POPLAVA GIMNAZIJ StranS. PIVOVARJI DOBILIBITKO Stran 10. OBČINE NA DRŽAVNEM REŠETU Stran 4J NOVI TEDNIK ŠT. 9 - LETO 57 - CELJE. 28.2. 2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Necenzurirano: Beata Kanduti Šumej. Stran 6. Interaetno omreženi Celjani. Stran 12. Peričev berlinski zid. Stran 20. 2 DOGODKI ^UVODNIK Denar drobi Slovenijo Poslanci so se spet enkrat ujeli v lastno past. Če so v to- kratnem krogu ustanavljanja novih občin - kar zakon po- slej omogoča le na vsaka štiri leta - mislili za naprej, so hkrati pozabili, kaj bi morali storiti že prej, da njihova od- ločitev ne bi bila sporna. Pozicijski poslanci, razen nekaterih v združeni SLS, so prisluhnili argumentom vlade in svojega odbora za notra- njo politiko, da nadaljnje drobljenje Slovenije v majhne ob- čine ni smiselno. Prvič; ker nobeno od predlaganih območij ne izpolnjuje zakonsko določenih kriterijev, in drugič - kar je bilo povedano bolj naokoli - ker morajo biti območja no- vih občin tudi dejansko sposobna izpolnjevati naloge lokal- ne samouprave. Povedano naravnost to pomeni, da morajo imeti na voljo dovolj denarja, da lahko skrbijo za razvoj kraja in okolja, v katerem se bodo ljudje dobro počutili. Prav veljavni zakon o financiranju občin, ki ga namera- vajo v državnem zboru spremeniti (vlada pripravlja svoj predlog, v proceduro pa so že vloženi trije predlogi za spre- membe), je morda glavni razlog, daje v Sloveniji tako veli- ka želja po ustanavljanju novih občin. Njegova določila so dokaj naklonjena majhnim občinam. Izračuni kažejo, da s finančno izravnavo prihaja v majhna, pretežno podežel- ska okolja občin tudi po poplačilu vseh zakonskih obvezno- sti po šestkrat, osemkrat več denarja, kot če bi bila le kra- jevne skupnosti. To pa je že denar, s katerim-se da kaj nare- diti. Asfaltirati ceste, graditi vodovode, vrtce aH šole, kupiti gasilski avtomobil... vse tisto torej, kar pride ljudem najprej na misel, ko naštevajo potrebe svojega okolja. Spreminjati tako občutljiv zakon kot je ta, ki določa fi- nanciranje občin v letu pred lokalnimi volitvami, očitno ni dišalo nikomur In zato so razumljive želje majhnih, da bi postali vsaj navidezno razvitejši, ostale. Pred politiko zdaj ostaja najprej naloga, da se »izvleče« iz pasti, ki si jo je z odlašanjem »nepriljubljenih« potez nastavila sama, zatem pa seveda odprta priložnost, da se zadeve resno loti. Morda bi bila za vse - tudi za državo samo - najboljša pot ta, da v razvoj lokalne samouprave vloži večji delež bruto domače- ga proizvoda in svojim državljanom zagotavlja primerlji- vejše pogoje življenja. Kako - ali s finančno izravnavo nepo- sredno v občinske proračune ali kako drugače - ljudi nena- zadnje sploh ne zanima! IVANA STAMEJČIČ Malovrh rešuje klavnico Kakšna bo usoda šent- jurske klavnice, bo znano prihodnji teden po pogovo- ru župana občine Šentjur in državnega poslanca Ju- rija Malovrha z direktor- jem republiške veterinar- ske mag. Kovačem in dr- žavno sekretarko v kme- tijskem ministrstvu Vido Čadonič Špelič. O reševanju klavnice se je šentjurski župan v torek pogovarjal tudi s kmetijskim ministrom Francijem Butom. Kot je znano, je nameravalo Mesarstvo Šentjur, ki je od lanskega decembra v prisil- ni poravnavi, letos ukiniti klavnico. Podjetje namreč ni- ma denarja, da bi jo preure- dilo po strogih kriterijih Evropske unije in zaradi ka- terih bo Slovenija v bodoče imela največ tri ali štiri in- dustrijske klavnice in nekaj tako imenovanih obrtniških klavnic. V Šentjurju bi radi, da ministrstvo za kmetijstvo in veterinarska uprava vklju- čita njihovo klavnico v mre- žo komunalnih klavnic, ki bo- do, ko bo začel veljati nov red, opravljale uslužnostno klanje in zakole v sili. Na- menjena bi bila manjšim kmetom in zasebnim mesar- jem na območju vzhodno od Celja do slovensko-hrvaške meje, oziroma na Kozjan- skem in v Obsotelju. TV, JI Trg celjskih knezov urejajo Ureditev trga celjskih knezov, ki je bila pred časom zaradi odkritja rimskega svetij začasno ustavljena, se nadaljuje. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje« ponedeljek skupaj s podizvajalci začel z arheološkimi izkopavanji na delu trga, kjer jej) odkrito rimsko svetišče, z drugimi gradbenimi deli pa je pričelo tudi celjsko podjei CMC. Trg celjskih knezov naj bi bil dokončno urejen do začetka aprila oziroma do pra^ ka Mestne občine Celje. < Dogovor o ^ medmestni pomoči Civilna zaščita podelila nagrade najbolj zaslužnim 1. marec je mednarodni dan civilne zaščite, v Ljub- ljani pa so včeraj ob tej pri- ložnosti podpisali dogovor o sodelovanju med mestni- mi občinami na področju zaščite in reševanja. Za sklenitev dogovora so se odločili v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru irj Novi Gorici, v njem pa so načelno opredeUli, kako bi mesta v primeru naravnih ali drugih nesreč sodelovala in si" pomagala med seboj. Po- drobnosti bodo v vseh šestih mestnih občinah opredelili v svojih načrtih zaščite in re- ševanja, skupne aktivnosti pa tudi v programih vodenja pri- prav za delovanje sistema varstva pred naravnimi in dru- gimi nesrečami. Načelno pa velja, da si bodo v primeru morebitnih naravnih ali dru- gih nesreč v eni od šestih mest- nih občin poslej Celjani, Ko- prčani, Kranjčani, Ljubljan- čani, Mariborčani in Novo- goričani pomagali z reševal- ci, z materialnimi sredstvi in reševalno opremo ter tudi z nastanitvijo prizadetega pre- bivalstva v primeru morebit- ne potrebe po evakuaciji. Nagrade zaslužnim Ob mednarodnem dnevu CZ se bodo tudi na celjskem območju zahvalili reševal- cem, organizatorjem in izva- jalcem, ki so sodelovah pri zaščiti in reševanju ob narav- nih in drugih nesrečah. Na jutrišnji (petek) slovesnosti v Kulturnem domu Vitaij bo zbrane nagovoril povej nik Civilne zaščite za Zah« noštajersko pokrajino Ivi Eržen, ki bo skupaj z vodi Uprave za obrambo Celje 2 ranom Justinom tudi podi lil priznanja. Zlate znake CZ bodo pj jeli Prostovoljno gasilsl društvo Škofja vas, Gasilsl društvo Vitanje in Vincei Sentočnik, srebrne Dat! Drev, Rudolf Krajnc, Ladisl Kosec in Comet d.d. Zrei bronaste pa Avgust HlasK Silvester Šrimpf, Zdenko i in Franc Sinkovič. Brona; znaka bosta vsak v svoji ob ni prejela še Alenka Čas (\ lenje) in Janez Šalej (Grižf PodeliU bodo tudi nagi de mentorjem in otrokoi ki jih je komisija izbrala i natečaju za likovna delai temo Zemeljski plaz. Na d tečaju je s svojimi izdelki s delovalo 16 osnovnih šol 3 vrtci. Komisija je izmedi likovnih in 8 literarnih ^ izbrala po 5 najboljših izdi kov iz posameznih kategd in jih poslala Upravi za Z3 čito in reševanje, ki bo opl vila državni izbor. I. STAMEJČ Ogorčenje v RK na Celjskem Sekretarji območnih združenj se zavzemajo za sklic izredne skupščine Sekretarji območnih združenj Rdečega križa Slo- venije na celjskem območ- ju so ogorčeni zaradi doga- janj v vodstvu te dobrodel- ne organizacije, prizadeta pa je tudi množica aktivi- stov, ki skušajo po svojih najboljših močeh pomaga- ti pomoči potrebnim. Kot poudarja Marta Šmalc, sekretarka iz Slovenskih Ko- njic, ki to delo opravlja naj- dlje med vsemi sekretarji RK v Sloveniji, so na terenu o spor- nih poslovnih potezah sloven- skega vodstva zvedeli šele iz medijev. »Kar se dogaja, je ne- dopustno. Čeprav nismo ni- česar vedeli, smo moralno vsi odgovorni,« je poudarila. Na celjskem območju so pričakovali tudi drugačen raz- plet na torkovem zasedanju glavnega odbora Rdečega kri- ža, na katerem so obravnava- li domnevne nepravilnosti v poslovanju RKS in sprejeli od- stop svojega predsednika Vla- dimirja Toplerja. Člani odbo- ra so razpravljali tudi o mo- rebitnem odstopu generalne- ga sekretarja RKS Mirka Jele- niča in sklenili, da se, dokler napovedani revizijski postop- ki ne bodo končani, o njego- vem odstopu, razrešitvi ali ne- zaupnici ne razpravlja več. Je- leniču je bila na seji določe- na tudi zgornjo vsota za inve- sticije, s katero lahko razpo- laga, in sicer deset milijonov tolarjev, sprejet pa je bil tudi sklep o takojšnji vrnitvi kre- ditov in prepovedi nadaljnje- ga posojanja denarja. Glavni odbor bo sejo nadaljeval v po- nedeljek, 11. marca, ko bo pre- gledal poslovanje podjetja Slork, po končani reviziji ra- čunskega sodišča, ki bo z de- lom začelo v ponedeljek, 4. marca, pa bo razpravljal še o celotnem poslovanju RKS. Aktivisti RK na celjskem ob- močju pa večinsko menijo, da je treba ukrepati takoj in pre- prečiti še večjo, predvsem mo- ralno škodo, ki jo je organi- zacija utrpela. Pozvati name- ravajo enako misleče sekre- tarje še iz drugih regij in zah- tevati sklic izredne skupšči- ne. Za to zadošča pobuda ene tretjine vseh sekretarjev, to- rej smo lahko prepričani, da če že ne bo rednega sklica naj- višjega organa organizacije, generalne skupščine, bo pa izreden. Ob tem pa upajo in želijo, da številni donatorji na našem območju razumejo nevpletenost in neobveščenost tako rekoč vsega članstva RK v sporna dogajanja in da bo- do še naprej pomagali, da bo lahko Rdeči križ opravljal svo- jo pomembno humanitarno dejavnost. MBP Celjski Rdeči križ se zahvaljuje vsem, ki so darovali sredstva v akciji Nikoli sam. Z njimi so minulo soboto dvanajst otrok iz osnovnih šol z območja Celja, Vojnika in Dobrne poslali na sedemdnevno letovanje v Mladinsko zdravilišče na Debelem rtiču. Izračunajte si dohodnino Bliža se čas za izpolnjevanje dohodninskih napovf di, ki jih je treba oddati do 2. aprila. Kot smo že nav« jeni, pa je prav pri tem opravilu kar veliko davčnih pasti in zakonov. Kako bomo dohodninsko napoved pravilno izpolnili i; se hkrati še prepričali, da bomo državi dali le tiso, kar pripada in ne več. V pomoč vsem tistim, ki imajo račun^^ nik, povezan v svetovni splet, bo spletna stran www.>Le idejna podpora in ne poslovni nameni.« j v javnosti so se pojavile Sovorice, da nameravajo podjetniški interesi s celj- ''ega območja s pomočjo študentov s Celja prevzeti l^ub študentov občine Ko- Per (KŠOK), saj ie-ta gos- podari z več kot 35 milijo- tolarjev. Šlo naj bi za "sebne koristi nekaterih študentov in podjetnikov iz Jelja. Med tistimi, ki so bi- " na občnem zboru, ki so ^ zaradi prevelikega zani- "^^nja odpovedali, je bil tudi Podpredsednik Kluba štu-; ^^ntov celjske regije Alek- ■ ^nder Gradišnik. j Pojasnil je, da gre za nere- ^^ice, ki jih razširja predsed- ^ kluba študentov občine Ko- P^i" Uroš Kekuš. »Dejansko s svojo prisotnostjo prišli Npret opozicijo KŠOK, ki ^isto avtentična koperska ?Pozicija. Gre za našega pri- '^^a Matisa Kolenca, ki je pripravil program medštu- dentskega povezovanja več klubov in oblikovanje ene tu- ristične ponudbe za mlade, ki bi potekala v okviru tega klu- ba.« Tisto, kar je študente s celjskega še posebej prepri- čalo in dalo še večjo podporo Kolencu, pa je bilo po bese- dah Gradišnika to, »...da smo bili seznanjeni s kršenjem sta- tuta in zakona o društvih, ki ga permanentno izvaja pred- sednika koperskega študent- skega kluba Uroša Kekuša. Vsa sredstva in vso delovanje pač usmerja v ohranitev svoje ob- lasti...«. Gradišnik je tudi dejal, da naj bi šlo v bistvu za mani- pulacijo s tem, kdo je lahko član kluba in kdo ne sme bi- ti. Po njegovah besedah naj bi Uroš Kekuš dejansko blo- kiral vpisovanje novih članov, kar je čisto nezakonito, po drugi strani pa ne dopusti transparentnega vpogleda v dokumentacijo kluba, kar je prav tako zagotovljeno po sta- tutu. Gradišnik dodaja, da po- leg tega razširja razne teori- je zarote, ki menda nikakor niso resnične. Okrog 50 študentov s celj- skega se občnega zbora v Ko- pru ni udeležilo v imenu Klu- ba študentov celjske regije temveč so se tega udeležiH kot posamezniki, ki smo priš- U podpret to idejo opozici- je. Aleksander Gradišnik tu- di poudarja, da ne gre za in- terese celjskih študentov po prevzemu kluba, saj sredstva posameznega študentskega kluba niso namenjena oseb- nim koristim temveč študen- tom in obštudijskim dejav- nostim. »Gre izključno za idejno podporo in ne za po- slovne namere,« še poudarja Gradišnik. SIMONA BRGLEZ Št. 9 - 28. februar 2002 4 TEMA TEDNA Lokalna samouprava na prepihu Bo v Sloveniji ostalo 192 občin? - Poslanci zavrnili nadaljevanje postopkov za ustanavljanje novih občin - DZ začel v sredo, vroče še v torek Vrele razprave v državnem zbo- ru, kakšno podobo naj ima slo- venska lokalna samouprava na- slednja štiri leta, ni in ni hotelo biti konec. Še v torek, ob zaključ- ku naše redakcije, se je prejšnjo sredo začeta razprava nadaljeva- la. Zlasti o tem, kako brez ope- klin pojesti vročo juho, ki so si jo poslanci zadnje dni še dogre- vali. A kot zaenkrat kaže, v Slo- veniji naslednja štiri leta ostaja 192 občin, od tega na Celjskem zdajšnjih 32. Vsi predlogi krajevnih skupno- sti s Celjskega so padli, a prizadeti imajo v rokavu še nekaj adutov, s katerimi bodo skušali vplivati na poslance. Pričakovati je, da bodo počakali na uradno vročitev skle- pov državnega zbora, da njihova ob- močja ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev lastne občine. Zatem, kot je bilo slišati tudi v izjavah na- ših sogovornikov, bodo ubrali na- daljnje korake. Po opravljenih zbo- rih krajanov bodo ustavne sodnike zaprosili za presojo ustavnosti te odločitve, ustavno sodišče pa že ima v obravnavi presojo ustavnosti vlad- nega sklepa o ustavitvi postopkov za oblikovanje novih občin. V glavni pisarni ustavnega sodišča konec ted- na še niso vedeli, kako - prednost- no ali ne - bodo zahteve Združenja krajevnih skupnosti obravnavali. Te- mu zatem ostane še ena možnost - klic na pomoč Evropskega sodišča za človekove pravice. Vseeno pa velja opozoriti, da se mudi, saj zakonsko določeni roki priganjajo. Če naj bi v novih obči- nah še letos izvedli lokalne voli- tve, bi morali biti posvetovalni re- ferendumi kot osnova za dokonč- no potrditev, kje naj nove občine nastanejo, razpisani do maja, za- kon o ustanovitvi novih občin pa sprejet pol leta pred izvedbo voli- tev, ki se nam napovedujejo za ko- nec leta. Vztrajajo, da hočejo na svoje Pričakovati je bilo, da bodo v Rimskih Toplicah nad zavrnitvi- jo poslancev bolj razočarani, kot pa je po glasovanju v državnem zbo- ru povedal predsednik Sveta KS Drago Zupan. Puške seveda ne bodo vrgli v koruzo, v okviru združenja krajevnih skupnosti bodo sodelo- vali v vseh nadaljnjih akcijah. A tisto, nad čemer se velja zami- sliti, je dejstvo, ki ga izpostavljajo tudi Rimljani, da je srž problemov v denarju. Če bi država le-tega v večji meri odmerjala za razvoj lo- kalnih okolij, tudi ne bi bilo toli- ko želja po majhnih občinah. Ne- nazadnje večina evropskih držav na- menja za razvoj lokalne samouprave občutno višji delež bruto domače- ga proizvoda kot Slovenija. Pri tem ne gre pozabiti na Zupanovo opo- zorilo, da so v imenu države po- slanci vzeli pravico v svoje roke in interese države postavili pred mož- nost državljanov, da demokratič- no odločijo o tem, v kakšnem oko- lju želijo živeti. Ponikva Obsežnega komentarja o tem, da so bili v državnem zboru zavrnje- ni, nima tudi predsednik Sveta KS Ponikva Anton Vrečko. Zanimi- vo je, da so na Ponikvi krajani ob- čino zahtevali že pred štirimi leti, vendar so bili prav tako zavrnjeni. Za razliko od druge šentjurske kra- jevne skupnosti, Dobja pri Plani- ni. Vrečko ponuja številčno primer- javo, po kateri občini Dobje ostaja potem, ko iz proračuna poravnajo vse zakonsko določene obveznosti, za okoli 40 milijonov tolarjev či- stega denarja za potrebe komunal- ne infrastrukture. KS Ponikva, ki ima 2.306 oziroma enkrat več pre- bivalcev kot občina Dobje, pa mo- ra letno z okoli 13 milijoni tolar- jev poskrbeti za vse naloge, od vzdr- ževanja nekategoriziranih cest do ■ urejanja naselij ter delovanje vseh društev. Zato, zaradi več denarja, je prepričan Vrečko, si krajani tu- di najbolj želijo svojo občino. Planina pri Sevnici Roman Planko, predsednik Sve- ta KS Planina pri Sevnici, pravi, da so takšen razplet pričakovali, saj je tudi v prejšnjem obdobju »dela- lo« nove občine Ustavno sodišče RS: »Naš primer se je zapletel tudi za- radi »sodelovanja« Šentjurja, ki se je pojavil kot kandidat za samostoj- no občino, glasovanje se je konča- lo s 37 proti 24 v korist Šentjurja oziroma v našo škodo. Tako kot drugi, ki tudi niso bili uspešni, bo- mo potrditev želje po samostojni občini v nadaljevanju iskali na us- tavnem sodišču.« Državni zbor je z 41 glasovi proti 7 (53 navzočih) - ob obstrukciji poslancev iz vrst koalicije Slove- nija (SDS in NSi) - v torek končal odločanje o nadaljevanju postop- ka za ustanovitev novih občin in določitev njihovih območij. Po- slanke in poslanci so podprli le predlog za ustanovitev nove ob- čine Šmartno pri Litiji. Spomnimo, da je potem, ko sta predloga za ustanovitev samostoj- nih občin prišla s Planine in Ponik- ve, tudi ožje območje sedanje šent- jurske občine (krajevne skupnosti Šentjur center in okolica. Blagov- na, Dramlje in Kalobje) vložilo svoj predlog za »zmanjšano« občino Šent- jur. Zakaj? Težko bi rekli, da iz uža- Ijenosti - bolj verjetna je spet raču- nica: z zožanjem teritorija bi izgu- bili tudi kilometre nekategorizira- nih cest, ki jih je treba urejati in vzdr- ževati, območja brez vodovodov... Frankoiovo Zapleti z ustanavljanjem novih občin so glavna tema tudi na Fran- kolovem, ki se želi odcepiti od ob- čine Vojnik. Predsednik Odbora za ustanovitev občine Frankoiovo Jure Vovk (zanimivo je, da so člani od- bora iz obeh političnih opcij, vladne in opozicije) je povedal, da so v DZ pričakovali podobno odločitev, kot je bila sprejeta v podobnih pri- merih že pred leti, čeprav so imeli zaradi obljub nekaterih poslancev tokrat več upanja. Obrnili se bodo na ustavno sodišče, kjer pričaku- jejo več možnosti za ustanovitev no- ve občine. Ker pa se je od zadnjega odločanja o novih občinah sestava sodišča spremenila ter večina sod- nikov naj ne bi bila več naklonjena ustanovitvi novih občin, na Fran- kolovem niso več povsem prepri- čani, da bo sodišče odločilo v ko- rist pristašev nove občine. Takšna odločitev bi gotovo razveselila Sku- pino krajanov za korektno obveš- čanje ob ustanovitvi občine Fran- koiovo, ki ločitvi od Vojnika ni na- klonjena. Ta je na svoje nestrinja- nje opozorila občinske svetnike v Vojniku, državni zbor in Urad za lokalno samoupravo. Zato je od- bor še pred obravnavo v parlamen- tu poslal vsem gospodinjstvom po- sebni informator, kjer našteva vse prednosti osamosvojene občine. Rečica ob Savinji »Na Rečici smo ogorčeni in ra- zočarani, da DZ ne dovoli niti ugo- toviti ljudske volje,« pravi Peter Ko- lenc, predsednik Sveta KS Rečica ob Savinji. Izločitev iz mozirske občine so podprli tudi občinski svet- niki, poleg tega pa sta Rečica in Mo- zirje že sedaj teritorialno ločena. »Za občino Rečica obstaja veliko razlogov, a dobil sem vtis, da po- slancev sploh ni zanimalo, kakšni so - preprosto so odločiU, da po- bud oziroma novih občin ne bodo priznali. Navajali so samo razlo- ge, ki gredo v našo škodo, zato oce- njujem, da ne podpirajo ljudi na terenu. Pri pozicijskih smo nalete- li na gluha ušesa in trdno odloči- tev, da se o ustanovitvi občin sploh ne bodo pogovarjali. Nenehno smo poslušali, da male občine ne bodo živele na račun države. Kakšno je dejansko stanjeler razlike med po- deželjem in Ljubljano, pa tako vsi poznamo. Zato sem razočaran, sploh ker se mi ^di, da nekateri ho- čejo, naj vse skupaj pustimo in ži- vimo v apatiji.« Gomiisko Svojo občino želijo tudi na Go- milskem, ki spada v občino Bra- slovče. Predsednik odbora za usta- novitev občine Gomiisko Vinko Dr- ča za ustanovitev ni videl ovir: »Spra- šujem se, kaj so v preteklosti poče- li državnozborski poslanci - bivša občina Žalec je pred štirimi leti ne glede na negativen referendum raz- padla na šest občin, od katerih sa- mo Žalec izpolnjuje pogoj o pet ti- soč prebivalcih. Obstaja evropska listina, ki opozarja na veljavno za- konodajo - če bi državni zbor spre- jel popravke zakona, preden se je začelo zbiranje pobud za ustah, vitev občin, bi bilo vse v redu. r kon se mora upoštevati kot celo. ne le prvi ali drugi del - tako s^, pri drugih pogojih zraven. So^^ jemo v združenju krajevnih sk^ nosti, tudi v pritožbah, in raču^ mo na občino Gomiisko - če ne pa v naslednjem krogu.« Argumenti profj novim občinam v ustanavljanju občin je nujnoai^ solutno upoštevati vse tisto, kar opr, deljuje sposobnost za izpolnjevanj, potreb in interesov lokalne skupno« in izvrševanje z zakonom dolol nih izvirnih nalog občine - je bil ^ ni argument, da Slovenije ne grew drobiti v majhne občine. ' »Vlada RS je v pripravi mnenja z preoblikovanje mreže občin smisel no upoštevala tudi stališče ustavne ga sodišča iz dveh obrazložitev od ločb iz leta 1994 - da je število pr^ bivalcev pomemben element lokaliij skupnosti, ker mora omogočati iz vajanje lokalne samouprave, terdj občina s premalo občani ne morf zagotoviti učinkovitega izvajanja ja?. nih nalog lokalnega pomena,« jei temu v uvodni razpravi dodala di žavna sekretarka za lokalno samou pravo Astrid Prašnikar. Prav sp^ sobnost lokalnih oblasti, da skrbijc za izvajanje nalog iz svoje izvirnf pristojnosti, je tudi eno temeljni! določil Evropske listine lokalne sa mouprave, saj: »Lokalna samoupra va označuje pravico in sposobnos lokalnih oblasti, da v mejah zaka na urejajo in opravljajo bistveni dei javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist svojega prebivalstva.« Zi izvajanje lokalnih javnih služb so s predpisi določeni kriteriji števila prt bivalcev, ki zagotavljajo racional no in ekonomično izvajanje posa mezne javne službe; zdravstveni dom se lahko ustanovi za območje z II tisoč prebivalci. A vse to smo v Sloveniji začel: resno upoštevati šele letos. Kajti velik del zdajšnjih 192 občin je nastal »politično«, brez upošteva nja zakonsko določenih kriteri jev in mnenja stroke, ponekod pi celo v nasprotuju z referendum sko izkazano voljo ljudi. Med 191 slovenskimi občinami jih ima kai 95 manj kot pet tisoč prebival cev, med njimi pa je le sedem tak snih, ki so se sposobne preživlja U same! IS, us, BJ, n št. 9 - 28. februar 2002 AKTUALNO 5 Gimnazijo v vsaico mesto! Splošne gimnazije želijo v Slovenskih Konjicah, bližnji Slovenski Bistrici in v Žalcu v katerem mestu (če jpjoh) bodo dobili splošno jjjnnazijo: v Slovenskih Ko- nicah, 15 kilometrov odda- ljeni Slovenski Bistrici ali (Žalcu? Povsod so ocenili, ^ je trenutek pravi in da l,j program splošne gimna- zije v domačem kraju po- jjenibno povečal število gimnazijcev in bodočih štu- lentov oziroma izobražen- [ev, s tem pa pospešil raz- voj. Tekma je najbolj živa med Konjicami in Bistrico, saj se l)odo v Žalcu, čeprav so žu- pani že podpisali pismo o na- meri, o tem odločili le v pri- meru, če bo Celje postalo vi- sokošolski center. Bistričani so seveda prepričani, da je prednost na njihovi strani, saj morajo že zaradi potreb sred- Dje ekonomske in komercial- ješole zgraditi ustreznejše prostore, v katerih pa bi lah- ko zaživel tudi program gim- aazije. Konjičani vidijo svo- jo prednost predvsem v rav- no pravšnji oddaljenosti ta- b od Celja kot od Maribo- ra, kamor se sedaj vozijo nji- iovi gimnazijci. Drži, da je njihova lokacija najprimer- nejša. Pa je to dovolj? Namesto v Celje in Maribor Zamisel so temeljito pre- vetrili na seji konjiškega ob- činskega sveta. Predstavil jo je direktor Svetovalno izobra- ževalnega centra Slovenske Konjice (SIC) mag. Franc Še- lih. V okviru SIC-a že deluje srednja kovinarsko strojna in gospodinjsko gostinska šola vZrečah, zato po Šelihovem ■nnenju pri gimnaziji ne gre za novo šolo, temveč samo z3 dodaten program. Med ar- gumenti za gimnazijski pro- gram je navedel predvsem ve- liko število mladih iz občin Slovenske Konjice, Zreče, Vi- tanje in Oplotnica, ki se se- daj vozijo v gimnazije v Ce- lju in v Mariboru. Samo v pr- ve letnike se jih letos vozi 136, torej po njegovem v Ko- njicah ne bi bilo težko vpi- sati treh oddelkov v prvi let- nik. To je seveda račun brez krčmarja, saj je težko pred- videti, koliko otrok se bo de- jansko pripravljeno vpisati v morebitno novo gimnazijo, saj je treba šolanje zaključi- ti s povsod enako maturo, o kakovosti nove šole pa bo mo- goče soditi šele čez leta. Si- cer pa je nujno kakovost pou- darjal tako Šelih kot večina občinskih svetnikov. Zmanj- ševanja številčnosti prihaja- jočih generacij pa so se lotili bolj v smislu zagotavljanja prostorov za gimnazijo, ne pa tudi manjšega priliva v srednje šole. Gimnazija v osnovni šoli Pripravljalec programa je prepričan, da bi bilo mogo- če prve dijake vpisati že v šol- skem letu 2003/2004. Pred tem bi bilo potrebno zago- toviti predvsem učila, prostor pa bi našli v obstoječih učil- nicah SIC-a oziroma Osnov- ne šole Ob Dravinji, kjer bi lahko koristili tudi speciali- zirane učilnice in telovadni- co (mimogrede - ta je že se- daj preobremenjena). Novo- gradnja kot prizidek k osnov- ni šoli ali kot samostojna stav- ba z vsaj osmimi učilnicami bi bila smiselna šele po vklju- čitvi v mrežo šol. To pa je verjetno najnevarnejša čer, ob kateri se lahko razbijejo le- pe želje. Čeprav v Sloveniji res že- lijo povečati število mladih, ki obiskujejo gimnazije s se- danjih 35 na evropskih 40 odstotkov (na območju Upravne enote Slovenske Ko- njice je gimnazijcev le 28 od- stotkov) , pa je verjetnost, da bodo širiU mrežo šol, skrom- na. Čeprav za mrežo sloven- skih šol zadolženi Noel Škerjaneciz šolskega mini- strstva brez konkretnih pred- logov in analiz o tem »še ne more ničesar reči«, pa je ven- darle potrdil, da si ob upa- dajočem številu otrok bistve- ne širitve mreže šol ni mo- goče obetati. Kje bodo pa otroice dobili? Za dijake je seveda ugod- nejše, če jim približamo šo- lo. Če pustimo ob strani, da »v tej regiji prevladuje pode- želsko prebivalstvo, ki je ne- vešče mestnega okolja in do- življa težave pri prilagajanju v najbolj kritičnem obdob- ju«, ostane resnica, da s šo- lanjem v domačem kraju pri- hranijo dijaki veliko časa, starši pa denarja za prevoz. Za mesečno vozovnico iz Slo- venskih Konjic do Maribora je treba na primer sedaj od- šteti približno 30 tisočakov. Res je tudi, da bližina šole vzpodbudi večji vpis v dolo- čen program. A dobrih, naj- boljših učencev, ki jim je gim- nazija namenjena, je v vsa- kem okolju omejeno števi- lo. Najboljši med njimi si iz- birajo tudi najboljše, čeprav najzahtevnejše šole. Bi za ko- njiško gimnazijo ostalo do- volj, če že ne najboljših, vsaj zelo dobrih učencev? Odgo- vor na to vprašanje v naprej ni mogoč, glede na vedno manjše število otrok pa smo lahko prepričani, da bo celo v (sedaj) najboljših gimna- zijah s selekcijo kmalu ko- nec. Vpisale bodo lahko ta- ko rekoč vse, ki si bodo to želeli, ne glede na učni us- peh. Enako, ali še bolj, velja tudi za ostale srednje šole, ki so desetletja povečevale šte- vilo vpisnih mest. Pričaku- jemo lahko, da bo vsako le- to bolj prihajalo namesto do selekcije otrok do - se'akci- je šol. Vse ne bodo mogle pre- živeti. Razumljivo torej, da srednje šole v Celju ne kaže- jo nad morebitnimi novimi gimnazijami v okolici nika- kršnega navdušenja (v bolj oddaljenem Velenju so Ko- njičanom menda bolj naklo- njeni). In kakšne možnosti bodo imele še neuveljavlje- ne šole? Poskusiti ni greh Takšne pomisleke je bilo slišati tudi med konjiškimi svetniki, a kot je dejal župan Janez Jazbec: »Ne bi bili do- bri gospodarji, če ne bi po- skusili. Zgodovina bo poka- zala, če bodo take šole tudi ostale. Slovenske Konjice pa so mesto, so občina, so se- dež upravne enote, imajo šol- sko tradicijo - in zaslužijo si tudi gimnazijo.« Vsi občin- ski svetniki so tako podprli »zgodovinski« projekt in ob- ljubili, da ga bodo tudi kot posamezniki pomagali oži- viti. Navsezadnje pa imajo prav. Poskusiti ni greh - in v čem pa so Slovenske Konji- ce »manjše« od Velenja, Ro- gaške Slatine, Brežic, Ptuja, Trbovelj, Ormoža, Idrije, Lju- tomera, Ruš, Slovenj Grad- ca...? Povsod tam imajo gim- nazije, pa je Konjice ne bi imele? MILENA B. POKLIC Mag. Franc Šelih Svet Javnega zavoda Ljudske univerze - Zavo- da za izobraževanje in kulturo Rogaška Slatina RAZPISUJE Na osnovi 53. člena Zakona o organizaciji In financira- nju vzgoje in izobraževanja, na osnovi 16. člena Zakona o izobraževanju odraslih ter 26. člena Odloka o ustano- vitvi JZ LU Rogaška Slatina, direktorja zavoda. Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje Pogoje: ■da ima visokošolsko izobrazbo, "Pedagoško-andragoško izobrazbo, "Opravljen strokovni izpit, ■najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri 'sta na področju izobraževanja odraslih in kulture. 'obrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. f^rijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Zavoda Ljudske Univerze, Celjska c. 3a, 3250 ROGAŠKA SLATINA, s Pripisom: »Za razpis direktorja«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku! 23. junij - 31. avgust 2002 MESTNA OBČINA CEUE vabi organizatorje kulturnih in turističnih prireditev k sodelovanju pri izvedbi POLETJA V CEUU - KNEŽJEM MESTU 2002. Mestna občina Celje zagotavlja ureditev prizorišč na Starem gradu in na dvorišču Knežjega dvorca (slednje le do konca julija), drugod jih zagotovijo organizatorji sami in pričakuje primerno ponudbo različnih zvrsti prireditev. Vrhunca prireditve bosta Od 23. junija do 7. julija (poudarek na pouličnih prireditvah) in od 23. avgusta do 31. avgusta na Starem gradu (poudarek na grajskih prireditvah) V predlogu navedite: -podatke o prireditelju -naziv in zvrst prireditve -izvajalce, kraj in čas izvedbe -finančno konstrukcijo. Pri prijavljenih projektih se bo upoštevala -izvirnost in kakovost prireditev -finančna pokritost prireditev in -enakovredno zastopanje različnih izraznih medijev, vsebin in ciljnih publik. Predloge sprejema koordinator POLETJA V CEUU - KNEŽJEM MESTU Zavod za kulturne prireditve Celje, Trg celjskih knezov 8 do 28. marca 2002. 1. Ponovno vas obveščamo, dajevUr. I. RSšt. 13/15.2.02 a) Ministrstvo za gospodarstvo objavilo javne razpise za - Spodbujanje tehnološke prenove podjetij v usnjarski in obutveni industriji - Spodbujanje modernizacije dela in kadrovske prenove v podjetjih v tekstilni in oblačilni industriji - Spodbujanje tržnih pristopov podjetij v usnjarski in obutveni industriji - Spodbujanje izdelčne in tržne preusmeritve podjetij v tekstilni in oblačilni industriji - Spodbujanje tehnološke prenove podjetij v tekstilni in oblačilni industriji - Spodbujanje modernizacije dela in kadrovske prenove v podjetjih v usnjarski in obutveni industriji Rok prijave za zgoraj navedene razpise je do vključno 19.3.02 do 13 ure. b) Ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni razpis za - Sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij. Rok prijave 11.3.02do15ure. V Lokalnem podjetniškem centm d.o.o. vam nudimo pomoč pri pripravi dokumentacije za prijave na razpise. 