja temnopoltih oseb, nismo pa pozabili niti na begunce. Spoznali so, kako begunci pridejo v Evropo, kako izgleda njihova pot in kako se medtem počutijo, ter se vživeli v njihovo vlogo. Nekoliko starejši člani so se osredotočili na pot beguncev k nam. Preizkusili so, kako izgleda njihova pot v mirnejše evropejske države, kaj vse se jim na poti zgodi, ter se preizkusili v hitrem pakiranju vseh potrebnih stvari, ki bi jih oni kot begunci vzeli od doma na dolgo pot do varnosti. Preverili so, ali imajo kakšne predsodke, ter si izmislili svojo zgodbo glede na prvi vtis osebe, kot ljudje tako radi počnemo. Na koncu so nekateri le uspeli varno priti v svojo obljubljeno deželo, vsi pa so se nedvomno kaj novega naučili. Zadnjo uro akcije smo izkoristili za skupinsko ustvarjanje kap, šalov in rokavic za begunce. Vsi so pridno risali, rezali, malo starejši pa tudi šivali in izpod naših rok so nastajale rokavice za begunske otroke, lepi šali, ki jih bodo greli na njihovi poti, in kape, da bodo lahko razmišljali bolj tople, lepe misli o svoji prihodnosti. Med akcijo smo se vsi zabavali, prek iger pa se tudi naučili kaj novega, kar upamo, da bomo znali s pridom izkoristiti v vsakdanjem življenju. Hvala vsem, ki ste prišli, in Srednji zdravstveni šoli Celje, ki nam je prijazno posodila svoje prostore za naš program. MIA ZUPANČIČ a vašo popolno bvešeenost («PONEDELJKOVO dpOrtnODOt^OLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 9S.1 I 95.® 1100.3 I 90,6 MHz www.radioeelje.com radio celje1 BRALCI POROČEVALCI 41 Modna revija V torek, 17. novembra, smo imeli v Domu ob Savinji velik dogodek - jesensko- zimsko modno revijo. Že drugo. Prvo, ki je bila novost pri nas v domu in je vzbudila veliko zanimanja med stanovalci, smo priredili že 9. junija letos. Glavni manekeni so bili seveda stanovalci. Za organizacijo so poskrbele naše dru-žabnice. Vzdušje ob primerni glasbi je bilo seveda zelo veselo in nepozabno. Predstavili smo jesenske modele, topla zimska oblačila in seveda tudi večerno eleganco. SLAVICA BIDERMAN m ■■ VI « ■■■ V Jamarji očistili se eno brezno Jamarji Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda so enega od novembrskih koncev tedna z jamarskimi kolegi iz Topolšice imeli malo drugačno aktivnost kot običajno, ko raziskujejo in dokumentirajo kakšno novo odkrito jamo ali brezno. Tokrat so namreč iz brezna, imenovanega Prepad v jamah, ki je v neposredni bližini ceste iz Letuša na Dobro-vlje, odstranjevali najrazličnejše odpadke, ki so jih v brezno v desetletjih, najbrž tudi letos, metali nevestni onesnaževalci. Akcija je bila izpeljana s finančno podporo Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje, in Občine Braslovče, kjer je tudi še precej drugih jam in brezen, saj je to območje osamelega krasa, ki ga že več kot 45 let raziskujejo tudi preboldski jamarji. V Sloveniji je bilo s pomočjo jamarjev očiščenih že lepo število jam. S tem se zmanjšuje nevarnost za onesnaženje vodnih virov. Kot je povedala Ljudmila Strahovnik iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje, so tudi to akcijo izpeljali v sklopu naravovarstvenih aktivnosti, v katere vključijo tudi lokalne skupnosti posameznega območja. Tokrat je bila to Občina Braslovče, kjer so odgovorni z veseljem sprejeli ta izziv. Ohranjanje narave pri tem ni le dolžnost ustanov in društev, ki skrbijo za naravo, ampak vseh nas. DN LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde ЏкгвЏ Ше ш Mo pri tew v pome! J- • / oaintei za uelike in, male ђоброашј marii k 2 knjigi po ceni 14,60 EUR + poštnina Lonček Novega tednika in Radia Celje v primeru nakupa na oglasnem oddelku Informacije: 03/4225-100 Čiščenje brezna s pomočjo vrvne tehnike in dvigala Podpisani-a naslov: I nepreklicno naročam 1 nepreklicno naročam KOMPLETOV OBEH KNJIG v akcijski prodaji, po ceni 14,60 EUR (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). nepreklicno naročam izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celja уР^ Podpis:- Koncert pedagogov Dvorana Narodnega doma v Celju je zadnjo novembrsko sredo pokala po šivih ob pričakovanju tradicionalnega koncerta pedagogov Glasbene šole Celje, ki je ponovno očaral zvesto občinstvo in zadovoljil tudi zahtevnejše glasbene sladokusce. Ravnatelj Simon Mlakar se je ob tej priliki javno zahvalil dolgoletnima sodelavcema, ki sta sklenila službeno pot, in sicer Ireni Pajtler (tudi dobitnici Gerbičevega priznanja) in Zoranu Kolinu za njuno požrtvovalno delo v vzgojno-izobraževalnemu procesu glasbene šole. Pedagogi so tudi tokrat poskrbeli za večer izvrstnih interpretacij in številnih umetniških vtisov, ki so zadovoljstvo in navdušenje občinstva stopnjevali vse do zadnje točke. Dogodek se je ponovno izkazal za enega najbolj atraktivnih celjskih koncertov. ML 42 VRTNARIMO Рпел/nilL jnlMfe \?rtn{\>r1te> Spomladanski pridih Jesen se poslavlja tako, kot da bi imela namen preskočiti zimo in si kar neposredno podati roko s pomladjo. Ker je iz mojih preteklih zapisov več kot jasno, da bi mi to še kako ustrezalo, imam zadnje dni nekaj prav prijetnih »težav«. Kljub temu, da sem se zarekla, da bo naslednje mesece moje vrtnarjenje skrčeno na nekaj kvadratnih centimetrov zemlje v cvetličnih lončkih na okenskih policah, me sonce preprosto zvabi ven. Tako me vsakič znova presenetijo narcise, ki »vidno« odganjajo. Če je sprva le tu in tam iz zemlje kukala sramežljiva zelena sulica, zdaj poganjke že lahko merim v centimetrih