,,Wreszenska afera." Gnezenska obsodba z dne 17., 18. in 19. novembra t. 1. vznemirila je precej duhove avstrijskega kakor tudi ostalega Slovanstva, a tem vznemirom pridružili so se tudi ostali civilizovani evropski narodi. Nemška brutalnost pokazala se je dvakrat v teku kratke dobe na prav bestijalen način. Komparativ nemške olike bi pač vsekakor lahko smatrali ono dejstvo, ko se je z nekakim ,,pompom" pripeljala glava morilca nemškega poslanika Kettelerja na Nemško, a kot -superlativ" one dvatisočletne kulture bi pa pač lahko smatrali najnovejši akt nemške nasilnosti, ki se je izvršila z izrekom ,,gnezenske" obsodbe in katera je imela svoj zacetek v mestecu Wresznu. Stvar izvršila oziroma pričela se je na tak le način. Naučno ministerstvo Nemčije izdalo je, ako se ne motimo, že 1. 1899., nekako odredbo, na podlagi katere se prepoveduje po ljudskih šolah Nemčije — bodisi torej po krajih. kjer so v pretežni večini Poljaki, oziroma Danci, ali pa Francozi, torej na mejah — gojenje tujih jezikov, zakaj ,,Aufgabe der Volksschulen ira Deutschen Reiche und im preussischen Staat ist aber nicht die besondere Pflege der fremden, sondern der vaterlandischen, fiir jeden Deutschen unentbehrlichen deutschen Sprache." Poljake je pa ta odredba spekla v dno njih domoljubnih src. Prej je bilo dovoljeno poljskim otrokom vsaj pri krščanskem nauku se posluževati poljskega jezika, a vsled te odredbe jim je bila odvzeta še ta malenkost. Nasledek te odredbe je bil ta, da otroci v ljudski šoli mesteca Wreszna se niso hoteli učiti krščanskega nauka v nemščini, niti odgovarjati na nemška vprašanja. Temu umetno zanešenemu Štrajku sledila je kazen, ker nemški narodni čut ne pozna nikakega pardona v takih slučajih, zakaj ,,jede Nachgiebigkeit der Unterrichtsvervaltung in der Sprachenfrage wiirde daher zur Forderung der national polnischen Agitation ausgebeutet" in tega se Nemci bolj boje kakor azijatske kuge. Tamošnji ucitelj Koralewski si ni znal drugače pomagati, kakor da je prosil pomoči okrož. šol. nadzornika Wintra. Ker je pa na Nemškem vsled odloka naucnega ministerstva z dne 1. maja 1899. 1. dovoljena telesna kazen, poslužil se jo je okr. šol. nadzornik Winter v vsej njenej celoti. In kazen je doletela 14 renitentnih otrok. Pri tej priliki nam bodi dovoljeno le najmarkantneje točke osodepolnega ukaza navesti, katerega nasledki pretresajo celi poljski narod. ,,Die Befugnis der Lehrer, erforderlichenfalls auch korperliche Strafen anzuwenden, soll nicht bestritten werden. Aber es wird aufs neue nachdriicklich einzuscharfen sein, dass Ziichtigungen und im aiissersten Falle, wenn andere Disciplinarmittel nicht gefruchtet haben, oder bei besonders schweren Vergehungen erfolgen diirfen, und dass sie auch dann selbstverstandlich niemals irgendwie in Misshandlungen ausarten oder der Gesundheit der Kinder auch nur auf entfernte Art schiidlich werden diirfen — — —." ,,Um Verfehlungen bei Zuchtigungen thunlichst zu verhiiten, sind in Schulen, welche unter einem Rektor oder Hauptlehrer stehen, korperliche Strafen nur unter Zustimmung des Leiters der Schule anzinvenden; in den anderen Schulen ist die Zustimmung des Schulinspo^tors einzuholen." Okrožni šol. nadzoraik poslužil se je v celotnej meri tega ukaza in ukazal, kakor