!! 263360 COLOTiEVE mrOSmACUE avgust 1975 Št. 7 (40) n . vv;- - IM PRVA SKRB — POVEČANJE STORILNOSTI OBVEŠČAJ, DA BOŠ OBVEŠČEN ! Na 23. seji delavskega sveta je tekla beseda o poslovnem poročilu za I. polletje 1975. Uvodoma je o finančnem delu poslovnega poročila poročal direktor finančnega sektorja Aleksander Vavpotič ter nanizal nekaj najvažnejših podatkov o izvršitvi plana malih investicij, o investiciji za povečanje kapacitete naprav za proizvodnjo umetnih smol, o doseženem celotnem dohodku, obratnih sredstvih in osebnih dohodkih. Prikazal je tudi obračun pokritja, direktnih stroškov, fiksnih stroškov, variabilnih stroškov ter analizo splošnih stroškov, analizo obratnih sredstev z izračunom trajnih obratnih sredstev ter o koriščenju sredstev skupne porabe. Poprečni osebni dohodki po samoupravnem sporazumu v prvih šestih mesecih so dosegli višino 3.696,6 dinarjev, kar je v primerjavi s prvim polletjem leta 1974 za 38 % več, v primerjavi s celim letom 1974 pa za 16 % več. Skupaj z izplačanim ekonomskim uspehom pa znaša poprečni osebni dohodek 3.785,57 dinarjev, kar je za 19 % več kot v letu 1974. V tem obdobju so se življenjski stroški povečali v primerjavi s prvim polletjem 1974 za 27 %, oziroma celemu letu 1974 za 20,5 %, kar kaže tendenco zniževanja realnih osebnih dohodkov. Analiza obratnih sredstev kaže na zadostno investicijsko likvidnost po izračunu poprečnih zalog iz leta 1974. Po izračunu zalog I. polletja 1975, pa je investicijska likvidnost negativna za 120.195,50 dinarjev. V nadaljevanju je Alfred Sorjan poročal o analitskoplan-skem delu. Proizvodnja je bila dosežena 95 % z obstoječimi kapacitetami, oziroma 89 % glede na predvideno vključitev novih kapacitet, ki še niso stekle. Gotovi izdelki z obstoječimi kapacitetami 104 %, v primeri s planom 98 %, prodaja je bila dosežena 97 %, in sicer na domačem trgu 97 % in v izvozu 125 %. Glavni izpad v proizvodnji je pri smolah zaradi kasnitve rekonstrukcije obrata sinteze. Vzrok za to je tudi zakasnela pridobitev posameznih soglasij, daljši izdelavni in dobavni roki opreme, k vsemu temu pa je pripomoglo tudi slabo vreme pri graditvi in montaži. V razpravi po poročilih je generalni direktor Miloš Gabrijel poudaril, da navkljub zadovoljivim rezultatom, ne moremo biti zadovoljni, predvsem ne s storilnostjo. Poudaril je pomen izdelave novega stabilizacijskega programa, o katerem bo tekla razprava v mesecu avgustu. Ob koncu so bili sprejeti naslednji zaključki: Izdelati je treba nov stabilizacijski program, v katerem naj bo predvsem poudarjeno a) zmanjševanje stroškov poslovanja ob izdelavi programa varčevanja b) možnost zamenjave surovin, uvoženih z domačimi, oziroma surovine z Zahoda s surovinami s področja SEV-a c) s stimulativnim nagrajevanjem delavcem naj bi brezpogojno izvrševali vse delovne zadolžitve z največjo disciplino in odgovornostjo vsakega posameznika, vsake službe, oddelka in sektorja d) poiskati je treba vse možnosti nabave osnovnih surovin po najnižjih cenah A grupe e) poglobiti Izvozna prizadevanja skladno z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju za leto 1975 f) čimprej izdelati program nagrajevanja po učinku g) pospešiti je treba zbiranje podatkov in dati kolektivu v razpravo za čimprejšnje organiziranje TOZD-ov h) delegati, ki sodelujejo v organih upravljanja v Polikemu, naj pospešeno delajo na zbiranju podatkov branžne organizacije (Helios, Jub, Arbo, Color), da bodo materiali čimprej podani za razprave po kolektivih i) . na področju zaposlovanja je treba delovati tako, da bo v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije. Naše interno glasilo redno izhaja, doseglo je že zavidljivo visoko številko (40.), pravi mali jubilej. Toda, ali ste že kdaj pomislili, koliko truda in znoja je potrebno, da posamezna številka glasila pride v roke bralcu. Tu ne gre za grafične storitve, temveč za zbiranje gradiva. Navkljub naporom, da bi krog sodelavcev razširili, nam to v uredniškem odboru ni uspelo, zato večina dela ostaja za glavnega urednika. Toda ali obveščanje lahko obesimo na ramena enega samega človeka? En sam človek se ne more spoznati na vsa področja in bi bilo strokovnjaku, ki obvlada določeno področje, malenkost napisati poročilo ali komentar o kakšni stvari, ki bi gotovo zanimala vse