2. V letu 2002 bomo organizirali izobraževanja na različne teme, sami ali v sodelovanju z OOZ Celje in OOZ Laško - najprej bomo izobraževali za sistem HACCAP in na temo ISO standardi - v okviru vavčerskega sistema svetovanj vam nudimo svetovanja za sistem vodenja kakovosti po ISO 9001:2000 3. Vabimo vas, da tako za pripravo dokumentacije kot prijavo na navedene razpise in izobraževanja, izkoristite svojo vključitev v vavčerski sistem svetovanj, ki vam nudi možnost sofinanciranja tako na področju svetovanja kot izobraževanja s strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo v višini 50% za kvoto, ki jo lahko izkoristi vsako delujoče podjetje v skladu z navodili za izvajanje vavčerskega sistema svetovanj. V kolikor ste interesenti, se prijavite. Veseli bomo vsake pobude z vaše strani. kontaktna oseba: tatjana štinek, univ.dip.inž. Št. 9 - 28. februar 2002 6 INTERVJU Nizke cene utrujajo na dolgi rok Tako pravi mag. Beata Kanduti Šumej, direktorica Ingrad Koncema Mag. Beata Kanduti Šu- mej je za direktorico v In- grad Koncern prišla pred dvema letoma, iz avtohiše Kanduti, ki je neslavno za- prla vrata. Kandutijeva je tudi svetnica v celjskem mestnem svetu, rotarijan- ka, predvsem pa ženska, ki dela ves dan, kot pravi. Ob- ljublja, da nas bo tiste tri celjske novinarje, ki ne ra- zumemo, kako zelo zase- dena je, nekoč povabila, da ves dan preživimo z njo. Da si bomo znali predstavljati tisto, česar sedaj ne razu- memo. Do kratkega stika v komu- nikaciji med njo in našo me- dijsko hišo je prišlo lani je- seni. Ob zapletih pri izbiri izvajalca za izgradnjo central- ne čistilne naprave v Celju. Od takrat dalje je bila za nas nedosegljiva. Zato smo se to- liko bolj razveseliU, da je mi- nuli četrtek vendarle prista- la na pričujoči intervju. S sabo je pripeljala sodelavko San- dro Rozman, ki je zadolže- na za dajanje informacij v zve- zi z gradnjo poslovno stano- vanjskega objekta na Glazi- ji- Pol ure pred nastankom pri- čujočega intervjuja smo do- bili na Mestni občini Celje in- formacijo, da je komunalni prispevek za zemljišče na Gla- ziji Ingrad v večji meri porav- nal, dolgoval pa naj bi še se- dem milijonov tolarjev. Dan kasneje je direktor ZPI mag. Miran Gajšek pojasnil, da je komunalni prispevek v višini 108 milijonov tolarjev porav- nan, sedem milijonov tolar- jev pa ostaja odprtih na ra- čun zamudnih obresti. Poja- snil je še, da je Ingrad kon- cern ZPI izstavil račun za do- brih pet milijonov tolarjev stroškov, ki jih je imel s pre- stavitvijo komunalnih vodov na zemljišču. Za dober mili- jon tolarjev preostalega dol- ga se bodo po Gajškovih be- sedah z direktorico Ingrad koncema pogovarjali ta teden. Gospa Beata Kanduti Šu- mej, slovensko gradbeniš- tvo je v krizi. Ali občutite to tudi v vašem podjetju in kako? Slovensko gradbeništvo ni toliko v krizi kot so v krizi nekatera gradbena podjetja. Predvsem tista, ki v zadnjih letih niso naredila nikakršnih sprememb v svoji organiza- ciji. Tu mislim predvsem na kadrovske spremembe ter na stroškovno prilagajanje trgu. Trenutno je, kar se tiče Šta- jerske, investicijski cikel gradnje precej večji. Dela na trgu je dovolj. Res je, da so cene zelo nizke, predvsem za- to, ker je ponudba izvajalcev gradbenih del preširoka. Na trgu javnih naročil lahko na- stopa tako rekoč vsakdo. Bolj smotrno bi bilo, da manjša gradbena podjetja, s. p., ne bi nastopala pri izvedbi več- jih gradbenih objektov. Ne zato, ker bi se bali konku- rence, ali ker bi nas motih. Težave so z garancijo oziro- ma reklamacijami, ki nasto- pajo po določenih letih. Manjšega podjetja čez nekaj let ni več in tako ni sposob- no odpraviti napak. Bi lahko rekli za svoje podjetje, da je uspešno? Uspešnost podjetja sodimo po tem, da je trend rasti navz- gor. Naša realizacija se po- pravlja. Če ocenjujem celot- no skupino Ingrada je sploh pri realizaciji nizkih in viso- kih gradenj letos že doseže- na oziroma podpisana lan- skoletna raven. To pomeni, da je dela dovolj. Veseli nas, da zaposlujemo. V enem le- tu smo na novo zaposlili 25 delavcev, kar je tudi za Celje zelo pomembno. Kaj pa nizke cene, s ka- terimi nastopate na tržišču, vas to ne utegne utruditi na dolgi rok? Nizke cene utrujajo na dolgi rok. Ker pa je dela dovolj, ni potrebno delati za vsako ce- no. Postavili smo si prag ren- tabilnosti izgradnje. Naši stroški so izračunani, opti- mizirali smo stroške v pod- jetju in tako se lahko lažje prilagajamo cenam na trgu. Da bi delali z izgubo samo zato, da bi delali, tega se ne gremo. V Celju nameravate gra- diti garažno hišo na Ašker- čevi ulici. Boste gradili sa- mi ali v sodelovanju s kom ter seveda, kdaj bo pričetek gradnje? Garažna hiša na Aškerče- vi je investitorski projekt, ki si ga delita RM projekt iz Ma- ribora in Trimo Trebnje. De- lala bosta v več sklopih. Mi smo bili izbrani kot izvajal- ci enega dela gradbenih del. Za obrtniška dela pogovori še trajajo. Ker je objekt iz- jemno velik, ne bomo izva- jalci sami. Kolikor vem, po- stopki pridobivanja dovoljenj potekajo, pričetek gradnje je predviden sredi marca. Temeljni kamen za po- slovno stanovanjski objekt na Glaziji, ki ga bo gradilo vaše podjetje, je položen. V zadnjih tednih se je neko- liko zapletlo v zvezi s pla- čilom komunalnega pris- pevka Zavodu za planira- nje in izgradnjo. 20. fe- bruarja je potekel zadnji, naknadni rok za plačilo. Ste poravnali vse obveznosti? Septembra 2000 smo ku- pih od občine zemljišče na Glaziji. Tuš pomagal Ingradu Pri plačilu 108 milijonov tolarjev komunalnega pris- pevka je Ingradu pomagalo podjetje Engrotuš, ki je ob- čini nakazalo 60 milijonov tolarjev. Kot je pojasnil di- rektor Engrotuša Aleksan- der Svetelšek, so se za po- moč odločili zato, ker je In- grad eden od izvajalcev pri gradnji njihovega novega tr- govskega centra z multiki- nom na Hudinji. Potem je bila potrebna sprememba zazidalnega na- črta, saj je bilo sprva pred- videno, da bodo na Glaziji samo poslovni objekti, ne pa tudi stanovanjski. Naknad- no se je ugotovilo, da je po- trebno prestaviti vse glavne vode. 20. februarja smo pla- čali v gotovini ves komunalni prispevek. Obstajala je op- cija za možnost plačila v več obrokih. Toda v tem prime- ru bi morali plačilo zavaro- vati z bančno garancijo. Na občini pravijo, da dol- gujete še sedem milijonov tolarjev. Na občini... jaz ne vem, kdo na občini vam daje tak- šne informacije, a komunal- ni prispevek je bil plačan v znesku kot je bil obračunan. Na osnovi tega plačila bomo dobili gradbeno dovoljenje. Dobili smo lokacijsko dovo- ljenje, gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela, sedaj pridobivamo gradbeno dovo- ljenje za prvo fazo, to je do temeljev... Ste že vložili na upravno enoto ta zahtevek? Ja, to je že vloženo pred časom, manjkata nam še dve soglasji, soglasje vodovoda in soglasje za prestavitev elek- tričnih vodov. Kolikor vem, je vsa dokumentacija v za- ključni fazi, zato bi v roku 14 dni lahko zaprosili za ce- lotno gradbeno dovoljenje. Prejšnji teden je gospod Leon Goetz iz celjske uprav- ne enote rekel, da vloge za gradbeno dovoljenje še sploh ni. (Tu se je v pogovor vpletla Sandra Rozman) Naj povem, da vloge za gradbeno dovo- ljenje še nismo oddali, ker moramo najprej pridobiti vsa soglasja h gradnji. To pri- dobivamo, šele nato lahko za- prosimo za gradbeno dovo- ljenje. Eden od pogojev je bil tudi plačan komunalni pris- pevek. To je sedaj urejeno. (Kanduti Šumej) Ampak dovoljenje za pripravljalna dela pa že imamo. Mi pač de- lamo po sklopih. Tudi ne ve- mo, zakaj bi morali imeti čez noč gradbeno dovoljenje? In kakšno je zanimanje za nakup poslovnih prosto- rov in stanovanj v objektu na Glaziji, za katerega še vedno zagotavljate, da bo zgrajen do novembra letos? Zanimanje je ogromno. Ka- že, da je bilo v Celju pomanj- kanje nadstandardnih stano- vanj. Računam, da posebne- ga problema pri prodaji ne bo. Je kaj pogodb že podpi- sanih? Kupoprodajne pogodbe še niso podpisane. Kaj pa avansi? Poglejte, avansi se plaču- jejo, avansi, kaj bi rekla, avans je samo oblika, ko si nekdo želi zagotoviti pro- stor. Z nekaterimi smo že sklenili neko obliko pred- pogodbe s katero so si inte- resenti zagotovili svoj po- slovni prostor ali stanova- nje. V predpogodbi je tudi jasno napisano, da se bodo kupoprodajne pogodbe sklepale, ko bo pridoblje- no gradbeno dovoljenje. Še- le na tej podlagi lahko toč- no fiksiramo datum primij predaje. i Lahko poveste, kolikj predpogodb je bilo podpisa nih? i Par. Pa tudi plačanih neki avansov? Ja, ampak to je tako ra lenkostna cifra, da skoraj i omembe vredno. Kdaj lahko torej napovi ste pričetek gradnje na Gli ziji? Gradnja se je pričela z d( cembrom. Zaenkrat ni videti, da t se tam kaj dogajalo? Zaenkrat se utrjuje cest zaenkrat se delajo prestav tve komunalnih vodov. Č vam gradnja izgleda kot t( kdaj se bo kaj konkretno vi delo, lahko rečem, da bo roku 14 dni že kar precej v deti. Te dni smo bili sezna njeni, kdo se je prijavil B St. 9 - 28. februar 2002 INTERVJU - MNENJA 7 ^vljeni razpis za iz- %jo centralne čistilne v Celju. Tudi to- sodelujete skupaj z Liiskim podjetjem Si- ' /^li si obetate uspeh razpisu, glede na to, vaša ponudba naj- ^^jša med osmimi sode- IP^imi? upeh si obeta verjetno Ker je bilo eno od me- |,fna, ne dvomimo, da bo- i^brani kot izvajalec. Pou- ^ti pa moram, da smo do- j navodila od SL consul- ],} vodi postopek, da v te- 'i^bire ponudniki ne daje- „obene izjave, j^jkšne pa so reference ita- j„gkega partnerja, s ka- ^pi sodelujete na tem raz- jy in kako ste navezali ke? I^li še ne sodelujemo z nji- i Srečali smo se že prej pri jofenih ponudbah za čistil- ,naprave. Mislim, da ima pustrezne reference. Sicer ne želim dajati izjav v zvezi [istilno napravo, lahko pa jih date za na- i v zvezi z zapleti s pr- 0 razpisom. Dosti je bilo iienjano ime vašega pod- Ija, takrat niste želeli da- tilzjav, verjetno iz podob- h razlogov kot danes. Da- [5 pa lahko ocenite, kako edate na zaplet pri prvem izpisu? Mi tudi takrat nismo daja- oobenih izjav." Kolikor vem, C nas povezovali z zapleti ledvsem v vašem časopisu. Tudi v drugih medijih je lo podobno. Ne. V glavnem v vašem ča- pisu. Ko smo dali izjavo za most, ni bila nikoli objav- na. Kar se nas tiče, smo že krat pripravili korektno po- idbo, kot smo jo pripravili 1 za ponovljeni razpis. Zakaj pravzaprav neka- »ne želite komunicirati z JJo medijsko hišo od za- leta pri čistilni napravi da- 5? Tudi glede odhoda Vin- J Debelaka z mesta direk- torja Ingrada VNG nismo od vas mogli prejeti izjav? Če še enkrat poudarim. Vi takrat niste objavili izjave. Zdelo se nam je, da ne želite točno pokazati našega mne- nja. Zato smo se odločili, da če bo potreba, bomo dali iz- javo, če ne, pa ne. Kar se tiče odhoda gospoda Debelaka je vaša novinarka napisala čla- nek kakršnega pač je. Takrat je gospod Vinko Debelak dal tudi demanti na njen članek... Menda pod prisilo, kot je dejal sam... Nikogar ne moreš prisili- ti, da daje kakšno izjavo. Ja, z odvetnikom skoraj- da lahko. Ge nekdo o nekom daje laž- ne izjave, potem mora za to stvarjo stati in nekako mora nekaj ukreniti. Če je bila stvar takšna, ampak, brez zveze, ha, ha, ha... Je moral gospod Debelak zapustiti podjetje, ker ni podpiral združevanja z Ve- gradom? Kaj je gospod Vinko Debe- lak podpiral in kaj ni, ne vem, ker se ni nikoli izjasnil. Mo- ramo ločiti dve stvari. On je odstopil kot predsednik upra- ve Ingrad VNG na nadzornem svetu. Odstopil je, ker so bili slabi poslovni rezultati, torej nastala je izguba. Njegov od^ stop je nadzorni svet sprejel. Mi smo mu po odstopu po- nudili drugo delovno mesto, prav tako vodstveno, vendar se je odločil, da ustanovi svo- je podjetje. Imamo poslovno politiko, da če si nekdo želi oditi na svoje, ali želi oditi iz podjetja, mu tega pač ne mo- remo šteti za zlo. Vsak je krea- tor svojega osebnega življenja. Kako daleč je trenutno po- vezovanje z Vegradom? Povezujemo se z več pod- jetji. Preprosto zato, ker je naše podjetje manjše, zara- di nizkih cen si je treba zni- žati stroške, cene na trgu so precej neusklajene, veUko- krat se pojavlja dumping. Za- to si želimo najti možnost. da na velikih projektih na- stopamo skupaj z domačimi podjetji ter da si pri določe- nih proizvodih pridemo nas- proti in najdemo povezave. Ali je res, da prodajate po- slovne prostore, v katerih domujete sedaj? Odkar je bila zgrajena ta modra stavba, so se prostori ves čas prodajali. Veliko jih je bilo prodanih različnim podjetjem. Precej jih je v na- jemu. Nekaj jih še imamo, ki jih ne uporabljamo, te na- meravamo tudi prodati. Kaj pa te, ki jih uporab- ljate, ne nameravate proda- ti? Zaenkrat ne. Bi pa bilo smotrno, da se skoncentrira- mo na enem mestu in ne na treh lokacijah kot smo loci- rani sedaj. Veljate za strogo direkto- rico. Podrejeni se vas men- da bojijo. Kaj pravite? Bojijo se... ne vem, jaz imam svoj način vodenja pod- jetja ali pa odnosa do delav- cev. Ker smo zelo na udaru pri pridobivanju del, mora- jo biti ponudbe zelo dobro pripravljene. Da se izogne- mo reklamacijam, morajo bi- ti dela izvedena na korekten način, zato je potrebno, da v takšnem podjetju tečejo vsi postopki po pravilu. Delav- ci se morajo držati rokov. Zah- teve so morda večje, kot so jih bili vajeni prej. Kako je z delavci kaže podatek, da ko smo imeU zaključek leta, je bila udeležba odlična, samo treh, ki so bili na bolniški, ni bilo. Prejšnja leta je bila udeležba 30 odstotna. Ali menite, da je gradbe- ništvo Božičnik privilegira- no v Celju, odkar je Bojan Šrot župan? Je v boljšem položaju kot je bil, preden je bil župan Bo- jan Šrot. V kakšnem smislu? V smislu, da verjetno dobi več dela in lažje posluje. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: TRIARTES PREJELI SMO Dost vas mamo 11. Kolegu Viliju Einspielerju iz celjskega Delovega dopi- sništva lahko zagotovim, da se redakcija NT&RG zelo do- bro zaveda svoje prednostne naloge - nadzora nad oblast- jo, čeprav je v odgovoru na uvodnik Nataše Gerkeš Led- nik z naslovom »Dost vas ma- mo!« želel prikazati ravno nasprotno. Dokaz za to je vsakoteden- ska številka Novega tednika, v kateri - v nasprotju z neka- terimi kolegi Delovega celj- skega dopisništva - naši no- vinarji ne zapravljajo drago- cenega časopisnega prostora za kolumne z vedno istim oz- kim krogom nastopajočih, ki so stalno »nadzirani«, med- tem ko vsi ostali uživajo v bla- ženem miru. Naši novinarji tudi ne tratijo časa s pisanjem o kolegih iz omenjene redak- cije in o tem, kaj vse jim »ljud- je pripisujejo«, čeprav bi po zgledu v osrednjem dnevni- ku lahko sklepali, da je prav to ena pomembnejših nalog novinarstva. V naši redakci- ji smo namreč prepričani, da naših bralcev to ne zanima. Raje jim v branje ponujamo teme, ki so za to območje in ljudi aktualne, pomembne in zanimive. Če bi verjeli trditvam Vili- ja Einspielerja, bi morala biti večina naših bralcev obože- valcev celjskega župana. Ali pa, da sam pokupi nekaj ti- soč izvodov. Kako naj si si- cer razlagamo podatke, da smo kot »trobilo celjskega žu- pana« razširili krog tistih, ki redno prebirajo naš časopis? In ti podatki ne temeljijo na domnevah in ugibanjih v slo- gu »ljudje pripisujejo«, pač pa na Medianini konkretni ra- ziskavi s konkretnimi števil- kami. Očitno pa te do pisarn naših kolegov še niso prišle. Morda bi jih o tem veljalo seznaniti na kakšni novinar- ski konferenci, ki pa je ne smemo sklicati pred deseto dopoldne. »Nadzor nad ob- lastjo« so namreč sposobni opravljati šele po tej uri... TATJANA CVIRN, odg. urednica Novega ted- nika Cenzuriranje Intervjuja z mag. Beato Kanduti Šu- lej nismo objavili v celoti, ker so nam ^ Službe za odnose z javnostmi pod- Mja Ingrad zagrozili s tožbo, in to kar dvojno, če si bomo predrznih objaviti "apisana vprašanja. Ingradovi PR-ovci so svoje grozilno pi- smo začeli s perverzno trditvijo, da se v '•ovinarski del intervjuja ne nameravajo spletati. Če to ni neposredno vpletanje ^novinarsko delo, kako si vpletanje po- '^m predstavljajo v Ingradu. S pendreki '"gulagi? Razlog za njihov poseg naj bi "'•del vprašanj, ki so »...izven dogovor- jene tematike, kakor tudi izven okvir- !irašanj za intervju...«. Res je, da so Mia vprašanja pisno dobili pred po- govorom, vendar pa verjetno razumejo, kaj pomeni beseda okvirno... Poleg tega je v pogovoru več drugih vprašanj, ki prav tako niso bila poslana v pisni obliki, pa se jim zaradi tega nikakor ni zdelo, da jih ne smemo objaviti. Intervjuvanka je med pogovorom odgovorila tudi na spor- na vprašanja. Intervju je namenjen rav- no temu, da spraševani pojasni svoja sta- lišča, videnja, svojo »resnico«. Zato ne vidimo, kako bi lahko »blatila ugled pod- jetja, kakor tudi osebno delovanje glav- ne direktorice mag. Beate Kanduti Šu- mej«. Sicer pa, presodite sami. Jasno, da vprašanja objavljamo, le da brez od- govorov. SEBASTIJAN KOPUŠAR /^li spremljate te dni razprave na spletnih straneh, sprožili naj bi jih nezadovolj- "1 stanovalci iz t.i. Božičnikovega bloka na Dolgem polju, razpredajo pa o t.i. j^^ljski gradbeniški mafiji. Tudi vaše ime je kar nekajkrat omenjano v negativni ''^i, v povezavi z avtohišo Kanduti, češ da vam ne gre zaupati denarja? Hočem povedati, da se pojavljajo na spletni strani tudi natolcevanja, da se ve, ste bili direktorica avtohiše Kanduti, kakšni zapleti, tudi v povezavi s policijo ^ bili, da vam pač ne gre zaupati. Kaj bi rekli samo o tem, kako daleč je na sodišču zadeva v zvezi z avtohišo ^nduti. Vemo, da ste bili za kratek čas pred dvema letoma pridržani, potem pa je ^deva potihnila. Vam niso ničesar dokazali? ^di se mi, da ljudi tudi to zanima, ker se je o tem pred časom precej pisalo... Izjava za javnost - demanti na članek v Novem tedniku je 21. fe- bruarja 2002 izšla v rubriki Mnenja »Izjava za javnost-de- manti na članek« Ingrad Kon- cema d.d.. Službe za odno- se z javnostjo, ki očitno ne premore junaka, ki bi si jo upal podpisati. Nepodpisa- na Služba za odnose z jav- nostjo je v izjavi za javnost najprej potrkala na vest s tem, »da v osiromašeni regiji ni- majo vsi visoko razvite etike nastopanja v odnosih z inter- nimi in eksternimi javnost- mi, ker bi se morali boriti drug za drugega...«. V nada- ljevanju, ko pojasnjuje »L dejstvo«, pa je ista služba tam, kjer se spotika ob naše pod- jetje, že zapisala sledečo de- belo laž: »Zemljišče je na jav- nem razpisu od občine ku- pil Ingrad VNG d.d.. Zem- ljišče je bilo prodano za grad- njo stanovanjsko poslovne- ga objekta, vendar brez ve- ljavnega zazidalnega načrta, ki pa je bil sprejet šele okto- bra lani, ko je to potreboval Božičnik za gradnjo svojega objekta na Ljubljanski«. Do- besedno enako izjavo je di- rektorica Ingrad Koncema d.d. in v.d. predsednice upra- ve Ingrad VNG d.d. mag. Bea- ta Kanduti-Šumej dala tudi za dnevnik Delo. Izjavo sta Služba za odno-. se z javnostjo in mag. Beata Kanduti-Šumej premišljeno lansirali v kontekstu brez- plodnih namigovanj o zvezah našega podjetja pri Mestni ob- čini Celje, o katerih so ob po- manjkanju udarnejših tem v preteklosti večkrat pisali ne- kateri celjski novinarji. Kljub temu pa se ne bi oglasili, če ne bi Služba za odnose z jav- nostjo in gospa magistra s tem prekoračili vseh meja dobre- ga okusa v sicer trdi konku- renčni tekmi. Za območje Glazija je bil v letu 1984 sprejet Odlok o zazidalnem načrtu Glazija, ki je bil objavljen v Ur.l. SRS št. 31/84, njegove kasnejše spremembe in dopolnitve pa v Ur.l. RS 27/90, 23/91, 69/ 93, 49/95 in 45/96. Tako Služba za odnose z javnost- jo in mag. Beata Kanduti-Šu- mej ne moreta trditi, da je Mestna občina Celje proda- la Ingradu VNG d.d. zemljišče brez zazidalnega načrta. Še manj pa smeta trditi, »da je bil sprejet zazidalni načrt še- le oktobra lani, ko je to po- treboval Božičnik za gradnjo svojega objekta na Ljubljan- ski«. Za gradbeno zemljišče, ki ga je kupilo naše podjetje od Mestne občine Celje, je bilo z veljavnim zazidalnim na- črtom določeno, da se na njem lahko zgradita dva po- slovno stanovanjska objekta, v katerih naj bi bilo več po- slovnih prostorov in manj sta- novanj. Ker je v Celju ponud- ba poslovnih prostorov več- ja od povpraševanja, primanj- kuje pa stanovanj, smo na- ročili pri RC Planiranje d.o.o. Celje izdelavo projekta spre- memb in dopolnitev zazidal- nega načrta, za katerega smo plačah 2.134.532,20 Sit, ki jih je celjski mestni svet spre- jel po rednem postopku na seji dne 25.09.2001. Odlok o spremembah in dopolni- tvah Odloka o zazidalnem na- črtu Glazija je bil objavljen v Ur. 1. RS 78/2001. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki so za- jete v tem odloku, se nanaša- jo izključno le na območje par- cel št. 682/1, 683/2 in 684, vložna št. 1531, k.o. Celje, ki smo jih odkupili od Mestne občine Celje in na oba objek- ta, ki ju na tem zemljišču gradi naše podjetje. S tem odlokom se pretežno poslovni spremi- nja v pretežno stanovanjski program, določeno je število ter namembnost etaž in do- delana je zunanja ureditev obeh objektov. Odlok oziroma spremem- be in dopolnitve zazidalne- ga načrta v ničemer ne pose- gajo v zemljišče Ingrad VNG d.d. ali v njegove interese. Vse to dobro ve tudi njegova Služba za odnose z javnost- jo in v.d. predsednice upra- ve mag. Beata Kanduti-Šumej, ki je vplivna svetnica LDS v celjskem mestnem svetu in je sodelovala pri sprejema- nju tega odloka. Seveda skušamo razumeti v.d. predsednice uprave In- grad VNG d.d., ki mu želimo vse dobro, da seje skušala pre- ko nas oprati pred javnostjo in svojimi kupci, ker ima od vsega, kar potrebujejo za grad- njo objekta na Glaziji, na vo- ljo le osem let star zazidalni načrt, ni pa imela, kot je izja- vila za Delo, denarja za pla- čilo zemljišča in ne načrtov ter gradbenega dovoljenja. Za Gradbeništvo Božičnik Stanko Božičnik Št. 9 - 28. februar 2002 8 AKTUALNO Velenjska socialna mučkalica Najemnikom v Gradisovem samskem domu so se dnevi iztekli - Kdo bo na cesti in kdo pod streho? Zadnji dan februarja bi moral biti Gradisov samski dom na Vojkovi 12a v Vele- nju prazen. Izseliti bi se mo- ralo okoli osemdeset ljudi, mnogi med njimi imajo majhne otroke. A kam naj grejo? Nekaj dni pred pri- silno izselitvijo še niso ve- deli, ali bodo po 1. marcu spali pod šotori ali pa se jih bo le kdo usmilil in jim po- nudil vsaj upanje. A občin- ski uradniki niso hitri, čas pa v negotovem stanju be- ži hitreje od običajnega. Celjsko gradbeno podjetje Gradiš je zašlo v hude poslovne težave, zato so v upravi te druž- be sklenili samski dom na Voj- kovi prodati, smo že poroča- li. Kot najboljši kupec se je koncem januarja pojavila Mestna občina Velenje in sta- novanjski blok kupila za krep- kih 400 milijonov tolarjev, od Ingrada pa zahtevala, da vse garsonjere izprazni. Najem- niki garsonjer so že najmanj dva meseca prej vedeli, da jim Gradiš najemnih pogodb ne bo podaljšal. A kam naj zdaj gredo? Le redki so med nji- mi, ki imajo kam iti, vsaj za- časno. Zato jim v brezupu ni preostalo drugega, kot da se zberejo pred blokom in jo združno mahnejo pred občin- sko zgradbo ter tam izrazijo svojo zaskrbljenost in ogor- čenost nad ignorantskim od- nosom občinarjev, ki jih ta- ko dolgo puščajo v negotovo- sti. Ne morejo tudi razume- ti, kako jim lahko občinska uslužbenka v obraz zabrusi, naj se kar utaborijo pred ob- čino, saj to v Velenju ne bi bi- lo nič posebnega. Župan jih popelje v sejno dvorano v sredo, 20. februarja po- poldne, so bili pred občin- skim poslopjem. Njihov pro- test nad počasnim reševa- njem za njih največjega problema, j^ bil miren, do- stojanstven. Največ so pove- dali napisi na tablah, ki so jih nosili. Njihova logika je prepro- sta: ker nimamo kam iti, nam stanovanje morajo dati. A te zadeve le niso tako prepro- ste in rešljive na mah. Vsaj za vse ne in ne za vse enako. Kmalu se je pred njimi poja- vil velenjski župan Srečko Meh in jih povabil na pogo- vor v sejno sobo, kjer so iz- vedeli, da imajo možnosti za primerno stanovanje le tisti, ki imajo slovensko držav- ljanstvo in ki imajo stalno bi- vališče v Mestni občini Vele- nje. Kdor teh pogojev nima, bo šel ven iz garsonjere, če ne zlepa pa tako, da mu bo- do odklopih elektriko in vo- do. Po županovih podatkih je takšnih, ki nimajo pogo- jev, kar polovica, z drugimi pa se bo ukvarjala občinska komisija v okviru rednega ob- činskega razpisa za oddajo stanovanj v najem, neprofit- nih in socialnih. Sicer pa je bil župan na sestanku kratek in jedrnat: Ne meče vas ven občina, ampak Gradiš! Za ene tako, za druge drugače Samski dom nima statusa stahie prijave, torej^so bili na- jemniki tam prijavljeni le za- časno, nekateri pa so stalno prebivališče prijavili na na- slovu, kjer niso nikoli živeli ali pa so se od tam že davno odselili. V veliki negotovosti sta tudi dve družini, ki nima- ta veliko možnosti za stano- vanje, a kaj, ko gre v obeh pri- merih za družini z dveinpol- letnim oziroma osemnajst- smesečnim otrokom. Zani- miv je tudi primer pristnega Slovenca s slovenskim držav- ljanstvom, ki v samskem do- mu na Vojkovi v Velenju živi že devet let, ker se tam ni mo- gel prijaviti, pa je kot stalno bivališče navedel nek naslov v Vojniku. Torej njegova dru- žina nima možnosti za stano- vanje, ker ni prijavljen v ob- čini Velenje. V občini Velenje pa ni prijavljen zato, ker sam- ski dom ni naslov stalne pri- jave bivališča. Enisa Kusur se je že pred- lani prijavila na razpis in za- prosila za občinsko socialno stanovanje, od stanovanjske- ga sklada MO Velenje pa pre- jela sklep, da je ne morejo uvrstiti na listo prosilcev, ker ne izpolnjuje vseh splošnih po- gojev: ni najmanj dve leti stal- no prijavljena v MO Velenje in ne živi na prijavljenem na- slovu. V resnici je Enisa pet let živela na Kardeljevem tr- gu v Velenju, leta 1995 pa se je preselila v samski dom, kjer pa se ni mogla prijaviti. Se je bodo zdaj usmilili v Gorenju, kjer je zaposlena? Sicer pa je takšnih in podobnih zgodb še veliko. Nekateri najemniki v samskem domu pa so, po pri- povedovanju stanovalcev, lah- ko prijavili stalno bivališče na naslovu Vojkova ulica 12 a Ve- lenje. Le kdo bi razumel vse- mogočne občinske uradnike! Še eno srečanje z županom v petek, 22. februarja so se predstavniki najemnikov spet sestali z velenjskim žu- panom in mu postavili triind- vajset vprašanj, ki pa so ve- činoma ostala brez odgovo- rov, tako tudi niso mogli iz- vedeti, kdo med njimi je ti- sti srečnež, ki mu bo občina rešila stanovanjski problem. Zdaj jim ne preostane drugega, kot da čakajo. Po neuradnih informacijah jim bo občina za kratek čas po- daljšala rok, do katerega ni' rajo izprazniti garsonjere samskem domu, po drug informacijah jih bo Grad nekaj namestil v samskih d' movih v Celju in drugod,>i kaj pa je takšnih, ki bodof' dobili socialna stanovani Kdo so ti, naj bi bilo zn^' po sredini (včerajšnji) 5' občinske komisije za doJ Ijevanje stanovanj v naj^ v okviru rednega letnega r^ pisa. Žal so te inform^C zgolj neuradne, uradnih (Mestna občina Velenje, C' dis Celje) do zaključka' dakcije niso uspeli posrfi^ vati. MARJELA AGR Foto: TRIART' Mirni protestetniki so se pred občinsko zgradbo srečali z velenjskim županom Srečkom Mehom. Enisa Kusur: »Ker nimam stalnega bivališča, se sploh nisem mofl potegovati za občinsko socialno stanovanje, ne razumem pa, zak^ so pravila igre za ene takšna, za druge pa drugačna. Št. 9 - 28. februar 2002 REPORTAŽA 9 Zdravju prijazen zelenjavni krožnik Kakšna je zelenjava iz integrirane pridelave? - Strog nadzor kakovosti - Zdravje je v Sloveniji predrago statistika o porastu ma- jiih obolenj v Sloveniji je Ji^orna: število obolelih [jakom iz leta v leto dra- 0no narašča. Leta 1996 0aši državi na novo zbo- |p 7.412 ljudi, po nekate- ipodatkih pa imamo zdaj MO okoli devet tisoč no- ji rakavih bolnikov, ka- p)i starost se iz leta v leto Naše zdravje je ogro- (jo, v veliki meri tudi za- ji prehrane, ki jo vsak 0uživamo, v kateri je ve- ^1 preveč škodljivih sno- in strupov. pridelovalci in proizvajalci ane stremijo za čim več- 1 dobičkom, za dobičko- sne cilje pa je treba proi- odnjo čim bolj povečati in karseda poceniti. Najraz- nejši kemijski pripravki za jejšo rast rastlin in večjo Btoinost živil so za to naj- ikladnejši, ker so razme- na poceni. I sodobni človek postaja fbolj zdravstveno in eko- lo osveščen. Išče narav- Ihrano, ki bo do njegove- prganizma prijaznejša, naj-, pa jo v izdelkih, ki so na išču prepoznavni kot zdra- ali vsaj manj škodljivi za ravje. Takšno hrano naj- ino pri naših prideloval- izelenjave in sadja, ki so odločili za drugačen na- p vrtnarjenj a in sadjarstva, I ni podvržen dobičkono- lim ukrepom in ciljem. Gre Jintegrirano pridelavo in bloško kmetovanje ter to- rstno ponudbo na naših metijah, vrtovih, tržnicah, izbranih trgovinah, na rožnikih naprednih gostin- fvin še kje. Nekaj vmesnega Tokrat se bomo nekoliko k ustavili pri integrirani Melavi zelenjave, po infor- ^cije pa smo stopili v Pod- ''Jt, kjer je vrtnarsko poses- Vinka Majerja, predsed- ''''3 združenja pridelovalcev '^lin celjske in koroške re- Sam se je med prvimi v '"Keniji odločil za integri- "'o pridelavo zelenjave in postal član Združenja za in- tegrirano pridelavo zelenjave Slovenije, ki ima sedež v Ma- riboru. Zaenkrat v združe- nju uporabljajo zaščitni znak siničko, ki je sicer znak slo- venskih ekoloških sadjarjev. V zadnjih letih je izbruh- nilo kar nekaj svetovnih škandalov, naprimer tisti s Creutzfeld-Jakobovo bolez- nijo krav, škandali s prisot- nostjo dioksina, hormonov, pesticidov in drugih strupov v hrani itd. Te snovi so za naše zdravje izredno ško- dljive in največja težava je v tem, ker jih s prostim oče- som ne vidimo, premalo pa poznamo njihovo delovanje in agresivnost. Med drugim (dokazano) povzročajo ra- kasta obolenja, neplodnost, deformacije pri novorojenč- kih itd., te iste snovi pa moč- no obremenjujejo okolje in celoten ekosistem. Kakšna pa je sploh razlika med integrirano in ekološko rastlinsko pridelavo? Integri- rana pridelava je vmesna stopnja med konvencional- no in ekološko. Za kdnven- cionalno pridelavo j§ značil- no: čim več, čim hitreje in čim lepšega izgleda, pri tem pa uporabiti vsa fitofarma- cevtska sredstva, ki so na vo- ljo in ki so dovoljena po Za- konu o zdravstvenem varstvu rastlin. Pri integrirani pride- lavi je sicer dopusten dolo- čen vnos kemikalij, a le ti- stih, ki jih dovolita ministrs- tvo za kmetijstvo in ministrs- tvo za zdravje, in seveda v do- voljenih količinah. Ekološ- ka (biološka) pridelava je gle- de notranje kakovosti pridel- kov in varovanja okolja naj- višje ovrednotena, saj pride- lovalci ne uporabljajo nobe- nih kemično-sintetičnih sred- stev in lahkotopnih mineral- nih gnojil, prepovedana so gensko spremenjena semena, tudi reja živali mora ustre- zati zahtevam ekološkega kmetovanja.V glavnem pa je pri ekološki pridelavi hrane glavna skrb posvečena ravno- vesju v naravnem sistemu: tla - rastline - živali - človek in kroženju hranil v tem siste- mu. Vinko Majer se je odločil za vmesno stopnjo, za inte- grirano pridelavo zelenjave in sadja, za ekologijo pa se je začel zanimati pred prib- ližno dvajsetimi leti, ko je člo- veštvo presenetila in udarila černobilska katastrofa. »Eko- loško osveščanje med ljud- mi je sprva zelo počasi, a vztrajno napredovalo, danes pa smo prišli že do stopnje, ko imamo zakone. A nam za- koni ne bodo vehko poma- gali, če se država ne bo bolj potrudila, da bomo pridelo- valci zdrave hrane lahko vztrajali in preživeli. Subven- cije države so prešibke v pri- merjavi z visokimi stroški, ki jih terjata bio in integrira- na pridelava, kjer je riziko mnogo večji, kot pri konven- Eden izmed novih po- stopkov pri ekološki in in- tegrirani pridelavi je upo- raba ti. predatorjev za zati- ranje različnih škodljivcev v zaščitenih prostorih (pla- stenjakih) namesto kon- vencionalnih zdravju ško- dljivih insekticidov. Ti pre- datorji so razne roparske pr- šice, stenice in najezdniki za zatiranje različnih pov- zročiteljev bolezni na zele- njavi (listnih uši, rdečega pajka rdečega pajka itd.) cionalni pridelavi. Že samo semena so dražja od ostalih, prostori, kjer raste zelenja- va, morajo biti zaščiteni, v zimskem in prehodnem ča- su ogrevani ali ustrezno hla- jeni z ventilatorji, zemljo v rastlinjakih je treba redno analizirati, meriti vlago in še marsikaj. In kakšna je za to cena? Velikokrat delaš brez dobička in celo v izgubo. Mo- raš se prilagoditi tržišču, po- trošniku. Treba je vedeti, da ceno sproti oblikuje trgovec glede na povpraševanje, za- to nikoli ne veš, kolikšna bo, stroški pa so vedno enaki ali celo večji,« je Vinko Majer opozoril na problem, ki so ga v Evropski skupnosti že davno rešili z ustreznimi spodbudami in spoštljivejšim odnosom do teh prideloval- cev. »Še sreča, da preživetje moje družine ni odvisno zgolj od te dejavnosti in teh pri- hodkov,« je pripomnil Vin- ko naš sogovornik. Najprej v Podravju Integrirana pridelava zele- njave je razširjena v mnogih zahodnoevropskih državah in danes pomeni že standard v pridelavi zelenjave. V Av- striji se je izredno razširila zlasti v letu 1995. Podobno velja za Švico, Nemčijo, Ita- lijo, Nizozemsko. V Švici je bila že leta 1994 (v kantonih Ziirich, Thurgau in St.Gallen) integrirana pridelava po ob- segu (na 2.287 hektarih) da- leč na prvem mestu, na 160 hektarih so Švicarji pridelo- vali zelenjavo po načelih eko- loške pridelave in le še na 96 hektarih na konvencionalen način. V Sloveniji so leta 2000 na integriran način pridelovali zelenjavo na 111 kmetijah in na 333 hektarih njivskih po- vršin, na celjskem območju pa na 14 kmetijah in dobrih 33 hektarih. Začelo pa se je leta 1998 na devetih kmeti- jah v Podravju. Naslednje leto se je že 26 posestvom iz Po- dravja pridružilo še 17 pose- stev iz drugih delov Sloveni- je itd. Danes se izredno hi- tro zmanjšuje delež konven- cionalne pridelave, najbolj zaradi razmaha integrirane- ga načina. Strog nadzor za pridobitev certifikata Vinko Majer si izkušnje pri integrirani pridelavi nabira že dolgo vrsto let, vsako leto pa prejme potrdilo Kmetij- ske in gozdarske zbornice Slovenije, ki ga uvršča med te pridelovalce. Pridobiti si certifikat pa ni tako prepro- sto. »Pridelava mora potekati v skladu s sprejetimi djržav- nimi smernicami za okolju prijazno pridelavo zelenjave in je nenehno pod strogim nadzorom kmetijskih stro- kovnjakov - kontrolorjev,« je poudaril Majer. Ni namreč mogoče, da bi se nekdo ok- lical za integriranega pride- lovalca in deloval po nače- lih konvencionalne pridela- ve, torej goljufal kupca, po- trošnika. Zdravju in okolju dopa- dljivo pridelovanje hrane je že v tridesetih letih prejš- njega stoletja udejanjal Švi- car dr. H. Mueller. Mueller se je s skupino švicarskih kmetov lotil intenzivne ne- ge tal za pridelavo zdrave hrane. Kmetje, ki so mu sle- dili, zvečine vrtnarji, so se v celoti odrekli uporabi ke- mičnih pripravkov in sin- tetičnih mineralnih gnojil, ki so se začela pojavljati v takratnem zvečine še tradi- cionalnem kmetijstvu. Do rodovitnih tal so prišli zgolj s kompostiranjem. O vsakem opravilu pose- bej je treba voditi natančne in popolne zapiske, napri- mer o nabavi semena, času in poteku pridelave, negi tal. gnojenju itd., poleg tega je treba vsako leto najprej iz- delati letni proizvodni plan in v okviru tega opravljati ter beležiti analize zemlje, izračune hranil za vsako rastlino posebej in še mar- sikaj. Na podlagi dobrih ocen nenapovedanih kon- trolorjev, zvezka zapisov o poteku pridelave, naključ- nih analiz na ostanke pesti- cidov ter mineralnega du- šika v zemlji in še česa, pri- delovalec vsako leto prej- me certifikat. Vinko Majer je bil lani eden od dvesto- tih integralnih prideloval- cev, ki je izpolnil vse pogo- je za te vrste zelenjadarstva. Še več, zadnji dve leti ni uporabil prav nobenih škro- piv in se zelo približal eko- loški, torej najbolj zahtev- ni stopnji pridelave. V tem času v njegovih pokritih in skrbno nadzorovanih (zem- lja, temperatura, vlaga, rast itd.) plastenjakih raste so- lata kristalka, ki je vsak dan sveža na tržišču, naslednja kultura bo paradižnik, ki bo dozorel na začetku junija, potem pa še kumare, papri- ka, cvetača, brokoli, brstič- ni ohrovt, zelje, fižol, ja- gode itd., kot mu to veleva proizvodni načrt oziroma kolobar. V Majerjevem sa- dovnjaku od spomladi do jeseni zori sadje, od češenj in visenj do marelic in poz- nih jabolk, v vinogradu pa vinska trta. Integrirana pridelava ze- lenjave je sveža zelenjava znanega porekla z visoko biološko vrednostjo, je pri- delana pod strokovnim nadzorom, ne vsebuje pre- komernih ostankov sred- stev za varstvo rastlin in ni- tratov, gnojena je na pod- lagi predhodne analize tal, takšna pridelava ne obre- menjuje okolja in pomeni novo kakovost na tržišču zelenjave pri nas. Majerjevi svoje pridelke ve- činoma prodajajo veletrgov- cem (Era, Mercator, Tuš, Kea), nekaj jih odkupijo zdraviliš- ča in večji prehrambeni obrati, manj pa jih najdemo na trž- nicah. Na tržnicah so izdelki integrirane pridelave ločeni od ostalih in ustrezno ozna- čeni ter nekoliko dražji, dru- gače pa je v trgovinah, kjer sta kakovostno in zdravo sadje in zelenjava ponavadi pome- šana med vso ostalo robo raz- ličnih kakovosti in enake ce- ne, kar ni prav. Ne za pride- lovalca in ne za potrošnika. Na slovenskem tržišču še ved- no kraljuje trgovec, pa naj se še tako čudno in nerazumno in neevropsko sliši. MARJELA AGREŽ Vinko Majer: »Kontrolorji pridejo nenapovedano in vzamejo vzorce zemlje, plodov in zelenih delov rastlin. Ocene temeljijo na negativnem in pozitivnem točkovanju in že deset točk minusa pomeni Izključitev Iz združenja Integralnih pridelovalcev. Po zbranih točkah sodeč lahko rečem, da imam vsako leto odlično robo.u 'Urejenih in skrbno negovanih plastenjakih je sredi februarja v najboljših pogojih dozorela solata kristalka. Št. 9 - 28. februar 2002 10 GOSPODARSTVO Laščani dobili bitico - vojna še traja Višje sodišče ugodilo pritožbi - Pivovarna lahko spet razpolaga z Unionovimi delnicami Višje sodišče v Ljubljani je preklicalo začasno odred- bo okrožnega sodišča, s ka- tero je to konec prejšnjega leta Pivovarni Laško zača- sno prepovedalo razpolaga- nje z Unionovimi delnica- mi, ki jih je kupila od Slo- venske odškodninske druž- be. Sodišče je Laščanom ta- krat prepovedalo tudi na- daljnje kupovanje Uniona, če ne objavijo javne ponud- be v skladu z zakonom o prevzemih. Okrožno sodišče je zača- sno odredbo izdalo 24. de- cembra lani, le tri dni po ti- stem, ko je zdaj že bivši di- rektor Slovenske odškodnin- ske družbe (Sod) Anton Končnik prodal Laščanom 12,2 odstotka delnic, ki jih je Sod imel v Pivovarni Union. Izdajo začasne odred- be je predlagala belgijska pi- vovarna Interbrev/, ki je me- nila, da je pogodba med So- dom in Pivovarno Laško nič- na, saj Končnik za prodajo delnic ni imel soglasja uprav- nega odbora. Laščani so se na sklep pritožili, ker pa je okrožno sodišče v začetku ja- nuarja njihovo pritožbo za- vrnilo, so se obrnili še na višje sodišče. »Višje sodišče je s prekli- cem začasne odredbe v celo- ti ugodilo Pivovarni Laško, kar pomeni, da lahko ta spet razpolaga z Unionovimi del- nicami, ki jih je kupila od Soda,« je povedal odvetnik Pivovarne Laško Miro Seni- ca in dodal, da je odločitev višjega sodišča dokončna. »Višje sodišče je pritrdilo sta- lišču Pivovarne Laško, da po- godba, ki jo je sklenil Anton Končnik, ni in ne more biti po zakonu nična. Interbrevv nima nobenega zahtevka, ker ni bil stranka te pogodbe, in če ni zahtevka, je pogodba veljavna,« je še pojasnil Se- nica ter poudaril, da se je viš- Na očitke Interbrevva, da so Laščani ob pomoči prija- teljskih podjetij prevzeli nad- zor v Unionu, je urad za vars- tvo konkurence 28. januar- ja uvedel postopek za preso- jo nadzora. Pod drobnogled namerava poleg Pivovarne Laško vzeti še vsa podjetja, ki so z njo domnevno pove- zana. Časa za presojo je še dobra dva meseca. Če bo ugo- tovil, da je do nadzora priš- lo, bo potem presojal še o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. AU Laš- ko lahko prevzame Union ah ne, bo torej odvisno od odlo- čitve urada. je sodišče strinjalo tudi s tem, da s sklenitvijo pogodbe ni bilo storjeno dejanje nelojal- ne konkurence. V Laškem so odločbo viš- jega sodišča prejeli v ponede- ljek. Kot je povedal direktor pivovarne Anton Turnšek, so ugoden razplet pričakovali. »Ves čas smo verjeli, da bo viš- je sodišče upoštevalo našo pri- tožbo in nam tudi ugodilo. Kljub temu ostaja grenak prio- kus, saj zaradi pritiskov kon- kurence kar nekaj časa nismo mogli kupovati delnic Pivo- varne Union. Zaradi začasne odredbe smo imeli tudi veli- ko poslovno škodo.