in če bo vreme zdržalo do božiča, bodo v pozdrav novemu letu morda celo zacvetele ...Drobni cvetovi so že dodobra vzbrsteli na grmu rožmarina, ki se preprosto ne da. Čeprav naj bi v naših klimatskih razmerah potreboval prezimovanje v toplejšem zavetju, naš vsa leta - odkar se je tako razrasel - ostaja zunaj in celo lanski žled, ki je v ledeni objem ujel prav tako cvetoče vejice, mu ni škodil. Ta konec tedna je bilo vreme tako lepo, da nas je zvabilo celo na »hrib«, kot pravimo naši zaplati zemlje daleč stran od civilizacije. Tam sem se najprej čisto koledarju primerno »pasla« po grmovju in kot mlada kozica obirala veje forzicije, španskega bezga in bukve ter streljaj stran še češnje in breskve. Zajeten šop je bil prevelik za v eno vazo, zato bom za letošnji božič imela spomladansko brstenje tudi na pisalni mizi, ne le v jedilnici in dnevni sobi. V bistvu je rumena forzicija takrat edina, ki jo prepoznam, a vsako leto znova ugotavljam, da bi bila vaza brez drugih vej precej dolgočasna. V toplem stanovanju namreč - ne glede na to, ali zunaj prijazno sije sonce ali pa je mesto zavito v megleno kopreno - prav vse oživijo in razvijejo prelepe zelene liste in cvetove. Da bi rumeno zacvetel regrat, ki se je za december nenavadno bohotno razraščal po našem bregu, mu sicer letos ne bo dano. Večina ga je namreč pristala v skledi za odlično »spomladansko« večerjo. Menda pa je bilo sončno vreme krivo, da sem zatem še malo prehitevala. Čeprav se božično žito seje šele na godovni dan svete Lucije, bo pri nas zanj morala letos skrbeti kar sveta Barbara... In če bo sonce sijalo še nekaj dni, si bom gotovo umislila še kaj. Rdeči listi so brakteje božične zvezde. Cvetovi so rumene bunkice na vrhu. Dama iz Mehike Polepšajmo si adventni čas z božično zvezdo Ko grem v teh predpra-zničnih dneh mimo kakšne vrtnarije ali cvetičarne, si ne morem kaj, da me ne bi pritegnila in prepričala v nakup katera od božičnih zvezd. Božična zvezda je kot elegantna dama, ki sicer ne potrebuje posebne nege, saj je lepa že sama po sebi. Vendar je dobro poznati kakšen nasvet, da zdrži dlje kot zgolj do božiča. NAGRADNI NATEČAJ Izbiramo najlepši adventni venček Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 24. decembra in ga tudi na- gradili. Vaše fotografije pričakujemo do 17. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju! Slovenski vrtnarji kupijo potaknjence od velikih korporacij in jih posadijo že konec avgusta. Namig za dekoracijo Božično zvezdo postavite v lep keramični lonček ali pleteno košaro. Lahko jo ovijete v filc, dodate naravne veje, pobarvane v belo barvo. Takšen aranžma bo polepšal praznične dni. Zato smo se obrnili na Alena Kovačiča, svetovalca v Vrtnem centru Arboretum Medlog. »Božična zvezda izhaja iz toplih krajev, iz Mehike. Tam je to velika grmovnica, ki zra- ste do pet metrov v višino. Pri njih cveti celo leto,« pripoveduje Kovačič. To rastlino je nek ameriški ambasador prinesel v Severno Ameriko približno leta 1820. »Od tam so potaknjence razdelili po botaničnih vrtovih po vsej Evropi in tako je prišla tudi k nam. Prve božične zvezde v lončkih so začeli prodajati približno dvajset ali trideset let zatem.« Ne mara prepiha Prvi nasvet, ki nam ga Kovačič polaga na srce pri nakupu božične zvezde, je, da mora rastlina že ob nakupu izgledati lepo. »Vrtnar jo mora lepo zaviti, tudi zapreti papir na vrhu, da se na poti domov ne prehladi. Ko jo prinesemo domov, jo pustimo še približno 15 minut zavito v papir, šele zatem jo odvijmo in pošteno zalijmo,« o prvem koraku našega sobivanja s to zimsko damo svetuje Kova-čič. Doma ji izberemo mesto na svetlobi in toploti: »Lahko jo postavimo na okensko polico, zalivajmo pa jo enkrat do dvakrat na teden, ker ima rada vodo. Res pa ne mara prepiha. Gnojiti je ni treba, saj vsa hranila dobi že pri vrtnarju.« Paziti je treba zgolj na to, da se ne izsuši: »Božična zvezda ne bo pokazala, da je uvela, z uvelimi listi, ampak jih bo odvrgla. Če je zemlja presuha, bo odvrgla zelene liste, če pa jo ujame prepih, odvrže obarvane liste.« Za celo leto Če želimo božični zvezdi tudi doma podaljšati življenjsko dobo, jo moramo spomladi skrajšati na približno 10 cm, tudi če še cveti. »Poleti jo prestavimo v lončku na vrt v senčni del, lahko jo presadimo. Celo poletje je lahko zunaj, jeseni pa jo spet prestavimo v notranjost. Sprva jo postavimo v temnejši prostor. Ko je dan krajši in noč daljša, bo spet začela cveteti,« pravi Kovačič. Čeprav smo sprva poznali le rdeče božične zvezde, jim zdaj žlahtnitelji vsako leto dodajajo nove. Kovačič pravi, da je pri nas na trgu že najmanj 15 vrst različnih barv teh zimskih lepotic, od barve šampanjca, bele, roza, umazano roza do takšnih, ki so mešane, na primer pol rdeče in pol bele. MRL, foto: SHERPA Setveni koledar Čas za presajanje je do 11. in od 25. do 31. 12. 