delavce. Težave se pričnejo največkrat že s samimi Zapisniki, itd., itd. Zakaj naše glasilo ne bi postalo široka tribuna naših mnenj, naših odločitev? Taki smo pač! Skoraj vsi bi bili pripravljeni sodelovati, le vrsto izgovorov poznamo, češ saj premalo vemo, premalo znamo, ko gre za oblikovanje prispevkov. Saj ni treba znati nič drugega kot pošteno, razsodno napisati tisto, kar naj zvejo še ostali delavci. Vedeti je pač treba kar največ o tem, kar se dogaja okoli nas, sooznavati probleme, okoliščine, vzroke in posledice. Pravilna in vsestranska obveščenost pa je predpogoj za zavestno sodelovanje in odločanje vseh nas v gospodarjenju. In kakšna naj bo informacija? Preprosta, razumljiva, da jo poprečno izobraženi in normalno pameten človek lahko razume. Kdo naj daje informacije? Vsi vsem! Čim več sodelavcev bo urejevalo naše glasilo, tem bolj pester bo — zanimivejši. Karkoli se zgodi v obratu, pisarni ali kjerkoli drugod in smatrate, da je vredno objave, pošljite na uredništvo. Če niste vešči pisanja, povejte o čem naj pišemo, obiskali vas bomo na delovnem mestu, vsak predlog bomo z veseljem upoštevali. In kdo je odgovoren za obveščanje? Vsekakor uredniški odbor, katerega je imenoval delavski svet. Posebne naloge za obveščenost pa ima po spremenjenem 5. členu Zakona o knjigovodstvu, knjigovodstvo organizacije združenega dela, ki mora biti organizirano tako, da bodo delavci REDNO OBVEŠČENI o poslovanju organizacije, o njenem materialno finančnem stanju, o ustvarjanju in razdelitvi dohodka, o uporabi sredstev ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo v organizaciji združenega dela. Dolžnost odgovornih delavcev v računovodstvu podjetja je, da obveščajo delavce o vseh pomembnejših spremembah v poslovanju, ki jih evidentirajo v knjigovodstvu, sproti in ne le ob periodičnih obračunih in zaključnem računu. Zatorej nam ne preostane drugega, kot da vas povabimo k sodelovanju, da skupaj naredimo naše glasilo še pestrejše, zato pričakujemo vaše prispevke — pripombe, mnenja, stališča. K sodelovanju vabimo tudi fotoamaterje, naj odstopijo za objavo v našem glasilu uspele posnetke. UREDNIK KONEC BREZBRIŽNOSTI, NEODGOVORNOSTI IN NEDISCIPLINE Na eni izmed številnih proslav v počastitev 30-letnice osvoboditve je govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc ter med drugim dejal: ,,Nekateri nam očitajo, da smo se preveč zazrli v preteklost. Pri tem pozabljajo ali nočejo vedeti, da preteklost v marsičem prehaja v sedanjost. Tudi s slabim, ne samo z dobrim. Mednarodna reakcija, imperialistične sile tudi danes, tako kot včeraj, ne izbirajo sredstev, s katerimi je treba zadušiti težnjo narodov in držav po svobodi in neodvisnem življenju. Zatekajo se k nasilju, pobijanju naprednih ljudi, lažem in prevaram. Pripravljeni so dati največja sredstva za to, da z izdajalci, hlapci, ubijalci in morilci, politikanti in demagogi, z vsemi, ki jih je mogoče kupiti, zasejejo med ljudi nemir. Z diverzijami vseh vrst, vojaškimi, psihološkimi, gospodarskimi, idejnimi in drugimi, poskušajo zmanjšati odporno moč ljudstev, razpihovati nestrpnost med narodi. To dokazuje primer Čila, ki ni prvi in ne zadnji. To je svarilni prst za vse napredne sile v svetu, da morajo še bolj strniti svoje sile, da morajo biti še bolj neomahljive v spopadu z nazadnjaškimi, reakcionarnimi silami. To je opomin tudi nam, da ne smemo nikoli dvomiti, da bi nas spet kdo pahnil v takšno nesrečo, kakršna je bila tista leta 1941. Narod, ki je preživel eno smrtno obsodbo, narod, ki se je s hudim, krvavim bojem, s tisoči žrtev prebil iz obroča suženjstva, ne sme nikoli dovoliti, da se takšna usoda še kdaj ponovi.” Za to pa niso dovolj samo besede in prisege. Nujen je zgled ob dejanjih pri doslednem in odgovornem izpolnjevanju družbenih nalog. Prav sedaj smo sredi živahne politične akcije za gospodarsko stabilizacijo, ki poteka v okviru koordinacijskih odborov znotraj socialistične zveze. Resnosti gospodarskega položaja ne poudarjamo le zaradi ekonomskih, temveč tudi političnih posledic, ki bi se pojavile, če bi šli naprej po poti inflacije. Te bi namreč razvrednotile sadove dela naših delovnih ljudi, oslabile materialno podlago samoupravljanja in škodovale tudi mednarodnemu položaju Jugoslavije, njenemu ugledu v svetu .... Gre predvsem