« Anton Turnšek je še vedno trdno pre- pričan, da bo Pivovarni Laš- ko uspelo združiti slovensko industrijo pijač, o morebitni javni ponudbi za odkup Unio- . novih delnic pa se bodo od- ločali, ko bodo končani vsi tožbeni postopki zoper Pivo- varno Laško. Interbrevv je namreč konec januarja moral zoper Pivo- varno Laško in Slovensko odškodninsko družbo vloži- ti tožbo ter s tem upravičiti svoj zahtevek okrožnemu so- dišču za izdajo začasne odred- be. Laščani so morali odgo- vor nanjo pripraviti do da- nes, to je četrtka, Miro Seni- ca pa pravi, da že z razsodbo višjega sodišča padejo tudi te- melji belgijske tožbe. Bodo v Laškem zaradi ško- de, ki jim jo je povzročila za- časna odredba, tožili državo? Pravijo, da morajo najprej na- tančno proučiti vse posledi- ce, ki jim jih je povzročila od- ločitev okrožnega sodišča, možnosti, da bodo uveljavljali škodo, pa ne izključujejo. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Uprava Pivovarne Laško še ne želi razkriti svojih nadaljnjih korakov. Na cesti še sedemdeset teicstiicev stečaj v petrovškem podietju Scala Zaxja - Prisilna poravnava je le začasno rešila težave stečajni senat okrožnega sodišča v Celju je prejšnji teden uvedel stečaj v pod- jetju Scala Zarja iz Petrovč. Stečaj je na zahtevo nadzor- nega sveta predlagal vrši- lec dolžnosti direktorja Du- šan Kovač. Celjska regija je torej izgubila še eno tek- stilno podjetje in sedemde- set delovnih mest. Stečaj pravzaprav ni prese- netil nikogar izven tovarne. Presenečene pa so bile delav- ke, saj o namerah vodstva ni- so nič vedele. V sredo so jim naročili, naj zaradi pomanj- kanja dela ostanejo doma, ker pa se proizvodni prostori in pisarne grejejo iz skupne kot- lovnice, je direktor dopust odredil tudi za režijce. Vest ob koncu tedna, da je v pod- jetju že stečajni upravitelj, je bila popolni šok. Težave v Scali Zarja so se začele že pred nekaj leti, ko je podjetje, ki je bilo znano predvsem po šivanju hlač in je imelo lastno blagovno znamko, postalo odvisno od dodelavnih poslov. V lerih 1996 in 1997 je še poslovalo z dobičkom, ki je bil sicer zelo skromen, leto 1998 pa je končalo kar s 130 milijo- ni tolarjev izgube. Zadolže- nost se je nato še kopičila, prihodki, ki so bili vse bolj odvisni od tujih naročil, so se zmanjševali in sredi leta 2000 so se v podjetju odlo- čili za prisilno poravnavo. Največji upnik je bila Nova Ljubljanska banka, ki so ji dolgovali 155 milijonov to- larjev. Delo je takrat izgubi- lo deset ljudi, približno toli- ko pa jih je odšlo bodisi v pokoj ali pa so Scalo zapu- stili na lastno željo. Le nekaj mesecev pred uvedbo prisil- ne poravnave je šla v stečaj Scalina hčerinska družba, ki je skrbela za trženje materi- nih konfekcijskih progra- mov, v njej pa je bilo zapo- slenih le nekaj ljudi. Tomaž Kos, ki je bil v Sca- li že prisilni upravitelj, zdaj pa ga je sodišče določilo še za vodenje stečajnega postop- ka, pravi, da so s prisilno po- ravnavo podjetju sicer zago- tovili kapitalsko ustreznost, vendar so se kmalu spet zače- le težave. Podjetje je nepri- čakovano izgubilo nekaj po- membnih poslov, poleg tega pa ga je ves čas pestilo izjem- no veliko bolniških izostan- kov. Kot je slišati, tudi odno- si med delavkami in nadreje- nimi niso bili ravno najbolj- ši. Lani se je izguba iz teko- čega poslovanja povzpela na blizu 40 milijonov, kakšne bo- do končne številke, pa bo znano že v kratkem, ko bo priprav- ljena zaključna bilanca. Stečaj v petrovški Scali je le še en dokaz več, opo- zarjajo v svobodnih sindi- katih, da prisilne poravna- ve večini tekstilnih podje- tij le podaljšajo agonijo. Ča- ka podobna usoda tudi Tek- stilno tovarno Prebold? Uprava tega podjetja, ki so- di med zadnje tekstilne ve- likane v Sloveniji, je namreč minuli teden vložila pred- log za uvedbo prisilne po- ravnave. Sedemdeset delavk, ki jim podjetje dolguje lanski re- gres, celo januarsko in del fe- bruarske plače ter nadome- stilo za potne stroške, plača- ti pa jim je dolžno še letoš- nji regres, bo predvidoma prihodnji teden dobilo skle- pe o prenehanju delovnega razmerja. Stečajni upravitelj jih je za dokončanje nujnih opravil začasno zadržal sa- mo sedem. Proizvodnje na- mreč ni treba nadaljevari, oziroma dokončati naročil, kot je to običajno ob uvedbi stečaja, saj podjetje, pojas- njuje Kos, tako ali tako ni ime- lo več dela. To pa je, pravijo delavke, daleč od resnice. Trdijo na- mreč, da bi lahko bilo dela dovolj, še preveč. V Escadi, na primer, kjer so bili s ka- kovostjo njihovega dela ze- lo zadovoljni, so jih prosili, naj prevzamejo naročila, enako pa velja tudi za pod- jetje Pinoccio in še nekatera druga. Delavke so prepriča- ne, da bi Scala lahko dobro živela. Napol zastonj so de- lale od štirih zjutraj do šti- rih popoldne, včasih tudi vse dni v tednu. Zdaj jih zanima, kam je poniknil denar, ki so ga prislužile podjetju, vse bolj pa so prepričane, da je pod- jetje šlo v stečaj zato, ker je nekomu pač tako ustrezalo. JANJA INTIHAR Pogodu prihodiJ teden Mestna občina Celj^ takoj po počitnicah 8 vinotehno podpisala godbo o nakupu posj ne stavbe na Staneto v središču mesta, v teri je najstarejša celj trgovina Železnij Večji del pogodbe ježj stavljen in usklaj urediti je treba le Še katere podrobnosti. Kot je znano, se je( ska občina za nakup Jj v kateri so Rakuschi • začetku 19. stoletja ur« trgovino s tehničnim gom in ki ima zadnjih najst let status kulturii spomenika, odločila: potem, ko se je Ko^^ tehna o prodaji že d( vorila s celjskim po{ nikom Aleksandrom, carjem. Občina je pri uporabila zakon o van kulturne dediščine, 63. členu določa, da lokalna skupnost, na močju katere je kulti spomenik, predkupno vico. Cena, ki jo je Kovi tehna postavila za stai je znašala 215 milijc tolarjev, vendar jo je n nemu vodstvu na sel ku s predstavniki Kov tehne in predsednil uprave Merkurja Bine Kordežem, uspelo zt ti na 205 milijonov t( jev. Poleg objekta in t parcel je občina za td nar dobila še vso opra v trgovini. In kakšne načrte ima na Trgu celjskih knezov stavbo, oziroma Železc narjem, ki od 1. februai ni več odprt? Podrobi ših načrtov še niso na vili, pravijo pa, da b za trgovino najbrž poi! najemnika, ki bi ohi enako ali podobno de| nost, kletne prostore, kii je pred časom bila gosti na Madrugada, pa bi pre redili v internet kavarr. Resneje se bodo lotili i di urbanistične uredit' dvoriščnega dela stavb preko katerega bi lah!; povezali Gubčevo, Preš: novo in Lilekovo ulico S Sočo do dobičica Zaradi slabšega tržnega položaja in požara, ki je ja- nuarja popolnoma uničil ki- slinsko polirnico, lanski po- slovni rezultati Steklarne Rogaška niso tako dobri kot so bili leta 2000. »So pa vse- kakor boljši, kot smo jih gle- de na vse težave ob začet- ku pričakovali,« dodaja di- rektor Davorin Škrinjarič. Čisti prihodki od prodaje so znašali 8,725 milijarde to- larjev, kar je za 375 milijo- nov tolarjev manj kot pred- lani in kar za 900 milijonov manj kot so načrtovali. Za- radi povečane vrednosti za- log pa je kosmati donos boljši od predlanskega. Blizu 7,9 milijarde tolarjev so ustva- rili na tujih trgih, večinoma ameriškem, za 857 milijonov tolarjev izdelkov pa so pro- dali na domačem trgu. Čisti dobiček družbe znaša 290 milijonov tolarjev, vendar so ga ustvarili na račun prodaje hotela Soča eni od hčerinskih družb v okviru sistema Ro- gaška Crystal. V nasprotnem bi steklarna lani poslovala z izgubo. Davorin Škrinjarič pravi, da so bili pri načrtovanju za letos manj optimistični in bolj realni kot prejšnja le- ta. Ustvariti morajo za 10 mi- lijard tolarjev prihodkov prodaje, saj bodo le ob' šni številki lahko norm^ poslovali. Predvidoma marca bodo zagnali novo! za taljenje stekla, ki velj^ eno najsodobnejših v svf Naložbo, ki sodi med i večje v zgodovini steklat* ocenjujejo na bhzu 3 i'* jarde tolarjev. Nakup peči, v kateri bodo na ^ lahko izdelali 24 ton v* ko kakovostnega krista" ga stekla, je bil nujen, darja Škrinjarič, saj je^ Ijenjska doba sedanje P** kla že pred tremi leti. Št. 9 - 28. februar 2002 GOSPODARSTVO 11 Eeleznica prodaja zdravilišče Bodo Atomske toplice kmalu dobile novega večinskega lastnika? - Za menedžerski odkup nimajo denarja Ijvenske železnice so gnji teden objavile, da ij3Jajo 28,48 odstotka jic ki jih imajo v zdra- Atomske toplice. Od- jtev o umiku je bila pri- jovana, saj je vlada že ijja lani železnici nalo- , da mora prodati svoje jnčne naložbe. Poleg te- (Podčetrtku pomembnej- Ijstniške premike napo- lujejo že nekaj časa. eleznica je bila vseh šest odkar so se Atomske to- tolastninile, njen največ- osamični delničar. Med nenibnejšimi lastniki sta les še Kapitalska družba, ma petino vseh delnic, in tovalna družba za investi- io vlaganje, oziroma opska banka za obnovo in roj, ki je leta 1997 zdra- šče dokapitalizirala z 2,2 milijona nemških mark in si s tem pridobila 11-odstotni delež v osnovnem kapitalu. Po 4,7 odstotka delnic ima- jo še Nacionalna finančna družba. Slovenska odškod- ninska družba in pid Triglav 1, ostalo lastništvo pa je raz- pršeno med male delničarje. Večinoma gre za zaposlene in bivše zaposlene iz Atom- skih toplic in Slovenskih že- leznic, ki so v podjetje vlo- žili svoje certifikate. V Slovenskih železnicah konkretnih kupcev za zdaj še nimajo, vprašanje pa je, ali jih bodo sploh imeli. Samo varščina za resnost ponudbe znaša namreč 150 milijonov tolarjev, pri tem pa železni- ca, kot je zapisano v javni po- nudbi, sploh ni zavezana, da z najboljšim ponudnikom tu- di sklene pogodbo o prodaji delnic zdravilišča. Ali to po- meni, da bi se država, če to- kratni razpis ne bi uspel, od- ločila za prodajo svojega ce- lotnega deleža, ki ga ima v Atomskih toplicah tudi pre- ko kapitalske in odškodnin- ske družbe? Direktor zdravi- lišča Zdravko Počivalšek pravi, da težnja o skupni pro- daji ni nova in da jo podpi- rajo tudi sami, saj že ves čas sodelujejo pri iskanju primer- nega domačega ali tujega strateškega lastnika. »Ni nam vseeno, kdo bo naš novi ve- činski lastnik. Potrebujemo nekoga, ki bo odgovorno skr- bel za razvoj podjetja in nje- govo vpetost v okolje. Vsak pretres bi namreč lahko bil poguben tudi za lokalno skup- nost,« opozarja Počivalšek in dodaja, da se proti morebit- nim prevzemom ali neustrez- nim prodajam že nekaj časa borijo z dobrimi poslovnimi rezultati.Na vprašanje, ali v podjetju razmišljajo o mene- džerskem odkupu, pa odgo- varja, da za kaj takega nima- jo dovolj denarja. Rekordno leto v Atomskih toplicah so imeli lani za 1,87 milijarde tolarjev prihodkov iz proda- je, kar je za četrtino več kot predlani, čisti dobiček, ki znaša 145 milijonov tolarjev, pa so skoraj podvojili. »Ta- ko dobrih finančnih rezulta- tov ne bi bilo brez ugodnih Direktor Atomskih toplic Zdravko Počivalšek: »Ni nam vseeno, kdo bo naš bodoči večinski lastnik.« fizičnih kazalcev, saj smo lani zabeležih 289.824 nočitev, kar je rekord zdravilišča. Za skoraj petino se je povečalo tudi število kopalcev,« pojas- njuje Počivalšek. Čeprav me- ni, da bodo tako dobro leto težko ponovili, za letos na- črtujejo blizu dve milijardi tolarjev prihodkov iz proda- je in 205 milijonov tolarjev čistega dobička. Letos se bo- do lotili tudi novih naložb, ki pa bodo na poslovanje vpli- vale šele prihodnje leto. V Aqualuni bodo namestili še dva tobogana in zgradili ti- soč kvadratnih metrov velik bazen z valovi, pomembne posodobitve in novosti pa pri- pravljajo tudi za termalni ba- zenski kompleks. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Premogovnik zaposluje v Premogovniku Velenje sicer zmanjšujejo število poslenih, a so se kljub temu odločili, da zaposlijo 20 ipendistov. Gre za enega diplomiranega inženirja rudarstva, 5 ru- rskih tehnikov, 9 rudarjev, 2 strojna mehanika, 2 elek- ilehnika in enega elektrikarja. Letos naj bi zaposlili še štipendistov premogovnika. ^premogovniku se bo v naslednjih letih upokojilo oko- 1.700 delavcev. Zato bodo v prihodnjih letih morali na o zaposliti še več novih delavcev. Na ta čas se priprav- jo že sedaj in tako so letos razpisali 60 kadrovskih šti- ndij ter ob njih mladim ponudili številne ugodnosti, ilje bil odziv ha informativnih dnevih za vpis v rudarske leri pod pričakovanji. BS Prednost je v znanju in izkušnjah 1'odjetje Avto Škorjanec ^nuje v februarju dvaj- obletnico uspešnega po- '^anja na področju proda- 1" servisa vozil, v zadnjih '•'i pa je ponudbo med dni- razširilo tudi na proda- lovih in rabljenih rezerv- delov, vleko vozil in rent- Podjetje, ki je svojo de- ^ost iz Šentjurja prene- "tudi v Celje, danes zapo- "1^ 20 delavcev, ima dve ^•^i trgovini, avtosalon ter ^jopstvo za vozila Kia in "'hatsu. '^'ojz Škorjanec je poklic- Pot pričel že pred tremi '^^^letji v Šentjurju pri Ce- Leta 1982 se je odločil ^^mostojno obrt, deset let ^I^PJe pa je dejavnost raz- ' še na odkup poškodo- vozil in prodajo rab- '''h rezervnih delov Zaradi ^^ečjega povpraševanja je "^^rfbo obogatil z novimi ^•"vnimi deli in pričel is- l' riovo lokacijo za razši- Leta 1992 je le-to pridobil na Mariborski cesti v Celju in tam pričel s prodajo avto- mobilskih rezervnih delov za vse znamke vozil. »Z dejav- nostjo se je razširil tudi naš tržni prostor,« pojasnjuje Škorjanec. »V novih poslov- nih prostorih smo leta 1995 pričeli prodajati nova vozila znamke Opel. S pridobitvi- jo zastopstva za Kio Motors, ki je bila slabo zastopana na Celjskem, smo prodajo Op- lov opustili, leta 1996 pa za- stopstvu dodali še servis ter zastopstvo za znamko japon- skih vozil Daihatsu.« Zadnja 'postojanka' Aloj- za Škorjanca je vceljski in- dustrijski coni v bližini Di- nosa, kjer je zgradil sodob- no delavnico. »Tam poskrbi- mo za popolno servisiranje in vzdrževanje motornih vo- zil, imamo pa tudi prostor za deponijo karamboliranih vozil, ki jih tudi odkupuje- mo in vzamemo v račun po sistemu staro za novo oziro- ma rabljeno za rabljeno. Opravljamo hitre servise, uva- žamo in na debelo prodaja- mo rezervne dele ter vozila celo zavarujemo pri vseh za- varovalnicah,« pojasnjuje Škorjanec. Nekoliko manjše povpra- ševanje po novih avtomobi- lih, ki je zaznamovalo tako evropski kot svetovni avto- mobilski trg, ni bistveno vpli- valo na njihovo poslovanje, saj so primanjkljaj nadome- stih s povečanjem prodaje rabljenih vozil. Svojo pred- nost vidijo v tradiciji, ki slo- ni na znanju in bogatih iz- kušnjah, v prihodnje pa že- lijo kakovost storitev še nad- graditi. BOJANA JANČIČ Alojz Škorjanec gradi prihodnost na tradiciji. - FINANCE Vrednostni papirji deinišidli družb Vrednostni papirji investicijsidii družb Tečajnica Borzni indeksi v tednu od 13.2.2002 do 19.2.2002 Št. 9 - 28. februar 2002 12 NASI KRAJI IN LJUDJE Dekorativen župan in grd direlctor »Celje je velika vas!« je pravilno ugotovil eden od »forumovcev« stanovanjski blok, ki ga je na Dolgem polju lani zgradilo gradbeništvo Bo- žičnik, je sprožil številne polemike že ob vselitvi vanj. Na novinarski kon- ferenci, ki jo je takrat skli- cal direktor Nepremičnin Slavko Sotlar, je javnosti po- jasnil, da gre za peščico ne- zadovoljnih stanovalcev v novozgrajenem bloku. V njem naj ne bi bilo nič manj in nič več reklamacij kot je običajno na stanovanjskih objektih, ki jih gradijo drugi izvajalci. Po nekajmeseč- nem zatišju je eden od slo- venskih dnevnikov stano- vanjski golaž pogrel. Verbalna »vojna« se je na- mreč silovito vnela še na splet- nih straneh. V medmrežju so jo menda sprožili stanovalci omenjenega bloka, ki naj bi zabeležili številne nepravil- nosti v neprofitnih stanova- njih na Dolgem polju. V glav- nem anonimneži so pričeli pljuvati po nekaterih celjskih gradbenih podjetjih (najpo- gosteje omenjani so gradbe- ništvo Božičnik, Ingrad kon- cem in PUV), direktorjih Stanku Božičniku in Beati Kanduti Šumej, pa tudi po vodstvu celjske občine. Naj- bolj jo je skupil Slavko Sot- lar, direktor Nepremičnin. Naveza Sotlar- Jančar Tako župan Bojan Šrot kot tudi direktor Nepremičnin Slavko Sotlar, ki sta ena od glavnih akterjev v pogovorih na medmrežju, pravita, da sta pogovore spremljala. Med- tem ko župan meni, da je to sestavni del predvolilnih ak- tivnosti njegovih nasprotni- kov, pa Slavko Sotlar ocenju- je, da o zadevi ne gre izgub- ljati besed. Slavko Sotlar je očitno marsikomu trn v peti. Na medmrežju se pojavljajo očit- ki na njegov račun ter na ra- čun njegovega sina, češ da je zaposlen pri Aleksandru Jančarju, trgovcu z nepre- mičninami. To dejstvo je av- torjem anonimk zadostova- lo, da so spletu korupcijsko povezavo Sotlar j a z Jančar- jem: Sotlar naj bi mu pod- taknil lastnega sina zato, da kupujejo in prekupčujejo s poslovnimi prostori in stano- vanji ter si verjetno delijo do- bičke. Resnica je, žal, sila drugač- na. Slavko Sotlar pojasnju- je, da drži, da je njegov sin zaposlen v Jančarjevem pod- jetju Eurocomp leto in devet mesecev. Leto dni je tam opravljal pripravništvo, zad- njih devet mesecev pa je v bolniškem staležu. Sotlar kot dedek mraz o službenih stanovanjih in jacuzijih ter luksuzni opre- mi, ki naj bi jo imeli prebi- valci v njih, prav tako raz- predajo modri v medmrež- ju. Obenem Slavko Sotlarju očitajo, da ima veliko masla na glavi. Ko mu »zagusti« pa dodeli kakšno službeno sta- novanje in se reši nadležne- žev. Sotlar pravi, da je v ob- čini razdeljenih trenutno 19 službenih stanovanj. O tem, kdo jih bo dobil, odloča žu- pan. Ta ima pravico dodeliti jih pet na leto. V njih biva nekaj občinskih uslužbencev pa tudi tisti, ki naj bi bili s svojim delom pripomogli k ugledu mesta. Ta stanovanja so opremlje- na nadstandardno, priznava Sotlar. A ne z jacuziji in po- dobno, pač pa s kakovostnej- šo opremo. Temu primerna je najemnina, ki jo plačuje- jo, ustrezno višja. 25 odstot- kov dražja od tiste, ki velja za neprofitna stanovanja. Ker je bilo že pred časom v enem od slovenskih časni- kov omenjano, kakšne ek- stravagantne želje naj bi iz- polnili v stanovanju direktor- ju Komunalne direkcije Sil- vu Plesniku, smo se poza- nimali, v kakšnem stanova- nju živi? Slavko Sotlar pojas- njuje, da ima Plesnik služ- beno stanovanje na Otoku. Ve- liko je 47 kvadratnih metrov. Zanj plačuje nekaj več kot 30 tisočakov mesečne najemni- ne. Jacuzija mu niso vgradi- li. S stroko nad čenče Da bi se končno končale polemike v zvezi s spornim t.i. Božičnikovim blokom na Dolgem polju, pa so se v Ne- premičninah odločili, da da- jo besedo stroki. Tako si je stanovanja v omenjenem blo- ku v četrtek ogledal dr. De- jan Žlajpah, predavatelj na ljubljanski fakulteti za grad- beništvo in eden najboljših slovenskih cenilcev. Do ne- davnega je bil tudi predsed- nik društva cenilcev Slove- nije. Ta naj bi ob ogledu sta- novanj po prvi oceni dejal, da so reklamacije brezpred- metne. Strokovno eksperti- zo pa bo sicer posredoval pri- hodnji teden. Že predvidoma v ponedeljek bodo na Nepremičninah skli- cali novinarsko konferenco, na katero bodo povabili vse sta- novalce omenjenega bloka, medije, Stanka Božičnika, pro- jektanta, cenilca dr. Žlajpaha in predstavnike celjske upravne enote, ki so izdali uporabno dovoljenje. Sotlar dodaja, da so se doslej na Nepremičnine zaradi napak v stanovanjih v omenjenem bloku pritožili sta- novalci treh stanovanj iz blo- ka na Dolgem polju, v kate- rem je skupno 64 stanovanj. In da boste vedeli. Iz dobro obveščenih medmrežnih virov smo izvedeli, da Celju vlada gradbeniška mafija, da imamo dekorativnega župana in grde- ga direktorja Nepremičnin, za kar pa nam je menda prav, saj je bil javno objavljen razpis za njegovo delovno mesto, pa nanj ni bilo pravega odziva. Manekeni torej na plan, ko bo razpis za to delovno mesto kdaj ponovno objavljen. Medmrež- ni forum pa še kar deluje. In rožlja z dokumenti. Le kje so, forumovci? NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: GREGOR KATIC Sporni novozgrajeni stanovanjski blok na Dolgem poljuJ Slavko Sotlar L^OMENTIRAMO Egon odhaja Egon Herman je obupal. Komaj je nastopil službo sve- tovalca za promet na celj- skem občinskem Zavodu za planiranje in izgradnjo, že jo zapušča. Presunjen je ba- je nad pisanjem v medijih in nemarnim omenjanjem nje- govega imena v povezavi s skupino Mi2, katere član je. Kot da bi to bil greh? Ali, kot da bi se tega sramoval? Tega mu pač nismo nikoli šteli v zlo. A ker se s svojim delom na carini v Ljubljani ni tako proslavil, da bi bilo to zna- no širši javnosti, smo pač omenili tisto zanimivost iz njegovega življenja, ki ga po- vezuje s skupino Mi2. Egon si je želel vrniti se v rodne kraje in služba na ZPI, za katero je imel ustrezno izo- brazbo in zahtevane delov- ne izkušnje, se mu je zdela za come back primerna. A očitno si je predstavljal, da bo vedril v občinski senci, da- leč proč od medijev, ki zopr- no gledamo pod prste počet- ju občinskih uslužbenc&i ker je pisanje o svojem \ hodu na občino razume^ no kot napad nase, riet da smo se spotikali ob prihoda, je verjetno fao/je, se je odločil, kot se je. vj šujemo se namreč, kako šele bilo, če bi kot »projf^ ni minister« zopet obrnil^ met v Gosposki ulici? Vej] no pritiska razjarjenih žic in medijev, ki bi nanj: vali žolč, ne bi vzdržal. Promet je namreč stva^ katero se vsi »spoznamo« svetovalec za promet mi med drugim imeti tudi t/ kožo. Zato želimo rahlot nemu Egonu Hermanu m stresno delovno okolje, da proč od medijev. Še sreča,^ nastopa v glasbeni skapi; ki je duhovita, priljubljs in simpatična. Zato smo mediji in občinstvo nakh ni. »Pubeci, če boste še napi dobr špilali, se vam nil bati!« NATAŠA GERKEŠ LED^ Poslanec Gaber sprejema Celjski državnozborski poslanec dr. Slavko Gaber bol letos na voljo občanom Celja enkrat tedensko v poslal pisarni. Odprta je vsak ponedeljek v celjski občinski stai Občani, ki bi se želeli pogovoriti z njim, se lahko najai na telefonski številki 490 19 90 ali na 041 348 886. Ker je precej, ki si želijo sestanka z njim tudi iz občin Vojnil Štore, se je odločil, da občasno poslansko pisarno od tudi v teh dveh občinah. Za sestanek s poslancem Gabroi Štorah se lahko naročite na telefonski številki 78 05 427 78 05 122, v Vojniku pa dopoldne na številko 49 30 OSO popoldne na 57 74 660. N( Osnovnošolski 3x3 Na III. osnovni šoli je že šestič uspel projekt, v katerei sodelujejo učitelji, starši in učenci Na III. osnovni šoli v Ce- lju so minuli teden dva dni namenili v popoldanskem času projektu 3x3, v kate- rem sodelujejo starši, učen- ci in učitelji. Letos se ga je udeležilo 353 staršev in 336 otrok od skupno 480, koli- kor jih obiskuje to šolo. Po besedah ravnatelja Janeza Domitroviča je projekt od- lično uspel, vsako leto zanj vlada večje zanimanje, le- tos pa se je vanj vključil ce- loten kolektiv III. osnovne šole. Starši in otroci so na razredni stopnji ustvarjali v različnih de- lavnicah, na višji stopnji pa so se učenci z učitelji med dru- gim lotevali različnih za mla- dostnike pomembnih tem. Učiteljica Milica Pukl je v oceni med drugim zapisala, da pro- jekt 3x3 pritegne veliko star- šev, zato naj ostane tudi v bo- doče. Pri čemer ji z udeležbo pritrjujejo tudi starši. »Staršem je všeč, ker sel< ko preizkusijo tudi v takem' lu, za katerega mislijo, da sami ne bi zmogli opraV Izrazili so željo, da bi se i" gli srečati večkrat,« je v ocf projekta zapisala učitelj* Darja Bastl. V delavnici, teri so udeleženci obdelo* les, so morali poskrbeti s[ to, da udeleženci niso bili^ ni. Obilica prahu jih je nari^ užejala, kot je zapisala u^i Ijica Zvonka But. N^' NASI KRAJI IN LJUDJE 13 Mrežni plan iz glave na papir Najbolj gotovi vlagatelj v športni park je celjska občina (;eljski mestni svetniki so idfavnavali poročilo o pro- (Ictu izgradnje športnega ^fka Golovec. Ivan Pfei- |,f direktor občinskega jav- ijga gospodarskega zavo- jj 2P0 je svetnikom poja- jijl, zakaj se je vodstvo ob- ij„e odločilo za racional- nejšo izvedbo gradnje sta- liona. pejstvo je, da je trenutno jjjbolj zanesljivo računati na ifnar, ki ga za gradnjo na- penja Mestna občina Celje. p(j države so v ta namen do- jili 90 milijonov tolarjev, od (onatorjev še ničesar, prav ta- tone od nogometnega klu- bPublikum. Občina pa bo [los zagotovila 755 milijo- nov tolarjev za izgradnjo po- drite glavne tribune s štiri ti- (o(! sedeži ter 56 milijonov tolarjev za zunanjo ureditev. Vse ostalo je odvisno od so- delovanja vseh tistih, ki so obljubljali svojo finančno po- moč pri gradnji. V okviru tribune so pred- videni tudi grobo urejeni po- slovni prostori, ki jih bo fi- nancirala občina. Dokončno ureditev bodo financirali njihovi uporabniki. Po bese- dah župana Bojana Šrota je zanimanje za te poslovne pro- store precejšnje, zato se bo sam zavzemal, da bo občina tista, ki bo razpolagala z nji- mi. Prav tako je dejal, da ra- čuna pri izgradnji športnega parka tudi na sredstva poten- cialnih donatorjev, med ka- terimi pa občina še ni začela prave akcije. O športnem parku Golo- vec je na svoji seji pred mest- nim svetom na dolgo raz- pravljal odbor za gospo- darstvo. Dr. Aleksander Je- zernik je na seji mestnega sveta navedel vse pomisle- ke, ki so jih imeli člani od- bora. Potem, ko je prisluh- nil Ivanu Pfeiferju, ki je pro- jekt svetnikom lahkotno predstavil v smislu podva- riant, če denarja ne bo do- volj, pa je dodal: »Ne vem, ali je komurkoli ta teore- tična osnova toHko antipa- tična, da se ji izogiba in da je ne spravi na papir? Ne znam si namreč predstavlja- ti gradnje brez mrežnega plana. Mimo tega vendar ne gre! Verjamem, da je lahko mnogo v glavi gospoda Pfei- ferja, a naj bo še kaj kon- kretno zapisanega!« Da še vedno ni konkretne finanč- ne konstrukcije, je opozo- ril tudi Franc Petauer, ki vodi odbor za okolje in pro- stor ter komunalno gospo- darstvo. Opozoril je tudi na dejstvo, da je doslej v zvezi z gradnjo Športnega parka svoje obveznosti izpolnila le občina. Vsekakor pa bo ta zagotovila vsaj to, smo slišali, da bo stadion omo- gočal igranje nogometnih te- kem ter pogoje za trening skozi vse leto. Maja ali ju- nija letos, sočasno s pričet- kom gradnje Mercatorjeve- ga trgovskega centra, bodo pričeli z gradnjo tribune. Do junija prihodnje leto pa naj bi zagotovili takšne pogo- je, da bo na tem stadionu mogoče odigrati tudi med- narodne nogometne tekme. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Bramba in zlate vrtnice člani Prostovoljnega ga- ilskega društva Trnovlje v lelju so prejšnjo soboto na vojem rednem letnem obč- lem zboru pregledali dose- ianje delo ter si zadali no- e naloge. Društvo, ki je bilo usta- lovljeno leta 1924, sodi med tarejša gasilska društva v Ce- li, zato se že pripravljajo M svojo 80-letnico. Trenut- no imajo 77 članov, od ka- terih je 65 operativnih ga- silcev, 8 članic ter 4 vetera- iii. Posedujejo kombinirano in orodno gasilsko vozilo ter drugo gasilsko tehniko, med katero imajo celo motorno črpalko iz leta 1931 ter roč- no črpalko na konjsko vpre- go letnik 1911! Prav slednjo s starimi gasilskimi unifor- mami pridno uporabljajo na številnih prikazih in para- dah. Z delom lani so le del- no zadovoljni, čeprav bele- žijo na tekmovanjih izjem- ne rezultate pri veteranih, ki so opravili kar 57 vaj ter do- segli vidna mesta na občin- skih, regijskem (kjer so do- segli 1. mesto) in državnem tekmovanju. Potrebno je poudariti, da trnoveljski ga- silci v smislu požarne var- nosti pokrivajo enega najbolj ogroženih območij v nepo- sredni okolici Celja s skla- dišči plina in naftnih deri- vatov. Sicer pa trnoveljski ga- silci zelo dobro sodelujejo z Občinsko gasilsko zvezo, z domačo krajevno skup- nostjo ter ostalimi društvi v kraju. Za izjemno urejeno okolje gasilskega doma pa so trnoveljski gasilci lani pre- jeli »Zlato vrtnico« Turistič- nega društva Celje, za kar ima največ zaslug izključno To- ne Veber, eden najstarejših članov društva. Za letos so si člani v de- lovni program zapisali pred- vsem požarne naloge, tako operativne, kot tudi'preven- tivne, skrb za izobraževanje članov, delo z mladino in z vključevanjem ženske gasil- ske desetine v aktivnosti druš- tva, nabavili pa naj bi tudi novo kombinirano vozilo. ŽIVKO BEŠKOVNIK ScKiniabova priznanja Društvo zobozdravstve- lih delavcev Celje je na VlII. dnevu celjskega zo- Ifizdravstva podelilo svoja lajvišja, Schvvabova priz- lanja za leto 2002. Prejeli ^ jih Iztok Zagožen, Meta ^atavž in Jože Benedek. Iztok Zagožen je Celjan, i^obotehnik-inovator in me- ■^^džer na področju dental- ("^ga razvoja, ki sedaj uspe- Mo vodi družinsko podjetje f^terdent. Mnogi se ga spo- ["linjajo iz let, ko je razvijal (''^ntalni program v Zlatarni ,^e. Že od začetka je tudi Jonator, strokovni sodelavec. ") aktivni predavatelj na dne- celjskega zobozdravstva. Meta Matavž izvira iz Po-; pri Slovenskih Konjicah. ^ stomatološka sestra iz pr- ve generacije diplomantk s štiriletno stomatološko us- meritvijo. Praktično ves čas dela v ambulanti za otroke. Kar 24 let je delala v ambu- lanti v šoli v Zrečah, sedaj, ko ima ambulanta zasebni status v okviru Sanidenta, pa je njen prijazen način dela ostal nespremenjen. Jože Benedek, dr. stom., je iz Laškega, kjer je kot pred- stojnik zobozdravstvene služ- be v tamkajšnjem zdravstve- nem domu oral ledino na po- dročju zobozdravstvene vzgo- je in pomagal pri prenovi vseh zobnih ambulant. Od leta 1989 je tudi direktor zdravs- tvenega doma, kar 16 let pa je bil predsednik Območne- ga združenja Rdečega križa Laško. MBP Računalniki in osebna oprema Marca se bodo končali občni zbori prostovoljnih gasilskih društev v Gasil- ski zvezi Celje. Zborovali so že v društvih na Babnem, Celje Gaberje (društvo letos praznuje 90 let), Lokrovec- Dobrova, Ostrožno, Za- grad-Pečovnik, Prožinska vas, Lopata in Teharje. Marca bo občni zbor ga- silcev PGD Štore in 2. mar- ca mladih gasilcev Štore ter 3. marca občni zbor PGD Ljubečna (letos 80let), med- tem ko še ni znan datum obč- nega zbora PGD Škofja vas. Vinko Sentočnik z Gasilske zveze Celje je povedal, da so na dosedanjih zborih največ govorili o zagotovitvi sred- stev za nabavo osebne opre- me od oblek do zaščitnih če- lad ter organiziranosti gasils- tva. Poseben problem pa je pomanjkanje računalnikov in druge opreme, s pomoč- jo katere bodo lahko PGD posredovala vse podatke Ga- silski zvezi Slovenije. »V pri- meru, da te opreme ne bo, se kaj lahko zgodi, da na re- publiškem kongresu prihod- nje leto v programih dejav- nosti GZS ne bo podatkov o naši dejavnosti,« je povedal Vinko Sentočnik. T.VRABL Vida Purnat je avtorica priročnika, ki prinaša novo kakovost na po- dročje zdravstvene nege v Sloveniji. Za boiniice in za stroico Celjska bolnišnica ima pr- va v Sloveniji izdelane stan- darde za zdravstveno nego. Petletno sestrsko delo je str- nila v priročnik višja me- dicinska sestra Vida Pur- nat. Priročnik o metodologijah in tehnikah pisanja in oce- njevanja negovalnih standar- dov je izšel v založbi Grafi- ke Gracer. Na njegovi pred- stavitvi ga je direktor bolni- šnice Samo Fakin, dr. med., označil kot pomemben pris- pevek v zakladnico zdravs- tvene nege oziroma pripomo- ček za izboljšanje kakovosti, ki je bodo po njegovi zaslugi deležni pacienti: »V celjski bolnišnici se zavzemamo za kakovost zdravstvene stori- tve v celoti. Zdravstvena ne- ga je prva postavila standar- de in dosegla tri znamenite P: primerljivost, preverljivost in ponovljivost. To brez na- pisanih standardov ni mogo- če. Prizadevali si bomo, da bomo oblikovali standarde tu- di za druga področja,« je na- povedal. Avtorica Vida Purnat pa je poudarila, da so v priroč- niku usmeritve, kako je mo- goče načrtno in postopno priti od zapisa do oživitve in po- novnega ocenjevanja: »Pri- ročnik vzamemo v roke vsa- kič, ko pišemo nov stan- dard.« Priročnik je nastajal 5 let. Leta 1996 se je 31 vo- dilnih sester celjske bolnišni- ce odločilo, da na svojem stro- kovnem področju naredijo korak naprej v kakovosti. Uč- nih delavnic, na katerih so temeljito premlevale možne standarde, se je udeležilo 89 medicinskih sester. S skup- nim delom je nastalo 284 standardov (razen za nego še za laboratorijsko dejavnost, ambulantne dejavnosti, ste- rilizacijo...). Vse so preveri- le na različnih ravneh. »Slo- venskemu prostoru sedaj po- nujamo 53 prečiščenih in preverjenih strokovnih vse- bin, zbranih v priročniku, ka- terega glavni namen je, da naš dragoceni čas v dobro bolni- kov čimbolje izkoristimo,« je poudarila Vida Purnat. Priročnik ni pomemben sa- mo za celjsko bolnišnico, temveč za ves slovenski pro- stor, za prepoznavnost zdravs- tvene nege in seveda posle- dično za vse paciente. Nacio- nalnih standardov na tem po- dročju namreč še ni. MILENA B. POKLIC Skrbijo za kader Gasilska zveza Celje je tudi v letošnji zimi organi- zirala več tečajev za stro- kovno usposabljanje člans- tva v prostovoljnih gasil- skih društvih. Teoretični del za gasilske častnike je že opravilo 43 ga- silcev, ki jih 9. marca čaka še praktični del v izobraže- valnem centru na Igu. V te- čaju za pridobitev znanj iz nevarnih snovi na Igu je so- delovalo 21 gasilcev, v začet- ku marca pa bodo začeli s te- čajem za vodje skupin ter za sodnike različnih disciphn v gasilsko športnih tekmova- njih. Maja bodo pripravili za- četni in obnovitveni tečaj za strojnike. Z usposobljenimi kadri bodo gasilska društva učinkovitejša pri morebitnih intervencijah v gašenju po- žarov ali drugih elementar- nih nesrečah. TV Šole potrebujejo telovadnice četrta osnovna šola v Celju potrebuje novo telovadnico, šola pa je potrebna tudi prenove. Lokacijsko dovoljenje je že pridobljeno, prav tako je spremenjen zazidalni načrt. Naložba je načrtovana za prihodnje le- to, ko je zanjo že zagotovljen denar resor- nega ministrstva. Tudi na osnovni šoli Frana Kranjca nujno potrebujejo telovadnico in do- datne prostore za pouk. Gre za tri učilnice in dva kabineta. Idejni projekt je izdelan, sprememba zazidalnega načrta je v teku, za zunanje športno igrišče pa iščejo novo loka- cijo. Na mestu sedanjega igrišča bodo na- mreč postaviU novo telovadnico. NGL Št. 9 - 28. februar 2002 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE »Stvari v Brasiovčaii niso čistefc Z Vinkom Drčo o odstopu z mesta predsednika Krajevnega odbora Gomilsko, programu Prepare in občini, ki to (še) ni Pred kratkim je z mesta predsednika Kra- jevnega odbora Gomilsko odstopil Vinko Drča, ki je tudi vodja komisije za ustano- vitev nove občine Gomilsko. »Za odstop sem se odločil iz večih vsebin- skih razlogov,« pravi Vinko Drča. »Na voli- tvah smo v drugem krogu podprU sedanjega braslovškega župana Dušana Goričarja, s ka- terim pa nismo uresničili dogovorov o raz- voju Gomilskega. Drugi razlog je, ker kljub številnim predlogom spremembe občinskih prostorskih planov še vedno niso ugledale luč sveta, pa tudi razvojni program občine po nekem čudnem naključju še ni priprav- ljen. Poleg tega smo na osnovi prakse v Grajski, vasi predlagali, da se izdela program Crpov za celotno občino Braslovče, sploh pa da bi projekt razširili na Gomilsko, Zakl in Šma- tevž. Na podlagi denarja iz državnih razpi- sov bi lahko občinski proračun obogatili z 10 do 12 milijoni tolarjev hepovratnih sred- stev, kar pa se ni uresničilo. Občina Braslov- če je drugače naravnana, z odstopom pa sem nenazadnje želel pokazati, da stvari niso či- ste. Po mojem mnenju bi morali sredstva iz občinskega proračuna, ki ne predstavljajo prioritetnega oziroma osnovnega dela, raz- deliti med krajevne odbore na osnovi kon- kretnih programov. Dogaja pa se, da se v Bra- slovčah gradi šola, kanalizacija, po mojem prepričanju neracionalna čistilna naprava za ožje jedro - občinsko premoženje v drugih krajih pa propada.« Ena od stvari, na katero opozarjate, je tudi sprejem regijskega razvojnega pro- grama za razvoj podeželja, ki ga mora odobriti ministrstvo za kmetijstvo... Potem ko je država razpisala program Sa- pard kot pomoč kandidatkam za vstop v Evropsko unijo za razvoj in izboljšanje in- frastrukture na podeželju (tu gre za novo- gradnje in rekonstrukcije lokalnih javnih poti, iskanje novih vodnih virov, izgradnjo turi- stične infrastrukture...), smo ugotovih, da ne moremo kandidirati za sredstva, ker ni- mamo regijskega razvojnega programa po- deželja. Za ta sredstva se ne more prijaviti niti ena kmetija oziroma občina z našega področja. Do takrat, ko bodo to potrdile, bo vlak verjetno že na Hrvaškem... Gre pa pred- vsem za dopolnilne dejavnosti, ki so nujno potrebne, da bodo kmetje izpolnjevaU po- goje takrat, ko bo treba. Grajska vas je ena redkih v Sloveniji, kjer ste v življenje spravili program Cr- pov. Ste zadovoljni z rezultati? Grajska vas pomeni veliko izkušnjo - ne- nazadnje vemo, kako sodelovati z vsemi in- stitucijami. S pomočjo številnih zavodov, sploh Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, smo ohranili kulturno de- diščino, ki je danes ne bi bilo več. Mimogre- de naj omenim, da smo v zavodu pripravili odlok, na podlagi katerega bi bilo možno kandidirati za republiška sredstva - dve pri- javi pa sta izpadli, ker župan ni pravočasno posredoval odloka v sprejem občinskemu svetu, čeprav ga je imel na mizi tri mesece. Dva tedna potem, ko se je razpis zaključil, pa so svetniki odlok sprejeli. Vendarle imate v Grajski vasi kaj poka- zati... Poudarjam, da smo iz enega državnega ali občinskega tolarja z delom in lastnim de- narjem naredili tri tolarje. Uredili smo pre- cej stvari, ki dajejo dobre rezultate in ure- sničujejo napovedi, izrečene pred desetimi leti, ko smo začeli s programom Crpov. Tu- di v Grajski vasi so ljudje najprej gledaU bolj izza vogala, ko pa so stvari začele prehajati s papirja na teren, so brez izjeme pomagali. Zaradi izkušenj pri uvajanju programa ste izbrani za svetovalca pri programu Pre- pare - torej programu, ki preko civilne ini- ciative spodbuja obnovo podeželja. Kak- šna je vaša vloga? Gre za pomoč pri izvajanju programov, ki nam jih v predpristopnem roku ponuja Evrop- ska unija. Pri tem naj bi »lokalni rokodelci« pomagali strokovnjakom, kako naj obnova podeželja izgleda v praksi. V Sloveniji je 80 odstotkov podeželja, ki ga je po priporoči- lih EU treba ohraniti oziroma izboljšati mi- nuse. Na tem kompleksu živi 57 odstotkov prebivalcev, zato podeželja ne velja zane- mariti. Pobuda za ustanovitev občine Gomil- sko je bila ena redkih, ki je bila pravilno vložena, vendar prav tako ni bila spreje- ta. Kako bi delovala občina? Zadeve smo se lotili izjemno resno in pro- fesionalno. Na Gomilskem razumemo bis- tvo občine: ta skrbi za komunalno infrastruk- turo in tisti del življenja, ker ljudje najbolj pripadajo eden drugemu. Vse drugo urejajo razna ministrstva ali upravna enota. Med ljud- mi, na Gomilskem je 867 krajanov, imamo podporo, v občino pa bi bili vključeni zasel- ki Gomilsko, Grajska vas, Zakl in Šmatevž. Razvoj bi temeljil predvsem na obrtnikih, pod- jetnikih in kmetih, stična točka pa bi bil turi- zem. Glede na pomanjkanje nočitvenih ka- pacitet bi lahko izkoristili številne kmetije, ki so zainteresirane, da začnejo delati kot kme- tije odprtih vrat. Pri naših načrtih bomo vztra- jali, preko združenja krajevnih skupnosti po- trkali na vrata ustavnega sodišča, če pa bo treba, se bomo pritožili tudi na evropsko so- dišče, kjer ni političnih mahinacij, temveč upoštevajo argumente in dejstva. Razlogi za ustanovitev občine Gomilsko so razvidni iz zakona - postopek se sicer lahko zavleče, ven- dar bomo že počakali. Sicer pa si lahko poli- tiki za vzgled vzamejo kar občino Sele v Av- striji. URŠKA SELIŠNIK Vinko Drča Obnova vodovodnili priključkov Javno komunalno podjet- je Žalec je upravljavec vo- dovodnega sistema v šestih občinah Spodnje Savinjske doline. V komunalnem podjetju ugotavljajo, da so vodovod- ni priključki tisti del vodo- vodne napeljave, ki so mu v zadnjem obdobju obstoja si- stema posvečali najmanj po- zornosti. Zaradi slabega tes- njenja na leto izgubijo prib- ližno 1,7 milijona kubičnih metrov pitne vode. Zato so v žalskem komu- nalnem podjetju pripravili gradivo o možnostih obno- ve vodovodnih priključkov. O njem so oziroma bodo raz- pravljali člani vseh občinskih svetov. Po besedah direktor- ja JKP Matjaža Zakonjška na območju vseh šestih ob- čin zajamejo ali načrpajo 5,2 milijona kubičnih metrov pitne vode, prodajo pa je le dobro polovico. Razlika se zgubi zaradi prelivanj vode v rezervoarjih v obdobjih, ko je dotok večji od pora- be, zaradi'izpiranj cevovo- dov, čiščenja kanalizacije, gašenja požarov, nedovolje- nega pranja cest, zaradi ne- kontroliranih odvzemov vo- de za potrebe krajanov, ki niso vezani na sistem, pred- vsem s strani gasilcev, za pol- njenje zasebnih rezervoarjev in bazenov. Ocenjujejo, da se zaradi netesnih cevovodov izgubi 35 odstotkov zajete vode. Za manjšo izgubo vo- de so v zadnjih letih obnav- ljali primarne in sekundar- ne cevovode, zato so se iz- gube nekoliko zmanjšale. Zastareli so tudi vodovod- ni priključki - od skupnih 9821 priključkov je večina stara približno 25 let, dese- tina priključkov pa je sta, ših od 40 let. Zato se \ obnavljanja prikljufj^ lotili sistematično, ne na^; nje temu botrujejo tudi ^\ nomski in zdravstveni ra^ gi. Z bolje urejenim vodov( nim sistemom bi sanio, električni energiji privarčev 3,6 milijona tolarjev na le poleg tega pa za pridobivai novih vodnih virov ne bib treba vložiti 50 milijonovt larjev. S tem, ko bi bilo onn, je vodotesno, pa bi bilo n bistveno manj možnosti, bi prišlo do okužbe vode. s veda bo obnova zahtevala^ lo velika finančna sredsti Doslej je bilo komunali podjetje dolžno samo Ig stroške popravil. Po novj pa velja, da je nosilec st kov lastnik sistema, upra vec pa je samo izvajalec( T. TAVčl 50-letnica odkritja Rimske nekropole Na občnem zboru so se v avli šempetr- ske osnovne šole sestali člani Turistične- ga društva Šempeter v Savinjski dolini in drugi gostje. Uvodoma so obiskovalcem prvič pokaza- li zgoščenko Zvoki iz Peklenščice, ki so jo pripravili učenci turističnega podmladka na OŠ Šempeter v raziskovalni nalogi Napelji- mo vode na turistične mUne. O delu društva je poročala predsednica Metka Vočko, ki je povedala, da je lani ja- mo Pekel obiskalo 14.825 obiskovalcev, kar je za 843 manj kot leto poprej. Obiskoval- cev v Rimski nekropoU je bilo 11.037 in le 79 manj kot leta 2000. Med prireditvami, ki so jih pripravili, so največ obiskovalcev pri- tegnile mitološka zgodba o ljubezni Zeusa in Evropa, Božična skrivnost v jami Pekeli Rimski mozaik mojega kraja, ki so jo pi pravili učenci OŠ Šempeter in v slovenska merilu prejeli zlato odUčje. Za večjo pE močijo so na Internetu odprli svojo stra Delovnih akcij in dela v času posamezii prireditev se je redno udeleževalo 25 (!| nov, ki so opravili več kot 1200 ur pro^ voljnega dela. Poleg tega so opravili na ol| objektih več vzdrževalnih del. Lani je dr| tvo praznovalo 40-letnico delovanja, obl na Žalec pa je društvu podelila Grb ob& Žalec. S prireditvami, ki so jim dali naslc ' je in pesem v Antičnem parku, bod( do 23. junija proslavili 50-letnico oakn;: Rimske nekropole. T. TAVČ^ Žiga Hauptman ob svojem računalniku. Žalski lionisti darujejo Lions klub Žalec bo Žigi Hauptmanu iz Gotovelj podaril osebni računalnik, ki mu^ z uporabo Speech View programa omogočil izboljšanje govora in drugih sposobno«"! Pri izvedbi akcije je sodelovalo računalniško podjetje PC Servis -Sebastjan Vozlič, ki poskrbelo za ugodno dobavo in namestitev računalnika ter programov. Lions klub Žaled v zadnjem obdobju izvedel še več drugih akcij. Šestdesetim otrokom je omogočil om igre Zvezdica zaspanka, enkratno finančno pomoč je dodelil slabovidni osebi, postorilij so tudi vse za izvedbo programa izmenjave mladih in mednarodnega tabora mladih Zr^ 2002. Z društvom Srečanje pa Lions klub Žalec izvaja projekt »Iz začaranega kroga o^'^ snosti - se zdravi bolezen ali išče pot življenja«, ki je namenjen vsem tistim, ki se v ta0 ali drugačni obliki srečujejo s problemom odvisnosti. T. TAVC^^ Št. 9 - 28. februar 2002 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 iVIed podražitvami in proračunom ^Iski svetniki, ki so za- ^ali v četrtek po daljšem jjjovnem premoru, so .prejeli proračun, ki zna- ^ peka j manj kot 2,2 mili- .fde tolarjev. ^Levji delež iz proračuna je jjnienjen za okolje, prostor jjlcomunalne zadeve, in si- 584 milijonov tolarjev, precejšnja je tudi postavka jtroško varstvo, skupno 373 jijlijonov tolarjev, od tega pa jj največ denarja potrebne- p za plačilo razlike v ceni .[(onomskega programa. Kot jf znano, starši glede na do- liodke plačujejo največ 80 od- stotkov cene, razliko pa po- ravnajo v posameznih obči- nah. Za plačilo razlike za vrt- ce v drugih občinah morajo v Žalcu za 58 otrok nameni- ti več kot 27 milijonov tolar- jev, za žalske vrtce pa 333 mi- lijonov tolarjev za 672 otrok. Žalski svetniki so v četrtek poleg odlokov o skoraj 40- odstotni podražitvi za nove priključke na vodovod in ka- nalizacijo ter podražitvi grad- bene cen in stroškov komu- nalnega urejanja stavbnega zemljišča sprejeli tudi 5-od- stotno podražitev ekonomske cene v vrtcu. Po obrazloži- tvah je več kot dve tretjini staršev vrtčevskih otrok raz- vrščenih v spodnje tri plačil- ne razrede, tako da bi se ce- ne na položnicah povišale od 260 do 780 tolarjev. V os- mem, najvišjem plačilnem razredu, bi se cene podraži- le za 2 tisoč tolarjev. Dokaj visoka proračunska postavka je tudi izobraževa- nje, ki so mu v Žalcu name- nili dobrih 316 milijonov to- larjev. Od tega je za gradnjo podružnične šole v Trju na- menjenih 90 milijonov to- larjev. US DrŽava za Žalec v žalski občini pričaku- jejo, da bo pri nekaterih in- vesticijah v letošnjem le- tu na pomoč priskočila tudi država, oziroma posamez- na ministrstva. Tako naj bi za gradnjo po- družnične osnovne šole Tr- je ministrstvo za šolstvo prispevalo 35 milijonov to- larjev, za opremo na atlet- ski stezi na žalskem stadio- nu pa še 10 milijonov tolar- jev. Ministrstvo za kulturo naj bi k obnovi dvorca Novo Ce- lje primaknilo 13 milijonov tolarjev, ministrstvo za de- lo pa milijon 150 tisoč to- larjev za sofinanciranje pro- jektne dokumentacije za gradnjo varstveno delovne- ga centra za žalskim občin- skim poslopjem. Ministrstvo za kmetijstvo naj bi za sofinanciranje iz- delave projekta Crpov za Gotovlje in Liboje dodalo 4 milijone tolarjev, za gozd- ne ceste pa milijon 300 ti- soč tolarjev. Približno mi- lijon 900 tisoč tolarjev pri- čakujejo v Žalcu še iz mi- nistrstva za gospodarstvo za projekt S kolesom po Spod- nji Savinjski dolini. US Ob slovesnosti so pripravili razstav knjig, ki omenjajo Griže. Griže praznovale visolc jubilej v polni dvorani Svobode j Griže so izvedli prireditev | ob 760-letnici prve pisne i omembe kraja. Pobudo za obeležitev ju- liileja so dale krajevna skup- nost, KUD Svoboda, krajev- na knjižnica in OŠ Griže. V programu so prikazali zna- čilnosti kraja, ki se ponaša z ^^lo zgodnjo naselitvijo, o če- "ler pričajo gomile izpred 'et pred našim štetjem. 'ijenje v kraju je bistveno spremenil rudnik Zabukovi- ki je začel delovati v 19. ^^oletju. V Grižah je bila ne- '^oč tudi keramična tovarna. Tudi šola ima že zelo zgod- nje začetke, v letu 1824, redna šola pa se je začela 1838. le- ta. Pošta pa je bila v Grižah že leta 1823, sicer pa je bilo na tem področju tudi veliko mlinov in žag. V avli kulturnega doma je bila razstava knjig, ki pišejo o Grižah in ostalih naseljih v tej krajevni skupnosti. Izda- la so jih posamezna društva, šola pa je razstavila 23 razi- skovalnih nalog. Gradivo za predstavitev kraja sta pripra- vili Magda Ježovnik in Bre- da Veber. T TAVČAR Veiiifo pozornosti domu Gasilci Ločice ob Savinji veliko pozornost namenjajo S^silskemu domu. Kot je na občnem zboru povedal predsednik Martin Štaj- "^^r, so lani s prostovoljnim delom uredili prostore na pod- ^^fešju. Uspešni so bili na gasilskih tekmovanjih, zlasti z ^^nsko desetino, na katero so upravičeno ponosni. Na zbo- so v svoje vrste sprejeli tudi župana občine Polzela, Lju- Žnidarja. T. T^ Ohranjajo dediščino Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline je imelo letni občni zbor v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. V osmih odborih v šestih občinah tega področja je včlanjenih 250 kmečkih žena. Delo društva je predstavila strokovna sodelavka Andreja Žolnir. Da bi ohranjale kultur- no dediščino in jo prenašale mlajšim rodovom, se članice izobražujejo na številnih tečajih kuhanja in v številnih drugih ročnih spretnostih. Med večjimi prireditvami je bilo lani Kmečko popoldne pod lipo in prikaz ročnega obiranja hmelja. Pripravile so okrog 40 pogostitev, še posebno rade to storijo za dobrodelne namene. T. TAVČAR Šola zdravega življenja Pri Centru za socialno delo Žalec deluje tudi šola zdra- vega življenja, ki je name- njena predvsem ljudem, ki želijo izboljšati partnerske odnose, ter staršem, katerih otroci se znajdejo v stiski. V žalskem centru za social- no delo ugotavljajo, da umet- nost ljubezni temelji na med- sebojnem pogovoru, vendar- le pa se ljudje, tudi partnerji vse manj pogovarjajo o re- sničnih željah, bojaznih; skratka, da ljudje živijo drug mimo drugega. Zato so or- ganizirali šolo zdravega živ- ljenja, ki je odprta za vse, ki začutijo potrebo po izbolj- šanju odnosov. Program šo- le je usmerjen v zdravo živ- ljenje, osebnostno rast s pou- darkom na gojenju osebnost- nih lastnosti, sožitje v druži- ni... Vse informacije o šoli, ki deluje v obliki samopo- moči, so na voljo v žalskem centru za socialno delo. US Za zmanjšanje krvnega davka Združenje šoferjev in av- tomehanikov Savinjske do- line, ki združuje 288 čla- nov iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, je imelo prejšnji konec tedna občni zbor. Po besedah predsednika Iva Serdonerja, so bili vse leto zelo aktivni, in so v ce- loti izpolnili plan. Za svojo osnovno nalogo še vedno šte- jejo prizadevanje za zmanj- šanje krvnega davka na ce- stah. Lani so sodelovali s sve- tom za preventivo v cestnem prometu, v akciji Prvi dan v šolo, organizirali in sodelo- vali so na stanovskih sreča- njih in tekmovanjih šoferjev. Pri vzdrževanju poligona so opravili 1400 ur prostovolj- nega dela. Letos mineva 25 let od začetka izgradnje av- topoligona. Jubilej bodo obeležili 13. junija. Na zbo- ru so podelili več priznanj. Srebrno značko so prejeli: Smilja Amon, Stanko Hru- ševar, Franc Serec; zlato: Uroš Brglez, Ivo Brinovec, Franc Bukovec, Franc Mla- kar, Blanka Satler, Adolf Škof; plakete tovarištva: Stanko Novak mlajši, Anton Cizej, Vinko Debelak, Vin- ko Jeršič, Andrej Koželj, Zvo- ne Štorman; plakete srebr- ni venec: Gvido Grenko, Franc Ribič; plaketo zlati ve- nec pa je prejel Ivan Ašen- berger. Posebno plaketo je predsednik ZŠAM za celjsko območje, Alojz Čobec, po- delil združenju za 25-letni- co uspešnega delovanja, ki so jo praznovali lani. T TAVČAR Kulturniki bogatijo kraj Redni občni zbor je ime- lo tudi Kulturno umetniš- ko društvo Polzela. V uvod- nem programu so predsta- vili dejavnosti, ki jih raz- vijajo v okviru društva. Kot je v poročilu povedal predsednik Marko Slokar, je ljubiteljska kulturna de- javnost na preizkušnji. Pre- pevanje v pevskih zborih je na Polzeli najbolj množič- na kulturna dejavnost. Tudi tamburaški orkester, ki de- luje 20 let, je v tem času po- večal aktivnost s številnimi nastopi, posebna poživitev v društvu pa je mladinski pi- halni orkester, ki deluje v sklopu glasbene šole. Tudi društvena knjižnica, ki de- luje pod strokovnim vods- tvom matične knjižnice Ža- lec in ima okrog 9 tisoč knjižnih enot, se lahko poh- vali, da so si bralci v prete- klem letu izposodili 4500 knjižnih enot. Gledališka skupina pa je s predstavo Tri- je vaški svetniki izvedla že 13 ponovitev. V domu kul- ture so se odvijale najrazlič- nejše aktivnosti. Letos bo poudarek na os- novni dejavnosti društva, udeležili se bodo občinskih, območnih in medobmočnih srečanj. Pri vzdrževanju in obnovi doma se bodo ome- jili le na najnujnejša vzdr- ževalna dela. Pripravljen pa že imajo projekt obnove si- stema ogrevanja doma. T TAVČAR Za predsednika so ponovno izvolili Iva Serdonerja. Št. 9 - 28. februar 2002 16 NASI KRAJI IN LJUDJE Nazaj h koreninam v projektu Razvoj podeželja so obudili skoraj pozabljene kmečke spretnosti Zavod Rogaška dedišči- na Rogatec je minuli konec tedna v Kulturnem domu v Rogatcu pripravil zaključ- no predstavitev izobraževal- nega projekta Razvoj pode- želja, v okviru katerega so izvedli več različnih preda- vanj in praktičnih delavnic. Po velikem odzivu udele- žencev sodeč je skrb za kul- turno dediščino še vedno precej prisotna. Začetki projekta segajo v leto 2000, ko je Občina Ro- gatec v okviru programa jav- nih del zaposlila Suzano Li- kar in Simono Arzenšek ter ju zadolžila za oblikovanje razvojnih projektov na po- dročju podjetništva in kme- tijstva. Marca 2001 je mini- strstvo za delo, družino in so- cialne zadeve objavilo razpis za sofinanciranje izobraže- valnih projektov iz sredstev Phare, zato sta se ob pomoči Zavoda Rogaška dediščina Rogatec odločili, da prijavi- ta idejni koncept za omenje- ni izobraževalni projekt. Le-tega sta utemeljili na os- novi poznavanja razvojnih možnosti področja ter kul- turnega izročila. Konec lan- skega aprila je ministrstvo odobrilo sofinanciranje in ta- ko je projekt lahko tudi de- jansko zaživel. V izobraže- valne dejavnosti delavnic ozi- roma modulov, kot so jih or- ganizatorji poimenovali, se je vključilo skupno 389 ude- ležencev iz Obsotelja, Koz- janskega in Spodnje Savinj- ske doline. Udeleženci so lah- ko sodelovali pri predelavi mesa, žganjekuhi, peki kru- ha in potic, izdelavi mede- nih izdelkov, konzerviranju zelenjave, ekološkem kme- tovanju, pletenju iz ličja in drugih umetelnostih, ki so da- nes v mestih že povsem uto- nile v pozabo. Trženje obujene dediščine Na pomembnost projekta in njemu podobnih za obči- ne in celotno državo je po predstavitvi delavnic opozo- ril tudi rogaški župan Mar- tin Mikolič in poudaril po- men razvojnih strategij po- sameznih področij. »Menim, da je ta projekt pravzaprav del tistega, kar smo občine v preteklih obdobjih potrdile na občinskih svetih, oziroma tisto, kar je sprejela celjska Regionalna razvoja agencija,« je še dodal in se ob koncu zahvalil sodelujočim, med drugim tudi dr. Vitu Hazler- ju z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, ki je do- godek zaokrožil z nadvse za- nimivim predavanjem o kul- turni dediščini in turizmu. Pri tem je zlasti poudaril pomen identitete in razisko- valnega turizma, ki prihaja vse bolj v ospredje. Po mne- nju idejnega vodje izgradnje Muzeja na prostem Rogatec ter skoraj dve desetletji pri- stojnega konzervatorja je mo- goče prav vso dediščino pre- nesti v današnje življenje in jo tudi dobro iztržiti. Seve- da pa so za to najprej potrebni strokovni kadri, ki bodo znaU uravnovesiti eno z drugim. B. JANdČ Med predstavitvami projekta in delavnic so si lahko obiskovalci na odru kulturnega doma ogledovali prizor iz preteklosti - delo pridnih rok pletarjev in vezilj, ki so prav tako sodelovali v Izohraževalnih delavnicah. Nova podob^ pokopališča! Del stroškov za gradnjo vežice bi ^ radi pokrili z oddajo pokopališke dejavnosti j v Šmarju pri Jelšah naj bi še v tem letu zgradili nov pokopališki objekt, ki bo na- domestil staro mrliško ve- žico izpred stotih let. Da po- trebujejo večjo in nasploh primernejšo vežico, so Šmarčani spoznali že pred desetimi leti. Utesnjeni ob- jekt namreč stoji sredi po- kopališča, kar je zlasti ne- primerno v času pokopov, ko žalujoči stojijo dobesed- no ob ali celo na grobovih. Staro vežico so pred leti si- cer nekoliko razširili, vendar pa še vedno ni zadosti velika za potrebe kraja. Občina se je pred štirimi leti začela zav- zemati za gradnjo nove, trdi župan Jože Čakš, vendar je predlog, da bi objekt zgradi- li s sredstvi samoprispevka, padel v vodo, zato so se od- ločili, da naložbo pokrijejo iz občinskega proračuna. Pri tem jim je bila v pre- cejšnjo pomoč tamkajšnja krajevna skupnost, ki je zad- nja tri leta izločala del sred- stev za sofinanciranje projek- tov.. Denar za celotno nalož- bo, vredno pribHžno 90 mi- lijonov tolarjev, bo tako pris- pevala šmarska občina. Kra- jevna skupnost Šmarje pri Jel- šah, občani in v manjšem de- lu tudi Krajevna skupnost Me- stinje. Na občini upajo, da bo svoj delež za izgradnjo ob- jekta morda dodal tudi kak- šen zasebnik, ki bi lahko opravljal pokopališko dejav. nost. Zanimiv projekt Pred dvema letoma so q[ šmarskem pokopališču ure. dili tudi večje parkirišče, ij, ni pa zamenjali zemljišče pred vhodom za možno širitev. \' lanskem letu je bil prav tako izdelan idejni projekt veži. ce, ki so ga prilagodili ob stoječi poti do šole oziroinj nadhodu. Ta naj bi bil vklju. čen v celoten kompleks rrs- liške vežice, kasneje, ko bo zgrajena obvozna cesta, pa naj bi ga odstranili in nado- mestih s podhodom. Novi objekt bo stal pred vhodom na pokopališče in bo precej večji od sedanjega, Urejen bo poslovilni prosto:, ki ga doslej ni bilo, ter tri mesta za pokojnike. Stara vežica bo še vedno ostala nespremenje^ na na mestu, kjer stoji sedaj, Kletne prostore nove bi lah- ko predvidoma oddali pod- jetju, ki bi se ukvarjalo s po- kopališko dejavnostjo. V prihodnje nameravajo urediti še zahodni oziroma novi del pokopališča. Poko- pališki objekt naj bi bil kon- čan do L oktobra, javni raz- pis za izvajalca gradbenih del pa bo izšel že jutri. B. JANČIČ Kultura in pohodi Na občnem zboru Kultur- no turističnega društva Pil- štanj - Lesično so ugodno ocenili delo ter sprejeli pro- gram za letos. Bistvenih no- vosti ne bo, bodo pa dogra- jevali prireditve, ki jih or- ganizirajo zadnja leta. Na področju kuUure bodo pripravili tri večje tradicio- nalne prireditve: 19. maja 11. Binkoštovanje z nočnim po- hodom iz Celja, Planine, Lo- ke, Dobrine, Sevnice in dru- gih krajev, avgusta jubilejno 10. likovno kolonijo z ude- ležbo likovnikov pedagogov ter 14. decembra Pod cveto- čo drnulo. Septembra bo tu- di Miholov sejem. Turistično društvo bo s pr- vimi akcijami začelo zgodaj spomladi s čiščenjem kraja, ki ga bodo kasneje tudi oce- njevali. V programu so trije pohodi: 1. aprila Velikonoč- ni pohod iz Lesičnega do Žu- sma, 2. junija ogled slapov na Bohorju ter 25. decembra tradicionalni Božični nočni pohod Zagorje - Lesično - Za- gorje. Po besedah predsednika Kuhurnega društva Pilštanj - Lesično Mihe Zapuška pa si letos veliko obetajo od med- narodne delavnice, ki bo od 10. do 13. maja z udeležbo strokovnjakov iz sedmih evropskih držav. Strokovnja- ki pod vodstvom prof. Janka Belaka s Kozjanskega, sicer zaposlenega na Univerzi v Mariboru, bodo raziskovali možnosti in priložnosti za oživitev trga Pilštanj z mno- gimi naravnimi kulturnimi in zgodovinskimi danostmi. Pr- vi del mednarodne delavni- ce je bil lani v Podčetrtku. T.VRABL IZ OBCIiUSKIH SVETOV Zavrnitev osnutka proračuna PODČETRTEK - Občinski svet Podčetrtka je na minuli seji po predvidevanjih zavrnil osnutek proračuna za letoš- nje leto. V osnutku je predviden proračunski primanjkljaj v višini 12,7 milijona tolarjev, ki naj bi ga skupaj z vračilom posojil pokriU s sredstvi na računu iz minulega leta. O no- vem osnutku, v katerem bodo zajete vse pripombe svetni- kov, bo občinska uprava ponovno pripravila v roku štirinaj- stih dni. (BoJ) Za športne navdušence Šmarskim športnikom se očitno obetajo lepši časi. Ob- čina je namreč pričela s pri- pravami na ureditev nove- ga športnega parka, ki naj bi ga postavili na področju sedanjega. Trenutno je v izdelavi idej- ni projekt, ki naj bi zajemal ureditev nogometnega igriš- ča, atletske steze, igrišča za mali nogomet, košarko, od- bojko na mivki, balinišče in še česa. V ta namen naj bi ob- novili ali celo prestavili ko- palni bazen v parku, prav ta- ko pa bo najverjetneje potreb- na tudi prestavitev tamkajš- njega potoka, nad katerim naj bi naredili tribune. Ker gre za finančno dokaj zahteven projekt, šmarska občina ra- čuna tudi na pomoč države. Bo.J. Lemberg in Topiovec na svoje Krajani naselij Lemberg in Topolovec se bodo to nedeljo na referendumu opredelj« vali glede izločitve iz Krajevne skupnosti Mestinje in ustanovitve samostojne Kra jevne skupnosti Lemberg. Tako so se prebivalci naselij odločili že konec lanskega leta na zboru krajanov, ki ga | na pobudo šmarskega občinskega sveta sklical župan Jože Čakš. Krajani so med vzroki z takšno odločitev navedh zgodovinsko dejstvo, da je bilo Mestinje nekoč že trška občina| poleg tega pa naj bi se kot samostojna krajevna skupnost lažje razvijali. Na referendumu; bo odločalo 130 volilnih upravičencev. Če bodo podprli nastanek nove krajevne skup-, nost, ta ne bo najmanjša v občini. Bo.1 Nude Najmočnejši ostanejo Petkov večer v športni dvorani Janina v Rogaški Slatini je minil v znamenju sedme javnf prireditve radia Štajerski val z naslovom Najmočnejši ostanejo. Poslušalce, za katere bila dvorana skorajda pretesna, so zabavali mesečni zmagovalci lestvice slovenske zabaV' ne glasbe Jan Plestenjak, Nude, Nuša Derenda, Rok'n'band, Mambo Kings, Faraoni, Kal' men Stavec, Sebastian, Power Dancers in drugi. Celotno prireditev je vodila Tanja Jurjec- voditeljica lestvice Najmočnejši ostanejo. S.