10. ČE list 11. PE list; mlaj ob 12. uri 12. SO plod 13. NE plod 14. PO plod do 11. ure, od 12. ure korenina 15. TO korenina 16. SR korenina do 12. ure, od 13. ure cvet Karolina Kovše, Zreče Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. ŽIVALSKI SVET 43 Dobrodelni tudi za živali Pomagamo lahko z nakupi koledarjev ali drugimi oblikami pomoči Decembrske dneve, ko ljudje bolj odprejo denarnice, vsako leto izkoristijo tudi društva za pomoč živalim. Veliko jih izda svoje koledarje in z njimi zaslužijo kar nekaj denarja za svojo dejavnost. Drugi skušajo nabrati prostovoljne prispevke na kakšni decembrski stojnici ali z licitacijami na družabnih omrežjih. Kaj so pripravila nekatera tovrstna društva s Celjskega? Zavod Mačja hiša, ki že vrsto let skrbi za oskrbo zavrženih mačk, vsako leto izda koledar svojih varovancev. Na enem so tudi letos odrasli mački in na drugem mladički. »Izkupiček od prodaje koledarjev je eden naših najpomembnejših virov financiranja,« poudarjajo v Mačji hiši. Za 12 oziroma 10 evrov jih lahko naročite na njihovi spletni ali FB-strani. Ob tem lahko vsi ljubitelji živali sodelujejo tudi na tradicionalni praznični licitaciji v korist varovancev Mačje hiše, in sicer tako, da podarijo kakšno stvar za licitacijo ali kupijo kaj od tistega, kar je na razpolago. Na forumu Pomagamo živalim bo licitacija trajala do 13. decembra. Licitacija in koledar Z licitacijo se lahko potegujete tudi za različne predmete, ki jih najdete na FB-strani Licitacija za pozabljene živali, in z nakupom pomagate Društvu za zaščito konj in ostalih živali Velenje. Izkupiček bo namenjen med drugim tudi oskrbi zavrženih in pomoči potrebnih konj, ki jim društvo zagotavlja okrevanje in mir v Rehabilitacijskem centru Petra v bližini Polzele. Licitacija bo trajala do vključno torka, 15. decembra. Sicer pa je tudi društvo za zaščito konj letos izdalo več koledarjev. Trenutno ima še dve različici, cena posamezne je 10 evrov. Na koledarjih so konji s posebnimi potrebami in rešenčki centra. V družbi znanih Malo drugačen od ostalih je tudi letos koledar društva Hrtji svet Slovenije, ki ima sedež v Celju in pomaga hrtom, lurcherjem in poden-cem v stiski, jim išče odgovorne in ljubeče posvojitelje. Na koledarju za leto 2016 so zato njihovi posvojeni psi, in sicer v družbi znanih Slovenk in Slovencev. Povabilu so se odzvali glasbeniki Jernej Tozon, Jadranka Juras Koledar društva za zaščito konj in Denis Porčič Chorcyp, voditelji na radiu ali televiziji Seku M. Conde, Jana Mo-relj in Miha Šalehar, izvršna direktorica Hunter&Bard za Evropo Katja Fašink, stand up komičarka, igralka in lutkarica Lucija Ćirović, od-bojkarica na mivki Simona Fabjan, igralki Katarina Čas in Barbara Cerar ter novinarka in voditeljica Jasna Krljić Vreg. Koledar stane 15 evrov, zbrana sredstva pa društvo nujno potrebuje, če želi zagotoviti še kakšen začasen dom hrtom, ki morajo nujno zapustiti zavetišče, a tudi za njihovo oskrbo, drage veteri- narske preiskave ... Z dona-cijami tudi pokrijejo stroške prevoza iz daljne Španije in z Irske, od koder rešujejo pse, saj prostovoljni prispevek posvojnin, ki jim ga namenijo posvojitelji, običajno ne pokrijejo vseh stroškov. Na bazar za pomoč živalim Celjsko društvo proti mučenju živali se je letos odločilo, da bo dodatne evre za pomoč in oskrbo zapuščenih živali zbiralo na bazarjih na ulicah prazničnega Celja. Prvo stojnico so člani društva postavili že na Koledar društva Hrtji svet Slovenije Miklavževo soboto, ko so mimoidočim v zameno za prostovoljni prispevek ponudili, da si lahko izberejo enega od predmetov, ki jih je društvo dobilo v dar. »V glavnem so to različne igra- če,« pravi podpredsednica društva Verica Štante, ki napoveduje, da bo društvo tudi v prihodnjih dneh na celjskih ulicah zbiralo za pomoč živalim. TC Društva, ki na različne načine pomagajo živalim, lahko podprete tudi tako, da jim namenite del dohodnine. Vsi davčni zavezanci imate možnost, da lahko do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine namenite nevladnim organizacijam. Ta denar bi sicer končal v proračunu države. To lahko storite tako, da izpolnite in pošljete obrazec, ki ga najdete na strani davčne uprave, na svojih spletnih straneh pa ga imajo tudi različna društva. Koledar z mladički Mačje hiše Polonca, kje si? Ko tvoj ljubljeni kosmatinec izgine neznano kam, se zdi, kot da se je življenje ustavilo. Pred približno tednom je takšen šok doživela naša zvesta bralka Danica Maček s Svetine. Hišna ljubljenka Polonca je v družini že pet let. Večino časa preživi na toplem, v varnem zavetju doma, a včasih previdno pokuka tudi malo okrog hiše in se zvečer vrne na varno. Uredili so ji celo poseben vhod v garažo, kamor lahko pride, kadar Mačkovih ni doma. Tam ima svoj kotiček s hrano in z vodo. A v nedeljo zvečer muce ni bilo domov. Danica je pregledala okolico hiše in teren ob cesti, saj se je zbala, da jo je morda povozil avto. Ni je našla. Tudi zjutraj je ni bilo. Prejšnji večer je bil na obisku znanec, ki živi v Štorah, in sredi dopoldneva je poklical, da je zjutraj, ko je odprl garažo, iz nje prestrašen skočil maček. Pomislil je, da je morda z njim pripotoval s Svetine, ne da bi ga opazil. Danica je za pomoč zaprosila celjsko društvo proti mučenju živali, ki je v Štorah nastavilo živolovko, da bi se Polonca ujela vanjo. Žal akcija ni bila uspešna in muco še vedno pogrešajo. Danica še ni izgubila upanja in upa, da bo tudi ta objava v pomoč. Polonca, ko je bila še v domačem okolju. Če ste jo opazili, pokličite na telefonsko številko 031 349 527. Našle nove domove Pred mesecem smo objavili zgodbo o Darinki Randl iz Arclina, ki je imela doma približno dvajset mačk, ki so jih ljudje zavrgli, zaradi bolezni pa njihove oskrbe ni več zmogla. Poleg tega mačke niso bile kastrirane oziroma sterilizirane, saj bi to bil zanjo prevelik finančni zalogaj. Na pomoč je zato priskočilo celjsko društvo proti mučenju živali. Ulovilo je 17 mačk in s pomočjo občin Celje in Vojnik poskrbelo za kastracijo in sterilizacijo, nato pa jih ponudilo v posvojitev. V teh dneh iščejo dom še za zadnjo kosmatin-ko, ki ne vidi na eno oko, sicer pa je zdrava in potrebuje notranje bivanje. Vse ostale mačke so uspešno oddali, kar je dokaz, da se tudi tovrstne akcije z združenimi močmi lahko dobro končajo. www.vb-sentj ur.si veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! OVI TEDNIK IN RADIO CELJE 1Л i i LET novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Posoda TO GO - za sendvič ^ ^ < Posoda TO GO - steklenička L S Posoda TO GO - za kosilo ^ ^ < Posoda TO GO - za solato 4 in vse Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP o O o o simfer Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji. Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO GO 1 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 44 NAMIG ZA IZLET Na vrhu 1.508 metrov visokega Vivodnika je lesen razgledni stolp. Večina pohodnikov je v sobotnem jutru na Menino planino prišla peš, nekaj jih je prijezdilo z Biba planine. Zimska pravljica na Menini planini V hribe se lahko odpravimo tudi takrat, ko so prekriti s snežno odejo Lesena kapelica v bližini planinskega doma Na Menini planini so se od leta 1941 zadrževale manjše in večje partizanske enote; na boje z okupatorjem v času NOB opozarjajo številni spomeniki. Prijatelj Rok je zaljubljen v gore. Da jih ima v zimskem času še posebej rad, vemo vsi, ki se na Facebo-oku navdušujemo nad njegovimi čudovitimi, brezčasnimi zimskimi motivi, ki jih vedno znova uspe ujeti v svoj objektiv. Ko smo pred približno letom občudovali njegove nočne posnetke z najvišjega vrha Kamni-ško-Savinjskih Alp, nas je takoj zamikalo, da bi odšli na pravi zimski pohod. »Na Grintovec pozimi ne bomo šli, na sneg pa lahko vseeno gremo,« smo dejali in sklenili, da bomo sneža-ka namesto v visokogorju postavili kar na približno tisoč metrov nižji Menini planini. Prostrano od 1.200 do 1.500 metrov visoko goz-dno-kraško planoto, ki ponuja lepe poglede na verigo Kamniško-Savinjskih Alp in ki je dobila ime po bivših lastnikih - menihih iz gor-njegrajskega samostana -omejujejo Tuhinjska dolina, prelaz Črnivec, dobrovelj-ska planota in gornjegraj- ska kotlina. Do vrha, kjer je čez poletje stalno in pozimi občasno odprt planinski dom, vodi iz doline Drete in Tuhinjske doline več precej dolgih in zaradi obsežnih gozdov ne najbolj razglednih markiranih poti. Od doma na Menini planini se je možno povzpeti na bližnje razgledne vrhove; 10 minut dolga pot vodi do najvišjega, 1.508 metrov visokega Vivodnika, na katerem je razgledni stolp. Do Petelinjeka hodiš približno pol ure, uro in pol dolga pot pa pripelje do Golega vrha, od koder lahko ob lepem vremenu vidimo celo Snežnik, Trnovski gozd in Sljeme nad Zagrebom. Pestra zgodovina in znamenitosti Menina planina je bila v preteklosti drugo največje planšarsko naselje v Kamni-ško-Savinjskih Alpah; danes pastirji nekatera pašna območja opuščajo zato določena travnata območja počasi prerašča gozd. Območje je bilo zelo pomembno tudi med drugo svetovno vojno. Nemci so v okoliških vaseh požgali nekaj hiš in ustrelili več domačinov, mnoge so odpeljali tudi v koncentracijska taborišča. Da ljudje teh težkih časov ne bi pozabili, so v spomin na padle postavili številna partizanska obeležja in spomenike. V bližnji okolici Menine planine sta dve znamenitosti, ki sta zavarovani kot naravna spomenika in si ju je vredno ogledati. Ena je nihajoče jezero Biba, ki ga uporabljajo za napajanje živine in je nastalo na zaplati neprepustnih skrilavcev. Druga je ledena 30 metrov globoka jama Jespa, v kateri se skoraj celo leto obdrži sneg. Jamo, ki je nastala zaradi kraškega udora, pohodniki radi obiščejo tudi zaradi njenih prebivalcev - jamskih hroščev. Peš ali na konju Na vrh planote smo se povzpeli iz Tuhinjske doline. Za prelazom Kozjak smo pri bencinski črpalki pustili avto in po cesti, ki se usmeri proti vasi Golice, sledili planinskim tablam za Dom na Menini planini. Tri ure dolga in na nekaterih odsekih precej strma pot občasno preči gozdno cesto, sicer pa večinoma poteka po kolovozih in traktorskih vlakah. Po približno dveh urah smo dosegli zasnežena travnata območja Menine planine; pot ni pomrznila, zato derez nismo potrebovali. Po prijetni rahlo vzpenjajoči se poti smo kmalu dosegli Vivodnik - najvišjo točko Menine planine - in se pred spustom proti planinskemu domu povzpeli še na razgledni stolp. S soncem obsijan zimski dan je na planino privabil številne obiskovalce; nekateri so iz Gornjega Grada in Črnivca prišli peš, drugi so z Biba planine prijezdili. Potem ko smo v domu poskusili nekaj lokalnih dobrot, smo se kljub mrazu in vetru sprehodili do bližnjega Špica. Na razglednem hribčku smo za srečo postavili snežaka, ki nam je pred odhodom domov pomahal v pozdrav ... TEJA PODGORŠEK Dom na Menini planini stoji na travnati planoti Smrekovec. Dom je od junija do septembra stalno odprt spomladi, jeseni in pozimi pa občasno. Na neporaščenem Špicu se odpira lep pogled na verigo Kamniško-Savinjskih Alp. OTROŠKI VRTILJAK 45 Ker smo ravno v decembrskem času, so tudi ustvarjalne delavnice praznično obarvane. Otroci so si že dan pred našim obiskom pripravili okraske, jih pobarvali s posebno mešanico jajčnih rumenjakov in rdeče barve. Dobro osušeni so bili pripravljeni na nadaljnje krašenje s posebno tehniko strganja. Otroške ročice so bile pri tem zelo spretne. Tudi jezički ob tem niso počivali in so razkrili številne praznične želje. Dobri možje in zobna miška V času priprav na božično praznovanje in izdelave božičnih okraskov smo obiskali otroke v I. enoti žalskih vrtcev Telesna aktivnost je pomemben del vsakdana. Ne le telesno aktivnost, Mojca zna v vadbo skriti številne naloge za razvoj in krepitev ostalih znanj, od matematike do spoznavanja narave in družbe. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. veseli veseljem' vas bomo obiskali. Že pred tem so naredili lepe glinene okraske, s katerimi so na dan našega obiska polepšali smrečico v središču Žalca. December je čarobni mesec, kar se še kako pozna tudi v vrtcih. Mali navi-hanci, ki bodo prihodnji božič dočakali že kot pr-vošolci, so nas s širokimi nasmehi sprejeli medse. Pri marsikomu se je v ustih zasvetila kakšna luknjica, na kar so kratkohlačniki sila ponosni. Še preden sva s fotografom dodobra vstopila v igralnico, so okoli naju zazevala drobna usteca. Iz vseh strani se je slišalo: »Poglej, meni se že tale zo-bek maje.« Na drugem koncu: »Pri meni je tudi že bila zobna miška.« Kot so mi zaupali, si zobke radi čistijo. »Če imaš lepe bele zobe, ti zobna miška več prinese,« me je poučila brihtna glavica. »Ampak tudi dobri možje prinesejo darila,« je prijatelja hitro dopolnil še en glasek. Ni kaj, otroci se te dni veselijo tako prihoda dobrih mož kot zobnih mišk. Aktivni in ustvarjalni Čeprav je skupina, v kateri prevladujejo fantje, precej živahna, vzgojiteljici Mojca in Saša poznata recept, kako ukrotiti razgrete glave in nemirne noge. Njihova posebnost je, da veliko migajo. Tudi zato, ker sta, kot pravita strokovni delavki, sami »fi-skulturnici«. Poleg tega, da so vključeni v program fit vrtca, so uvedli tudi jutranjo telovadbo. Tako se vsako jutro pred zajtrkom najprej malo razmigajo. Vsaj enkrat, ponavadi pa celo dvakrat tedensko imajo še posebno uro športne vzgoje. »Razdelimo se v dve skupini. Medtem ko ena ustvarja v igralnici, drugo >nori< v telovadnici,« je pojasnila vzgojiteljica Mojca. LK, foto: GrupA Petinpolletnica med vožnjo s starši in z mlajšim bratcem veselo prepeva vsem znano Marko skače. Nakar se pri delu pesmi, ki pravi »Pijte, jejte, pijte, jejte, moj ga brata konji«, ustavi in reče: »Ampak a ni tale pesem malo hecna?« Starša se spogledata in jo vprašata: »Kako hecna?« »Ja, kaj pravzaprav hočejo od nas? Da pijemo in jemo ali da jemo pite?« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. 46 RAZVEDRILO Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Od zadaj in spredaj Tina Strmčnik je pripravljala reportažo o razstavi Bili smo Kl(j)ub. (Razstave se je sicer udeležila skoraj polovica naše redakcije.) Med ogledom je opazila znan profil in kolegici Tatjani Cvirn dejala: »Tatjana, te vidim od zadaj!« Ona pa ji je je odvrnila: »Kasneje sem se dala fotografirati še od spredaj«. Postavila se je namreč pred fotografijo iz davnih črno-belih časov, ko je sama zahajala v Kl(j)ub oziroma takratni Mladinski klub. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ANEKDOTE Politika dr. Jaroslava Stranskega so povabili k predsedniku Tomašu Masaryku. Njun pogovor se je naenkrat ustavil in gost je, da bi prekinil neprijetno tišino, rekel: »Kako veličastno se ta hrastova drevesa dvigajo proti nebu, kot da so zvoniki gotskih cerkva. Stara so več sto let in kdo ve, kaj bi nam povedala, če bi znala govoriti ...« Na to pesniško spodbudo je Masaryk odgovoril: »Rekli bi: Mi nismo hrasti, ampak kostanji, gospod doktor.« Spraševali smo vas, kdo je na naslovnici Praznične Petice. Pravilen odgovor se glasi: družina Dečman. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Silve Čakš iz Šempetra v Savinjski dolini, ki ji bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku tokrat pišemo o razstavi o nekdaj pomembnem celjskem mladinskem zbirališču. Kako se je imenovalo? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 15. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC. 4 8 1 3 6 2 7 2 1 1 2 3 8 7 6 3 5 1 5 9 3 6 9 8 3 Ko Kl(j)ubuje cela družina Vse o moških Moški so enostavno srečnejši ljudje. Celo življenje ima moški isti priimek. Garaža je samo njegova. Načrti za poroko se naredijo sami. Čokolada je samo ene vrste prigrizek. Nikoli ne more zanositi. Lahko gre v vodni park tudi brez majice. Avtomehaniki mu povejo resnico. Lula lahko kjerkoli, cel svet je njegovo stranišče. Ni mu treba premišljevati, v katero smer priviti matico na vijak. Gube poudarijo njegov značaj. Poročna obleka stane tisoč evrov, smoking pa si lahko izposodi za sto evrov. Kadar se pogovarja z ljudmi, nikoli ne buljijo v njegovo oprsje. Novi čevlji ne režejo, ne žulijo ali kako drugače ne poškodujejo njegovih stopal. Telefonski pogovor ponavadi konča v 30 sekundah. Za petdnevne počitnice rabi samo eno torbo. Lahko odpre vsak kozarec vložene ozimnice. Če ga nekdo pozabi povabiti na zabavo, bosta kljub temu ostala prijatelja. Za deset evrov dobi kar tri kose spodnjega perila. Zanj so trije pari čevljev več kot dovolj. Vse na njegovem obrazu je originalne barve. Isto pričesko ima lahko leta, celo desetletja. Briti si mora samo obraz in vrat. Z igračami se lahko igra celo življenje. Lahko nosi kratke hlače, ne glede na to, kakšne so videti njegove noge. Svoje nohte lahko uredi z žepnim nožkom. Svobodno se odloča, ali bo imel brke in brado. 