za to, da se otresemo vsakršnega brezbriž-ja, neodgovornosti in nediscipline pri uresničevanju družbenih nalog in odgovorov. Vsak dan moramo utrjevati naš socialistični samoupravni sistem, učvrščati našo pot politike neuvrščenosti. In ko nam sovražnik poskuša vsiliti razmišljanje o nekakšnem ,.dnevu x", moramo reči: da, res obstaja ,,dan x”, ampak ne tako, kot si ga predstavljajo zakleti sovražniki socializma in socialističnega samoupravljanja. Za nas pomeni ,,dan x” trdno zavest o tem, da moramo že danes zaostriti odgovornost v našem gospodarstvu, da moramo že danes pogledati, kako je s produktivnostjo, stroški itd., da moramo že danes utrjevati naše samoupravne institucije v TOZD in KS, našo Socialistično zvezo, našo Zvezo komunistov in zavestne politične sile. Vedeti moramo, da bo mnogo programov, ki ne bodo uresničeni, ker bodo morali odstopiti mesto bolj potrebnemu, bolj nujnemu. Soočali se bomo z mnogimi, ki bodo globoko v sebi prepričani, da stojijo za napredno akcijo, za naprednim programom, pa jim bo vseeno treba pogumno reči, da vseh želja in potreb ni mogoče uresničiti v dveh, treh letih. ČEMU NEZAUPANJE Sklepi X. seje predsedstva CK ZKJ, ki zahtevajo, da delamo in poslujemo v skladu s socialističnimi normami, o čemer govori tudi dosedanja akcija, niso ostali v predalih tega partijskega organa, temveč so prerasli v močno aktivnost, ki jo spodbujajo in nosijo partijska vodstva in organizacije v vseh okoljih. Da so ti sklepi resnično močno orožje komunistov in vsakega delovnega človeka, lahko vidimo tudi po tem, da aktivnost za njihovo izvajanje ne poneha niti v polni sezoni letnih dopustov. Pri tem je najpomembnejše to, da odločno zahtevajo uporabo Ustave in resolucij X. kongresa, ker z ustvarjanjem pogojev, kjer delavci sami odločajo o dohodku, zapira- mo vire kriminala. To pa ne pomeni, da delavci ,.gledajo skozi prste” tistim, ki so si umazali roke in katerih vest ni čista. Nasprotno! Zato so tehnobirokrati zagnali vik in krik, da bo zveza komunistov s svojo akcijo razpršila ,.spretne" in ,.sposobne" ljudi. To, kar smo do sedaj dosegli pri uresničevanju sklepov, je seveda šele začetek, toda to je začetek, ki opogumlja in ki ga je treba podpreti. In prav zdaj lahko v nekaterih naših časnikih zasledimo več nezaupanja kot podpore. Zato z ugotovitvami v stilu ,,ni skrivnost, pa vseeno je, da mnogim našim občanom ni problem zagotoviti stanovanja svojim otrokom, bodisi z zvezami ali s spremembo stolčka spreminjamo tudi stanovanja, ki jih prepuščamo svojim bližnjim” ter s podobnimi trditvami ne povemo vse resnice. Kajti prav tako ni skrivnost, da delovni ljudje na zborih vse bolj odločajo, komu in kakšno stanovanje bodo dali. Vse bolj redki so primeri, da stanovanja delijo v ozkem krogu. Tega ne smemo zamolčati! Organizacije Zveze komunistov se morajo upreti poskusom, da se samo z registriranjem negativnih pojavov ustvarja občutek nezmožnosti organiziranih socialističnih sil v boju za red in zakonitost. Odkrito je treba reči, da takšni poskusi pomenijo napeljevanje vode na mlin vseh protisamoupravnih sil. KAJ SO SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI? Samoupravne interesne skupnosti so skupnosti delovnih ljudi, ki nastajajo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, znanosti in drugih družbenih dejavnosti, zato, da bi delovni ljudje s svobodno menjavo dela popolneje, učinkoviteje in bolj organizirano ter na samoupraven način zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe ter uresničevali svoje interese po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ustanavljajo jih delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo navedene dejavnosti. KAJ JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM? S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v okviru svojih samoupravnih pravic urejajo medsebojna razmerja ter usklajujejo svoje interese (npr. na področju delitve dohodka, medsebojnih razmerij v združenem delu, združevanja dela in sredstev). KAJ JE DRUŽBENI DOGOVOR? Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega ali splošnega družbenega pomena. Tako samoupravni sporazumi kot družbeni dogovori zavezujejo tiste, ki so jih sprejeli, oziroma k njim pristopili. KRATKA INFORMACIJA O POVEČANJU PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI V SINTEZI Proizvodnja alkidnih smol v naši tovarni sega skoraj 30 let nazaj, ko smo še v stari kuhinji začeli s prvimi saržami alki-dov, ki so pri nas dobili naziv ,,OLEOFTALI". Kasneje je bil zgrajen poseben oddelek za proizvodnjo alkidov, kamor smo montirali reaktor, ki je bil velik 2 m3. Seveda tak majhen reaktor še zdaleč ni zmogel zadostiti vseh potreb po alkidnih smolah, ki so nastajale zaradi vedno večje proizvodnje premaznih sredstev. Zato smo že leta 1965 začeli z gradnjo sinteze na novi lokaciji v Vašah, kjer so kasneje zrasli tudi ostali proizvodni obrati. Nova sinteza je pričela s proizvodnjo spomladi leta 1968. Dva reaktorja velikosti 6 m3 sta le nekaj časa zadoščala potrebam po alkidnih smolah, zato smo kaj kmalu začeli razmišljati o nabavi ostalih reaktorjev, ker je bil prostor zanje pač že pripravljen. Medtem smo kupili in usposobili že tretji reaktor, ki pa je v glavnem namenjen za proizvodnjo poliestrov. Današnja proizvodnja oleoftalov in poliestrov v Colorju znaša okrog 4 000 ton. To sicer komaj zadošča za domače potrebe, ker pa smo uspeli tudi s prodajo naših alkidov, je pa ta proizvodnja odločno premajhna. Zato smo kupili še dva nova reaktorja, ki imata prostornino vsak po 14 m3 in naročili še tretjega, enako velikega. Čeprav bo tehnološki postopek v novih reaktorjih tekel skoraj enako kot v že obstoječih, smo morali zgraditi še precej drugih objektov in naprav. Najprej smo morali seveda povečati skladiščne prostore. Zgradili smo novo skladišče topil, ki bo priključeno na obstoječe črpališče in kolektor. Poleg skladišča topil so postavljene tri cisterne za maščobne kisline iz poliestra, ki so opremljene s pripadajočimi cevmi iz nerjavečega materiala, cevmi za ogrevanje cevovodov in cistern, istočasno pa smo v ta snop cevi dodali še eno cev za prečrpavanje smolne raztopine direktno iz oddelka v železniško cisterno. S takimi zmogljivostmi upamo, da bomo lahko zadovoljili vse potrebe v našem podjetju, pa tudi domačim in tujim kupcem bomo uspeli dobaviti naročene količine. Celotna kapaciteta sinteze bo tako znašala letno okrog 15 000 ton alkidnih in poliestrskih smol. Montaža tako velikih reaktorjev seveda ni lahka in enostavna stvar. Posebej je naloga še težje izvedljiva zato, ker v istem prostoru istočasno teče proizvodnja, ki uporablja nevarna topila, v glavnem na temperaturi vrelišča ali še čez. Zato smo morali v sintezi postaviti posebno montažno steno od tal do stropa, ki preprečuje, da bi iskre od varjenja in rezanja letele v prostor, kjer normalno teče proizvodnja. Posamezne delovne skupine raznih podjetij so potem v preteklih šestih mesecih montirale oba reaktorja ter napeljale vse cevovode za doziranje, pretakanje in ogrevanje. Sem spadajo še razne druge naprave, kot so ločilna, razred čevalna in zbiralna posoda, elektromotorni pogon, razni merilni in regulacijski instrumenti, filtri itd. Montaža vseh teh aparatov gre ravno sedaj h kraju in upamo, da bomo v nekaj tednih že lahko pričeli s poskusno proizvodnjo na novih reaktorjih. Popolnoma nov bo tudi objekt za pnevmatski transport praškastih surovin kot so anhidrid ftalne kisline in pentaeri-trit. Te surovine bodo sedaj uskladiščene v 50 m3 velikih silosih, od koder jih bo posebna naprava transportirala na elektronsko tehtnico v sintezi, od tu pa se bodo saržirale v reaktor. Pri kuhanju alkidnih smol je potrebna tudi precejšnja količina hladilne vode. Ker bi bilo predrago, da bi vso to vodo jemali iz vodovodnega omrežja in jo spuščali v kanalizacijo, smo že zgradili bazen, ki omogoča, da se voda vrača nazaj v hladilnike reaktorjev. Ker se pa tako večkrat uporabljena voda ogreje, bo zgrajen nad tem bazenom še poseben hladilni stolp, kjer se bo tako ogreta voda s prelivanjem mimo ventilatorjev zopet ohladila na nižjo temperaturo. Istočasno pa rabi oddelek alkidnih smol tudi precejšnjo količino toplote, saj se vse smole kuhajo na temperaturi nad 200°C. Zato sta postavljeni v kurilnici dve novi peči za termalno olje, vsaka s kapaciteto milijon kalorij na uro. Sem spada še cela vrsta cevovodov za prečrpavanje, črpalke, ekspanzijska posoda, rezervoar za kurilno olje, rezervoar za termalno olje itd. Proizvodnja alkidnih smol poteka v inertni atmosferi, da dobimo boljšo kvaliteto smol. Do