^- Št. 9 - 28. februar 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 17 Koncesionarju se odšteva čas 2$-letna pogodba Laščanov z nemškim podjetjem SHwl iVassertechnik se izteče oktobra 2026, čistilna naprava v celoti zgrajena do poletja 2005 v Laškem pridobivajo še ^dnja soglasja in dovolje- ujg za začetek del za cen- Ijjlno čistilno napravo. Po jjrminskem planu bo v ce- loti zgrajena do poletja le- (j 2005 ob odlagališču ko- jiunalnih odpadkov na Strenskem. S temi podatki je laški žu- P^n Jože Rajh v sredo sez- nanil občinske svetnike, ki 50 prve informacije o tem, jabodo za območje občine gradili centralno čistilno na- pravo v sodelovanju s kon- cesionarjem, dobili pred podpisom koncesijske po- godbe. Čeprav bo gradnja centralne čistilne naprave, kanalizacijskega omrežja in predčistilne naprave za od- padne vode iz pivovarne v ce- loti zaključena do poletja le- ta 2005, pa bodo že prej na fctilno napravo priključili posamezne predele in nase- lja, kjer bo dograjeno kana- lizacijsko omrežje. Kot je znano, je v imenu laške občine 25-letno konce- sijsko pogodbo z nemškim podjetjem SHW Wassertech- nik iz Essna župan Rajh skle- nil sredi lanskega oktobra. Gradnja centralne čistilne na- prave, zbirnih kolektorjev ter kanalizacijskega omrežja na območju Laškega in Rimskih Toplic bo vredna 10,7 mili- jona evrov. Iz priključnine ter takse za obremenjevanje voda bodo Laščani zbrali 2,1 milijona evrov, iz državnega proračuna in strukturnih skla- dov Evropske unije pričaku- jejo 2,6 milijonov evrov ne- povratnega denarja, ostalo pa bo prispeval koncesionar, ki si bo strošek pokril s ceno za čiščenje odpadnih voda do ok- tobra 2026. ' Ob sklenitvi koncesijske pogodbe je svoj del obvez- nosti prevzela tudi Pivovar- na Laško, ki bo za gradnjo komunalne čistilne napra- ve prispevala 2,8 milijona evrov, za čiščenje odpadnih voda pa bo letno prispeva- la po 500 tisoč kubičnih me- trov odplak.' Dogovorjena cena čiščenja odpadnih vo- da za takrat, ko bo čistilna naprava zgrajena, je 1,38 evra za kubik odplak, za mobilno odstranjevanje fe- kalij pa 15 evrov za kubik. Dogovorjena cena za pivo- varje - plačevali bodo zgolj ceno čiščenja, ne pa tudi upravljanja oziroma vzdrže- vanja celotnega novozgraje- nega kanalizacijskega omrežja na območju obči- ne - bo 0,76 evrov za kubik odplak. IVANA STAMEJČIČ Občina še ne prodaja delnic Predlog sklepa o prodaji delnic Zdravilišča Laško, ki naj bi jih Občina Laško na- menila za tretjinsko popla- čilo gradnje OŠ s telovad- nico v Debru celjskemu Gra- disu, je župan Jože Rajh umaknil z dnevnega reda zadnjega zasedanja občin- skega sveta. Za umik točke se je odlo- čil zato, ker trenutno ni raz- loga, da bi s prodajo hiteU. V občini kot enem večjih last- nikov zdravilišča se želijo pred prodajo delnic Gradisu prepričati tudi, kakšna bi bila v tem primeru struktura last- nikov zdravilišča oziroma, kdo bi postal večinski last- nik. Pri tem velja še dodati, da določilo v pogodbi o gradnji šolskega poslopja v Debru, po katerem naj bi občina 30 odstotkov cene poravnala s paketom zdraviliških delnic, ni zavezujoča. Občina lahko razliko, gre za 179 milijonov tolarjev v letošnjem in pri- hodnjem letu, v celoti porav- na tudi z denarjem. IS Znova o podražitvi vrtca Po podatkih ravnateljice Vrtca Šent- jur Zore Ketiš so v enotah, ki sodijo pod njihovo okrilje letos pridelali 4,6 milijona tolarjev izgube. Po nekaj to- larjev manj kot 2,3 milijona v januarju in v februarju. Zato bodo v občinskih strokovnih službah šentjurske svet- nike, ki se bodo sestali v ponedeljek, znova skušali prepričati, da je dvig ekonomske cene resnično nujen. Šentjurski svetniki so predlagano po- dražitev vrtčevske oskrbe malčkov pr- vič obravnavali decembra, vendar so predlog odločno zavrnili, češ da bi po- dražitev preveč udarila po žepu že tako zvečine socialno šibke šentjurske dru- žine. Ne gre prezreti, da so v Vrtcu Šent- jur od avgusta do konca lanskega leta - zaradi tega, ker jim občina ustanovite- ljica ni priznala višje ekonomske cene programov - že pridelali blizu 4,8 mili- jona tolarjev izgube. To razliko bodo morali vrtcu poravnati iz občinskega pro- računa. V gradivu, ki ga bodo tokrat obravna- vali občinski svetniki, so do pičice na- tančno predstavljeni vsi kalkulativni stroški, katerih seštevek skupaj z mate- rialnimi stroški daje ekonomsko ceno 67.438 tolarjev za celodnevni program v starostni skupini otrok od enega do treh let, za starejše malčke pa 56.874 Da je treba varčevati, so decembra občinski svetniki opozarjali vodstvo vrtca, zato ne preseneča, da je k to- kratnemu predlogu podražitve eko- nomske cene priložen tudi program racionalizacij, ki so jih doslej že iz- vedli. Med drugim so, že pred tremi leti, morali ukiniti tudi poldnevne 4 do 6-urne programe, skrajno varče- valno pa ravnajo tudi povsod drugod. tolarjev. Starši, seveda glede na svoje dohodke, plačujejo le del te cene, raz- deljeni pa so v 8 plačilnih razredov. I. STAMEJČIČ Komunala za kanalizacijo Laški občinski svetniki 80 na februarskem zaseda- nju spremenili odlok, ki do- loča izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Doslej je bilo z veljavnim odlokom določeno, da za vo- dooskrbo in odvajanje od- padnih voda v občini skrbi Pivovarna Laško. Slednja je sposebno pogodbo upravlja- "ije z obstoječim kanalizacij- skim omrežjem predala jav- t^emu podjetju Komunala Laško. S spremenjenim od- 'okom so v Laškem določili, 'ia skrb za odvajanje in čiš- čenje odpadnih voda in s tem 'iidi pobiranje takse za obre- ''lenjevanje voda prevzame- )o v občinski režijski obrat. ^ praksi bo za upravljanje in Vzdrževanje kanalizacijske- ga omrežja še naprej skrbela •komunala Laško. IS Kmalu temeljni kamen Delavci celjskega Gradisa so začeli s prvimi pripravljalnimi in zemeljskimi deli na gradbišču bodoče OŠ in telovadnice v Debru. Spomladi bodo v Laškem slovesno položili tudi temeljni kamen za šolsko poslopje, ki bo v občini omogočilo prehod na 9-letno osnovno šolanje v šolskem letu 2003/2004. Spomnimo, da je naložba v novo šolo za 400 učencev vredna 597 milijonov tolarjev, gradnjo pa bo delno sofinanciralo tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. IS, Foto: GREGOR KATIC OBČINA LAŠKO OBČINSKA UPRAVA Mestna ulica 2,3270 Laško Objavlja na podlagi 47. člena Zakonaostavbnih zemljiščih (Url. RS, št. 47/97), programa del za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, sprejetega skupaj s Proračunom občine Laško za leto 2002 ter poslovnega načrta Javnega nepremičninskega sklada občine Laš- ko za leto 2002 JAVNI RAZPIS za prodajo stavbnih zemljišč za gradnjo v delu Zazidalne- ga načrta oznake KS 3 v Debru, Laško. 1. Predmet oddaje so naslednja stavbna zemljišča v k.o. Rečica na območju, ki se ureja z Odlokom Občine Laško o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta KS 3 in KC2/1 (Uradni list RS, št. 25/97) in sicer: 1.1 Stavbno zemljišče s parc.št.1230/12, k.o. Rečicavskupni izmeri 1169 m^. Na zemljišču je predvidena gradnja poslovno stanovanj- skega objekta oznake št.9 dimenzij 12x 10 m (P+1) in pritličen prizidek dimenzij 8x7 m za mirno, naselju primemo obrtno storitveno dejavnost. 1.2 Stavbna zemljišča za gradnjo sedem objektov individualnih enosta- novanjskih hiš (pare. št. 1230/5,1230/6,1230/7,1230/8,1230/ 9,1230/10,1230/11, k.o.Rečica). Predvidena je gradnja objektov oznake od št. 1 -7, tlorisnih dimenzij 10x 12 m s prizidkom za garažo dimenzij 4^6 m, v izvedbi delno podkleten objekt pritličje in izzidano podstrešje ter enotnim tipom objektov 2. Izhodiščna cena Izhodiščna cena, ki zajema vrednost za zemljišče, stroške priprave, komunalno opremo ter sorazmerni del stroškov opremljanja stavt> nih zemljišč, je izračunana na stanje 31.12. 2001. Izhodiščna cena za objekt iz točke 1.1 je 10.740.990 SIT. Izhodiščne cene za objekte iz točke 1.2 so: Ponudniki lahko kandidirajo za enega ali več ponujenih stavbnih zemljišč, vendar je posamezno zemljišče naprodaj izključno kot ce- lota. 3. Oddaja ponudb in obvezne priloge: Rok za predložitev pisnih ponudb razpisanih stavbnih zemljišč je 2. 04. 2002 do 12. ure. Interesenti svoje pisne ponudbe dostavijo v zaprti ovojnici osebno na Občino Laško, vtajništvo urada župana ali pošljejo priporočeno na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško z oznako na ovojnici: »ponudba, ne odpiraj- območje ZN KS 3.« Na ovojnici naj ponudniki navedejo ime, točen naslov in telefon oz. e-pošto pošiljatelja. 4. Ponudbi je potrebno predložiti: Ponudniki so dolžni položiti varščino kot jamstvo za resnost ponudbe s predložitvijo potrdila o plačani varščini, ki znaša 10% od skupne vrednosti stavbnega zemljišča, za katerega je podal ponudbo in mora biti nakazana na žiro račun Javnega nepremičninskega skla- da občine Laško št. 50700-652-26112 sklicna št.OO 2000-231, s pripisom: za resnost ponudbe, javni razpis območje ZN KS 3. Varščina bo izbranim ponudnikom vračunana v prodajno ceno, dn> gim pa bo brez obresti vrnjena v 15. dneh po odpiranju ponudb. V kolikor uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, varščina zapade. 5. Merilo, ki prinaša prednost pri izbiri je: -ponujena višja cena. V kolikor se bo za isto parcelo pojavilo večje število interesentov, se bo na javnem odpiranju opravila ustna dražba. Javno odpiranje ponudb bo 2. 4. 2002 ob 12. uri v sejni sobi Občine Laško. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obravnava- la komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Občini Laško v roku 5 dni po poteku razpisa. Občina Laško si pridržuje pravico, da razpisanih stavbnih zemljišč ne proda. Sklep o izbiri bo posredovan vsem ponudnikom v roku 8 dni po dokončnosti sklepa. 6. Rok za sklenitev pogodbe je 30 dni od dokončnega sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. 7. Dvig razpisne dokumentacije Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo proti dokazilu o plačilu 5.000 SIT v tajništvu Oddelka za gospodarske javne služ- be okolje in prostorvsak delovni dan od vključno dne 15.3. 2002 dalje. Plačilo za razpisno dokumentacijo je potrebno nakazati na navedeni žiro račun s pripisom: »plačilo za razpisno dokumentacijo, javni razpis območje ZN KS 3«. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na Občini Laško, Oddelek za GJS, okolje in prostor, na tel. 03/733 87 14 in 03/733 87 35 ali osebno. Štev: 35201-4/02 Datum: 21.02. 2002 Občina Laško župan Jože Rajh Št. 9 - 28. februar 2002 18 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Hoja po travi priliči se kravi v Velenju so se ponovno lotili načrtov za obnovo nekoč prelepega Sončnega parka v začetku šestdesetih let si je takratni velenjski žu- pan Nestl Žgank za hitro rastoče mesto omislil park. Kot znan ljubitelj dreves in grmovnic je med enim svo- jih potovanj v tujini spoz- nal avstrijskega krajinske- ga arhitekta Filipskega, mu povedal svojo zamisel in mu v celoti prepustil ob- likovanje parka, ki se ga je kasneje oprijelo ime Sončni. Velenje je dobilo svoj park, ne da bi pravzaprav vedeli, zakaj in če sploh ga potrebu- je. So pa bili nanj vedno po- nosni, saj je velik del parka nastal udarniško. Z žulji, tr- mo in voljo prebivalcev. Po- stal je kar nekakšna mestna relikvija. Poln eksotičnih dre- ves in grmovnic, za katere pravzaprav nihče ni vedel, od kod so in kako se imenuje- jo. Z zelenicami, sredi kate- rih so se bohotili socrealistič- ni slogani in sporočali: »Ho- diti po travi priliči se kravi...« V parku je zrasel čudovit glas- beni paviljon, v njem se je zalesketalo jezerce, pa domi- selni labirint z modernistič- nim aluminijastim kipom in slovito kotalkališče, ki ga ima v posebej lepem spomi- nu naš fotoreporter. Na njem je postal republiški pionir-ski prvak v kotalkanju plesnih parov. Potem so iz parka najprej izginili napisi, ki so opozar- jali, kje se sme in kje ne ho- diti. Potem je izginilo jezer- ce. Paviljon je postal zbira- lišče naturaliziranih Velenj- čanov z juga, ki so tam upri- zarjali prave ljudske veseli- ce s plesi. Potem se je podrl. In tudi mestni ponos - kotal- kališče, je vse bolj propada- lo. Kot park v celoti. Ostal je sicer do danes. Grmovnice in drevesni eksoti so zrasli in postali zavetišče zaljubljenim parčkom in - narkomanom. In domačinom je začel iti park na živce. Tako zelo, da so v začetku devetdesetih let pri- čeli resno razmišljati ali ga mesto, kot je Velenje, od ko- der je praktično le korak do narave, sploh potrebuje. In če ga potrebuje, za kaj in za koga. Razpisali so natečaj in na njem za obnovo izbrali ni- koli uresničeni projekt Svet- la, s katerim je zmagala Ana Kučan. Projekt je predlagal predvsem obnovo, označbo eksotičnih rastlin, preuredi- tev in dopolnitev, odklonil pa je kakšne radikalnejše spre- membe. Ostalo je pri projek- tu, park pa je še naprej pro- padal. Bodo park reševali udarniško? Ta mesec so si v mestni ob- čini rekli, da je dovolj in pri- pravili javno predstavitev predvidenih posegov v Sonč- ni park. Svojo vizijo načrtov so predstavili Marko Vuči- na in Goran Semečnik, oba z občinskega Urada za oko- lje in prostor, slednji je tudi avtor študije, ki ponuja tri možne scenarije obnove par- ka, pa Tone Brodnik, pred- stojnik Urada za gospodarske javne službe, Nives Kugonič, predstavnica Erica, Marjan Klepec, direktor ŠRZ Rdeča dvorana in župan Srečko Meh. Še vedno sicer ostaja vpra- šanje, kakšne vsebine doda- ti parku, da bo vnovič mest- ni ponos. Ostaja tudi vpraša- nje, ali ga zgolj obnoviti. Ze- lo živo je vprašanje, ali ga ograditi in ponoči zaklepa- ti. Še najbolj živo je, se zdi, vprašanje, koliko bo vse sku- paj stalo in če bo denarja za uresničitev novih zamisli sploh dovolj. Ta in številna druga vpra- šanja so dali zdaj v razmislek meščanom, med katerimi te- čejo o tem zelo živahne raz- prave. Eno od njih je pripra- vila tudi Vaša televizija in kdor jo je spremljal, je lah- ko videl, kako zelo je park kot ena od mestnih vedut še prisoten v zavesti Velenjča- nov, da vse skrbi njegova za- nemarjenost in zlasti nered, ki ga povzročajo vandali in narkomani. Župan je v od- daji, da bi zagotovili več re- da in varnosti v mestu in v parku, javno ponudil mini- strstvu za notranje zadeve pla- čo za dva policista, ki bi bila stalno prisotna v mestu in zla- sti parku. Pobude so kar de- ževale, med njimi, zelo ži- vahna, da bi park lahko, ta- ko kot so ga zgradili, tudi ob- novih udarniško. Se bo to zgodilo? Tudi če se bo, se bo brž- kone le na simbolni ravni. Kajti v predstavljenih načr- tih je nekaj izjemnih zami- sli, ki lahko parku, ob sicer kar precejšnji investiciji, da- jo novo namembnost in no- ve vsebine. Nove vizije Park naj bi najprej obno- vili tako, da bi vanj name- stili novo parkovno opremo, zlasti klopi in da bi obnovi- li in dodelali obstoječe poti skozenj. Da bi ga še bolj približali arboretumu, naj bi na drevesa in grmovnice na- mestili drevesne označbe. Po- tem pa sledijo glavni zalo- gaji. V prostorih nekdanje- ga vrtca naj bi nastala umet- niška gimnazija s forma vi- vo v bližini. Uredili naj bi prostor za zeliščarje in vr- tičke domačih zelišč. Na ploščadi glasbenega paviljo- na naj bi nastal sončni bar z igrali v bližini. V koritu nek- danjega jezera bi nastal »ska- ters paradise« - prostor za skejterje. Obnovili naj bi la- birint, postavili floristično sončno uro, vsaj dvoje pas- jih stranišč in, zelo pomem- bnp, zgradili naj bi kilome- ter dolgo stezo za rolkarje in male kolesarje. Posebej zahteven zalogaj pa bi bila obnova kotalkališ- ča, ki bi ji dodali nove vsebi- ne. Obstoječo servisno hiši- co naj bi povečali in jo od dali koncesionarju, pod ploj čad bi napeljali hladilne ce vi (in tako dobili umetno di sališče?), uredili bi izposj jevališče opreme, obnovil tribune in razsvetljavo..] Predvsem in zlasti pa bi mi^ rali urediti redno vzdrževat nje in nadzor parka, po mož nosti brez ograje in nočnegj zaklepanja. i Načrt je vsekakor zahteva in izvedba tudi ne bo prav po ceni. A, kar se zdi posebe pomembno, tokrat so se de la lotili odločno in z jasnim ciljem, kaj s parkom splol početi. BRANKO STAMEJdS Foto: GREGOR KATIC Žalostna podoba propadajočega Sončnega parka. ^ačrt obnove sončnega parka (foto MOV). Iz klepetalnice Iz priljubljene internet- ne klepetalnice na strani www.velenje.com smo po- brali tudi nekaj mnenj ob- čanov, kaj narediti s par- kom. »Ogradit, vn pregnal ma- milopapeke, pa ponoč kdaj policijo poslat not, da mal pogledajo kako je sta- nje...« »Park je čist vredu, sam folk mal premal uporab- lja koše za smeti, pa mal poznej, ko bo spet vse oze- lenelo bo še lepš. Otroško igrišče so že itak zagradi- li, kar je čisto v redu, sam v ta del mesta pa ograja de- finitivno ne bi pasala. ogra- jen prostor ni park!« »Ograja je nujno zlo, sam tk bi rešu park pred nadal- nim propadom, seveda pa bi morala biti ograja skrb- no izbrana, ne kake rdeče barve, kar se lahk v Vele- nju hit nardi.« »Mogoče bi ga morali malo bolj okupirati, kot včasih, pa bi bilo kar bo- lje. Tako pa nismo več na- vajeni zahajat tja zaradi raznoraznih predsodkov. Za zelenje še kar nekam skrbijo. Potrebne bi bile sa- mo nove klopi in pa seve- da urejene poti. Pa bi blo.« »Po moje je edina va- rianta dovolj visoka ogra- ja in vrata, ki se zaklene- jo ob sončnem zahodu, mestni parki po svetu se pogosto upravljajo tako. Drugo poglavje je skrb za park, ne samo za poti in razsvetljavo. V njem je še pa še zanimivih rastlin, ki so žal zanemarjene - tre- ba jih je obrezovat itd., pa kdaj pa kdaj kaj novega na- sadit (pa ne smrek, kar edi- no sadijo zadnja leta), ko- ristno bi blo označit po- samezne rastline ipd., skratka stvar naredit zani- mivo tudi in predvsem za obiskovalce. Preprosta re- šitev: nastavit vrtnarja, ki bo skrbel za park celo le-: to in mu dat dva tri mili- jone za vzdrževanje. V par; letih bi park drugače zgle-1 dal.« »Sončni park... to je i ' lepši del mesta... kadar milopapeki spijo.« »Ej, folk ko sploh ni od tu kr neki govori, ta park sploh ni nek bav bav, že' " da je neurejen, sam i gač pa sploh ni tak da ri^ bi mogu not it. Čist doben ti ne teži tud ponoč nei- Lahk bi pa kaj s skate par- kom naredil!!!« St. 9 - 28. februar 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 19 |,|,oč slovita izletniška točka, danes prazna ter v pričakovanju dobrega gospodarja. Zidanica Črešnjice bi bila lahko zlata jama. Gorca brez zemlje Pod Konjiško goro so zaprli že drugo pomembno stavbo - Bo Zidanica Črešnjice turistični raj ali razvalina? Iz Crešnjic nad Franko- ivim, enega najlepših kra- v celjske regije, bi človek ričakoval vzpodbudne no- ice. Pa ni tako, saj je tam razen že drugi pomembni bjekt, ki bi lahko kraju mogočil napredek. Velika idanica Črešnjice, nekoč lovita gostinska izletniš- 1 točka, nujno potrebuje jbrega gospodarja. Od obeh pomembnih ob- ktov je najprej ostala praz- 5 nekdanja črešnjiška šola. 1 opuščene šole v odmak- jenih krajih ni skoraj nobe- ega zanimanja, občini Voj- ikpa je uspelo pridobiti kot lorebitne najemnike jezui- Ko je nekdo Črešnjičane lalagal, da naj bi ti pripelja- odvisnike, so začeli ogor- eno nasprotovati. Tako je šo- a danes zapisana propada- iju, mikavna vas mrtvilu. V zadnjih mesecih se je ifazni šolski zgradbi pridru- Jla še Zidanica Črešnjice, ka- nor so nekoč zelo radi pri- 'ajali tudi izletniki iz odda- jnih krajev. Obiskovale so "celo skupine z avtobusi, ^ič čudnega, saj je točka z ^.iemnim razgledom na Ce- ter planinski svet od av- 'rijske do hrvaške meje. To- da zadnje čase po starem re- ceptu ni šlo več, danes je kon- kurenca v gostinstvu močna, neusmiljena. Uniorjevo slovo Začetek zgodbe sega v ob- dobje družbene lastnine, v le- to 1983. Takrat je dobil Zi- danico Črešnjice kot družbe- no lastnino v najem za 50- letno obdobje Unior Zreče, ki se je v začetku lanskega decembra poslovil tri deset- letja prezgodaj. Kaj se je zgo- dilo? Prva leta po sklenitvi na- jemne pogodbe je imel Unior tam celo nekaj zaposlenih, nato so se začeli vrstiti tak- šni in drugačni Uniorjevi pod- najemniki. Zaradi zadnjega, ki naj bi mu objekt oddali v najem, je prišlo do spora z nekaterimi krajevnimi velja- ki, ki naj bi oceniU, da je mo- rebitni najemnik neprime- ren. Tako je prišlo do tega, da je Unior Zreče v začetku de- cembra najprej odpovedal pogodbo o najemu za 50 let. Obenem je prišlo do njihove zahteve po odškodnini za vlo- žena sredstva, najprej za tri milijone tolarjev, potem so zahtevo znižali na dva mili- jona... Na Frankolovem, kjer vladajo med nekaterimi kra- jani slabi medsebojni odno- si, se seveda niso mogli do- govoriti kdo bi bil pogajalec z njihove strani, saj so posa- mezniki opozarjali, da bi se morala z Unior jem pogovar- jati občina Vojnik oziroma njene strokovne službe. Kon- čalo se je tako, da je Unior odpeljal del pohištvene opre- me ter peč za centralno kur- javo, o plačilu odškodnine pa je od takrat vse tiho. Direktor Uniorja Maks Brečko je povedal, da je po- glavje o odškodnini po oprav- ljeni primopredaji zanje za- ključeno. V Turističnem društvu Frankolovo, ki bi se lahko vknjižilo kot lastnik zi- danice, pričakujejo iz Zreč le še plačilo položnic za zad- njega podnajemnika, v zne- sku približno sto tisoč tolar- jev. Obdobja Uniorjevega, skoraj dvajsetletnega najema, je torej konec. Zemljo še iščejo v Turističnem društvu Frankolovo so se začeli pri- pravljati na novo poglavje Zi- danice Črešnjice, na nove ča- se. Na čas tržnega gospodars- tva, saj je dobil Unior zida- nico leta 1983 v najem za en- kratni znesek najemnine. Z njim je turistično društvo delno obnovilo svojo turistič- no postojanko v bližnjih Ro- vah, ki pa jo je moralo po denacionalizacijskem po- stopku vrniti denacionaliza- cijskemu upravičencu. Na občnem zboru turistič- nega društva, pred nekaj dne- vi, so tako namenili veliko pozornosti prihodnosti Zida- nice Črešnjice, to je more- bitni prodaji ali oddaji no- vemu najemniku. Pred tem je treba rešiti kar nekaj vpra- šanj, ki se v obdobju druž- bene lastnine seveda niso po- javljala. V zemljiški knjigi je objekt vpisan kot družbena lastnina, kot lastnik se lah- ko vknjiži Turistično društvo Frankolovo. Posebna težava zidanice je, ker je brez funk- cionalnega zemljišča, česar družbena lastnina ni pozna- la. Referentka za pravne za- deve v občinski zgradbi v Voj- niku Jelka Gregorc ima za- to nalogo, da pomaga rešiti to oviro. Ob zidanici je na- mreč vinograd, ki je postal last sklada kmetijskih zem- ljišč, zato je v preteklih dneh napisala Upravni enoti Celje vlogo za določitev funkcio- nalnega zemljišča. Z reševanjem vseh zaple- tov pa bo treba pohiteti, saj je velika zgradba potrebna vlaganj, sicer bo začela hi- tro propadati. Če bo lastnik uspel najti podjetnega kup- ca ali resnega najemnika Štor- manovega kova, bo zidanica lahko znova privlačna izlet- niška točka. Za pravega pod- jetnika in gostinca je lahko Zidanica Črešnjice zlata ja- ma. Leži na prisojnem, vino- gradniškem pobočju Konjiš- ke gore, kjer so lepe spreha- jalne in planinske poti, na eni strani je Bezenškovo Bukov- je (z rojstno hišo očeta bol- garske stenografije), z druge kartuzija Žiče... BRANE JERANKO '''^dsednica Turističnega društva Frankolovo je učiteljica Štefka Iršič. Na fotografiji (na desni strani) skupaj s članico izvršnega odbora Janjo Srebot-Vdovič, med obiskom zaprte zidanice. Beli konj Novicam Belega konja, najvišje ob- činsko priznanje za prispe- vek k razvoju turizma, so za leto 2001 prejele konjiš- ke Novice za uspešno VIL Likovno kolonijo. Komisija za razvoj turiz- ma je med mesečnimi zma- govalci v tekmovanju »Beli konj« izbirala med mnogimi, pohvale vrednimi in za raz- voj turizma pomembnimi prireditvami. Na enakovred- no drugo mesto je uvrstila aprilsko tradicionalno jurje- vanje in julijski 29. Loški kmečki praznik. Letnega zmagovalca v tekmovanju grajanja »Konjska figa« tokrat niso izbrali, kar pa še ne po- meni, da je v Slovenskih Ko- njicah in okoliških vaseh že vse tako kot si prebivalci in izletniki želijo. Na ponedeljkovo slovesnost ob razglasitvi so povabili tu- di zmagovalce v tekmovanju turistična osebnost meseca. Ob priložnostnem kulturnem programu se je za prispevek k razvoju konjiškega turizma vsem zahvalil konjiški župan Janez Jazbec. Akcija Beli konj in Konj- ska figa se odvija šesto leto in se nadaljuje tudi letos, saj so v občini ocenili, da tudi to tek- movanje prispeva k vedno opaznejšemu turističnemu utripu v Slovenskih Konjicah, mestu vina in cvetja, in v oko- liških krajih. MBP Kje bodo parkirali tovornjaici? Bo v konjiški občini eno samo veliko parkirišče za tovornjake, ali bodo lahko imeli avtoprevozniki tudi svoja, manjša parkirišča? Soglasnega odgovora na to vprašanje v občini še ni. V predlogu odloka o pro- storsko ureditvenih pogojih za manjša naselja in odprt prostor občine, ki so ga te- meljito prevetrili najprej v vseh krajevnih skupnostih, nato pa tudi na seji konjiš- kega občinskega sveta, so predlagatelji predvideli tudi manjša parkirišča za tovor- njake. Občinska odbora za kmetijstvo in za okolje pa se zavzemata, da bi bilo v obči- ni eno samo parkirišče, saj šte- vilna manjša po njihovem mnenju preveč obremenjujejo okolje, pa tudi lokalne ceste so izpostavljene poškodbam. Skupno parkirišče naj bi bilo ob avtocesti na območju kra- jevne skupnosti Tepanje, s či- mer pa se tamkajšnji krajani, med katerimi ni avtoprevoz- nikov, seveda ne strinjajo. O tem bodo še enkrat premisli- li do druge obravnave odlo- ka. MBP Dobrodelni Konjičani v nedeljo se je na dobro- delnem Martinovem koncer- tu v Športni dvorani v Slo- venskih Konjicah zbralo več kot 1400 ljudi s širšega ko- njiškega območja z željo, da pomagajo družini Korenjak oziroma prispevajo za šola- nje treh otrok, ki so v nesre- či izgubili očeta. Zbrane so navdušili odlič- ni izvajalci, najbolj ganile pa preproste besede zahvale 14- letnega Tončka, ki mu je pred- sednik konjiške podeželske mladine Joži Kotnik predal hranilno knjigo z doslej zbra- nim denarjem. Kpliko denar- ja se je zbralo, bodo člani or- ganizacijskega odbora sporo- čili, ko bodo zbrani vsi do- brodelni prispevki, čeprav de- nar ni bil edino, kar naj bi zaznamovalo dobrodelno ak- cijo, ki jo je spodbudil loški župnik Pepi Gider. Vse kra- jevne skupnosti v konjiški ob- čini, mnogi posamezniki, podjetja in ljudje dobrega sr- ca so stopili skupaj in poka- zali, kako res je, da dobrota bogati. MBP Bajuk v Vojniku v ponedeljek je bil v Vojniku ustanovni zbor občinskega odbora stranke Nova Slovenija, ki se ga je udeležil predsed- nik stranke dr. Andrej Bajuk. Predsednika občinskega od- bora bodo izvolili na prvi redni seji. Na čelu pobude za ustanovitev je bil Simon Stagoj. (BJ) Na čelu loških gasilcev Gasilci v Ločah v konjiški občini imajo novo vodstvo. Zaradi nesoglasij v društvu sta ponudila odstop predsednik Stanko Petelinšek in poveljnik Konrad Ogrinc, na občnem zboru pa so njun odstop sprejeli ter izvolili novo vodstvo. Predsednik gasilskega društva Loče je sedaj Karli Jakop, poveljnik pa Oto Gumzej. Funkciji sta prevzela za eno leto, do rednih volitev. (MBP) Prva karta Dobrne Na Dobrni pripravljajo prvo turistično karto občine, s celovito predstavitvijo tamkajšnje ponudbe. Na karti bo poleg zemljevida predstavitev sprehajalnih in kolesarskih poti ter gostinske in druge ponudbe. Izdala jo bo občina, skupaj s Toplicami Dobrna ter drugimi ponud- niki. Izšla naj bi ob praznovanju občinskega praznika, ki ga praznujejo 15. junija. BJ Št. 9 - 28. februar 2002 20 ŠPORT Berlinski zid Dejana Perica Celjani slavili pri Magdeburgu - Druga tekma četrtfinala lige prvakov v soboto ob 18.15 - Celjski tabor: »To je bil le prvi polčas!« Travme z lanske povrat- ne tekme polfinala LP proti španskemu Portlandu so še preblizu, da bi jih rokome- taši Celja Pivovarne Laško že pozabili. Prav zato so po sijajni predstavi v dvorani Maxa Schmellinga v Berli- nu vsi v en glas zatrjevali, da jih prednost dveh zadet- kov ne bo zavedla. Tudi ve- selje je bilo zmerno. Lani se je namreč po nizkem po- razu v Pamploni že slavila (vsaj v podzavesti) uvrsti- tev v finale, nato pa sta v Golovcu drseči parket in slaba taktika pivovarjem zavezala roke. Tokrat mora biti drugače. Šesti polfinale je sicer že kot na dlani, a sledila bo velika bitka. Prvak kljubuje neurju Morda tudi zaradi visoke cene potovanja z Brnika ni poletela »velika mašina«, temveč že ustaljeni cahadair z okoli 40 potniki. Na Šta- jerskem in Gorenjskem so bi- la dobrodošla sončna očala, nad Berlinom pa se je vreme zarotilo. V snežnem metežu se je zamajalo letalo, največja »ljubitelja« letenja med igral- ci in novinarji. Dejan Peric in Ivo Milovanovič pa sta se- dela eden ob drugem. Prav- zaprav nikomur ni bilo pri- jetno, prijazne Adrijine ste- vardese pa so vztrajale z na- smeški. Barbara, ki če se le da, spremlja Celjane na go- stovanjih, je poudarila zau- panje v izvrstnega pilota, Igorja Kolariča s Ptuja. Pet- kratni državni prvak (trikrat še v bivši državi) in šesti z EP v jadralnem letenju je avion- ček spretno spustil na pole- denelo pisto letaUšča Schoe- nefeld, ki je med tremi ber- linskimi edino dopuščalo pristanke. Nato so bile zasne- žene predmestne ceste pravi balzam za načete živce. Štefan in Franziska Na predvečer obračuna pa je nemir izdajal nemške pr- vake. Štefan Kretzscmar se nikakor ni mogel sprijazniti z usodo. Na »prijateljski« tek- mi s petoligašem so mu dan po 29. rojstnem dnevu zlo- mili ličnico. Njegov obraz je bil podoben boksarskemu - tudi sloviti nemški šampion Max Scmelling, po katerem so poimenovali krasno ber- linsko dvorano (v Magdebur- gu so imeli drsalno revijo, re- zervirano že pred tremi le- ti), je imel takšnega po le- gendarnem obračunu z Joe- jem Louisom. Čeprav je bil dogovor pred pripravljalno tekmo z avtsajderji, da ne- varnih prekrškov ne sme bi- ti, jo je skupil še Nenad Pe- runičič. Palec leve roke si- cer ni zlomljen, a je bil v čvr- stem dvoboju nabit. Ker ni šlo za desno roko, s katero meče, smo nastop jugoslovan- skega zvezdnika seveda pri- čakovali. Kretzschmarja so po treningu vsi tolažili, kar je bilo dokončno potrdilo, da ne bo nastopil. Ob strani ga je mirno čakala spremljeval- ka Franziska van Almsick. Berlin Trenutke v zdaj spet glav- nem mestu Nemčije, ki je imelo pred dobrimi šestimi desetletji milijon prebivalcev več kot sedaj, nam je prvi ve- čer olepšal Dori Pečovnik. Karizmatični duhovnik vin- ca več ne pije, zato je v zad- njih letih oklesal svojo po- stavo za 25 kilogramov. Kar- dinal naj ne bi natančno poz- nal razlogov njegove prese- litve, saj je za binkoštne praz- nike predlagal tudi modne re- vije. Dori, ki je v Santander- ju celo oplazil sodnika med tekmo (Izraelec David Boker je bil v tej sezoni delegat na tekmi v Leonu), je še vedno navdušen rokometni privrže- nec. In venomer razigran, ču- dovitih pogledov na svet, pravi magnet za »farane«: »Imam veliko okrožje, med obisko- valci cerkev pa večinoma po političnem prepričanju levi- čarje. Poleti se vidimo na Vranskem. Ni še čas za moj dokončni povratek. Klima v Sloveniji z Rodetom na če- lu, s katerim se zasebno od- lično razumeva, še ni prava!« Izidi prvih tekem četrtfi- nala lige prvakov: Portland San Antonio - Metkovič 28:21, Redbergslids - Kol- ding 31:30, Ademar Leon - Fotex 22:27. Naslednji večer so glavno vlogo prevzeli naši rokome- taši. Vlado Bojovič, pred 20 leti najboljši športnik Celja, je skupaj z bratom Miho dva- kratnega evropskega prvaka Magdeburga leta '81 uspel za dva gola ugnati le v Ljublja- ni, na gostovanju pa je Slo- van izgubil za 11 golov. Dva zadetka prednosti pa so si se- daj Celjani ustvarili že v »or- lovem gnezdu«, z eno najbolj- ših predstav doslej. Odlični prav vsi Petnajst obramb za Deja- na Perica ni fenomalen do- sežek, saj se je ustavljal tudi že blizu številke 30. A tokrat je bila vsaka izjemno pomem- bna, z zadnjo pri metu Peru- ničiča za izenačenje, pa je po- stavil zadnji zidak v svojem »berlinskem zidu«. Meti mi- mo gola ali v njegov okvir so bili posledica velikega spo- štovanja. Josip Šojat je mal- ce »kockal«, kot se sam rad izrazi. Obrambo je pomak- nil še bliže Stefanssonu in Pe- runičiču, Edvard Kokšarov in Roman Pungartnik pa sta zaustavila islandskega in ju- goslovanskega zvezdnika. Za- to je njune žoge izkoristil francoski krožni napadalec Gueric Kervadec, kajti obramba 3-2-1 v vseh sme- reh pač ne more delovati. »Pungi« ni izgubljal moči za napad, saj je vseh šest stre- lov končalo v mreži. V 60. nastopu med evropsko elito je Aleš Pajovič dosegel 5 go- lov v prvem polčasu, Tomaž Tomšič 4 v nadaljevanju, Re- nato Vugrinec, ki je že sre- di prvega dela zaradi zastru- pitve deloval izmučeno, pa se je vpisal kar sedemkrat: »V deseti minuti sem imel hu- do krizo, a sem se nekako po- bral.« V treh minutah je za delni izid 5:0 (17:21) Edvard Kokšarov prispeval dva go- la, Žikica Milosavljevič pa eno od vseh treh izkorišče- nih sedemmetrovk. Dirigent Rastko Stefanovič je s peti- mi asistencami povsem za- senčil »izgubljenega« Olega Kulešova. Strokovni ogled Magdeburga in predvideva- nja je odlično opravil Slav- ko Ivezič. »Polno bo do vrha€< Tako je za povratni obra- čun napovedal direktor klu- ba Vlado Privšek v torek, ko stojišča še niso bila razpro- dana: »Med gledalce bomo spustili 1500 rumenih in ze- lenih balonov. Florijani mo- rajo biti aktivni, četudi igral- cem začne primanjkovati sa- pe!« Predvsem pa mora cela dvorana dihati kot eno - tega si najbolj želijo prav Flori- jarti. »Komaj čakam, da se tek- ma začne«, pravi Rastko Ste- fanovič, Tomaž Tomšič pa: »Ne smemo dopuščati lahkih golov, ki nam lahko zbijejo moralo. Nemci bodo neobre- menjeni. Prava obramba za polkontre, to bo naš recept.