24. decembra lahko nakupi božična darila za 25 sorodnikov v 25 minutah. Moški so enostavno srečnejši ljudje Razlike med moškimi in ženskami Ko v gostilni dobijo račun, vsi trije, Miha, David in Janez, vržejo na mizo vsak po 20 evrov, čeprav je račun samo 32,50 evra. Nihče od njih nima manjšega bankovca in nihče ne prizna, da želi, da se mu drobiž vrne. Ko račun dobijo dekleta, vsaka potegne ven svoj kalkulator . Ženska se poroči in pričakuje, da se bo mož spremenil, a se ne. Moški se poroči in pričakuje, da se žena ne bo spremenila, a se. Ženska se lepo obleče, kadar gre nakupovat, zalivat rože, ko odnese smeti, odgovori na telefonski klic, bere knjigo . Moški se lepo obleče za poroke in pogrebe. Moški bo plačal dva evra za evro vreden predmet, ki ga potrebuje. Ženska bo plačala evro za dva evra vredno stvar, ki je ne rabi, je pa na razprodaji. Ko se moški zbudi, je videti enako dobro kot takrat, ko gre spat. Ženski videz se čez noč nekako pokvari. Vzoren moški Sem vzoren moški. Ne pijem drugega kot vodo, ne kadim, jem skromno, nikamor ne hodim, ne v kino, ne v gledališče, ne na nogometne tekme, še v gostilno ne. Ne družim se več z ženskami, še pogledam jih ne. Denarja ne zapravljam, kart in biljarda ne igram več. Ležem ob osmih, vstanem ob šestih, se umijem z mrzlo vodo in grem na delo. P. S.: Ko bom prišel iz zapora, bo pa po starem! Na mojem koledarju je bil že nekaj tednov z rdečo obkrožen 4. december. Za razliko od drugih podobnih kric in krac, ki jih je koledar sicer poln, saj telefonskemu opomniku še vedno ne zaupam povsem, zraven ni nič pisalo. A tudi ni bilo treba; pravzaprav je bil že rdeč krogec na koledarju povsem odveč. Za nič na svetu ne bi zamudila odprtja razstave Bili smo Kl(j)ub ob 50. obletnici odprtja in 10. obletnici zaprtja mladinskega kluba, ki je s tistim simpatičnim (j) v sredini sredi 80. let preteklega stoletja natančno opredelil svojo vsebino. Ne rečem, še vedno je bil prostor za zabavo, za druženje, a ob tem je ponujal še veliko več. Alternativno kulturo, bende, ki jih drugače v Celju ne bi slišali, literarne večere ... ali preprosto neskončno dooolgepogovore in razprave, čeprav s steklenico piva v rokah. Da je bilo podobno - a brez piva, ampak s steklenico ore in z napolitankami - že leta prej, vedo povedati tisti, ki so mladinski klub spoznavali pred menoj. Da je (sicer po mojem z malo manj izrazitim (j) v sredini) tudi v novem tisočletju ostal daleč najljubši prostor za petkove in sobotne večere, sta mi dopovedovala tudi naša starejša dva. Mlajša je v petek zvečer zagodrnjala, da je spet potegnila »ta kratko«, saj se ji je Kl(j)ub izmaknil za kakšna tri, štiri leta. In če sem se Kl(j)ubovanju odrekla zato, ker se po mojem staromodnem prepričanju preprosto ne spodobi petkovih večerov »deliti« z lastnimi otroki, je bil minuli petek idealna priložnost prav za to. Začelo se je povsem v slogu, z nagovorom doktorja zgodovinskih znanosti. Da v Kl(j) ubu nikoli ni bil, mu »oprostim« zgolj zaradi tega, ker je po rodu »Wajdovc« in ga pot takrat še ni zanesla v Celje. Je pa odsotnost prvega upravnika mladinskega kluba, (žal že pokojnega) legendarnega partizanskega spomeničar-ja Vase Starovića, opravičil tako, da je pozdravil njegovo mamo - ups, menda soprogo - ki ga zastopa. Nadaljevalo se je s konciznim, a duhovitim orisom vsebine Kl(j)uba v REŠITEV SUDOKU 181 8 6 2 9 7 4 1 5 3 3 4 1 8 6 5 7 9 2 7 5 9 3 1 2 6 4 8 2 1 8 6 9 3 5 7 4 4 7 3 1 5 8 9 2 6 6 9 5 4 2 7 3 8 1 1 3 7 2 8 9 4 6 5 5 8 6 7 4 1 2 3 9 9 2 4 5 3 6 8 1 7 njegovih - po mojem mnenju -najboljših letih. Galerija AQ je bila pretesna za vse, ki so želeli z nostalgijo obujati spomine ob razstavljenih fotografijah, še cel atrij Umetniške četrti je pokal po šivih. In čeprav je bilo v množici mogoče videti vse od babic in dedkov do komajda najstnikov - mularija je pač izkoristila priložnost, ko so jo starši povabili s seboj - neznanih obrazov skorajda ni bilo. Če se Celjani - bolj ali manj pogosto - tudi sicer videvamo na mestnih ulicah, se je v petek v mesto vrnilo veliko takšnih, ki so ga zapustili že pred desetletji. Kakšen odvečen kilogram, sivi lasje ali celo nič las, gor ali dol, s prepoznavanjem ni bilo prav nobenih težav. Objemi, poljubi, krajši klepeti ali spet dooooolgi pogovori, v katerih ni bilo le obujanja spominov, temveč cel kup iskrivih idej. V atriju je bilo ogromno pozitivne energije, v galeriji se je dihalo na škrge... enako se je najbolj vztrajnim godilo tudi v kletnih prostorih krčme TamKoUčiri. In če sem zelo pikolovska, mi je manjkalo le nekaj -pravzaprav dvoje ali troje. S steklenico piva v rokah sem res pogrešala katerega od legendarnih Kl(j)ubskih varnostnikov, »ki so nas držali na sončni strani vrat«, skoraj tako Darijeve škornje, ki so se, žal, ohranili le na fotografiji, preeecej manj pa može v modrem, ki so desetletja nazaj prav tako sooblikovali petkove večere pred Kl(j)ubom. Sem pa vesela, da se bodo petkovi Kl(j)ubovski večeri nadaljevali še vse do konca leta, razstavo pa si bom - v miru in brez spremstva najmlajše - zagotovo ogledala še vsaj enkrat. Zakaj? Že zato, da ne bom poslušala komentarjev, kako za vraga naj ve, kako je njen bivši ravnatelj »izgledal pred sto leti«, ali kako je bil eden iz para prvih celjskih diskdžokejev čisto podoben Johnnyju De-ppu. Čeprav je pri zadnjem udarila veliko manj mimo kot sodelavka, prav tako nekdanja Kl(j)ubovka, ki se je spraševala, »le katera ženska je bila to, da se je ne spomnim«. ISTA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Igss ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA KDOR DISKUTIRA IRENA KOHONT KRČEVITE TREBUŠNE BOLEČINE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV EDINA HČI 12 MILIJONINA MILIMETRA KRAJ PRI DOMŽALAH RAZSEŽNOST V SMERI NAVZDOL GORAZD LOGAR PIJAČA IZ LIMONINEGA SOKA KRATEK ZAPISEK IVAN TAVČAR NEMARNEŽ (NAR.) VNETJE SKLEPOV 10 SOSEDNJI ČRKI DELOVNI PRIPOMOČEK MUSLIMANSKI BOG PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA LEKARNAR ŽUŽELKA, 1 KI PIKA TONOVSKI NAČIN KOREJSKI AVTO PIJANEC (SLABŠ.) UROŠ ROJKO ALKALOID V ČAJU ZDRAVILO PROTI MALARIJI KRAJ V POLJANSKI DOLINI BANKOVEC ZA STO ENOT ŽLAHTNA KAPLJICA ZLITINA ZA ZVONOVE NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) HRVAŠKI REVOLUCIONAR KONČAR 2 25. IN 4. ČRKA PRIJAVA STORILCA OBLASTEM NEKD. AM. TENISAČ COURIER ARABSKI ŽREBEC NEKDANJI EGIPTOVSKI POLITIK (GAMAL ABDEL) PODOLGOVATA ŽIVAL PREBIVALEC ATIKE SLOVENSKA PISATELJICA KODRIČ DRŽAVA V JZ AZIJI BIBLIOTEKAR BUČA (NAR.) PESNIK ŽUPANČIČ PREBIVALCI ASUANA KDOR DELA USLUGE KOPNO V MORJU BORUT PAHOR ZAGANJALNIK PRI AVTOMOBILU STROJ (POG.) BOŽO KOS TRAM V KOZOLCU LESKETAJOČA SE TKANINA ZNIŽANI TON E FINSKO JEZERO KRAJ PRI ŠTORAH GLAVNO MESTO EGIPTA CIGARETNI OGOREK KRAJ PRI VAČAH NEKDANJA PERZIJA PREVARA (ZASTAR.) OSTRA ZAČIMBA SLOVENSKI ROKOMETAŠ PAJOVIČ NEKD. SL. TOLAR PRIP. MUSL. VER. LOČINE PODREDNI VEZNIK JURCA: ... POMARANČA DRŽAVNI SVET GEORGE MOORE ITALIJANSKI SPOLNIK DALMATINSKO MESTO OB IZLIVU CETINE Nagradni razpis 1. nagrada: karta za celodnevno kopanje v Rimskih termah 2. nagrada: karta za štiriurno kopanje v Rimskih termah 3. nagrada: bon kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 15. decembra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 48 Vodoravno: TKIVO, NIL, SATIRIAZA, UR, RAZPON, NOTA, PAST, ATENKA, TA, MITTERRAND, INA, KAJN, ELITIST, EKVADORKE, KREMA, KAP, ATA, DANE, SMISEL, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ona: Nikar se ne upirajte osvajalnim prijemom novega prijatelja, ampak raje odkrito priznajte, da vas pošteno mika poskusiti prepovedan sad. Vse skupaj se bo razvijalo več kot prijetno, tako da boste v devetih nebesih. On: Zaradi omajanega samo-zaupanja se boste dokaj težko odločili, kam in kako. Partnerka vam bo sicer pomagala, toda končna odločitev bo vseeno vaša. Je že tako, da kdaj nasto pi tudi trenutek, ko se moramo opreti predvsem na lastne moči. DŽ, MAN, MALIK, URŠA, KANA, TDK, EVBEJA, PRIKLOP, ISAR, EVA, RAZREZ, TATRE, ŽID, ŠVRK, AKO, DISK, SR, UNA, GNANJE, TRATE, TABORI, EAST, IZIS, ALABAMA, KERAMIKA, RO, IHAN, ATIK, LAR. Geslo: Praznike ogreje kuhano vino. Izid žrebanja 1. nagrado, karta za celodnevno kopanje v Rimskih termah, prejme: Vili Jesenko z Ljubečne. 2. nagrado, bon za terapijo v Hiši zdravja in sprostitve Biovital na Ljubečni, prejme: Gloria Sevšek iz Laškega. 3. nagrado, bon kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Darja Toplišek iz Loke pri Žusmu. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Poslovna uspešnost vam bo začela počasi presedati in kmalu se boste zalotili, da vam pogled zahaja k prijetni osebi. Povabite jo na večerjo, saj ne morete ničesar izgubiti, medtem ko lahko ogromno pridobite. On: Nič ne oklevajte, ampak izkoristite ugoden teden. Spoznali boste osebo, s katero se boste izredno zabavali. In tudi na poslovnem področju se vam obeta več kot dobra poteza, ki vas utegne rešiti iz dosedanjih težav. DVOJČKA ^ Ona: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste ponovno pobrali in pokazali v polni moči. To vam bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohitite - tako v ljubezni kot tudi drugje. On: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. To velja tudi za vas, drugače boste na koncu ostali praznih rok in strtega srca. Le zakaj ne bi izkoristili priložnosti v objemu tistega, ki si to resnično želi. Ona: Preveč ste mislili na ljubljeno osebo in premalo na zapreke, ki vaju ločujejo, zato je popolnoma jasno, da ste zdaj razočarani. Vendar se nikar ne vdajajte obupu, saj vsekakor prihajajo boljši časi. On: Počasi prihaja čas, ko boste končno lahko odvrgli neprestano delo in skrbi, saj prihajate v obdobje, ko bo vaše življenje veliko bolj sproščeno. S partnerko si boste privoščili prijetno praznovanje, ki ne bo kar tako... Ona: Potešili boste hrepenenje, ki vam v zadnjem času ni dalo spati, prav tako boste potolažili nekoga, ki je zaradi vas že dlje časa vznemirjen. Tako boste uspeli z eno potezo rešiti dva problema. On: Razkrila se bo skrivnost, ki ste jo dolgo skrivali v sebi, čeprav ste se zavedali, da to ni najbolje. Zdaj si boste končno oddahnili in si uredili življenje tako, kot ste si želeli. DEVICA Ona: Če se boste še nadalje predajali ljubezni in avanturam, si lahko na nepričakovan način zagotovite prav prijetno življenje, polno sreče, ljubezni in blagostanja. Torej izpeljite zastavljeni cilj do konca, uspelo vam bo! On: Pri očitkih bodite bolj prizanesljivi in natančno premislite, kaj boste storili. Vaša sreča je odvisna tudi od sreče drugih, zato jim nikar ne ko-pljite jame, v katero bi lahko na koncu padli sami. TEHTNICA И Ona: Preveč ste si zadali za tako kratek čas, kot je en teden. Čeprav ste zelo vztrajni in marljivi, vam vsega ne bo uspelo uresničit. Prav lahko se vam zgodi, da se boste še pred koncem tedna enostavno zrušili v posteljo. Sami... On: S slabo potezo boste lahko škodovali tako sebi kot tudi partnerki. Posvetujte se z njo, saj boste lahko le tako