sedaj smo ta inertni plin dobavljali v jeklenkah, ker pa bo poraba v novih reaktorjih precej večja, bo inertni plin sedaj razvijal poseben aparat, ki bo iz plinov, ki nastajajo pri gorenju z izpiranjem. Poleg vseh teh naprav je še precej raznih pomožnih aparatov, kot so filtri za filtracijo smol, tovorno dvigalo, razne črpalke, ventilacijske naprave in tehtnice, kar je vse potrebno za normalen potek dela. Ker se bo na ta način proizvodnja alkidnih smol zelo povečala, moramo pripraviti tudi primerno velike skladiščne prostore. V ta namen smo že montirali tri skladiščne rezervoarje po 30 m3, kar pa seveda ne bo dovolj, kljub temu, da bo precej smolnih rezervoarjev polnjenih v sode za takojšnjo prodajo. To je bil le kratek opis najvažnejših del in naprav, ki se bodo montirale v sklopu te investicije. Celotna vrednost vseh osnovnih sredstev je preko 22 mil., poleg tega pa še okrog 17 mil. obratnih sredstev, tako da je v celotno investicijo vloženih okrog 40 mil. din. Od tega nam en del vrednosti kreditira banka, drugi del izvajalci in dobavitelji, ostanek pa bomo morali prispevati sami. Kot že rečeno, bi se proizvodnja na novih napravah že morala začeti novembra lani. Zakasnitev je nastala v glavnem zaradi zelo dolgega čakanja na razna gradbena dovoljenja in soglasja za posamezne objekte, nekaj so pa seveda krivi tudi dobavitelji opreme, zlasti uvozne. Kljub temu upamo, da bo celotna naprava kmalu usposobljena za kvalitetno izdelavo smolnih raztopin, ki so že postale ozko grlo v naši proizvodnji. Jože Gortner, dipl. ing. STRELJANJE GLINASTIH GOLOBOV 1. avgusta se je naša Strelska družina povečala za šest članov in sicer: Barbič Franc Jurič Ljubo Jerneje Franc Vrhovnik Ivan Florjančič Zvone Škulj Maks To so lovci, člani Lovske družine ,,šmarna gora”, ki se poleg lova še intenzivno ukvarjajo s športnim streljanjem na glinaste golobe. Ker pa tekmovalni pravilnik zahteva, da imajo tekmovalci veljavne članske izkaznice ene izmed strelskih družin, so nas zaprosili za sprejem v naše vrste. Po kratkem posvetu je upravni odbor prošnji z veseljem ugodil, saj smo tako poleg klasičnih strelskih disciplin pridobili še eno, nam dokaj nepoznano zvrst streljanja. Upamo in prepričani smo, da bodo omenjeni tovariši častno zastopali našo tovarno na vseh tekmovanjih, naša družina pa se je s tem približala načelu množičnosti, ki ima v športu in še posebej v strelstvu iz dneva v dan večji pomen. Naj na kraju povem še to, da s sprejetjem novih šest članov, ki niso zaposleni v naši OZD, nismo izgubili ničesar, saj bo njihovo delovanje, oziroma treniranje povsem samostojno izven naše tovarne — vsi stroški pa bodo'šli na njihov lasten, oziroma na račun njihove lovske družine. M. Hribernik BIVŠA GASILSKA ŠOLA JE SEDAJ SAMSKI DOM Zamisel, da bi tudi naše podjetje imelo svoj samski dom, se je v raznih oblikah že uresničevala preko 20 let. Posamezni primeri, ko neporočeni delavci niso imeli svojega stanovanja ali vsaj sobe, so se že v tem času reševali v okviru možnosti. Ne samo samcem, tudi poročenim je podjetje priskočilo na pomoč v primeru, če so živeli ločeni od družine in niso imeli v Medvodah primernega prenočišča. Marsikdo ne ve, da je bila celo na podstrešju sedanje uprave sobica, ki sta jo do leta 1965 zasedla v začetku dva poročena inženirja, pozneje pa samski delavci. Ko smo kupili poslopje nekdanje gasilske šole, smo največjo stavbo kmalu preuredili v samske sobe, ki pa so postale pozneje hitro neprimerne za družinska stanovanja. Družinska stanovanja v bivši gasilski šoli so posebna zadeva, ki bi se jo splačalo čimprej dokončno rešiti, saj stavba, ki bi lahko služila za gostinske, prosvetne ali druge namene, nudi sedaj v glavnem nezadovoljnim stanovalcem dokaj slabe pogoje za normalno življenje. V obdobju, ko je podjetje le občasno in zasiloma reševalo problem samskih delavcev brez stanovanja, pa smo vložili zares velika sredstva v nakup družinskih stanovanj ali za posojila privatnim graditeljem ali kupcem stanovanj. V gasilski šoli pa so še ostali nekateri naši dolgoletni delavci, ki v vsem tem času, nerazumljivo, niso prišli na vrsto, da bi dobili vsaj garsonjero ali manjše stanovanje, ker so bili ali preskromni v zahtevah ali pa smo mislili, da imajo, kar potrebujejo. Izrazit primer je tov. H. O., ki že