« Štefan Kretzscmar naj bi po- novil operacijo ličnice, kar bi pomenilo počitek do na- slednje sezone. Vrnil se bo Štefan Stiebler, ki je moral s parketa zaradi poškodbe. Na- tegnjena mišica je terjala dva dneva počitka Edvarda Kol šarova, Jani Čop pa se bo a časnim soigralcem pridrua danes. Španska sodnika Brei in Huelin sta že bila v Goloi cu, ko je turški ASKI skon pripravil senzacijo. Čepravs Celjani bili že petkrat v pol finalu, bi šesti zaporedni pri boj med najboljšo četveric nedvomno prinesel največi slavje. Magdeburg zaradi« sokega izida prvega srečanj bržkone potrebuje tri gol razlike. Po končnih 29:311 odločale sedemmetrovke. DEAN ŠUSTB Foto: TRIARTE Levica Romana Pungartnika je bila stoodstotna. Prvi nemški ali celo svetovni športni par: rokometaš obdelan kot boksar... ... in plavalna lepotica. Št. 9 - 28. februar 2002 Magdeburg - Celje Pivovarna Laško 29:31 (13:14) BERLIN - Dvorana Max Schmelling. 7500 gledalcev. Sodnika: Kohout in Dolejs (Češka). MAGDEBURG: Agerschou, Gaudin, Wiegert 5, Lu3( Kloppe, Schone, Stefansson 2, Kervadec 9, Peruničič S Liesegang 1, Stiebler, Abati 5(3), Kulešov 2, Mauer. W ner: Alfred Gislason. CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Peric, Ruten- ka, Vugrinec 7, Čop, Oštir, Pajovič 6, Stefanovič 2, Pun- gartnik 6, Tomšič 5, Milosavljevič 3 (3), Kokšarov 2. Trener: Josip Šojat. Statistika obramb in meta: MAGDEBURG: Agerschou 5, Gaudin 8; Wiegert 5-6, Schone 0-1, Stefansson 2-8, Kervadec 9-12, Peruničič 5- 13, Abati 2-4, Kulešov 2-6. CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric 15; Vugrinec 7-13, Pajovič 6-9, Stefanovič 2-4, Pungartnik 6-6, Tomšič 5-7, Kokšarov 2-2. Sedemmetrovke: Magdeburg 3-4, GPL 3-4. Izključitve: Magdeburg 4 minute; GPL 8. Bistveni potek rezultata: 0:1, 3:1, 5:6, 8:6, 11:12' 17:16, 17:21, 20:21, 22:26, 25:26, 26:28, 28:29, 29:31. ŠPORT 21 Začetek v znaku grobosti j^romna bera klubov s Celjskega - Kandare in Šegula krvnika Celjanov in Šmarčanov - V nedeljo Publikum in Era na Skalni kleti točko so si trije prvo- jši s Celjskega priigrali ^^,odnem pomladanskem ^gu. Velenjčani so bili ce- ipred velikim preseneče- nji v Murski Soboti, Ce- j^i so na Bonifiki nadi- ^jji Koprčane, a tudi po jivici izgubili, medtem ko i^marčani prikazali dva i^ljčna polčasa in dožive- jietrti domači poraz, poraženca bosta svoje ra- jskušala lizati v medseboj- J01 obračunu v Celju. Re- jjski derbi bo zagotovo do- [oobiskan, če le ne bo huj- d vremenskih motenj. Pr- ti šest moštev bo nato ime- Itekmo več v zadnji tretji- iDP. Sramotni bunker Kopra Trener Brane Oblak že ne- aj časa ni več nogometni jealist, temveč se je ob tre- erskem odraščanju na slo- enski sceni že prelevil v rea- sta. Celo na domačem igriš- aje proti Celjanom posta- i bunker, čeprav je Koper Ipod vrhom razpredelni- e. In uspel! Celjane je po- opal gol Ipavca, po mne- ju vseh, tudi koprskih na- ijačev, iz globokega nedo- oljenega položaja. Trener larijan Pušnik je seveda nova »znorel«, kajti stran- ki sodnik Novica Petrovič !bil daleč »od linije«. Na afetku odmora je Pušnik ted zapuščanjem igrišča so- ielavcem razlagal krivico in irgel rokavice ob tla, sod- lik Srečko Kandare pa je tehničnemu vodji Ambrožu bjncu sporočil odločitev Pušnik na tribuno! Vseeno io bili Publikumovci v na- taljevanju boljši, razmerje 'kotih je bilo 2-12, a Berš- njak. Kvas in Budimir (za- tresel le okvir gola) niso us- peli izenačiti. Direktor klu- ba Darko Klarič je dejal: »Ponosen sem na igro naših fantov, ki pa so premalo učinkoviti. Zaslužili so si točko, zato jih bomo tudi nagradih, kot da so jo os- vojili. Pušniku svetujem, naj mirno prenaša krivice. Če bo izključen na vsaki tek- mi, nam to ne bo v čast. Od- stranjen je bil neupraviče- no, saj nikogar ni žalil.« Za- radi četrtega rumenega kar- tona bo manjkal Robert Ko- ren, priložnost bo ponuje- na Samu Vidoviču ali Mit- ji Brulcu. Šmarčani nadaljevali s porazom Morda je kdo po srečanju pomislil, da je to pač tradi- cija slabih rezultatov na do- mačem igrišču, vendar tak- šna tolažba tokrat ni bila na mestu. Šmarčani so namreč v_prvem delu prvenstva do- ma igrali dobro in je manj- kala le potrebna realizacija. Igra šmarskih vijolic tokrat ni bila na zadovoljivi ravni, predvsem ni bila takšna, ka- kršne smo bili vajeni v pre- teklosti. Tega se zaveda tu- di trener Stane Bevc: »Žal je bila naša igra pod pričako- vanji. Ob koncu je popušča- la tudi disciplina, kar je ver- jetno posledica slabega so- jenja, ki je gostom dopuš- čalo preveč grobo igro. Ven- dar ne iščemo opravičila za poraz, saj s takšno igro ne moreš premagati tako kva- litetnega moštva, kot ga ima- jo Prevaljčani.« Prevaljčani so že na začetku z zelo na- padalno igro zagospodarili na igrišču in z grobo igro spravljali ob živce domače. Pravo »klanje« na igrišču se je začelo potem, ko sodnik Robert Šegula iz Dornave ni videl Jakirevičevega namer- nega udarca z nogo v trebuh Gorana Rističa. Grobost se je nadaljevala, domači so po- stajali vedno bolj živčni, če- prav so se moči na igrišču povsem izenačile. Sledila je poškodba Matjaža Štancar- ja, ki je obležal izven igriš- ča in gostje so dosegli z igral- cem več na igrišču edini za- detek na tekmi. Navodila v Erini garderobi med polča- som so bila jasna. Discipli- nirano in odločno v napad! Uspelo jim je prevzeti po- budo, vendar manjkal je pra- vi kolektivni duh, ki ga ni in ni bilo. Najprej so živci popustih Alešu Kačičniku, ki je po prerekanju Možani- ča udaril z dlano po hrbtu in si upravičeno prislužil rde- či karton. Že tri minute ka- sneje, je moral zaradi nes- pametnega prekrška za dru- gi rumeni karton pod prho tudi Damjan Romih. Tako izkušena igralca si tega za- gotovo ne bi smela privoš- čiti. Šmarčani so tako z de- vetimi igralci v zadnjih de- setih minutah poizkušali vse, da bi izid izenačili, vendar jim je za kaj takšnega zmanj- kalo moči in časa. Pohvaliti velja le mladega Petra Plo- šnika, ki je edini pogumno prebijal gostujočo obrambo in si priigral nekaj prilož- nosti. Točka Rudarja Velenjčani so edini uspe- šno začeli nadaljevanje pr- venstva. V Mursko Soboto so namreč odšli po točko, kar jim je tudi uspelo. Vendar blizu je bila tudi zmaga, saj je Klemen Lavrič v drugem polčasu zapravil izjemno priložnost, ko žoge ni uspel poslati v prazno mrežo. Kljub številnim priložnostim na obeh straneh pa 2200 gle- dalcev na Fazaneriji ni videlo zadetka. Trener Vojislav Si- meunovič je bil po srečanju zadovoljen s točko. Rudarji so tako izpolnili svoj cilj in se približah Muri in CMC Publikumu na točko zaostan- ka. V soboto bodo v večerni tekmi na stadionu Ob jeze- ru gostili Olimpijo. Peter Šumnik je grobo, s podplatom zaustavil neutrudnega dirigenta Šmarčanov Daliborja Teinoviča, a brez kazni. PETRA ŠAFRAN, DEAN ŠUSTER Foto: TRIARTES Cene Jovan navija za Slovenijo Iz Salt Lake Cityja se je Horek vrnil Celjan Cene 'ovan, trener hrvaške alp- ske smučarske reprezen- ■fnce, ki je bila s tremi zla- l^ii in enim srebrnim od- "čjem Janice Kostelič na pravo veliko presene- čenje. Jovanov nekajdnev- ni postanek v Celju je bila Pfiložnost za kratek pogo- s trenerjem Ivice in Ja- nice Kostelič. Koliko so bili fantastič- ni olimpijski rezultati Ja- jce načrtovani in priča- kani? I^ri Janici ni bilo nobenih '"'sebnih pričakovanj, saj ^ftio se v reprezentanci za- ''^dali, da je zaradi poškodb "^operacij premalo treni-- |^'3.Vse smo stavili na čim^ J^ijši rezultat, ne pa na me- pije. Njena srebrna meda- i* v super G-ju pa je bila ^^'se nas sploh največje pre- l^nečenje, zame osebno pa K^i njena uvrstitev v kom- "laciji v smuku. Fiziote- '^Pevt je imel z njo vsak dan^ veliko dela, proti koncu pa je imela še težave s križni- mi vretenci, tako da si nje- nih štirih medalj niti v sa- njah nismo mogli predstav- ljati. Pa Ivica? Vas je razve- selil ali razočaral? Razočaral v toliko, ker je bil v slalomu tako blizu me- dalje, pa ni zdržal. Prese- nečenje pa je bilo zame nje- govo deveto mesto v vele- slalomu. Je pa Ivo presene- til v svetovnem pokalu, saj smo v slalomu zanj načrto- vali uvrstitve med desetim in dvajsetim mestom, vele- slalomski cilj pa sta bili vsaj dve uvrstitvi med prvih tri- deset. Kako Janica prenaša to zmagoslavje, kako slava vpliva nanjo? Je tak tip človeka, da ji ne zmage in ne porazu ne morejo do živega. Nič je ne more spraviti s tira. Kot za- nimivost - v veleslalomu se ji sploh ni ljubilo štartati, kar pošteno smo se trudiU, Cene Jovan da smo jo prepričali za ta nastop - in potem je zma- gala. Janica je dosegla vse, ima sploh lahko še kak- šne želje, cilje? Janica bo še naprej ena- ko vneto trenirala, to velja tudi za Ivico. Trenirala bo- sta, ker imata pač smuča- nje neizmerno rada in je to njuna potreba. Kakšna pa je vaša vlo- ga trenerja hrvaških smu- čarskih asov? V času tekmovanj sem tre- ner Ivice, Janičin trener pa je njen oče Ante Kostehč. V času treningov in priprav pa sem jaz tisti, ki treniram oba. Vas zdaj vabijo drugam? Dobil sem ponudbe iz treh državnih ekip, a sem se od- ločil, da bom ostal tam, kjer sem zdaj. koga pa ste navijali na olimpijskih igrah? Na Hrvaškem sem v služ- bi, navijam pa za Sloveni- jo, jasno. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC NA KRATKO Bogota: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se je odlično odrezala na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 170 tisoč ameriških dolarjev, kjer je nastopila v finalu med posameznicami in v igri parov. Pri posamezni- cah je bila zanjo premočna Kolumbijka Zuluaga s 6:1 in 6:4, v igri dvojic pa sta s Tino Križan izgubili proti špansko -argentinski navezi Ruano Pascal - Suarez s 6:2 in 6:1. Sre- botnikova je na lestvici WTA napredovala za 10 mest. Tre- nutno je na 79. mestu. Vojnik: Na tekmovanju za pokal Slovenije v ju-jitsu so oba naslova, tako pri moških kot pri ženskah, osvojili tek- movalci PoUcijskega kluba borilnih veščin Celje. Ekipa Sa- muraja iz Gornjega Grada je pri moških osvojila tretje me- sto. Celje, Novo mesto: V 15. krogu l.B državne rokometne lige so igralke Celeie odbile tudi napad ptujskih rokometa- šic. Tenzorja so premagale z 29:23. Daniela Savič je bila z desetimi zadetki najboljša strelka pri Celjankah. Rokome- tašice Celja pa so na gostovanju v Novem mestu premagale domačinke s 25:21. Velenjski Vegrad je slavil v Kranju pri Planini s 27:24. Na vrhu lestvice je Celeia, ki ima 30 točk, Vegrad na tretjem mestu jih ima 22, ŽRK Celje pa na osmem mestu 13. J.K. Celje: Celjske hokejistkeso izgubile pomembno tekmo za tretje mesto v državnem prvenstvu. Olimpija jih je v Le- deni dvorani premagala s 5:2. Oba zadetka za Celjanke je dosegla Sergeja Zimšek. J.K. Kranj: V šestem krogu prve državne lige v streljanju s standard zračno pištolo je strelsko društvo »Dušan Poženel« iz Rečice pri Laškem osvojilo ekipno prvo mesto. Dosegli pa so tudi dvojno zmago med posamezniki. Simon Veternik je slavil pred Petrom Tkalcem. Kope: Mladi tekmovalci smučarskega kluba Unior Celje so zelo uspešno nastopili na regijski tekmi v superveleslalo- mu. Pri mlajših dečkih je zmagal Anže Seničar, drugi je bil Tomaž Hren. Pri starejših dečkih je slavil Denis Srebot, Pa- tricija Mastnak pa je bila sedma pri deklicah. V kombinaci- ji je pri cicibankah zmagala Ana Michelle Stipič, Blaž Za- vec je bil tretji pri cicibanih. Patricija Mastnak je pri starej- ših deklicah osvojila tretje mesto. Celje: Na Golovcu je bilo prvo izbirno tekmovanje me- dobčinskih društev slepih in slabovidnih za nastop na EP v kegljanju. Domačo stezo je najbolje izkoristil Celjan Jakob Vodušek v kategoriji B3 s 590 podrtimi keglji. Najboljša Celjanka je bila Marija Fras s 488 podrtimi keglji. Griže: Na drugem turnirju v pospešenem šahu je nastopi- lo 32 tekmovalcev. Drugi je bil Petrovčan Marjan Črepan pred domačinom Jurijem Blatnikom. J.G. Šentjur: Jutri bodo v hotelu Žonta proglasili najboljše športnike v občini. Prireditev Športne zveze Šentjur se bo začela ob 18.uri. Št. 9 - 28. februar 2002 22 ŠPORT Prvi popolni izkupiček »našihff Hopsi so že mirni - Bo Igorju Pucku uspel čudežni podvig? - Zadnji nakup , Elektre le zadetek v polno - Zreška homogenost Niti krog pred koncem pr- vega dela sezone v Hypo li- gi še ni jasno, kateri štiri ekipe bodo igrale v ligi za prvaka z ekipami iz Jadran- ske lige in katera šesterica se bo v drugem delu sezo- ne borila za obstanek. Zaen- krat so zanesljivi le Polze- lani, ki so v tem krogu sla- vili v Zagorju. Hopsi so imeli dovolj mo- tiva za srečanje v osrčju Za- savske doline, kajti še lani je sedanji strateg Polzelanov Mi- loš Sagadin vodil ekipo Za- gorja. Ob tem so Hopsi žele- li dokazati, da so v tem tre- nutku prva ekipa Hypo lige, z zmago pa so to vsekakor potrdili, posredno pa so po- magali tudi Šentjurčanom, ki se še borijo za ligo za prva- ka. V Zagorju sta blestela Matjaž Tovornik (34 točk) in Brandon Hughes (22, z 82- odstotnim izkoristkom meta za dve točki), tudi os- tali njuni soigralci pa so mar- sikaj dodali in zabeležih dva- najsto zmago. Šentjurčani podaljšali upanje v Šentjurju so gledalci vi- deli srečanje sila trdih in do- brih obramb, ki sta bili pre- močni tudi za takšna strelca kot sta Damjan Novakovič ter Robert Troha. Domači strelec je imel minuli teden enako kot Ilija Petrovič precej težav z poškodbo, kar se je še kako poznalo v igri ekipe trenerja Igorja Pucka, ki pa je imel tokrat dovolj razpo- ložene tudi igralce, ki so tek- mo sprva spremljali na klo- pi. Ob stalnem vodstvu Ke- moplasta, pa je odločitev pad- la šele v zadnjih dveh minu- tah, ko je domačim uspelo z odlično obrambo dvakrat od- vzeti žogo gostom in v proti- napadih priti do desete zma- ge v sezoni, kar pa še vedno ni dovolj za prvo četverico. Šentjurčani so po dvakrat premagali Zagorje in Helios, ob morebitnem porazu v Se- žani v zadnjem krogu, pa bi imeli 0:2 proti Kraškem Zi- darju. Zato morajo, če izgu- bijo v Sežani, imeti v krogu vsaj eno od ekip - Helios ali Zagorje - saj bi takrat odlo- čal količnik medsebojnih te- kem. To bi bilo ugodno za Alpos Kemoplast, če seveda odmislimo morebitni kata- strofalni poraz v Sežani. Se- veda pa bi bilo najbolje za Šentjurčane, da zmagajo v zadnjem krogu, kar bi jim ne glede na druge izide prine- slo ligo za prvaka. To bi si po prikazanem v tej sezoni še kako zaslužili. Elektra bližje obstanku Elektra je zabeležila dru- go zaporedno zmago, ki ji daje veliko upanja za obstanek v druščini najboljših. Še pose- bej je pomembna zmaga v Škofji Loki, saj je prišla pro- ti neposrednemu tekmecu v boju za ohranitev sedanjega statusa. Potrdil se je tudi do- ber nakup tujcev Titusa Warmsleya in Petra Arsiča, ki sta bila junaka v ekipi De- jana Srziča. Jugoslovanski strateg je v zadnji četrtini z minuto odmora preobrnil po- tek srečanja. Njegovim varo- vancem je namreč uspel del- ni izid 12:0. Temnopolti ame- riški branilec je dosegel kar 38 točk, bivši košarkar ljub- ljanske Olimpije pa 24. Po- leg tega je Arsič ujel še 14 žog. Skok je bil namreč od- ločilni element v sicer ize- načenem srečanju. Rogla se prebuja Rogla je prikazala najbolj- šo igro sezone, z zmago pro- ti Kraškemu Zidarju (vodi ga bivši trener Rogle, Celjan Zo- ran Martič) pa si je dvignila samozavest in obenem po- sredno pomagala tudi Šent- jurčanom. Kar 18 asistenc go- vori dovolj o kolektivni igri Zrečanov, pri katerih je tro- jica dosegla več kot 20 točk (Sivka, Šporar, Strnad), še dva pa več kot 10 (Dundovi- č, Zinrajh). Prednost Rogle, ki jo uspešno krmari Veljko Petranovič, je znašala že dvajset točk, končnih plus 14 pa je rekordna sezonska zma- ga Zrečanov. Igra je seveda še kako velika spodbuda za nadaljevanje prvenstva, v boju za obstanek, ki pa ob takšnem pristopu ne bi smel biti vpraš- Ijiv. Šoštanjčani tudi za Šentjurčane v zadnjem krogu bo v so- boto derbi vsekakor v Seža- ni, kjer bosta Kraški Zidar in Alpos Kemoplast v neposred- nem dvoboju odločala o uvr- stitvi v ligi za prvaka. Elek- tra gosti Zagorje, ob želji po uspehu in begu od dna, pa bi zmaga posredno pomagala tu- di Šentjurčanom, kajti potem bo Zagorje vsekakor v krogu ekip, ki imajo deset zmag. Za marsikoga na Celjskem pa bo še kako zanimiv derbi na Polzeli, kamor po dolgem ča- su kot igralec (prvič tudi kot trener) prihaja legenda pol- zelske košarke Veljko Petra- novič s svojimi Zrečani. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATlČ Trener Dejan Srzič je Elektro pripeljal do druge zmage zapored. Laščani v boj za naslov Košarkarji Pivovarne Laško so zablesteli na naj- pomembnejši tekmi sezo- ne. V Treh lilijah so popol- noma nadigrali Slobodo Di- to, enega glavnih konku- rentov za uvrstitev na za- ključni turnir Jadranske li- Že dva kroga pred koncem rednega dela so si pivovarji zagotovili eno od prvih šti- rih mest, ki vodijo na finalni turnir 23. in 24. marca v Ha- lo Tivoli. Pri tem so jim ne- koliko pomagali tudi košar- karji Splita z zmago nad Ši- rokim Brijegom. Trenutno tretje mesto (z enakim števi- lom točk kot jih ima Cibpna na drugem mestu in s točko pred Krko) laških košarkar- jev je popolnoma zasluženo, saj so v letošnji sezoni pri- kazali izjemne predstave. »Ve- deli smo, da je to najpomem- bnejša tekma v sezoni. Če- stitam igralcem, ki so celot- no srečanie odigrali zelo zbra- no. Če bomo tako nadalje- vali, tudi na finalnem turnir- ju nismo brez možnosti,« je presrečen pripovedoval Pre- drag Kruščič, ki si je tokrat le privoščil pijačo v enem od celjskih nočnih lokalov. Prvi dan zaključnega turnir- ja bosta na sporedu polfinal- na obračuna, kjer se bodo eki- pe pomerile po sistemu prvi s četrtim in drugi s tretjim. Da bi se v prvi tekmi izognili Union Olimpiji, morajo Laš- čani obdržati drugo ah tretje mesto in prav lahko se zgodi, da jih bomo videli v velikem finalu. Laščani so tudi prva slovenska ekipa, ki se je uvr- stila v četrtfinale pokala Ra- divoja Korača. Žal se je na so- botni tekmi poškodoval prvi strelec Laščanov Slavko Duš- čak, ki tako na sinočnji tek- mi v Izraelu proti Maccabiju Ironiju ni mogel pomagati svo- jim soigralcem. PETRA ŠAFRAN Foto: TRIARTES Mrežica navzgor?... po zabijanju Toryja VValkerja! - Št. 9 - 28. februar 2002 - PANORAMA nogomet MALI NOGOMET 1. SL, 16. krog: Nazarje - Dobovec 6:2. Vrstni red: Svea Lesna 41, Puntar 40, Beton MTO 33, Beton Lucija 26, Sevnica 20, Koper 19, Napoli 16, Dobovec 14, Mizarstvo Ši- rovnik 10, Nazarje 6. košarka JADRANSKA LIGA 20. krog: Pivovarna Laš- ko - Sloboda Dita 82:60 (59:44, 45:22, 29:16); Duš- čak, Walker 17,Jurakl5,Pa- vič 10, Vujičič, Lerič 8, Bro- lih 4, Novak 3. Vrstni red: Union Olimpija 38, Gibona, Pivovarna Laško 34, Krka 33, Široki Brijeg, Sloboda Dita, Zadar 31, Split 29, Budučnost 28, Triglav osiguranje 24, Bo- sna, Geoplin Slovan 22. HYPO LIGA 17. krog: Zagorje - Savinj- ski Hopsi 85:93 (56:60.35:36, 16:15); Tovornik 34, Hughes 22, Perkovič, Cizej 15, Ruči- gaj 14, Čatovič 4, Kadič, Šče- panovič 2. Alpos Kemoplast - Helios 74:66 (50:49, 32:27, 15:17); Petrovič 13, Novako- vič 12, Kahvedžič, Kočar 11, Spahič 10, Novak, Ribezi 7, Rovšnik 3. Loka kava - Elek- tra 92:96 (68:71, 51:52, 25:30); Warmsley 38, Arsič 24, Rizman 13, Marinkovič 8,;Belanovič 7, Rupreht 4. Ro- gla - Kraški zidar 105:91 (74:58, 44:42, 17:25); Sivka 26, Šporar 24, Strnad 23, Dundovič 19, Zinrajh 11, Be- nič 2. Vrstni red: Savinjski Hopsi 29, Hehos, Zagorje, Al- pos Kemoplast 27, Kraški zi- dar, Triglav 26, Koper, Rogla 24, Elektra 23, Loka kava 22. 1. SKL - ženske 2. krog: Jesenice - Merkur Celje 59:82 (49:60, 31:39, 18:15); Deak 30, Kuštro Potočnik 14, Temnik g i kič5,Tratsiak4, Perlie3'] lina 2. Vrstni red: Mer|( Jezica 4, Maribor, Jese,| 3, Sežana, Ilirija 2. rokomet ^ 1. SRL - moš|(j 13. krog: Gorenje - (;„ Pivovarna Laško 2] (10:17); Begovič 5, Sir|( Sovič, L. Dobelšek 3, Ka, 2, Tamše, J. Dobelšek, p skan, Mlakar 1; Pajovj^ Pungartnik 7, Bedekovij Kokšarov, Rutenka 3, To šič 2. Vrstni red: Celje V\\ varna Laško 25, Mobitel Pn 67 24, Gorenje 18, Rudar Trebnje 14, Prevent, S!o( 13. Termo, Inles Riko 10,i lika Nedelja 4, Sevnica 3,1) la 2. 1. SRL - ženske 14. krog: Sava - Žalec 27; (14:12); Zidar 6, V. Dok T. Dolar, Randl 4, Irman Noj i novic, Potočnik 1. Vrst red: Krim ENR 28, Pim : Olimpija 20, Jelovica, 16, Sava 14, Izola 13, Gl miz 8, Škocjan, Burja ^ odbojka 1. DOL - moški 17. krog: Šoštanj Topol! ca - Kekooprema Žužembd 2:3. Vrstni red: Kamnik-J Fužinar, Salonit 34, Merki 32, Maribor 27, Granit 2 Pomurje 21, Šoštanj Topi šica 20, Žužemberg 11, Olii pija 9. 1. DOL - ženske 17 krog: Nova KBM Bi nik - Savinjska Šempeter3: Vrstni red: Branik 52, No Gorica 42, Ljubljana 39,1 klavž 28, Koper, Novo m sto 25, Ljutomer 17, Pivi jama 14, Solkan 11, Saviii ska Šempeter 5. ŠPORTNI KOLEDAR petek 1.3. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog. Škofije: Be- ton Lucija - Nazarje (20.30). sobota 2.3. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog. Rogaška Sla- tina: Dobovec - Mizarstvo Ši- rovnik (20). NOGOMET . 1. SNL, 22. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (17). KOŠARKA Goodyear liga, 21. krog. Široki Brijeg - Pivovarna Laš- ko. Hypo liga, 18. krog, Se- žana: Kraški zidar - Alpos Ke- moplast (19), Šoštanj: Elek- tra - Zagorje (19), Polzela: Savinjski Hopsi - Rogla (20). ROKOMET Liga prvakov, četrtina fi- nala - druga tekma, Celje: Ce- lje Pivovarna Laško - Magde- burg (18.15). 1. SRL - moški, Ribnica: Inles Riko - Gorenje. 1. SRL - ženske, 15. krog, Žalec: Žalec - Škocjan (19). ODBOJKA 1. DOL - moški, 18. kro Kanal: Salonit Anhovo - Š stanj Topolšica. 1. DOL - ženske, 18. kro Šempeter: Savinjska Šenip ter - Ljutomer (19.30). , kedelja 3.3. NOGOMET 1. SNL, 22. krog, Celj CMC Publikum - Era Šm^ no (15). sreda 6.3. KOŠARKA Koračev pokal, četrtina' nala, druga tekma. Laško:' vovarna Laško - Maccabi ir" (18.30). ROKOMET l.SRL, 13. krog, Celje:^ Ije Pivovarna Laško - Ri"'' Trbovlje (18.30). KULTURA 23 Mlladostna energija ^jredo, 20. februarja, je (jlVl-odru v celjski Glas- ' j §oli nastopil trio Apri- j^i ga sestavljajo tri mla- 1'jasbenice: flavtistka Po- i,3Gontarev, violončelist- ' spela Avsec in pianist- jerneja Grebenšek. jyet glasbe sestavljajo naj- jjčnejše instrumentalne ^gdbe, v katerih igrajo iz- jjjni glasbeniki, ki svoje bo- p znanje prenašajo na jjde umetnike na raznih mojstrskih tečajih in semi- jfjih. Glasbenice, ki sestav- ijo trio Aprilis niso izvze- te. Znanje, pridobljeno med študijem komorne igre pri prof. Primožu Lorenzu na ljubljanski Akademiji za glasbo danes nadgrajujejo z izpopolnjevanjem pri priz- nanih tujih glasbenikih, ki se ukvarjajo predvsem s ko- morno igro. Celovečerni koncert, na katerem smo sli- šali dela Josepha Haydna, Carla Marie von Webra, Bo- huslava Martinuja in Črta So- jarja-Voglarja, je bil prikaz dobre medsebojne uigrano- sti in mladostne energije, ki je prišla do izraza predvsem v Triu za flavto,violončelo in klavir op.45, ki ga je skla- datelj Črt Sojar-Voglar napi- sal za ta sestav. Trio Aprilis je zelo mlada zasedba tako po času delovanja, kot po sta- rosti glasbenic, vendar pri- jetnemu muziciranju nav- kljub, ki smo ga bili delež- ni v sredo, v dvorani glasbe- ne šole, ne moremo mimo dejstva, da je bilo igranje ze- lo akademsko, kar pa je pri tako mladih umetnikih prej pravilo kot izjema. Zato lah- ko v prihodnosti pričakuje- mo, da bodo mladost, entu- ziazem in veselje do skupne igre, ki druži glasbenice, le- te nadgrajevale s pogloblje- nim študijem komorne igre, ter tako sčasoma prerasle v dovršeno, zrelo in profesio- nalno skupino in s tem pri- pomogle k širitvi umetniš- kega poslanstva, ki so si ga izbrale. GM-oder predstav- lja javnosti mlade in pers- pektivne slovenske glasbeni- ke, ki si utirajo pot v smeri celotne umetniške zrelosti - Trio Aprilis to vsekakor je. KATJA KRAŠEVAC lllenavadno^ domače in ljubko Ko razstava postane dom ali stanovanje v Likovnem salonu Kar je nenavadno, neo- ičajno, je že po pravilu jjbolj mikavno. To spoz- anje je samo eden od vzgi- jv, da so se v Likovnem ilonu v Celju lotili pred- avitev umetnikov na dru- ičen način. Nanizanko so jimenovali Neobičajne lojice in minuli četrtek sta 3a gosta performansa in izstave mlada Celjanka idreja Džakušič in Po- lojnčan Radivoj Mulič. Li- Bvni salon sta do 22. mar- ) spremenila v preprosto i domače stanovanje. Tako sta z nabranimi, ko- stnimi in še vedno uporab- mi predmeti z javnih od- gališč in nekaj s svojimi [edmeti, galerijske prosto- ' prekrižala s predmeti iz sakdanjega življenja. Ti so a odprtju razstave, kjer se izbralo nenavadno veliko udi, uživali ob domačnosti rostora ali se celo stapljali nostalgijo razstavljenih redmetov. Kaj je mladima umetniko- ma, ki so ju nekoč vezale in- Duie niti, šinilo v glavo? An- dreja s sinkom v naročju na vprašanje, ah je likovno raz- tavišče lahko tudi stanovanje, odgovarja: »Ko sva bila po- vabljena, da pripraviva raz- stavo kot »neobičajna dvoji- ca«, sva se skupaj odločila za takšno, torej, »drugačno« predstavitev. Poskusila sva, kako funkcionira javno in bi- valno skupaj.« In staro, zavr- ženo. Mize, kredence, otroš- ke igrače, odeje, zavese, orod- je in drugi zavrženi predme- ti s kosovnega odpada... Na- kazujejo potrošniško narav- nanost ljudi? Da! odgovarja Andreja Džakušič, medtem ko njen sinko jezdi starega, ljubkega lesenega konjička, rešenega pokončanja z odpa- da. In obiskovalci prihajajo v salon kot pravi gostje h go- stitelju. Počutijo se domače v kuhinji ali spalnici. Ključni trenutek razstave pa je bil seveda otvoritveni večer s povabilom na hrano in pijačo v ambientu, ki sta ga postavila Andreja Džaku- šič (na Likovni akademiji v Ljubljani je diplomirala na oddelku za oblikovanje) in kipar Radivoj Mulič. Sta na svojstven način morda opo- zorila, kakšen je gmotni po- ložaj mladih v umetnosti? Tu- di! Razstava je enkratna tudi v tem smislu, da bodo obi- skovalci lahko po zaprtju predmete, ki so jim všeč, od- nesli domov in jih tako reši- h prezgodnjega propada, osebne predmete pa bosta umetnika odnesla vsak na svoj dom. Razstava torej, ki je neponovljiva, neobičajna. MATEJA PODJED Foto: TRIARTES Z zavesami zastrt Likovni salon. Andreja Džakušič uspava sinka. Slovenski plakat na nogometnem prvenstvu Coca-Cola Beverages Slo- venija je v sodelovanju z 18. BIO - Bienale industrijske- ga oblikovanja, objavila javni natečaj za kreativno rešitev gigant plakata, ki bo predstavljen na svetovnem nogometnem prvenstvu na prizorišču tekem, ki jih bo odigrala slovenska repre- zentanca. V Sloveniji so program poimenovali Coca-Cola GOL Slovenija! Umetnost na sta- dionu. K sodelovanju so po- vabili vse, ki se profesional- no ukvarjajo z grafičnim ob- likovanjem. Slovenski zma- govalni plakat bo med pris- pelimi deli izbrala petčlan- ska strokovna žirija. Rok za prijavo del je 5. marec, do- končna odločitev žirije pa bo znana 8. aprila. Avtor zma- govalnega plakata prejme na- grado v višini 555 tisoč to- larjev. Ožji izbor prispelih del bo predstavljen javnosti kot samostojna razstava v okvi- ru spremljevalnega programa 18. Bienala industrijskega ob- likovanja. Monodrama o Ljubi Prenner .^ogoče se je boste spom- "•ii? Ime je vsekakor zna- Ljuba Prenner. Rojena ^ 1906 na Prevaljah, umr- ^leta 1977 v LjubljanL Po- ^"Pana je v Slovenj Grad- cu. , ^'la je odvetnica z dokto- ^'om. Trdo pot do visokega l^slova je zastavila tudi kot ''^l^inja celjske gimnazije. Avtorica številnih literanih ^- Med drugim prvega slo- Jnskega kriminalnega ro- ^3na Neznani storilec in li- ^^^3 za opero Slovo od mla- dosti. Bila je zaznamovan, drugačen in zanimiv človek, z visoko človeško držo. Vre- den spomina. In temu spominu je name- njena monodrama NLP(P), delo avtorice Rajke Medunc. Monodramo sestavlja šest slik iz življenja Ljube Prenner, znamenite odvetnice: Otrok, Levitev, Študentka, Kacet, Ljubezen in Odhod. Gre za uprizoritev, pri ka- teri se prepletajo beseda, gib in glasba, nastopajo pa čla- nice gimnazijskega kulturne- ga društva SPUNK iz Slovenj Gradca. Predstava je dožive- la že trinajst ponovitev, vi- delo jo je tri tisoč obiskoval- cev, ki so bili navdušeni. Celjskemu občinstvu mo- nodramo poklanja Odvetniš- ka zbornica Slovenije, v so- delovanju z Osrednjo knjiž- nico Celje. Zato bo ogled predstave NLP(P), to pome- ni Neznana Ljuba Puba (Pren- ner), danes (četrtek) ob 19. uri v dvorani Narodnega do- ma v Celju, brezplačen. MP Vrba v pisanih, naravnih odtenkih ujeta v domišljijo Jožeta Javšnika. Ow vrba... Umetniška dela iz vrhovih vej na »enkratni« razstavi Sprehodi v naravi, ob slo- venskih potokih, kjer raste- jo nežne vrbe in upogibajo veje k tlom, so pred več kot dvema desetletjema navdih- nili in spodbudili Jožeta Javšnika, po poklicu sicer gradbenega tehnika, da se je zapisal med umetnike pletenja izdelkov iz vrho- vih vej. Več kot 50 teh umetnin, aranžiranih z naravnimi ma- teriali cvetličarke Cirile Ku- gler je v razstavo v spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje oblikoval sli- kar in galerist Rajko Mlina- ric. Razstava, na pot jo je pospremila Ivanka Cizelj- Zajc, je bila »enkratna« tudi zato, ker se je Jože Javšnik odločil, da predmete iz vr- hovih vej, predstavljene šir- ši javnosti prvič, znova pos- pravi v svoj dom, kjer se jim bodo prav gotovo pridružile še nove mojstrovine. Javšni- kove pletarske izdelke je opa- zil in jih ocenil za vrhunske ter jih predstavil v svoji knjigi Mojstrovine Slovenije, tudi dr. Janez Bogataj. In kako se je pravzaprav za- čelo? »Ko sem nekoč hotel ku- piti iz vrbe spleten koš, sem bil izbirčen in sem hotel imeti lepo narejenega in lepo ob- likovanega. Ker ga nisem na- šel, sem se dela lotil sam... In vrbine šibe so se začele upogibati pod mojimi prsti tako, kot je želela moja do- mišljija. Odkril sem, kaj zmo- rem, in nato me je k temu spodbudil še dr. Janez Boga- taj,« pravi Javšnik. Podobnost izdelkov, spletenih iz nežnih in pisanih vrhovih vej, nabra- nih ob potokih in rekah, v mnogočem spominjajo na uporabne predmete domače pletarske obrti, ki pa je bila Jožetu le izhodišče in izziv za tehnično in umetniško do- vršenost vsakega izdelka po- sebej. Vrbo je v teh letih, kar se dru- ži z njo, spoznal do potan- kosti in pletarstvo nadgradil do stopnje, ko se umetnost in narava srečata z izvirnost- jo umetnikovega izražanja. Umetniški izdelki iz vrhovih vej (pri nobenem avtor ni uporabil kančka barve) ki so navduševali oči in dušo od 13. do 27. februarja, so zrca- lo izvirnih, uporabnih in es- tetsko dovršenih izdelkov in kar škoda je, če se mojster le-teh ob priložnosti ne bi od- ločil še za kakšno podobno predstavitev. MATEJA PODJED Foto:GREGOR KATIC Muitivizijska zgodba Velenjski Muzej premo- govništva je vnovič pope- stril svojo ponudbo. Pred dnevi so rudarsko stanova- nje iz tridesetih let 20. sto- letja opremili še z dvema te- levizijskima sprejemniko- ma, na katerih si je mogo- če ogledati multivizijsko zgodbo o bivalni kulturi slovenskih rudarjev pred 2. svetovno vojno. Slovenski različici te zgod- be bodo v kratkem dodali še nemško, angleško in italijan- sko. Tudi sicer so leto priče- li zelo optimistično, z naja- vo, da si bo ta edinstveni mu- zej letos ogledalo vsaj 32 ti- soč obiskovalcev. Že januar- ja je bilo v muzeju 1400 obi- skovalcev in ker je tudi na- jav skupin za prihodnje me- sece kar veliko, pričakujejo, da se bodo pričakovanja ure- sničila. K večjemu obisku naj bi tudi letos prispevalo sode- lovanje v tako imenovani mu- zejski transverzali sorodnih muzejev iz Slovenije, Italije in Avstrije, načrtujejo pa tudi več predstavitev muzeja doma in v tujini. Letos bodo v trans- verzalo povezani muzeji sode- lovanje razširili še z izmenič- nimi mesečnimi gostovanji in predstavitvami. V ponudbi pa bodo obdržali občasne razsta- ve v nadzemnih delih muze- ja, nočne oglede, muzejske de- lavnice in tudi poroke v pod- zemlju. BRST Št. 9 - 28. februar 2002 24 REPORTAŽA Merjasec na steni, lisjak v kotu Martin Lakner je navdušen preparator - Težaven konjiček zahteva vsestransko znanje Začelo se je pred 27 leti, ko je še kot dvajsetletni fant služboval v celjski Libeli. Za prepariranje živali ga je navdušil sosed, ki ga je po- vabil k sodelovanju pri iz- delavi trofej. Čeprav Martin takrat sploh ni vedel, za kaj gre, se je nemudoma pridru- žil skupini tridesetih vajen- cev v Esihovi delavnici. Pre- paratorstvo je postalo del njegovega življenja, konji- ček, ki ga ne bi zamenjal za nič drugega. »Krivec« za to pa je Marti- nov nekdanji sodelavec, s ka- terim je pred skoraj tremi de- setletji sklenil stavo. »Še do- bro se spomnim, kako je bil prepričan, da iz te moke ne bo kruha,« se zasmeje Mar- tin. »In če ne bi tako trmasto vztrajal le zaradi stave, da- nes tega zagotovo ne bi po- čel,« doda. Po šestih letih je odšel na izpopolnjevanje v nemški Sulzthal. Pri Leopol- du Mačku, sicer Laščanu, je dokončno izpilil svoje zna- nje, pravi. »Verjemite, da se ne piše zastonj tako. Je pro- fesor na svojem področju. Mojster, da ga ni. Pri njem sem se ogromno naučil in ni- koli mi ni bilo žal teh let,« ponosno prida. Mesar, kipar, kemik... Preparatorstvo je poklic, ki zahteva celega človeka, ugotavlja Martin, ki se pre- težno preživlja s kmetijstvom. Prepariranje je namreč le se- zonskega značaja - od no- vembra do konca februarja. Da gre dejansko za mojstr- sko delo, v prvi vrsti doka- zujejo številna znanja in iz- kušnje, ki so pogoj za natanč- no izdelavo trofej. »Do potankosti moraš poznati anatomijo živali,« prične n^-. števati Martin, katerega dru- ga največja strast je lovstvo. »Če želiš biti dober prepara- tor, moraš veliko časa prebi- ti v naravi, da živali vidiš in jih bolje spoznaš. Vsaka dr- ža živali namreč zahteva svo- je,« pojasni Martin in poka- že na muflona na steni. Na- rejen je v prsku z nekoliko privzdignjenim gobčkom, priprtimi očmi in povešeni- mi ušesi, precej izvirneje kot klasična drža, ki jo lahko naj- večkrat opazujemo v muze- jih ali nad kamini. Na drugi strani mično ure- jene lovske sobe zagledam lisjaka, ki deluje, kot da bo zdaj zdaj napadel. Zožene oči, strogo povešena ušesa, dvignjen smrček. »Tistemu, ki se vsaj nekoliko spozna na preparatorstvo, je prav groz- no videti nagačene živali z re- žečimi zobmi, a povsem mir- nim pogledom ter dvignjeni- mi ušesi,« odkima Martin. »Druga stvar, ki jo moraš obvladati, je strojenje kože,« nadaljuje. »Potem so mesar- ska dela. Razpoloviti je tre- ba vsak del posebej. Seveda pa moraš imeti tudi žilico za kiparjenje, saj morajo biti modeli natančno izdelani. Vsaka vrsta zahteva svoj mo- del.