našli tisto pot, ki ustreza obema. Poklical vas bo stari znanec, ki ste ga že skoraj pozabili. ЕШШ Ona: Naredite nekaj, da bo postalo vaše življenje polnejše in prijetnejše. Pojdite naokoli in si najdite primerno zabavo. Prav prijetno boste presenečeni nad nekom, ki ste ga nekoč noro ljubili. On: Ves čas se boste zanašali na prijateljevo pomoč, a na koncu boste vendarle morali zadeve vzeti v svoje roke. Delo bo sicer naporno in utrujajoče, vendar bodo tudi dosežki več kot odlični. STRELEC ^ Ona: Prisluhnili boste dobremu nasvetu in si na ta način utrdili poslovni položaj, ki je bil zadnje čase kar nekako nestabilen. Pri tem vam bo v precejšnji meri pomagal sodelavec, ki vam je že kar nekajkrat priskočil na pomoč. On: Nezaupanje, ki vas je oviralo pri vzponu, se bo na vašo žalost še povečalo, zato bo najbolje, da se za nekaj časa potuhnete. Morda se bodo stvari uredile kar same od sebe. vi pa boste dodali le še zadnje podrobnosti . KOZOROG & Ona: Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve, ki so pred vami. Treba bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašajte na nekoga drugega . On: Prilagodili se boste partnerki, ki bo to spremembo sprejela z odprtimi rokami. Na vsak način si boste ta teden uspeli nabrati precej pozitivnih točk v ljubezni, kar bo več kot dobrodošla sprememba. VODNAR Ona: Stvari so se nepredvidljivo zapletle, ker niste bili dovolj previdni. Vse se še da lepo rešiti, seveda če boste tokrat bolj pametni. Poskusite z manjšo zvijačo, ki bo vsekakor obrodila sadove. On: Še vedno vam ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki vam je ogromno pomenil. Nastalo praznino boste sicer poskušali zapolniti z občasnimi avanturami, vendar tiste prave enostavno ne boste uspeli najti. Ona: Pred časom ste si skoraj polomili zobe zaradi težave, skozi katero se boste zdaj dobesedno sprehodili. Vse se bo razpletlo kar samo od sebe, od vas pa bo odvisno, ali boste to izkoristili do skrajnih možnosti. On: Če se boste precenjevali, se vam lahko zgodi, da se boste zamerili precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimate poravnanih ravno vseh računov, zato se raje pazite. SPONE MORALA 3 11 13 19 5 18 14 7 17 GRŠKI PLES MOUNT 9 6 4 15 16 48 RUMENA STRAN Znova v knežjem mestu Ota Pestnerja so Celjani že kar pogrešali. Na praznovanju 85. rojstnega dne njegovega očeta v začetku jeseni ga ni bilo, zaradi bolezni je bil odsoten. V knežjem mestu, kjer so nanj zelo ponosni, ga je bilo mogoče javno videti pred nekaj dnevi, ko je imel dobrodelni nastop na koncertu Klic dobrote. Tam je, na hodniku dvorane Golovec, poklepetal z drugo, še lepšo legendo slovenske popevke. Tem za pogovor s Heleno Blagne jima seveda ni zmanjkalo. Če nič drugega, Oto bo imel 4. januarja že 60. rojstni dan. O letih lepih dam se seveda javno ne govori. BJ, foto: GrupA Takole sta staknila glave župan Podčetrtka Peter Misja in župan Dobja Franc Leskovšek. Ceste med obema občina sicer ni še v nobenem razvojnem planu, ampak kakšno kolesarsko stezo vmes bi pa gotovo lahko speljali. Takšno idejo bi prav gotov podprli načelnica Upravne enote Šentjur Marjana Metličar in direktorica šmarske občinske uprave Zlatka Pilko na levi strani ter prva moža Šolskega centra Šentjur Branko Šket in Janez Vodopivec na desni. V ozadju pa smo ujeli še župana Bistrice ob Sotli Franja Debelaka, župana Rogaške Slatine Branka Kidriča, Rogatca Martina Mikoliča in nekdanjega prvega moža Šmarja pri Jelšah Jožeta Čakša. Ob jubileju tudi veleposlanik Pred kratkim je angleška gledališka skupina Have Fun Club, ki jo na Gimnaziji Celje -Center vodi Karen Polimac Dobovišek, obeležila 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so predstavili tudi zbornik o skupini. Da se je dober glas o njenem odličnem delu v minulih letih razširil širom Slovenije in izven nje, je pričal tudi obisk Seana O'Regana, veleposlanika Republike Irske v Sloveniji. Družbo na prireditvi mu je delala Veronika Steiner, dijakinja GCC in članica gledališke skupine. NC, foto: GrupA Ceste in mostovi povezujejo Potem ko so na nadvoz v Grobelnem čakali desetletja, je bil praznični trenutek relativno kratek. Župani, poslanci in svetniki niso manjkali na otvoritvi, so se pa že spogledovali, kdo bo za svoj mega projekt na vrsti zdaj. Mi pa smo vseeno ujeli nekaj zmagoslavnih utrinkov. StO, foto: GrupA Tri, dva, ena ... »Tole je že super, ampak pločnika vam ne odpustimo kar tako,« je sicer nasmejano, pa vendar sila resno šentjurski župan Marko Diaci (na sredini) zabičal infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču (desno). Njegov šmarski kolega Stanko Šket pa se je ta dan zadovoljno muzal. Saj ne gre, da bi ministru v isti sapi kvaril zabavo s šmarsko obvoznico in še čim. V Braslovčah so letos enkrat že odštevali. Župan Branimir Strojanšek je ob pomoči župnika Martina Gosaka uspel prižgati adventno lučko. Le čemu sta se tako smejala? Morda sta le ugotavljala, kateri gumb je pravi. LK, foto: GrupA Vedno na preizkušnji Pred parklji te dni niso varni niti duhovniki. Tako so minulo nedeljo »ugrabili« in prestrašili tudi župnika v fari svetega Duha v Celju, mag. Srečka Hrena. Očitno ni bilo prehudo, sicer tega »prijema temnih sil« ne bi pospremil s takšnim nasmeškom. Morda je že slutil, da ga bo kasneje vendarle poklical k sebi še Miklavž in ga tudi simbolično obdaril. Duhovniki pač imajo zveze »tam zgoraj«. MRL, foto: GrupA V Novem tedniku novice iz 33 občin