rečeno, 14 otrok kaznovati, to je pretepsti. Ta kazen je privabila mnogo poljskega ljudstva pred šolo in v šolo ter so s silo odvedli svoje otroke. Samoobsebi je umevno, da «državna avtoriteta" ni mogla kaj takega prenesti in nastopila je proti temu ,,zlo- činu" najostreje. In tej obsodbi je pritisnila nemška kultura pečat in sicer neizbrisljiv pečat svojega nasilstva. Kazen tega ,,nasilstva" je vprav barbarska, vredna nasledica krvoločnosti, ki so jih uganjali nemški kulturonosci med dolgolasnimi Kinezi. — Obsojenih je bilo skupno 21 oseb. Najtežja kazen je doletela obtoženko Piasecko, ki je dobila 2Y2 leta, dva obtoženca sta dobila po 2 leti, 4 po 1 leto, 5 po 9 mesecev, ostali pa manjšo kazen. Ta v istini kruta kazen vzdignila je skoro ves poljski narod. Na čelo vsej tej akciji je stopil slavni pisatelj Sienkiewicz z javnim pismom v ,,Czasu", priloživši mu 200 K. Temu daru je sledilo nebroj druzih darov, tako, da imajo nabranega samo med Poljaki čez 50.000 mark za kaznovance. Tej poljskej akciji pridružili so se tudi ostali Slovani, avstrijski kakor tudi drugih držav in kar je posebno važno, na čelu temu domoljubju stoje osebe, ki reprezentujejo nekako avstrijsko voditeljstvo. To utegne imeti dobre posledice za prihodnost, za šolski in duševni razvoj onih narodov, ki jih smatrajo mogočnejši narodi kot ,,minderwertig". Da pa nemškim vodilnim osebam to nvmaševanje" ni po godu, je umevno in oficijozna ,,Kreuzzeitung"-a je pred kratkim pisala: ,,Deutscherseits muss eine derartige Intervention nachdriicklich zuriickgeviesen werden. Was wiirde man in Osterreich sagen, wenn einige Deutsch-Osterreicher wegen Verletzung der osterreichischen Gesetze verurtheilt, wenn dieses Urtheil im deutschen Reichstage oder im preusischen Abgeordnetenhause zum Gegenstand gehassiger und entstellender Erorterungen gemacht, und wenn gar von fuhrender Seite Sammlungen fiir die Verurtheilten eingeleitet wiirden?" No, in ,,Vossische Zeitung" zahteva kar kategorično, da naj se poljski minister pl. Pientak telegrafično odstavi. Tudi Slovenci nisino zaostali za drugimi Slovani, tudi mi smo pokazali Poljakom, da nas navdaja isto čutstvovanje do zatiranega poljskega naroda v Nemčiji, kakor njih krvne brate avstrijske Poljake. Nabirajo se darovi v Slovencih in sklepajo se sočutnice in odpošiljajo se protesti. In ta solidarnost mora imeti tudi za nas dobre posledice, katere moramo v najkrajšem času porabiti. — In pri nas? Ali nimamo Slovenci tudi dovolj Wresznov? Da, da imamo jih Wresznov d o v o 1 j, le Gneznov nam se manjka. Le ozrimo se vlstro v Trst, v Gorico invtužni Korotan. Tu, tuirnamo Wresznovvečkakordovolj, toda pri nas nimamo časa, sklepati protestovproti slovenskim Wresznom in zahtevati od merodajnih faktorjev, da odpravi te slovenske Wreszne. Berimo le govor v^Edinosti", kiga jeimelnashodu 1. decembrat. 1. v Trstu dr. G. Gregorin. Oglejmo si le one vnebovpijoče krivice, ki segode S lo vencem v tužnej Istri ali v Korotanu! In ravno v tem trenutku, v trenutku, ko so srca ,,Slovanske večine" v Avstriji tako dovzetna za zatirane nemške Poljake , apelujemo na slovenski narod, apelujemo na slovenske poslance, da nam odpravijo slovenske VVreszne, da d_ slovenskemu narodu država vsaj najpotrebnejše slovenske Ijudske šole.