« Pa to še ni vse. Preparator mora prav dobro poznati ke- mična sredstva, ki jih upo- rablja. Posebno mero pazlji- vosti in natančnosti, pove Martin, zahteva merjasec, kjer je potrebno umetne če- kane odliti. O tem, kako dobri prepa- rator j i so Slovenci v primer- javi z Evropo, bi bilo po Mar- tinovih besedah težko govo- riti. »Z gotovostjo pa lahko rečem, da so v samem vrhu Avstrijci in Nemci,« povza- me, a še doda, da jih je ven- darle nekaj dobrih tudi pri nas. V Sloveniji je registrira- na le peščica tovrstnih obrt- nikov, žal pa tudi tukaj, kot pravi Martin, ne m^anjka ne- voščljivosti. Gozdne prigode s preparatorstvom je te- sno povezano lovstvo, mor- da ravno zaradi prej omenje- nih veščin in znanja, ki so potrebna za to delo. »Ne poznam preparatorja, ki ne bi bil tudi lovec,« pripove- duje Martin. »Ni pa nujno. Če si veliko v naravi, precej bolje poznaš živali,« pravi dolgoletni član lovske dru- žine Boč. V njej je 42 lov- cev, med njimi celo ena pri- padnica nežnejšega spola. Za modele ne služi le us- treljena divjad. Martin pra- vi, da pravzaprav največ ži- vali prinesejo ljudje, ki niso lovci, in ponavadi najdejo po- voženo trupelce ob cesti. »Zdi se jim škoda, da bi takšno ži- val pustih kar tam, pa mi jo prinesejo. Seveda vse to na- redimo v dogovoru z inšpek- cijo. Zaščitene živali namreč ne smeš preparirati brez pred- hodnega veterinarskega pre- gleda,« pojasni. Medtem ko je vse več zaš- čitenih ptičjih vrst, pa gam- sov, muflonov in divjih pra- šičev pri nas ne manjka. -Slednji na splošno niso ne- varni, drugače pa je, če so ra- njeni. »Če naletite denimo na ranjenega samca, vas je pri- pravljen tudi ubiti,« pojasni izkušen lovec. »Sam v tak- šnem položaju sicer nisem bil, se je pa nekaj podobne- ga zgodilo kolegu iz Kočev- ja. Naletel je na krvavo sled in ji sledil. Humano bi bilo namreč ubiti ranjeno divjad. Skupaj s psom je tako šel za živaljo skozi gosto grmov- je in zaslišal nekakšno pra- sketanje. V trenutku je nanj priletel prašič. Ni imel ča- sa vzeti niti puške v roko, ustrehl ga je nekako izpod rame. Če pa bi ga takrat pra- šič dobil, najverjetneje ne bi preživel,« doda in v na- daljevanju opiše še dogodek iz Prekmurja. »Prijatelj je zasledoval majhnega prašič- ka in ker je bil nekoliko ne- pozoren, ga je ta napadel. Čisto majcen prašiček! Zag- nal se mu je v prepono in v nekaj urah je izkrvavel,« od- kima z glavo. Kaj pa safari? Verjetno so sanje vsakega preparatorja, da bi >obdelal< tudi kakšno afriško zverinico. »Na safa- riju še nisem bil nikoli, sem pa v Nemčiji prepariral na njem uplenjene živali,« od- govori. »Vendar pa tam ve- ljajo zelo stroga pravila. V primerjavi s tamkajšnjim lo- vom, smo mi tukaj precej neomejeni. Moramo se dr- žati zakonskih določb, lo- viti od datuma do datuma in to samo določene živali, ampak to je pa tudi vse. Nihče nas ne omejuje na pri- mer pri tem, kako dolgo smo lahko v gozdu. Zaen- krat. Tako kot je lovstvo ure- jeno pri nas, verjetno ni nik- jer drugje. Ampak tudi to se postopoma spreminja.« Divji lovci so še, pravi, a precej bolj moderni, če se lahko tako izrazimo. Moder- ni krivolov je težko nadzi- rati, saj lovci na črno obi- čajno uporabljajo loke, lo- vijo pa ponoči. »Mi tega ne smemo,« poudari. »Naj po- či, da se sliši.« Trofeja je ko^ čevelj Najzanimivejše trofeja, jih je po svoje obudil k [ Ijenju, so bile kadu, hartlL gazela, najlepša pa divji I telin s Švedskega in >zlati({' čevski medved. Na m^^l rodni razstavi v Nemčiji je namreč kosmatinec žil zlato medaljo. »Na tai^ čin je ocenjena vrednost p, samezne živali,« pojasK »Glede na oceno lahko do|( čiš njihovo ceno. Merjasj se točkujejo čekani, pri vedih posebej lobanja in p, sebej koža.« Merjasec, ki je bil na ra stavi ocenjen na nekaj niai kot 117 točk, je po ceniku vn den okoli 570 tisoč tolarje Muflon lahko doseže tudid 430 tisočakov. Srnjaki sopn cej bolj poceni. »Koliko je to ocenjevanj dobro oziroma slabo, pa, drugo vprašanje,« pravi tin. »Nekoga lahko točke>p( vlečejo< in zato iz narave jen Ije le najboljše primerke, 1(3 ne bi smel. Gre za dvorezn zadevo. Pravega, pošteneg lovca točke ne smejo vleii Odstreliš pač tisto, kar U ko aU pa je potrebno.« ' Sicer pa se menda ljudj radi odločajo za nakup tro fej, ki jih nato podarijo. »Nt komu lahko to veliko point ni. Bonboniero poješ, kozai ček razbiješ, trofeja pa (j tane večno,« pravi Martini še doda, da je njihovo vzdi zevanje preprosto. »Živali ne smeš škropiti ali poliva s kemikalijami, ampak v bi žino postaviti sivko, ki oi ganja molje. To je namre edina smrt. Trofej ne smi mo dajati nad radiatorje a v prostore z vehkimi tem peraturnimi razUkami. Ni kateri jih celo škropijo zli kom, vendar pa s tem trofi jo le uničujejo. Če se na nji nabere prah, ga rahlo spihi mo, ptiče pa nežno poglaiJ mo kar s peresom. Če je tri feja profesionalno narejen ne bi smela na noben nafi razpasti. Tudi če kupiš ni ve čevlje in jih vržeš v kal šen vlažen kot, bodo zgnil četudi jih nikoli nisi obul Če pa paziš nanje, jih imi lahko še dolgo časa.« Čeprav se na prvi poglfi zdi drag špas, pa si doba preparator glede na zahte« nost dela svoj denar pošl« no prisluži. Martinovo del stane od šest pa do šestdesi tiso*čakov, kolikor bi odšK li za divjega prašiča. »Mol da se sUši veliko, vendar? je treba vedeti, da je v to vlo ženega ogromno truda. 3 val moraš očistiti, ustrojil kožo, izdelati odlitke delo telesa itd. Merjasca delal najmanj 30 ur, k temu P morate prišteti še ure za delavo lesenih obodov,« P' da Martin. Pri delu mu je v preceji njo ponioč žena Zdenka,' je pred leti prebolela težk bolezen in našla uteho v dr'' zini in naravi. Z Martino' imata tri hčerke, žal pa na delom, ki ga opravlja oče, ^ so najbolj navdušene. Vsa ima pač svoje veselje. Ma* tin je našel svoje v naravi'' BOJANA JANCI' Laknerjeva družina (brez ene od hčera) v Martinovi lovski sobi, ki jo krasijo številne zavidanja vredne trofeje - svizec, muflon, gamsi, divji prašič, jeleni, damjak, ruševec, lisica, kuna in gozdni jereb. Divji petelin, ustreljen na lovu na Švedskem. Št. 9 - 28. februar 2002 PIEPORTAŽA 25 Z žvižganjem' nad težave Skavtstvo ponovno pljusknilo v Slovenijo v devetdesetih letih \/ Celju delujeta dve skupini skavtov. Ena ima sedež sveti Ceciliji. Druga, Celje 2 - pod tremi zvezdami, pa Lj svetem Danijelu. Zanimanje za skavtstvo je v Celju Lcejšnje, skupno jih je že več kot 150, začetki pa sega- [ v devetdeseta leta, ko je skavtstvo na Slovenskem po- zivno oživelo. Dokaj razširjeno je bilo že pred drugo Jetovno vojno, a je zaradi znanih političnih razmer po ijej usahnilo. Vsi skavti delujejo po enakem statutu, po jjaicih pravilih, enotno je tudi izobraževanje za skavt- voditelje. Koncept in metode dela so poenoteni v sve- Ijvnem merilu. Skavti upoštevajo deset Ijavtskih zakonov. Ti med [Ugim narekujejo, da mo- jjo biti skavti zvesti, vsak , an morajo opraviti vsaj eno \ obro delo, spoštovati mo- i ijo naravo, biti plemeniti, ■ jžave pa skušajo premago- jtiz žvižganjem in petjem... Skavti delujejo v stegih Skavtske skupine so razde- ene na stege. Delujejo v treh Brostnih skupinah. »Pri 21 tih naj bi bili skavti dovolj [eli, da ne potrebujejo več avtske vzgoje. Takšnim avimo fant ali dekle odho- i. Ta se lahko nato odloči 1 postane skavtski voditelj, i da pomaga pri organiza- ji taborov, lahko pa tudi za- usti naše vrste,« pravi An- rej Rojnik, vodja skavtske- 1 klana Celje 2. Odrasli skavti se lahko tljučijo tudi v Združenje bra- ivščin odraslih katoliških jiavtov, ki pa v Celju zaen- krat še ne deluje. Andrej pra- vi, da imamo v Sloveniji najm- lajše skavtske voditelje. V svetu so to običajno odrasli. Skavti imajo tudi katoliške vodite- lje, ki so običajno laiki. Du- hovniki so v združenju duhov- ni asistenti. »Vsak skavt lah- ko ima svojo podobo boga, odprti smo za vsakogar. Ima- mo skavtske maše, a k njim nikogar ne silimo.« Obstaja 90 skavtskih veš- čin, ki so razdeljene v se- dem področij. Vsaka vešči- na ima svoj našitek, ki ga skavti prišijejo na svoja ob- lačila, ko jo pridobijo. Veš- čine so povezane z naravo, športom, komunikacijo, kulturo... Andreja in Tino Gril, ki je četovodja v stegu Celje 2 in regijska skavtska načelnica, je za skavtstvo navdušil du- hovnik Viljem Kaučič, ki je imel izkušnjo s skavtstvom iz Maribora. »Zavedal se je. da zgolj šola in verouk mla- dim ne dajeta tistega, kar po- trebujejo. Zato nas je pričel navduševati za skavtstvo. Vo- zil nas je na skavtske tabore, zimovanja. Bili smo navdu- šeni in se odločili za obisko- vanje tabornih šol,« pravi An- drej. Tina pa dodaja: »Postore imamo običajno v župniščih. Velja pa tudi, da ima skavts- tvo vedno tudi duhovno di- menzijo.« Skavtski tabori so 2Eakon! Sicer pa se skavtje sreču- jejo enkrat tedensko, ločeno po vejah. Pri najmlajših vse temelji na igri, akciji. Nji- hova srečanja sopogosto tu- di v naravi, kadar jim to omo- gočajo vremenske razmere. Najbolj razburljivo je na skavtskih poletnih taborih in zimovanjih. Poleti spijo v šo- torih, sami si kuhajo, preiz- kusijo se v veščinah, ki so se jih naučili med letom, ponoči pa tudi stražijo ogenj. Ob tem pišejo dnevnike. Pokukali smo v dnevnik straže čete oz- vezdja Orion in prebrali: »Nekje v daljavi se oglašajo psi in črički, ki ne morejo spati. KuU je že čisto zgrižen. Nekoga je bilo zeloooo strah. Le kdo je bil to? Nekaj nas je prestrašilo. Po daljšem pre- misleku smo ugotovile, da nekdo govori v spanju. Ogenj se še vedno trese. Ob 2. uri in 15 minut se je začel dreti jelen. Najprej smo ga zame- njale za psa, ki je malo pri- zadet.« Hindujski, islamski, pravoslavni skavti v svetu obstajajo hinduj- ski, islamski, pravoslavni... skavti. Tina se je pred nedav- Skavti se po vsem svetu pozdravljajo s posebnim pozdravom. Desno dlan dvignejo v višino oči, s pal- cem pokrijejo mezinec, kar pomeni, da močnejši ščiti šibkejšega. Trije dvignjeni prsti pomenijo tri skavtske kreposti: požrtvovalnost, či- stost in odkritosrčnost. Za- nimivo je tudi, da se roku- jejo z levico, z roko, ki pri- de od srca. Skavtsko geslo pa se glasi: »Bodi priprav- ljen!« Odgovor pa je: »Ved- no pripravljen!« nim vrnila iz Adelbodna, kjer se je udeležila srečanja sve- tovne ženske skavtske orga- nizacije WAGGS in bila nav- dušena ravno nad pisanostjo veroizpovedi skavtinj, ki so prišle v Adelboden, ter nad njihovim medsebojnim razu- mevanjem. Najbolj so jo očarale pred- stavnice iz muslimanskega sveta, še posebej Pakistanka, ki je veljala za pravo eksoti- njo glede na svojo tradicio- nalno vzgojo in nošnjo. »Pravi čudež je bil, da so jo starši pustili v Adelboden, kjer so bila dekleta iz 41 držav. Se- veda je imela Pakistanka spremstvo, da ji ne bi po gla- vi rojilo kaj pregrešnega. V bistvu nas je najbolj fascini- ralo to, da je bila zaročena, da svojega zaročenca še ni ni- koli videla in da je bila po- polnoma nevedna o vseh živ- ljenjskih stvareh. Bila je vi- soko izobražena, pa ni vede- la, kako nastane otrok, kaj je internet in podobno. A smo ji stvari malo razložile.« NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Skavtska obljuba na enem od skavtskih taborov. Ali -Pifc ustanovitelj sicavtstva Ustanovitelj skavtstva, Anglež lord Robert Baden Povvell, ki je med skavti znan kot »Bi-Pi«, je leta 1907 pričel s skavtstvom samo med fanti. Takrat je z 20 fanti preizkusil idejo skavtstva, ko jih je peljal na tabor na otok Brownsea. Leto kasneje je izdal knjigo oskavtstvu za fante. Prevedena v slovenščino je izšla leta 1932. Ker je skavtstvo doseglo nepričakovano zanimanje med mladimi po vsem svetu, je leta 1910 pustil vojaško služ- bo in se pričel ukvarjati samo s skavtskim gibanjem. Njegova žena je za skavtstvo navdu- šila dekleta. Zato sta v svetu še danes razvita povečini koncepta dekliškega in fantovske- ga skavtstva. WAGGS je največja skavtska ženska organizacija na svetu, ki šteje 15 milijonov čla- nic, pa tudi članov, saj v nekaterih državah, med njimi je tudi Slovenija, moško in žensko skavtstvo nista ločena. WOSM, moška skavtska organizacija, pa ima 25 milijo- lov članov. celjskega stega Celje 2 - pod tremi zvezdami, z leve: duhovni asistent Tadej Legnar, četovodja Grega '"^er, klanovodja Andrej Rojnik, duhovni asistent Viljem Kaučič, četovodja Trna Gril in klanovodja Andreja Grobelšek. Št. 9 - 28. februar 2002 26 KRONIKA Kriminal raste, ljudje umirajo Skokovit porast kaznivih dejanj na Celjskem - Alkohol ubije na cestah največ ljudi! Celjski kriminalisti so la- ni napisali 1365 ovadb več kot leto prej. Največ spletk in nepravilnosti je na po- dročju gospodarstva, strmo pa se je povečala gmotna škoda, ki nastane zaradi storjenih kaznivih dejanj. Lani je znašala več kot dva- najst milijonov tolarjev, »Preiskanost vseh kazniviti dejanj je 51,2 odstotka, ven- dar s tem nismo dosegli pri- čakovanj,« pravi direktor Po- licijske uprave Celje, Edvard Mlačnik, ki dodaja, da kri- minalistom povzročajo kar nekaj težav t.i. povratniki, storilci, ki se vedno znova lo- tevajo kaznivih dejanj, s tem tudi bolj profesionalno in or- ganizirano. Znano je, da je bilo lansko leto v znamenju številnih ropov finančnih us- tanov, roparji so s tem pov- zročili skoraj 50 milijonov tolarjev škode. Še vedno so neznani roparji bank v Voj- niku, Vitanju in Žalcu, po- šte Lava ter poskusa ropa me- njalnice Enka v Celju. Roki pravice pa so uspeli izročiti storilce ropov njenjalnice Ekopool in pošte v Zidanem Mostu. Med preiskane prime- re umorov spada tudi umor Danijela Konca, medtem ko primer Tekačevo ter prime- ra pogrešanih Jureta Goloba - Plevnika in Marije Napot- nik, kjer sumijo, da gre za kaznivo dejanje, še niso kon- čani. Kriminalisti so lani preiskali številne namerne požige, predvsem na območ- ju Celja in Savinjske doline. Mlačnik opozarja še na po- večano število kaznivih de- janj zoper spolno nedotaklji- vost, lani je bilo namreč na Celjskem kar 28 spolnih na- padov na otroka. Umrli zaradi vinjenih voznikov v obdobju dvajsetih let so na celjskih cestah umrle 1203 osebe, v zadnjih treh letih pa povprečno na cestah umre štirideset ljudi. Največji krvni davek na cestah gre na račun vinjenih voznikov. Ti so bili namreč kar v 66 od- stotkih povzročitelji tragič- nih nesreč. Zaradi njih je umrlo devetindvajset ljudi. Največkrat so bili to vozniki in njihovi sopotniki. Povpreč- na stopnja vinjenosti pri pov- zročiteljih tragičnih nesreč je 1,58 grama alkohola na ki- logram krvi. Gre za mlade lju- di, povprečno stare od osem- najst do štirintrideset let. Po- glavitna vzroka nesreč sta še vedno neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil pred- nosti. Več kot šestokrat so voz- niki, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah (ena se je končala tragično), s kra- ja nesreče pobegnili in niso nudili pomoči ranjenim. Nad tisoč pa je tistih vozni- kov, ki bodo zaradi odvze- ma vozniškega dovoljenja morali za volan avtošole se- sti še enkrat. SIMONA ŠOLINIČ Foto: JOŽE MIKLAVC Lani je na cestah celjskega območja umHo 44 ljudi. Namesto na estrado v posteljo Potem, ko so na okrož- nem sodišču v Celju pred dvema tednoma zaradi dol- goletne zlorabe mladoletne deklice, ki je bila njuna so- seda, na pet in tri leta za- pora obsodili Boštjana Ža- garja iz Nazarij in Tomaža Planovška iz Letuša, so celj- ski kriminalisti v minulem tednu odkrili še dve tovrst- ni kaznivi dejanji. Najprej so s kazensko ovadbo ic preiskovalnemu sodniku privedli 35-letnega Vojničana, ki naj bi osem let zlorabljal mladoletno hčer- ko. Njegovega imena zaradi zaščite danes petnajsdetne de- klice še ne bomo objavili, kot so zapisaU kriminalisti, pa je oče s hčerko in z vso druži- no ves čas grdo ravnal in jih na razne načine ustrahoval, zaradi česar žrtev dolgo ni upala spregovoriti. V februar- ju pa so kriminalisti ovadili tudi 45-letnega znanega Ce- ljana Bojana M., ki se je že pred leti hvalil s tem, da naj bi »spal s 5000 ženskami«, o njegovem početju pa se je po Celju že dolgo govorilo. Bo- jan M. naj bi kot organizator modnih revij in tečajev za ma- nekenke in fotomodele v svo- jem stanovanju spolno zlo- rabljal 14-letno dekle in ji ob- ljubljal, da jo bo s svojo stro- kovno pomočjo in močnim vplivom vpeljal v »estradne vode«. Namesto v estradne je mladoletnico očitno posku- šal vpeljati kam drugam, po podatkih policistov pa je po- dobno ravnal tudi z nekate- rimi drugimi dekleti, ki jih, tako kot njihove svojce, po- zivajo, naj se oglasijo in o to- vrstnih dejanjih spregovori- jo. Medtem, ko je za Vojni- čana preiskovalni sodnik odredil pripor, bo Bojan M. vložitev obtožnice dočakal na prostosti. Nasilje v družini in spol- no nasilje, še posebej pa spol- ne zlorabe otrok so dejanja. ki jih je težko odkriti in do- kazati, zato je izredno po- membno sodelovanje žrtve takšnega dejanja in njenih svojcev. Spregovoriti o tem je za žrtev zelo neprijetno in boleče, saj ob preiskovanju tovrstnih dejanj podoživlja vse strahote, ki jih je ob zlo- rabi doživela. V večini pri- merov se tovrstna dejanja od- vijajo za štirimi stenami, po- gosto pa se prav zaradi stra- hu, ki ga žrtev čuti do storil- ca, zlorabe vlečejo več let, prav na zlorabljenih otrocih pa pustijo najhujše fizične in psihične posledice. Zato je, opozarjajo celjski policisti, še kako pomembno, da se o tovrstnih zlorabah čimprej spregovori, saj je le tako mo- goče preprečiti nadaljevanje zlorab, žrtvam pa pomagati pri premagovanju travm in preprečiti, da bi zaradi na- daljevanja zlorab doživljale še hujše stiske. ALMA M. SEDLAR ^CVETKE • Oni dan je v eno izmed celjskih knjigarn vstopila ne- ka ženska in menda dobro prebutala prodajalko, nato pa meni nič tebi nič brezplač- no vzela knjigo in odvihrala iz trgovine. Napadalka bo od- slej imela veliko časa za pre- biranje knjige in za razmiš- ljanje o klofutanju, saj so za- njo poskrbeli fantje v unifor- mah. • Čudna ženska pojava se je zadnjič sprehajala po celj- ski porodnišnici in neki no- vopečeni mamici govorila še bolj čudne zadevščine. Ker se je po hodnikih zatem širil strah in trepet, so med ma- mice poklicali tudi policiste, ki so poskrbeli za ženščini- no čudno govoričenje. • Policiji je zadnjič sporo- čil Vili, da mu sosed Matej živce piU. Slednji pa je ka- sneje prijavil, da je očitno zdaj Viliju prekipelo, saj je hitel sosedske odnose po- pravljat s sekiro. Sekiranci- ja na višku. • Ta prekleta mast!, bo za- klela ženska, ki je zaradi svoje pozabljivosti namesto hrane ocvrla kar svojo kuhinjo... Peta smrt na celjskih cestah Letos so na Celjskem umrli že štirje pešci, v četrtek, 2i februarja, pa so naše ceste ponovno terjale človeško Ijenje. Devetinšestdesetletni M.Z., voznik kolesa z motof jem, iz okolice Črešnjic, je med vožnjo po makadairisj^ dovozni cesti v Podgorju pod Čerinom, izgubil oblast vozilom in zapeljal v obcestni jarek. Zaradi hudih tel^. snih poškodb je na kraju nesreče umrl. Konjska brca Nenavadna nesreča se je zgodila v petek, 22. februarja, bližini posestva Žonta v Šentjurju pri Celju. Sedemdesetlei ni J.J. iz okolice Vojnika, je svojega konja peljal na spr^ hod, ko ga je konj nenadoma brcnil in lastnik je oblež^ nezavesten. Našli so ga šele, ko se je konj sam vrnil iz spr^ hoda v ogrado posestva. Ranjenega 70-letnika so odpelje], na zdravljenje v celjsko bolnišnico. MINI KRIMIČI Dolgi prsti Za več kot pol milijona tolarjev škode je v noči na torek 19. februarja, v Kolškovi ulici v Celju povzročil neznanet ki je iz tovornega vozila ukradel avtoradiokasetofon, prf nosni računalnik, diktafon, kovček z orodjem, več zgoj čenk in kaset. Lastnik Z.K. bo drugič bolj premislil, preder, bo v vozilu puščal vrednejše stvari. Na Cesti Leona Dobr(^ tinška v Šentjurju pa je nekdo v isti noči z dvorišča podji Hong hladilne in Ogrevalne naprave ukradel sedem hl.i, nih baterij oziroma izparilcev. Škodo ocenjujejo na okro« milijon in pol tolarjev. ^ Ukradeno vozilo v petek, 22. februarja, je neznanec v Kocbekovi ulici Celju ukradel osebni avtomobil Kia Sephia, registrskih oz nak CE K3-202, kovinsko sive barve. Če bi kdo karkoli ve^ del o tatvini vozila, naj to sporoči na telefonsko števillai 113. Neznanec s pištolo Nekaj minut pred dvaindvajseto uro v petek, 22. februai ja, je mlajši moški s pretvezo, da je sinov kolega, priseli stanovanje R.L. v Razlagovi ulici v Celju. Neznanec je za tem lastnico fizično napadel, jo večkrat udaril ter ji grozi tudi s pištolo in ubojem. Žensko je kasneje zaklenil v ko palnico, razmetal stanovanje in pobegnil. Ko se je prestra šena lastnica uspela rešiti, neznanega nasilneža ni bilo vei! Moški močnejše postave naj ne bi odnesel ničesar, obleča je bil v sive hlače, na glavi je imel kapuco, govoril pa ji slovensko. Kriminalisti primer še preiskujejo. Iščejo patu di dva neznanca, ki sta v noči na soboto, 23. februarja, k ročk koncertu v Rdeči dvorani v Velenju od mladoletne^ Velenjčana zahtevala denar. Ker se ju je prestrašil, jima jei denarnice izročil dva tisočaka. Ko pa sta neznanca opazili da ima v denarnici še bankovec za deset tolarjev, ga je ede izmed njiju udaril v obraz in zahteval še tega. Po kaznivei dejanju sta odšla neznano kam. Tat v usnju Na Zelenici v Celju je nekdo v začetku tedna iz stanov« nja, last A.G., ukradel črno torbico, v kateri je imel lastni shranjenih kar milijon in pol tolarjev denarja ter bančc knjižico. Milijonsko škodo pa so povzročili tudi neznaiu ki so minuli vikend vlomili v prostore podjetja Lieber! necht na Vranskem. Odnesli so računalnik s tipkovnico i monitorjem, telefonski aparat, v skladišču pa so si naba še okrog 1.000 m^ različnega usnja. Škode je za sedem m! lijonov tolarjev. GORELO JE Zgoreli milijoni Gasilci z žalskega območja so morali v soboto, 23.1' bruarja, gasiti požar v podjetju Novem v Ložnici, kjer ogenj povzročil za deset milijonov tolarjev gmotne škofi' Nekaj minut čez štirinajsto naj bi zagorelo na odsesovali cevi, nato pa je ogenj zajel dve lakirni komori, nam je po^ dal direktor podjetja Ivan Podpečan. Takrat naj bi v po# ju ravno izvajali vzdrževalna dela. »Sprva smo škodo ocenili na sto milijonov tolarjev, 5 smo mislili, da je v požaru bil uničen tudi material, vend^ k sreči, ni bilo tako. Proizvodnja je motena, vendar si" uspeli pogorišče očistiti, v celoti pa bi nastale razmere peli sanirati najkasneje v enem mesecu,« dodaja Podpet!^' V požaru ni bil ranjen nihče, z nekoliko okrnjeno proizvfl njo pa so nadaljevali že v ponedeljek. I Zgorelo stanovanje Na Sv. Emi je v ponedeljek, 25. februarja, prišlo do požari stanovanjski hiši, last F.S. V mansardnem delu se je zar^ pregretja najprej vnela lesena omara, ki je bila ob dimn ogenj pa se je nato razširil po prostoru in še na ostrešje st^^ vanjske hiše. Požar so pogasili gasilci, nastalo škodo pa njujejo na okrog pet milijonov tolarjev. S.š'' St. 9 - 28. februar 2002 KRONIKA - PISMA BRALCEV 27 poskus umora je obžaloval ylinuli četrtek se je na jl^rožnem sodišču v Ce- nadaljevala obravna- ^3 zoper 57-letnega Iva- 1,3 potočana, ki je obto- liH, da je skušal lani ma- 1^ na Goriški ulici v Ce- ljy z nožem ubiti svojo te- ^jnjo ženo Majdo, potem p3 si je skušal soditi še sam- Xakoj zatem, ko je ženo 0i\ s kuhinjskim nožem, jf potočan poklical hčer- j,0, ki je poiskala pomoč, i[i oba so rešili. Potočan, l(jčas od dejanja preživlja y priporu, je povedal, da je dogodkov usodnega dne je spominja in da sta se z ženo prej dobro razume- la, »Nesoglasja so se zače- la, ker sem bil brez služ- be, žena pa se je želela za- bavati, česar ji zaradi niz- 'jih dohodkov nisem mo- :el omogočiti,« je v zago- voru povedal Potočan, ki ;eje nekdanji ženi opravi- ;ilza vse, kar ji je hudega iioril, dejanje pa je tudi ob- alo val. Ko si je Majda siingl našla drugega part- -eria, možu povedala, da a bo zapustila in se odse- jla k očetu, je pričel Po- iičan piti več kot običaj- 0. Ko je usodnega večera ušla domov, jo je obto- ženi, ki doslej ni imel še nikoli opraviti s sodiščem, rečkrat zabodel z nožem, ot povedal, pa je ob al- 1 v tistem času že dlje a^.i užival več različnih lablet za živce. Med obrav- navo so nastopile tudi pri- če, ki so potrdile, da sta se Potočanova prej dobro ra- zumela, razprava na sodiš- ču pa se bo nadaljevala 22. marca. ALMA M. SEDLAR Zabodel svojo ženo Poskus umora v Petrovčah? - Z nožem nad ženo in starca »Nikoli ni bilo videti, da bi bilo kaj narobe v druži- ni. Da se kaj takega lah- ko zgodi blizu nas...« pri- poveduje bližnja soseda Bajičevih, kjer se je petko- vo jutro, 22. februarja, skorajda končalo tragič- no. Rado Bajič je v stanova- nju, ki ga ima njegova dru- žina v najemu v Petrovčah, v petek morda želel nare- diti vsemii konec. Pod vpli- vom alkohola je najprej z nožem napadel ženo Sneža- no, zatem pa še lastnika sta- novanja, priletnega Franca Rozmana, ki živi v isti hiši in ki zaradi starosti nujno potrebuje pomoč pri hišnih opravilih. »Vedno mu je po- magala Snežana, ki naj bi bila trenutno brez zaposli- tve,« pravijo nekateri. Oko- liške govorice se pletejo v tej smeri, da Rado nima dr- žavljanstva, da je bil mogoče zato zadnje čase slabe vo- lje. Pri tem je potreboval po- moč, ki naj bi jo pričako- val s strani lastnika stano- vanja, v katerem so živeli. Usodnega petka naj bi Ra- do najprej pograbil nož in z njim napadel ženo, jo za- bodel v predel trebuha, na- to pa se nanjo spravil še z nekim lesenim predmetom. Rozman je prihhel na po- moč, toda kljub dobrim na-' menom s svojimi leti ni mo- gel ubraniti Snežane, z le- senim predmetom naj bi se Rado spravil še nanj in mu povzročil kar nekaj bolečin in modric. Pravi razlog, za- kaj je Rado pobesnel na tak način, pozna verjetno samo on. Na policijski upravi v Ce- lju pravijo, da so se v dru- žini že večkrat vneli prepi- ri med zakoncema, da je »o- sumljenec« namerno pose- gel po nožu. Da sumijo na poskus umora. Bajiča so v soboto popoldne s kazensko ovadbo privedli k preisko- valnemu sodniku, ki je zanj odredil sodni pripor. Našli pa naj bi ga doma, kjer naj bi vinjen po ostudnem de- janju zaspal. Na območju Policijske uprave Celje je bilo lani pet umorov in štirje poskusi umora. Če bo Rado Bajič spoznan za krivega kaz- nivega dejanja poskusa umora, mu grozi do pet let zapora. K sreči ni bil nihče od poškodovanih v življenjski nevarnosti. Snežana in Franc Rozman sta bila ne- kaj časa v celjski bolnišni- ci, zdaj sta doma, živa, to- da v strahu. Človek, ki sta ga poznala, jima je grozil na najbolj okruten način. »Le kako je vse to prene- sla njuna hčerkica,« se spra- šuje eden izmed sosedov. »- Pa Rado ni bil slab človek. Nikoli ni bil agresiven. Bil je zlata vreden delavec. Vsem je pomagal, naredil je vse, dela okrog hiše... vse kar je kdo potreboval. Ni bil slab, ne.« SIMONA ŠOLINIČ lODMEVI Fakin kupuje vzmetnico v Splošni bolnišnici Celje se zavedamo pomena celo- vite oskrbe bolnika. Ne le prava diagnoza, zdravljenje in rehabilitacija, ampak tu- di prijazen odnos osebja ter udobno in prijetno okolje so dejavniki, ki pomembno vpli- vajo na dobro počutje bolni- kov in so popotnica k čim- prejšnji ozdravitvi. Vendar pa se kljub želji, da bi svojim bolnikom v čim večji meri zagotovili tudi to slednje, vsak dan soočamo z realnostjo omejenih finanč- nih sredstev. Ker je naše os- novno poslanstvo zdravljenje, je verjetno vsem razumljivo, da je poslovna in z njo inve- sticijska politika naše hiše prednostno usmerjena v nuj- no dokončanje posameznih oddelkov bolnišnice v »no- vogradnji«, obnavljanju in dopolnjevanju potrebne me- dicinske opreme in v izpo- polnjevanje postopkov zdrav- ljenja. Pa tudi v zagotavlja- nje delovanja osnovne pod- porne infrastrukture, ki skr- bi za to, da so bolniki na to- plem, da so siti in oblečeni v čisto perilo. Ob stalnem napredku teh- nologije in medicinske stro- ke pri razvijanju novih nači- nov zdravljenja, osemdeset odstotni izrabljenosti medi- cinske opreme ter že 20 let stari na pol prazni »novograd- nji« je vsako leto težko po- tegniti črto med potrebami, ki jih bomo z denarjem, ki ga imamo lahko uresničili in dstimi, ki bodo morale po- čakati na prihodnja leta. Samo v letu 2001 smo v celjski bolnišnici dogradili in opremili nov Oddelek za or- topedijo in športne poškod- be (150,6 mio sit Ministrs- tva za zdravje in 93,4 mio sit SB Celje) in začeli z izgrad- njo novega Nevrološkega od- delka (74,9 mio sit Ministrs- tvo za zdravje, 11,2 mio sit SB Celje). Med pomembnejše naložbe tega leta štejemo tu- di adaptacijo in preureditev prostorov stare ortopedije v ambulanto za kemoterapijo, protibolečinsko in pulmološ- ko ambulanto (14,8 mio sit SB Celje), dokončno rekon- strukcijo toplarne (14,2 mio sit SB Celje) in novo medi- cinsko opremo (143 mio sit SB Celje). Skupaj je Splošna bolnišnica Celje v letu 2001 investirala dobrih 617 mio SIT. Potrebe (brez investicijske- ga vzdrževanja), ki so jih od- delki naše bolnišnice naved- li ob izdelavi investicijskega načrta za leto 2002 so preve- dene v denar vredne 1.064 mio sit. S seznama teh po- treb je Strokovni svet ocenil, da je res nujnih naložb za za- menjavo iztrošene ali nakup nove medicinske opreme za 500 mio sit, sredstev, ki so na voljo za njihovo uresniči- tev pa je le okoli 100 mio sit (vseh predvidenih investicij- skih sredstev za leto 2002 je 790 mio sit). Žal se bomo zato tudi v bodoče morali zado- voljiti s kakšno vzmetnico, ki nam ni v čast, da v tretjem tisočletju naše zdravstveno osebje ne bo delalo z medi- cinsko opremo »iz časa Ma- rije Terezije«. Ob napredku in vseh pri- dobitvah, ki jih nizamo v zad- njih letih ter ob naporih za čimvečjo racionalizacijo de- lovanja na vseh področjih, ki bi bolnišnici prinesla doda- ten denar za obnovo in na- predek, sta banalizacija in za- smehljivost, s katerima ste se lotili problema slabih vzmet- nic, žaljivi ne le za direktor- ja in vodstvo, temveč za sle- hernega delavca naše bolni- šnice. Še bolj pa nas žalosti, da ste plemenito gesto gospe Alenke Drevenšek, ki se ji to- krat tudi javno zahvaljujemo, izrabili v javni posmeh naši hiši, namesto, da bi jo po- stavili kot svetel primer v ča- sih, ko »samoprispevek« le še redkokomu »pade na pamet«. DANIJELA GORIŠEK Vodja službe za informira- nje in trženje v SB Celje Kdo bo zidal na Lani sem se zgražal nad medijskim linčem, s katerim so nekateri celjski novinarji osrednjega slovenskega dnev- nika tendenciozno obračuna- vali z Gradbeništvom Božič- nik, ki gradi dva stanovanj- sko poslovna objekta ob Ljub- ljanski cesti v Celju, s kate- rima bo, to se zdaj že vidi, polepšalo podobo tega dela mesta. Kljub veliki moralni škodi, ki so mu jo povzroči- li ti novinarji, se Gradbeniš- tvo Božičnik k sreči ni vda- lo. Ko je odrajtalo cesarju, kar je cesarjevega, je prido- bilo gradbeno dovoljenje in začelo brez zavajanja kupcev prodajati stanovanja ter po- slovne prostore šele, ko sta bila oba objekta že pod stre- ho. Z velikim zanimanjem ča- kam, kdaj se bodo zganili ti isti dušebrižni novinarji in ne- koliko potipali Ingrad Kon- cern, poleg njega pa še neka- tere občinske službe, ki mu gredo za moj okus nekoliko preveč na roke. Bojim se, da bodo omenjeni novinarji os- trega peresa in dvomljivega poguma' raje v naprej klonili pred predsednico uprave In- grad Koncema ter v.d. pred- sednico uprave Ingrad VNG, ker je vplivna članica LDS in mestna svetnica. Tole bi še rad pristavil. In- grad Koncern je očitno pro- dajal stanovanja in poslovne prostore v objektu, za kate- rega še ni plačal niti zemljiš- ča, niti komunalnega pris- pevka in za katerega tudi ni- ma gradbenega dovoljenja. Da bi bila zadrega še večja, ni nikakršnega jamstva, da bo sploh postal lastnik zemljiš- ča in da si bo lahko pridobil gradbeno dovoljenje. Ali se kupci zavedajo, da jih je Ingrad Koncern preten- tal in da ob takem stanju stvari najbrž lahko zahtevajo vrni- tev vplačane are v dvojnem znesku. MARJAN MANČEK, Celje REKLI so V oddaji Tarča, 22. februarja, na Radiu Celje , Ali je prav, da so se medi- 'fazpisali o zapletih na Emi fliko več kot pa, denimo, 'spolnih zlorabah otrok, ^ so se zgodile med dru- jni tudi na Celjskem? Marija: »Pranje umazane- ^ perila je že preseglo vse "^je, tako na Emi, kot v pri- "^rih zlorabe. O tem se od- premalo govori, kaz- "Pa so prenizke!« Anton: »Ti ljudje, ki so "^rabili otroke...oni si za- jezijo smrt! O Emi pa ško- govora.« I^ozalija: »O Emi ne bom '''.