dolgo let dela v podjetju, stanuje pa še vedno v skromni sobici, medtem ko je že mnogo drugih delavcev, ki so prišli v podjetje znatno pozneje, dobilo mnogo primernejša stanovanja. Tudi to je posebna zadeva, ki se je moramo čimprej lotiti. Medvoška industrija se je v zadnjih 15 letih skokovito razvila. Vse tovarne so zaposlile mnogo novih delavcev in če pred 20 leti skoraj ni bilo delavcev, ki bi ne bili domačini, je sedaj nepogrešljiv delež tistih, ki so prišli iz drugih krajev in bratskih republik. To so predvsem delavci, ki delajo na delovnih mestih, kjer se opravlja tudi fizično delo in ki ne zahtevajo zahtevnejše strokovne izobrazbe. Kot mladi ljudje večinoma nimajo ne zahtevanega delovnega staža in ne denarja, da bi prišli v poštev za dodelitev posameznih stanovanj, tudi če bi podjetja imela več denarja za te namene. Zato je večina teh delavcev, ki so v Medvodah našli delo ne pa tudi stanovanja, bila prisiljena, da se znajde kot ve in zna. Nekateri so in še stanujejo pri privatnikih z visoko najemnino, nekateri so živeli celo v čebelnjakih in podzemeljskih bunkerjih. Res so primeri, za katere bi človek mislil, da se v našem družbenem redu ne dogajajo več. Od posluha posameznih podjetij in razumevanja sodelavcev je bilo odvisno, kdaj so se medvoška podjetja začela zavedati, da ti delavci ne morejo biti samo ,.delovna sila” in pripomoček ostalim članom kolektiva za normalno delovanje in razvoj njihovega podjetja. Sindikati, partijski kongresi in druge družbenopolitične organizacije nenehno poudarjajo in zahtevajo, da je potrebno delavcu, ki soustvarja, nuditi ustrezne pogoje za delo. Obdobje, ki smo ga premagali z odpravo liberalistične smeri v našem razvoju, je le s težavo in postopoma uresničevalo te zadeve. Danes so vsa medvoška podjetja spoznala, da je nujno potrebno storiti vse za zagotovitev osnovnega standarda zaposlenim delavcem, čeprav samskim in mladim. Trenutno gradimo v Medvodah velik samski dom, naše podjetje pa je maja meseca odprlo v preurejeni stavbi 9 sob za samske delavce. V naš samski dom so se preselili nekateri naši delavci, ki so že dalj časa zaposleni v podjetju, a v tem času niso uspeli ne v podjetju in ne privatno dobiti primernega stanovanja. V samski dom so se vselili tudi tisti delavci, ki so prišli v podjetje zato, da bomo lahko našo več milijardno investicijo tudi ■smotrno izkoriščali in ki je še danes ni dovolj. Kaj pomagajo vse moderne naprave, izdelani tehnološki postopki in navzočnost visoko kvalificiranih delavcev, če takrat, ko bi bilo treba, ni bilo tistih, ki morajo opravljati transportna, pomožna in druga dela, brez katerih se ves proces ustavi in naprave stoje. Smatram, da vsi očitki tem delavcem, da so takoj dobili nekaj, na kar so drugi čakali leta, zelo neumestni in škodljivi. Ti delavci so prišli v podjetje na naše vabilo in jih nujno potrebujemo ter jim moramo zato tudi zagotoviti normalne pogoje za življenje. (Tudi vprašanje prehrane je zadeva, ki bi jo bilo treba rešiti). Tako kot znamo delati danes, si obratovanja nove sinteze s polno močjo, ob istočasnem izkoriščanju vseh ostalih kapacitet, verjetno ne zna riihče predstavljati, če bf naše število zaposlenih ostalo na lanskoletni ravni. Če ima kdo drugačno zamisel ali predlog, naj ga predloži in če bo uresničljiv, zares zasluži visoko nagrado in družbeno priznanje. ŠE nekaj o življenju v samskem domu Pogosto se sliši o raznih dogodkih v samskem domu. Za mlade ljudi, ki se šele uvajajo v življenje to ni nič čudnega. Če bi se vsi dogodki, ki jih imamo mi v svojih izoliranih domovih, prenašali v javnost, bi bilo tudi kaj za povedati. Razumeti moramo, da delavec v samskem domu ni nikoli sam in da vsak njegov najmanjši spodrsljaj takoj zaokroži po tovarni. Tega bi se morali zavedati stanovalci samskega doma in skrbeti, da bo življenje v domu znosno za vse in da se bodo čim dalj časa ohranila sredstva, ki so bila namenjena zanj. Za delavce v samskem domu to nikakor ne more biti trajna rešitev. Sami bodo morali najbolj prispevati k takemu poslovanju podjetja, da se bo kmalu nabralo dovolj denarja za nakup stanovanj za tiste delavce, ki bodo vztrajali v podjetju. Takrat bomo lahko sedanjo stavbo samskega doma prodali ali pa preuredili za namene, ki so veliko bolj primerni za to zgradbo, kot pa je samski dom, ki je vedno le zasilna rešitev. V. V. V ČEM JE BISTVO SAMOUPRAVLJANJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA ? Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij. Delavec ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-flnančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, da bi mogel uresničevati svoje samoupravne pravice. (123. člen Ustave SRS) DELAVSKA KONTROLA ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA IZVRŠILNI ORGAN DELAVSKEGA SVETA (POSLOVNI ODBOR) ORGAN INDIVIDUALNI POSLOVODNI (DIREKTOR) TEHNIČNI SEKTOR RAZVOJNI SEKTOR KOMERCIALNI SEKTOR FINANČNI SPLOSNI SEKTOR SEKTOR DELAVSKI SVET - določa predlog statuta - določa ukrepe za izvajanje poslovne politike - voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ - skrbi za obveščanje ZBOR DELAVCEV - sprejema samoupravne sporazume - odloča o delitvi dohodka - odloča o uporabi sredstev skladov - odloča o investicijskih vlaganjih - sprejema periodične in zaključni račun PRIZNANJE POLKVALIFIKACIJE GRADITEV OBRATA AFK V KOPRU Na 23. redni seji Delavskega sveta so člani na predlog direktorja kadrovsko splošnega sektorja ter po opravljenih testih priznali naziv ,,priučeni” — polkvalificirani delavec naslednjim delavcem: izetu Dautoviču iz komercialnega sektorja, Antonu Kraševcu, Nailu Karišiku, Mariji Kršinar in Šefkiji Ajdarpašič iz tehničnega sektorja STREHA ZA DONITOVCE Na 23. redni seji so se člani delavskega sveta strinjali z dodelitvijo začasnega stanovanja osmim delavcem ,,Donita" s tem, da nam Donit v zameno nudi prehrano v njihovem obratu družbene prehrane za stanovalce našega samskega doma. BREZ PRIPOMB Delavski svet je predlagal zboru delovnih ljudi v potrditev — samoupravni sporazum o varstvu pri delu, — samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi OD v TOZD kemijske in sorodnih panog, — samoupravni sporazum o financiranju potreb krajevne skupnosti Medvode-Pirniče-Smlednik-Topol-Trnovec, — samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti v tekstu, ki je bil predložen v javno razpravo, vendar nanje v predpisanem roku ni bilo pripomb, niti na sami seji delavskega sveta ne. Član delavskega sveta združenega podjetja Polikem, Ernest Trinkaus, dipl. ing., je na 23. redni seji delavskega sveta poročal o rezultatih zadnje seje, posebno o tistem delu, kjer je tekla beseda o obveznostih članic Polikema po solidarnostnem ključu za graditev obrata anhidrid f tal ne kisline v Kopru. Člani delavskega sveta so po kritični in vsestranski oceni pooblastili naše delegate v delavskem svetu Polikem, da lahko glasujejo za prispevek OZD Colorja po sprejetem solidarnostnem ključu z dopolnitvijo, da Helios vloži fiksni znesek 4,000.000,- dinarjev, na Color pa po trenutnih izračunih odpade 2,740.000,- dinarjev. NAJETJE KREDITA Zaradi težav z nelikvidnostjo so člani delavskega sveta sprejeli sklep, da bodo najeli posojilo za dobo treh mesecev pri Skladu skupnih rezerv občine Ljubljana-šiška, v višini milijon novih dinarjev. ZAHVALA Vsem sodelavcem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega očeta Dušana Pipuša na zadnji poti, se iskreno zahvaljujem! ______________________________ Janina Ferjančič, dipl. arh. NAGRADNA KRIŽANKA K*4l>Q/V£C. JU/tCtC*?/) /&9*.T'JQ /r/9L/}£ fiM&SK' dze&EC fAe&toiec C&/£ Gote &£/*?? O X. fZ£/?Z'fytr,\ 8*< vqhr E*//? te/ SOGtfS. Z30< SdEfiSJ'/) t» vq e v 9. V&£<}+'*)*« HR£OG. KKVrfCj) »?€ B/?E\S Cansko) JPJCBSTO 53w WC. /ro*7L t'ZZL /K, C£7-/v/ 7>OS e K EHKA «« ČZ<£ -E' J)/r//?&*/, BOR rov KS/H. M£RP T/?U?E JO G. TO*/?£rrq vnčRJ£-HOJO/lK/t/oi MSC C'* J? J? 8/) EVE J?c/ &9EV/VJ SKUP/N q KRRD PK / RoZo rj/rct VQ£ }EVO //KS/tO* e ve op9 TO J P? c«<9 ■7-W*«/ C'>r'Oi.) ocSKa če«Q HHU,K O su/i/)6H4: 0/S9V/V/7 Z>?STL //f/f. Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo 3 nagrade: 1. nagrada 60,00 din 2. nagrada 40,00 din 3. nagrada 20,00 din Križanke oddajte v splošni sektor z oznako ,.Nagradna križanka” do vključno 10. oktobra 1975. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 7 (40), leto 4, avgust 1975. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Keber, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: .Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ JUNIJSKE ŠTEVILKE NAGRADNA KRIŽANKA KISIK NI KOVK ‘T z? OONtn.il 7Z -O vS /7 O 'xT. D U & -9 7 /9 t:z / D o A r* -El <9 s K o R r xT R e c R /V J E P •Kiir A TUMIH JK HVA* •gp=r /9 s T / h!pr Ef A ::: * e P K T O r? W«N,t ■T o R 2 Z J R O 7 E/ R E) N T O “o E \/ E) A E ZV ZZ / V M-LT* “,w O a E r E) Z r 7 UL Z P / At e K TJ- P R L z vS E) o E) v /V 3ST" o >9 N rK, •«s.v D E1 N -sur »h«.«. E) T Z /9 E/ r S R / O c E) N N'60„ J u /9 /v / s T o / D *£= /V t-lUdče /9 R K /9 /> P so. x5Sr R /v T === S O R R i.ml L E O // O r /9 asi. C R O El O -s C e s,-',-:, sit P v /9 EE p d / MHM •SSL N E A? E) iE^I -5 / ■sv L/ E u R / E/ E) D v / 6 e' 7 / r O G R E) D /V / Za nagradno križanko iz junijske številke Colorjevih informacij smo prejeli 26 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Vera Mesesnel, Dana Berčič in Minka Rot je za dobitnika prve nagrade 60 dinarjev izžrebala Jožeta Bukovca (skladišče odprema), drugo nagrado 40 dinarjev prejme Marjana Štajer, tretjo nagrado 20 dinarjev pa Jože Potočnik. Nagrade smo izžrebancem izplačali skupaj z osebnim dohodkom v mesecu sep-tembru1975. Čestitamo! JULIJCI 1975 Ura je pol šestih popoldne. Hodimo po cesti Rateče — Planica. Pet nas je. Dva bosta prišla pozneje. Oblačno je, toda dežja ne bo. Hodimo proti visokim goram po čudoviti dolini. Ko je za nami Planica, nas pot pelje proti Tamarju. Tam bomo prespali, jutri pa nas čaka izlet na Jalovec. Upamo, da bo vreme lepo. To je naš drugi letošnji izlet v hribe. V mislih se vračam mesec dni nazaj. Spominjam se sobote popoldne na Vršiču. V podnožju plazu smo, sede na skalah, na soncu, ki se bliža zahodu, občudovali ljubitelje smučanja, ki so na smučkah drveli po plazu navzdol proti nam, spet hodili peš gor in smučali nazaj. Spominjam se noči v Poštarski koči na Vršiču in ljubitelja gora s harmoniko. Igral je v Franciji, Belgiji, dolgo let na Dunaju in sedaj, z geslom ,,pesem je internacionalna" po planinskih kočah visoko v gorah. Peli smo vse, od italijanskih, francoskih, ruskih, do domačih pesmi. Plesali smo ,.polko” in ,.valček" in s prijatelji delili brezmejno veselje do hribov. In naslednji dan, nekaj ur hoje do vrha Mojstrovke in za ljubitelje turnega smuka ,.celih” pet minut smučanja nazaj. Spominjam se vsega tega in premišljam, zakaj samo nas deset, zakaj se tudi drugi ne udeležijo takšnih izletov? In zdaj, ko se žarki zahajajočega sonca prebijajo skozi oblake in tu in tam obsijejo kakšen vrh visoko nad nami, se pokaže planinski dom v Tamarju. Zvečer pride tudi skupina iz ,,Iskre" in skupaj preživimo ob zvokih kitare nekaj prijetnih ur. Zgodaj gremo spat, ker nas jutri čaka zgodno vstajanje in naporna pot. In res, z občutkom, da sem komaj zaspal, moram vstati. Ura je nekaj čez tri. Skozi okno se vidi kos plavega neba in že se čuti začetek dneva. Zunaj je prijetno sveže in nebo, obkroženo z mogočnimi vrhovi, nad katerimi kraljuje Jalovec, je brez oblakov. Nikoli prej nisem videl tako modre barve neba kot to jutro iz Tamarja. Z nahrbtniki se odpravimo v koloni proti Jalovcu, ki mogočen stoji nad nami, skoraj na dosegu roke. Pet ur je do vrha. Hodimo po plazu skoraj navpično navzgor. Jože prvi, s cepinom dela stopinje. Nekateri so v navezi. Skoraj tri ure hodimo po plazu in si na sedlu pod vrhom privoščimo počitek z malico. Že tu se odpre razgled na celo vrsto vrhov naokrog. Čaka nas še slaba ura do vrha — 2643 m visokega Jalovca. Dosežemo ga okrog pol desetih. Vidljivost je neomejena. Naokrog se odpre razgled na divji, čudoviti svet razmetanih skal, vrhov, prepadov, sotesk in dolin. Pogled seže daleč do Grossglocknerja. Nihče ne čuti utrujenosti, čutiš samo globoko spoštovanje do narave. Jože, Miha in Vanja, naši vodniki nas spoznavajo z imeni gora daleč naokrog. Na vrhu ostanemo skoraj celo uro in s težkim srcem gremo nazaj. Čaka nas še dolga pot na Vršič. Ustavimo se v zavetišču pod Špičko. Oskrbnik je bil zelo vesel našega obiska. Že prej, ko je zagledal našo skupino, je dal kuhat čaj. Pojasnil je, da enega plačamo, drugega pa dobimo zastonj. Pogosto je sam v planini in se veseli obiskov. Imel sem občutek, da je zelo osamljen. Po enajstih urah hoje smo na Vršiču. Čez eno uro nas čaka avtobus. In to je konec naših naporov. Naporov, ki jih lahko zanemarimo v primerjavi s tem, kar smo doživeli. Momir Savovič DOPISUJTE V COLORJEVE INFORMACIJE!