^orila, boli pa me, ko po- "'^lim, kaj se dogaja v teh "^ocih, ki jih zlorabljajo. O se ljudje premalo pogo- '^fjamo!« Boštjan: »Pri Emi se izbi- J,§lasba, ne ljudi! Transve- in zlorabe otrok pa sta y temi. Tabu le v naših H. « vsak petek ob ^15. na Radiu Celje. Nevarna smuka Na smučišču Ostruščica na Rogli je v soboto, 23. fe- bruarja, do sedaj še neznani smučar trčil v 22-letno smu- čarko, Š.J. Pri trčenju sta oba padla, vendar je moški kasneje s smučanjem nadaljeval, dvaindvajsetletnici pa so nudili prvo pomoč reševalci na smučišču, nato pa so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdrav- ljenju zaradi hudih poškodb. Od začetka decembra do minulega tedna je bilo na Rogli pet nesreč, ki so se zgodi- le zaradi tuje krivde in so bile v njih osebe hudo ranjene. V enem primeru so napisali kazensko ovadbo, v štirih primerih pa poročilo na državno tožilstvo in predlog za uvedbo postopka o prekršku. Na Rogli pa je bilo letos tudi 24 kaznivih dejanj, od tega 12 tatvin in več primerov zamenjav smučarske opreme. Zaradi neupoštevanja pra- vil smučanja so policisti v letošnji zimi zoper šest smu- čarjev predlagali uvedbo postopkov o prekršku. Radarske kontrole bodo... • jutri, 1. marca, dopoldne na območju Slovenskih Ko- njic, popoldne pa na območju Velenja; • v soboto, 2. marca, dopoldne na območju Laškega, po- poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v nedeljo, 3. marca, dopoldne na območju celotne celj- ske regije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; , jn? • v ponedeljek, 4. marca, dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v torek, 5. marca, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega; • v sredo, 6. marca, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne pa na območju Šentjurja; • v četrtek, 7. marca, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Velenja; PREJELI SiMO Evrovizijska maškaradna akcija če smo v prejšnjih letih izre- kali različne opazke na račun izbranih izvajalcev- predstav- nikov Slovenije na Evroviziji, smo to navado dokončno opu- stili lani, ko nas je zastopal glas, ki ga lahko štejemo za enega najboljših - zastopala nas je Nuša Derenda. Kar pa se je zgodilo letos, le potrjuje besedo, ki se v glas- benih krogih vedno bolj uve- ljavlja - kuhinja. Medtem ko je lani Nuša zasluženo zma- gala, so tokrat dokončno po- rušili standarde, ki jih vsak pov- prečen Slovenec sploh premo- re. Ali Slovenija tone v evfori- jo ali pa je Ema le še Evrovi- zijska transvestitska akcija? Če je na odločitev žirije vplivalo dejstvo, da je takšne vrste transvestit (Dana Internatio- nal- Izrael, op.p.) že zmagal na Evrosongu, bodo tokrat do- živeli bridko resnico- Slove- nija pač ni takšne vrste drža- va! Ker sem oseba, ki Evrovizi- jo redno spremljam, ni čud- no, da je po razglasitvi »fer« zmage iz mojih ust odmeva- lo: Hospitalizirajte me, in to hitro, naenkrat sem slep, gluh in nem! Res, nič kaj vzpod- budne besede ob zmagi poženš- čenih Štrumpantlovk. Če bi TVS rad organiziral transvestitsko maškarado, naj raje pomisli na kakšno drugo oddajo, ki bo predvajana v » nočnem času«, Emo pa naj pu- sti čisto pri miru. Čeprav so novinarsko in glasbeno (Grab- nar) oddajo dobro speljali, so kar se tiče nekaterih podrob- nosti izviseli. Miša Molk in An- drea Fllego (Andrea F.) sta se dobro znašla v položaju, ko bi večina že obupala. Videlo se je, da vesta, kaj delata. Re- žija pa nas je pustila na cedi- lu. Res je, zaplet se lahko zgo- di vsakomur (televoting), am- pak, prosim vas lepo: ali še ob- stajajo ponavadi nadležne, a tokrat zaželene reklame? Ob vsem tem pa se mi pora- ja še zadnje vprašanje: Kje je v glasbi narodni interes? Sloven- ci smo ga že določili, najbrž ga tudi vi poznate - le redke komisije še ne. ANŽEJ DEŽAN, Celje 28 |PISMA BRALCEV PREJELI SMO Moti me... Zakaj je mesto Celje tako neočiščeno? Mestne travna- te površine niso bile poko- šene, listje ni odstranjeno. Ka- ko naj zraste nova trava, če je vse prekrito z odpadlim, gnilim listjem? Zakaj ne mo- rejo čistiti sprehajališča ob Savinji? Snega niso odstrani- li, samo posipali so pot s pe- skom in soljo samo do mo- stu v Liscah. Hoditi moramo po pesku, ker ga nihče ne od- strani. Ali smetar ne more imeti tudi metle, ko pride praznit smetnjake in počistiti asfaltne poti? Ob vetru se lo- mijo veje dreves in nikogar ni, ki bi jih odstranil. Tudi za Meškov vodnjak se nihče ne briga, čeprav se mnogo kra- janov tam oskrbuje s pitno vodo. Pa pasji iztrebki vse- povsod! Kje so tiste posode, ki jih je občina obljubila, da bi lastniki psov pobirah in od- lagali iztrebke svojih ljubljen- cev? Večina lastnikov svojih psov sploh nima na vrvici, saj niti ne pomislijo, da se mno- go odraslih in otrok boji psov. Zakaj le predpisujete zakone, če se jih ne držite? Pa vožnja motoristov po sprehajališču, pa kolesarjev in rolkarjev, ki ne upošteva- jo prometnih znakov. Zakaj ne bi nastavili čuvaja, ki bi za prekrške pobiral denarne kazni, saj bi si s tem zaslužil več kot plačo! Kako to, da učencev in di- jakov ne moremo odvrniti od kajenja in pitja alkoholnih pi- jač? Vsak dan se po pouku zbirajo ob Savinji, kjer raz- grajajo, uničujejo klopi, smetnjake, kadijo in pijejo, pa ni nikoli videti kakšnega policaja ali čuvaja. Upam, da bodo župan in svetniki storili kaj za bolj ure- jeno mesto, tudi malo dlje od občinske hiše. NADA PEŠEC, Celje PRITOŽNA mICNJIGA Odnos pa tak! Pred desetletjem sem za svojo ženo doživljenjsko na- ročil in za eno leto vnaprej plačal tedanji slovenski sati- rični tednik Pavliha. Kar kma- lu za tem, še isto leto, pa je prenehal izhajati. No, osta- la pa je še vsakoletna izdaja Pavlihove pratike. To je že- na dobivala redno vsa leta, vedno pred novim letom. Zadnje izdaje Pavlihove pra- tike 2002 pa še ni dobila. Se- veda sva z ženo ukrepala, a brez uspeha. Dvakrat v pre- sledku dveh tednov sva urgi- rala na upravi podjetja »Pa- vliha« v Ljubljani. Želela sva vedeti, zakaj že plačana pra- tika še ni prispela? A žal nis- va dobila nobenega odgovo- ra. Kot da se jih to ne tiče. Vem, da je Pavlihova pra- tika za leto 2002 že izšla, saj je v javni prodaji. Zadeva je najbrž dovolj zrela za pritož- no knjigo. VLADO PAREŽNIK, Mozirje ZAHVALE, POHVALE Hvala, Unior! Zahvaljujemo se družbi UNIOR, programu TURIZEM in gospe Majdi Jakopič, za brezplačne vstopnice za ba- zen v Termah Zreče. Zahva- la velja tudi dr. Stepišnikovi za posredovanje. DRUŽINA VIPOTNIK, Šmartno v Rožni dolini Veselje v bolnišnici Ob stisku malega Žana se spomnim na 2. januar 2002, ob tem pa se čutim dolžna, da se javno zahvalim prima- riju ginekološko porodniške- ga oddelka Bolnišnice Celje gospodu Webru, dr. medici- ne, za vso skrb in prijaznost, prav tako pa tudi ostalemu zdravstvenemu osebju tega oddelka. Želela bi se zahvaliti glav- nemu pokrovitelju Novemu tedniku in Radiu Celje, ki nam je pripravil tako lep in bogat program. Hvala tudi vsem sponzorjem, od kate- rih sem kot mamica, ki sem rodila druga v letošnjem le- tu, prejela prekrasna in ne- pozabna darila. Sponzorji so bili: Banka Ce- lje, Zlatarna Celje, Mestna občina Celje, Cvetličarna Oc- virk Celje in seveda NT-RC. Ob tej priložnosti bi se ra- da zahvalila tudi Optiki deš- čic iz Celja in podjetju Ak- vonij iz Šentjurja za poslana telegrama oz. za čestitke ob rojstvu sina Žana. Iskrena hvala! Nenazadnje pa se spomi- njam tudi prijaznega novinar- ja NT-RC gospoda Toneta Vrabla, ki mi je podaril ka- seto s posnetim programom. Kadarkoli si zavrtim kaseto in slišim prelepe pesmi tria Vikija Ašiča st. in vokalne skupine Trs, me obdajajo le- pi spomini. Torej, vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat hvala za vse. DARJA VREZE, Šmarje pri Jelšah Pustni koncert v Laškem Pustnemu vzdušju v Laš- kem so piko na i dodale glas- bene pustne norčije. Učite- lji in učenci Glasbene šole Laško, so pripravili že tra- dicionalni Pustni koncert in z njim ljubiteljem glasbe ra- zigrano popestrili zabavni torek. Na odru so svojo glasbeno nadarjenost in znanje pred- stavili pianisti, pihalci, tro- bilci, godalci, harmonikaši, kitaristi in tolkalisti, ki so se za svoj nastop vestno pripra- vili. Poleg tega, da je bilo iz- vajanje skladb na visoki rav- ni, so se tudi dnevu primer- no našemili. Tako so se na odru zvrstili klovni, čarov- nice, princeske, ciganke iz Španije, pijančki, vojaki, ju- doisti, Indijanci... Z l3udnim očesom in napetimi ušesi so jih spremljali klovni, pošast, kavboj, Napoleon, Mehika- nec in hudič, v nepustnem ča- su njihovi priljubljeni in za- bavni učitelji. Program je še- gavo in simpatično povezo- vala klovnesa, vodja oddel- ka v Laškem. V prijetno sproščenem pustnem vzdušju je v lahkot- nih, vendar ne lahkih sklad- bah, lahko užival vsakdo, ki si je vzel čas za obisk te od- lično pripravljene pustno kul- turne prireditve v Kulturnem centru Laško. Glasba je sed- la v ušesa in segla v dušo, nor- čije nastopajočih pa so ne- malokdaj izvabljale tudi do- brodušen smeh. Predstavljaj- te si pijančka s harijioniko, ki se na oder primaje s ste- klenico, trenutek za tem pa suvereno in lahkotno odigra igro prstov na svojem inštru- mentu. Ali pa indijanskega poglavarja, ki smrtno resno in natančno brenka po kita- ri, nekaj minut za tem pa iz- vablja prijetne zvoke iz kon- trabasa. Prisluhnili smo lah- ko tudi čarovnicama, ki sta začarali kar dva klavirja hkra- ti v čudovito glasbo, da ne govorim o Mehikancu, ki je skupaj s kuštravci igral Beat- le. Princeske pod Napoleo- novim vodstvom so izvajale filmsko glasbo... Za zaklju- ček je bilo poslušalcem po- streženo še z nastopom pust- no pisanega pihalnega orke- stra pod taktirko strašno pri- jaznega hudiča. Ni čudno, da je bila publika navdušena. Upravičeno zadovoljna pa je bila tudi klovnesa, ki je se- dela med občinstvom in me močno spominjala na ravna- teljico glasbene šole. Skratka, vsa pohvala uči- teljem in učencem, ki so pri- pravili resnično kakovostno glasbeno-pustno prireditev. Tisti, ki smo se v pravem tre- nutku znašli na pravem me- stu, smo doživeli resnično prijetno popoldne. TOMAŽ MAJCEN, Laško Dva koncerta v Štorah Uspešnim in prizadevnim organizatorjem gre zahvala, da smo v pičlih dveh mesecih imeli v dvorani OŠ Štore dva kvalitetna koncerta. V času bo- žično-novoletnih praznikov je bil v organizaciji KŠD iz Pe- čovja koncert ansambla Ro- berta Zupana iz Vranskega, ki je v nabito polni dvorani po- pestril večer in praznike vsem obiskovalcem in ljubiteljem narodnozabavne glasbe. Drugi koncert pa so pripra- vili godbeniki iz Štor. Ura in pol glasbe, ki so jo izvajali naši godbeniki, je bila nagra- jena s takšnim aplavzom, da se je koncert podaljšal na sko- raj dve uri. Navdušiti občins- tvo s tako vrhunsko odigra- nimi skladbami znajo samo naši godbeniki iz Štor. Spod- budno je, da so solisti še ze- lo mladi (na primer Matevž Čadej in Marko Pavič) in da imajo pred sabo še obetavno kariero. Za strokovni del koncerta je poskrbel g. proL Franc Zupane, za vse ostalo pa odličen organizator in duša društva g. Alojz Pavlic. Ko je simpatična napove- dovalka napovedala program koncerta, je bilo razvidno, da gre v pretežni meri za sklad- be tujih skladateljev. Ob igra- nju skladbe Španski gradovi avtorja Ronalda Becka, nas je povezovalka programa prosila, naj med posamezni- mi odlomki ne ploskamo, kar smo upoštevali, zato pa smo si poslušalci dali duška na koncu skladbe. Temperaturo v dvorani so godbeniki močno dvignili v zadnjem delu koncerta, ko so nam zaigrali »šopek do- mačih«. Dokazali so, da so vrhunski glasbeniki, da lah- ko nastopajo povsod in pred najzahtevnejšim občinstvom. Resnično smo ponosni, da jih imamo, da so naši in da bo- do ime našega kraja ponesli po naši domovini. Na koncu bi rad dodal še svojo zamisel. V času od leta 1969, ko je bila godba na no- vo organizirana, se je zame- njalo na desetine članov or- kestra. Morda pa bi bilo prav zanimivo, če bi k sodelova- nju povabili nekdanje člane in bi na takšnem koncertu vsi skupaj zaigrali »eno lepo slo- vensko«, na primer Na Goli- ci, ki je bila skladba stoletja. SREČKO KRIŽANEC, Štore Zahvala v soboto, 9. februarja, je bil v Novi Cerkvi 15. pustni karneval pod vodstvom pro- stovoljnega gasilskega druš- tva iz Nove Cerkve. V pustni povorki je sode- lovalo več kot 420 udeležen- cev, ki so pripravili razne vo- zove, avtomobile, razne ma- skote ter opravili ogromno prostovoljnih ur. Iskrena hvala Občini Voj- nik in županu g. Benu Poder- gajsu za glavno pokroviteljs- tvo karnevala, kot tudi Re- montu Celje, Gradbeništvu Škrablin iz Škofje vasi in Ho- bi Lesu iz Škofje vasi. Hvala tudi vsem, ki so s ^ stovoljnim delom porriao! pri izpeljavi karnevala. To^ Rudi Rudnik, krovstvo, J parstvo in tesarstvo Celje'v! nja vas, Jurij Trobiš in u Breznik s skupinama, Ant^ Žerjav, godba na pihala iz ve Cerkve, Ivan Ravnak, o novna šola Nova Cerkev, g. Ida Grobelnik s skupil' Osnovna šola Frankolovo, g. Sušak s skupino, Osnov^ šola Vojnik in g. Majda L s skupino. Ptujski kurenti j Branko Jezernik s skupil,, krajani iz Uršta, g. j^i Krajnc, Zdenko Vrenko, ^ Frankolovo in g. Drago Bre, s skupino. Prosvetno društ^ Frankolovo, in g. Dušan Ho vat s skupino, PGD Dobn in g. Štefan Pohajač s skup no, PGD Vojnik in g. Ado Jane s skupino, PGD Socl in g. Egidij Čretnik s skup no, krajani Novak, g. Bra^ ko Gobec in Franc Polenšf s skupino, 143. konjeniji polk občine Vojnik in g. jf man s skupino, Turističn društvo Nova Cerkev in g Irena Krajnc s skupino, o novna šola Vojnik, ga. Mili na Jurgec in g. Dušan Žgji ner, vrtec Mavrica Vojniki ravnateljica g. Zvonka Gruj g. Ivan Jezernik, g. Boštja Selčan in Sandi Kovač, ai sambel Zeme, Televizija 0 Ije, Stane Tihlet, Stanisla Kraljic s skupino, krajani i Vizor, Balonarski klub Vo nik in g. Dušan Bojanovif skupino, dramska skupina Vojnika in g. Magda Golot) s skupino, Branko Majcei Stanko Hrastnik, ZdravkoK želj in g. Leber, g. Slavi Vrenko iz Novak s skupin Milan Suholežnik in Ivan Ra nak s skupino, Milan Jurk šek iz Štor s skupino, skuf na iz Slivnice, skupina iz Z čreta in g. Pokelšek, skuf na iz Celja. SLAVKO JEZERN! vodja karneva Mesto f lamenka in dobre hrane Peš po Madridu, njegovih muzejih, parkih in restavracijah lepred prihodom sem si j^grviral sobo v enem iz- cenejših penzionov v jjtru mesta. Vendar kot jj, kasneje ugotovil, se .fezervacija nekje izgu- jlj (najbrž v mojem sla- jpi poznavanju španske- ,jezika). Ker turistična j^ona ni bila na vrhun- ( problemov z nastani- |jjo ni bilo. Cena je bila b|o sprejemljiva (okoli jflO sit/noč) za takšno lo- Bcijo. 2elo sem bil presenečen dšpanskim neznanjem tu- ijezikov, glede na to, da je anija turistična velesila, ndar nisem imel opravka urističnimi delavci, ampak domačini, ki ne čutijo pre- like potrebe po učenju tu- i jezikov. Na nedeljski dopoldanski let sem se odpravil na bolšji [El Rastro. Že desetletja edstavlja mesto, kjer je )žno prodati ukradene ure pa kupiti slike, fotografi- ji pa kletko za hišne Ijub- nce. Velika je tudi ppnud- starin. Kot vsepovsod, sem želel Ji Madrid prehoditi peš in [o videti in doživeti čim- č.Na poti proti mestu sem azil množico, ljudi, ki je ilaob cesti. Kasneje, ko so ! pripeljali mimo prvi ko- ^rji, sem ugotovil, da je v lestu zadnji dan svetovno lane kolesarske preizkuš- e, ki se vsako leta septem- Jodvija po celi državi. Ko- ^rstvo me sicer ne zanima fveč, je pa zanimivo vide- evforično množico ljudi, navijajo za svoje (ga) tek- fvalca. Prehrana in počiteic lakota in prazen želodec 'tne počasi prepričala, da odpravim na lov za hra- Odločim se za špansko ludbo - tapas bar, ki je me- dica bara in restavracije, "lujajo pa veliko različnih hrane v majhnih količi- ^- Kot nekakšni naši pri- •^ki so, tudi topli, kot npr. •^'pečenega piščanca, špi- riža, svinjska ušesa in ^il^ne jajčne krompirjeve Jete tortille. centralnem delu Madri- 'j^ludi zelo veliko t.i. mu- pršutov, to so srednje ^''l^e restavracije, kjer s pa in sten visijo pršuti. ki čakajo na svoje odjemal- ce. Kosilo v Španiji traja ved- no do dve uri. In ko si ljudje vzamejo čas za hrano, to opravilo tudi zelo kvalitet- no opravijo. Včasih sem do- bil občutek, da v Madridu vsi vedno nekaj jedo. Res pa je tudi, da je povprečni de- lovni čas tja do 18. ure zve- čer, prav zaradi dolgih ko- sil in obvezne sieste. To je poseben čas, namenjen po- čivanju po kosilu, ki traja okoli pol ure. Predvsem iz- ven večjih mest in v času po- letja so cele vasi in zaselki v tem času kot izumrli, kajti ljudi zaradi prehranjevanja in počivanja ni na ulicah. Si- cer v Madridu siesta ni tako očitna, ker se stalno nekaj dogaja, na ulicah je veliko študentov in poslovnežev in vsak hiti po svojih opravkih. Pariti, muzeji in restavracije Odličen prostor za preživ- ljanje popoldnevov, pred- vsem v toplejših mesecih, predstavljajo parki. Največ- ji in najznamenitejši je Par- que Retiro. Mnogo ljudi si iz- bere ta park za piknik in pri- dobivanje barve, izgubljene čez zimske mesece. Na sre- di parka je dokaj veliko je- zero, ki ga je možno preve- slati z izposojenimi majhni- mi čolnički. Ker sem bil tudi sam po vseh aktivnosti zelo utrujen, sem se še pred večernim spoznavanjem mesta odlo- čil za obisk svetovno znanega muzeja Prado, ki"gosti več kot 3000 različnih slik z red- nimi gostujočimi razstava- mi. Kot po vsej Evropi mi je tudi tu vstopnino nekoliko znižala študentska medna- rodna kartica, ki včasih pri- de zelo prav. Predvsem v poletnem ča- su se zvečer vsak Španec od- pravi ven. Pogovori s prija- telji, obilne in dolge večer- je, kozarec odličnega vina in tudi ples v kakšni izmed diskotek; vse to sestavlja po- letni večer v življenju do- mačinov. Ti izhodi so ne- kakšni rhuali, ki jih mora- jo opraviti vsak dan. Odlič- no zbirno mesto za veliko prebivalcev Madrida je tu- di Plaza Mayor, po naše Glavni trg. Eleganten in z arkadami obdan trg je pre- poln različnih gostilnic in majhnih restavracij, ki še posebej oživijo ponoči. Okoli 22. ure sem zavil v lokal, kjer sem po predhod- ni rezervaciji in plačilu se- veda, celi dve uri občudo- val plesalce flamenka. Fla- menko se je rodil v Sevilh, ki leži jugozahodno od Ma- drida. Poleg plesa in glasbe pa je zelo posebna tudi dolga ženska obleka različnih barv in posebni čevlji. Po- leg odličnega plesa so nam v lokalu postregli z odlič- nimi ocvrtimi raki z veliko kruha in vina. ANDREJ KOŠAR Temperamentni ples flamenko. Št. 9 - 28. februar 2002 30 Oceaii's eleven (Igraj svojo igro) Predstavljajte si, da Stephen So- derbergh živi v povsem nedemo- kratični, totalitar- ni državi in posna- me film, s kate- rim pokaže preveč. Ni važ- no, preveč česa - v takšnem okolju je »preveč« lahko že »malenkost«. Predstavljajte si, da ga »organi varnosti« uja- mejo in zaprejo - tokrat sa- mo za nekaj dni, v opomin. Predstavljate si, da ga, pre- den ga izpustijo, vprašajo, če namerava kaj podobnega na- rediti še kdaj. Rekel bo, da ne, seveda - ampak pogled v njegovih očeh... hmmm, po- gled v njegovih očeh... ta po- gled bi bil povsem podoben pogledu Georga Clooneya, preden ga na začetku Oceans eleven izpustijo iz zapora. Clooney je tat in takoj, ko stopi na prostost, začne na- črtovati novo krajo; Soder- bergh bi začel načrtovati nov film. Clooney nabere skupaj ekipo mojstrov, med kateri- mi so vodja za casting, akro- bat (kaskader), nekaj igral- cev, med katerimi je treba vsaj na enega ves čas paziti, dva voznika, električar in ra- čunalničar, producent... (če- prav bo njihov največji ne- voljni producent direktor treh kazinojev, ki jih bodo okrad- li)... Clooney zrežira njiho- ve vaje... in zrežira nadomest- ni film o kraji, ki bo pravi kraji pomagal... vedno se na- haja na pravem mestu, in ni- koli ne veš, kdaj je iskren, in kdaj igra, da bi iz tebe izvle- kel emocijo, ki jo potrebu- je, ali da bi izbrskal dokaz tvoje zvestobe skupnemu pro- jektu... točno ve, kdaj mora komu spregovoriti kate- re besede in po- kazati ravno pravi prizor, da bo kontekst vide- nega in slišanega odgovarjal njemu... pri tem mimogre- de spremeni Jnlio Roberts v žensko, vredno 160 milijo- nov dolarjev... in čeprav pri načinu doseganja cilja obča- sno improvizira, ima cilj ved- no jasno pred očmi. Clooney je Soderberghov alter ego; Ocean's eleven je film o tem, kako posneti film. Ali pa vsaj zlikana ver- zija tega. Zato niti ni čudno, da sta edini pravi razliki med simpatičnimi tatovi in »ne- simpatičnim« direktorjem ka- zinoja, Andyiem Garalo, ta, da Garcia enkrat skoraj do- voli jezi, da ga obvlada, in da je pripravljen svojo žen- sko prodati. Takšni so pač so- jeni in nesojeni producenti. Saj v resnici niso slabi, sa- mo denar daje njih in njiho- ve živce. In ni čudno niti to, da v Ocean's eleven svoje gr- de glave... kljub kraju doga- janja. Las vegasu... zares ne pomolijo niti kri, niti kletvi- ce, kaj šele revščina, propad, droge, alkohol in prostituci- ja. To je vendarle »samo« film. In ker je omenjene malenko- sti Soderbergh že obdelal, se je tokrat lahko od njih od- počil. Ampak ja - pri profe- sionalcih je tudi počitek izred- no zabaven. PETER ZUPANC Ocena: 7/10 CELJSKIH PET PRVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (18. 2. do 24. 2.) Zbirka lepih in cool hollywoodčanov je v prejšnjem ted- nu zbrala več gledalcev kot vso ostali filmi skupaj. Zabrem- zala je Chaina in Tuckerja v njunem drugem Ful gasu, kolc- nilo se je Hackmanu Za sovražnikovo črto, ugasnila je vsa strast izvirnega greha, popolno ignoranco pa je doživela tudi švedska Skupnost. Skandinavci naj delajo telefone in varne avtomobile, ne pa filme, je sporočilo iz Celja. Ocean- ske razsežnosti ni težko priti do dna, če ugotovimo, da so menda najlepšo punco obdali z menda najbolj zaželjenima igralcema. Vsaj tako nas prepričujejo ankete v ženskih revi- jah. Z eno roko v vrečki popcorna, z drugo okoh ramena ljubljenega, z očmi pa prilepljene na platno... Pravila igre ocenjevanja O ocenah, ki od letošnjega leta naprej spremljajo filme Filmskim recenzijam smo letos dodali še ocene. Tistim, ki redno spremlja- te to rubriko, bodo jagoda na sadni kupi, občasnim gostom dobrodošel kažipot, ko se bodo odločalo med filmskimi predstavami, strastnim ljubiteljem filma, ki ne zamudite niti ene pred- stave, pa izziv za soočenje mnenj... Gremo kar naravnost in iz osnov. Pri filmih se ceni: iz- virnost v izbiri tematike in načinu »obdelovanja« tema- tike, dodelanost prikazova- nih »svetov«, čim manjša raz- lika med zastavljenim in do- seženim rezultatom. Trud, ne, že kar zagrizenost, vseh so- delujočih. (To pomeni ure- jene detajle filma - igralci, ki ne vedo, kam bi gledali, ko kamera gleda mimo njih, ne spadajo v to kategorijo). Lucidnost, logičnost - ne ma- ramo torej diplomiranih zdravnikov, ki postavljajo šlampaste diagnoze, čeprav jih ni doletela amnezija, in klošarjev, ki iz noči v noč pi- jejo pivo Guiness. In dialo- gi, ki resno interpretirajo do- gajanje filma, kot ga mi ni- smo videli in shšali, ne spa- dajo sem. Ceni se uporaba do- mišljije in ceni se režiserska vizija - vajeti in bič v rokah enega človeka, in ceni se zna- nje v sposobnosti pripovedo- vanja zgodbe. Film je v vsa- kem primeru pripoved, ne fi- lozofska teza ali pa - ne sa- mo to. Za silo bo zadostovalo, zdaj pa kar k: Pozor: kvaliteta filmov j niha nujno tako linearno, j je tule prikazano, in tu spl da pridejo v poštev kon^ misi. In še en pozor: film \1 faktorje, tule neomenjen^ odtod nadaljnji kompronij. Še dodatek: tule zapisani ski komentarji si ne preds^ Ijajo, da so sveti nezmotjji, oltar cerkve v Medugorju; njih namen ni dokončno dalčkanje filmov; avtor sej predobro zaveda, da ustvj, Janje v svojem najmočnejš^i, naboju teži k podiranju ^ in šablon, predsodkov injj pokrizije - ali pa bi to vj, moralo početi. Zato naj \ brez te hipokrizije zapisan; da je reakcija na vsak film j, timno čustveno doživetje,! ker je avtor tudi človek, fii, pa pač več kot sistem in ski pek komponent, si pri vsakei filmu dovoljuje odstop dv? točk stran od zastavljene o| jektivnosti. Zakaj - pa sel že razbralo iz posameznih Ij mentarjev. PETER ZUPAN PRIHAJATA Čudovit um A Beautiful Mind IGRAJO Russel Croive (Zlati globus), Jennifer Conneelh; (Zlati globus) REŽIJA Ron Howard SCENARIJ Akiva Goldsman (Zlati globus) PRODUCENTA Ron Howard in Brian Grazer ŽANR drama TRAJANJE 134 minut Globoka drama o pravem rojenem geniju je posneta po življenjski zgodbi matema- tika Johna Forbesa Nasha ml. Privlačni in izjemno eks- centrični Nash je že na za- četku kariere prišel do pre- senetljivega odkritja, teori- je tekmovanja - matemati- ke konkurenčnosti, kar mu je odprlo vrata do medna- rodnega priznanja. A njegov bliskovit vzpon v intelektual- no elito je drastično preki- nila huda shizofrenija. Mno- gi bi podlegli bolezni, a Nash se ni dal. S pomočjo vdane in močne žene Alice se je bo- ril in po več desetletjih hu- dih naporov mu je uspelo premagati najhujše. Leta 1994 je prejel Nobelovo n grado za ekonomijo. Jot Nash še vedno dela in pi dava na Princetonu. Gremo v kino! Lukas Moodysson je po treh kratkih filmih leta 1998 po- snel Pokaži mi ljubezen (Fucking Amal) ter požel navduše- nje kritikov in gledalcev. Zapomnili so si ga tudi Ivanka Lavrinc z Dobrne, Boštjan Brečko iz Laškega in Mateja Pri- možič iz Celja. Nagradno vprašanje: Gene Hackman, ki Za sovražnikov črto rešuje Owena Wilsona, je eden od tistih ameriških igral- cev, ki se ga že prijema patina legende. Več kot sedemdeset filmov je za njim in cela kopica nagrad. Vi pa naštejte, za vlogi v katerih dveh filmih so ga nagradili z Oskarjem. Eno- stavno... Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 4. marca (do takrat morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za ogled filma. Ubijte Carterja Get Carter IGRAJO Sylvester Stallone, Miranda Richardson, Koc- hael Leigh Cook, Michael Cain, Alan Cumming, Mic- key Rourke, Gretchen Mol REŽIJA Stephen Kay SCENARIJ David McKenna PRODUCENTA Neil Canton, Mark Canton ŽANR akcijska drama TRAJANJE 102 minuti Jack Carter je vse življenje delal za druge - pobiral je dol- gove in izvrševal kazni. ^ koli pa ni bil odvisen od df gih in vedno je ohranjal' stanco. Toda njegov brat ui" v nesreči in Carter se vrne" mov... K družini, ki jo je^ pustil, k dolgovom, ki n'' bili poplačani, in k skriv' sti, ki ga bo popeljala do d' duše. Pot v Seattle je pri'" nost, da popravi napaki preteklosti. Spravi se z W tovo vdovo Glorio in nj^ hčerko Doreen, ki mu spf ne zaupata najbolj. Od^ je, da so brata umorili, pa^ terja spremeni v angela i^' čevalca... Št. 9 - 28. februar 2002 TV VODIC 31 UE PRESLISITE NA RADIU CELJE ^hedeuek, 4. marec ob 19.20: vrtiuak polk in valčkov linsambel Grm na Vrtiljaku ^-440. Vrtiljaku polk in valčkov bo Tone ^jjl gostil ansambel Grm, zavrteli pa bo- [^idi posnetek koncerta iz Avsenikovega jpmaja polk in valčkov, ki je bil v Kultur- centru Laško in v katerem so nastopili j^0ibli in posamezniki iz laške občine ter kc iz 3. na 4. marec ob 00:00 Noč za drugačne [jfška Sterle je študentka fakultete za druž- jie dejavnosti, ki se aktivno vključuje v jjvska in lezbična gibanja v Sloveniji. Spre- forila bo o aktivizmu na tem področju ter jjenju, izkušnjah in stiskah istospolno us- jfjenih mladih. Gostiteljica nočnega pro- j0ia bo Alma Maruška Sedlar. ioazT^ATMm^^^^ atrik Greblo o svojem delu, pa tudi o Emi patrik Greblo je aranžer, skladatelj, diri- it,.. živi z in za glasbo. Je tudi medijski ivek, saj ga lahko slišimo na radiu in vi- no na televiziji. Med drugim skupaj z inco Urbane sodeluje pri televizijski od- pPovabilo na ples... O njegovem delu, o luljčici, pa tudi o Emi ga bo spraševala ititeljica nočnega programa Simona Br- 2. "^Sa, 6. marca ob ll.is"~ Za vsako bolezen raste rožca... .tako vas vsako sredo ob tem času nago- i voditeljica oddaje Zeleni val Mateja jed. Oddaja je na sporedu že tretje leto in ima širok krog ljubiteljev narave in ljud- skega zdravilstva. Zdaj znate poslušalci na- brati prenekatero zdravilno rožco in sku- hati čaj za to ali ono bolezen. Veliko nasve- tov nam posredujete tudi vi, zato vas tudi tokrat pričakujemo v oddaji Zeleni val. Na ta naslov pa se nam lahko oglasite tudi po pošti. sreda, 6. marec 19.20: pop čvek Glasbena fantastika Skupina Terra Mystica se je uveljavila na svetovni sceni, še preden jo je slovenska jav- nost sploh dobro spoznala. Leta 1997 so ob- javili svoj prvenec Carsica, novi album pa so naslovili AXIS. Album združuje elemen- te istrske in druge tradicionalne glasbe, ki se prepletajo s sodobno ročk, pop in elek- tronsko glasbo. Koncept albuma se navezu- je na drevo kot simbol središča sveta (Axis mundi), ki v mnogih kulturah predstavlja najbolj svet in skrivnosten prostor. Glasba je kot substanca drevesa in simbolizira os, na kateri se srečujejo preteklost, sedanjost in prihodnost, v psihološkem smislu pa za- vest in podzavest, odkrito in skrito. Oddajo bo vodila Simona Brglez. Na večerjo z Natalijo Verboten in Vtfernerjem V torek, 5. marca, bomo Bernardo Erker iz laporja in Lidijo Knez iz Laškega, ki sta napisali najboljši ljubezenski pismi, nagra- dili z večerjo z Natalijo Verboten in Werner- jem. Ob 19. uri bosta lahko ob dobrotah go- stišča Ahac iz Stopč pri Grobelnem klepeta- h z zvezdama. Kaj ju bo še prav posebej za- nimalo pa boste lahko izvedeli v naslednji številki Novega tednika. NASVETI 35 ZDRAVNIK SVETUJE Šola za starše ^§oli za starše ujamemo .flUtek neskončne skriv- ^[i, ki jo imenujemo spo- ^[jg^ porajanje življenja, Jljivanja s še nerojenim jokom, skupne rasti ma- jgin otroka, zorenja, spre- jjjanja in na koncu rojs- ,j To je trenutek, ko so jtere dojemljive za navo- |j glede zdravega načina yljenja, fizične skrbi za lo in duševni razvoj otro- , in sebe. prvo srečanje z materami bodočimi očeti v obdobju jdrugega do petega meseca isečnosti posvetimo prav te- [i.Tu imamo možnost po- 0 prvo seme k fizičnemu duševnemu zdravju bodo- listaršev, saj nam je vodilo, lučimo starše, z namenom, 1 bodo učili svoje otroke. Pomoč pri porodu je za- itovo prav toliko stara kot oveški rod. Iz podatkov, da ibili v starem Egiptu že pred i tisoč leti pri porodu nav- ili svečeniki, lahko sklepa- lo, da so že poznali pomen iihičnega dejavnika pri po- du. Pri raznih narodih so ilajšanje poroda uporablja- [azna mazila, masaže in na- tke. Prizadevanja, da bi nske rodile spontano, z na- raimi silami in brez bole- D, pa so stara komaj nekaj 'setletij.V. svetu je postal lan predvsem porodničar ).Read. Ta je pri ženskah eprostih ljudstev spoznal, irodijo mnogo lažje in bi- tje kot civilizirane ženske. Ead je prišel do spoznanja, i porod kot naraven fizio- ški pojav ne sme biti boleč da so porodne bolečine po- Jdice strahu in napačnih in- formacij že od rane mlado- sti. Pričel je propagirati »na- ravni porod«. Danes uporab- ljamo skoraj v vsej Evropi psi- hoprofilaktično - rusko me- todo. Njeni začetniki so bili ruski porodničarji, ki so sprva nameravali pomagati pri po- rodu s hipnozo, nato pa za- čeli uporabljati pogojni ref- leks, ki pri porodnici ob za- četku popadkov sproži popol- no sprostitev. Francoski po- rodničar F. Lamaze se je imel leta 1951 priložnost seznaniti s to metodo, ki se je takrat v Rusiji že močno razširila. Mo- čan vtis nanj je naredilo to, kako aktivno, zavestno in do- bro razpoložena je ženska premagovala svoje »težke ure«, ne da bi pri tem potre- bovala kakršnakoli sredstva za ublažitev bolečine. Po njej se danes, zlasti v ZDA, Frari- ciji, Nemčiji, pa tudi pri nas v številnih tečajih in mate- rinskih šolah nosečnice pri- pravljajo na porod. Porod Naš tečaj obsega tri sestan- ke, ki trajajo vsak po štiri ure. Na prvem se posvetimo rojs- tvu otroka - najpomembnej- šem trenutku v življenju žen- ske, ki ga devet mesecev ne- strpno pričakuje. To je tre- nutek, ko vsakodnevne zade- ve izgubijo vsakršen pomen, ženske se posvetijo samo svo- jemu telesu, svoji notranjo- sti. Doživijo globoko čustve- no izkušnjo, v kateri privre- jo na dan globoka občutja, ki so morda že celo večnost počivala pod pragom njiho- ve zavesti. Ta bodo ob roje- vanju raznovrstna, od obu- pa do ravnodušja, do strahu in veselja in radosti, od ob- čutka popolne izčrpanosti do neverjetne moči in energije Bodočim staršem se zdi, da je rojstvo vrhunec, ki so ga čakali dolge mesece. V re- snici ni tako, ne pričakuje- jo poroda, temveč otroka. Zdaj se je rodil in med tre- nutkom, ko so postali starši in trenutkom, ko že morajo starši biti, ni premora. Zdaj jih čaka obdobje zavzetega prilagajanja. ^ Dojenje in nega Na drugem sestanku je te- ma dojenje. Slogan današ- njega časa je naravna prehra- na. Za novorojenčka in do- jenčka je to materino mle- ko.Vendar pa otrok z mate- rinim mlekom ob dojenju ne prejme le najbolje sestavlje- ne hrane, ki je potrebna za njegovo telesno rast, temveč mu ta najintimnejši telesni dotik z materjo daje tudi ugodje in toplino, občutek varnosti in zaupanje, kar vse je pogoj za njegov zdrav du- ševni razvoj. Teme tretjega sestanka so: oprema dojenčka, otroško le- žišče, soba, v kateri bo živel doma (temperatura prosto- ra, vlaga, zračenje ...), povi- janje (priprava materiala, prostor, nega ritke, zavijanje otroka...), umivanje in kopa- nje dojenčka, sprehodi, pe- stovanje, obiski v posvetoval- nici, cepljenje. Telesna in duševna priprava Po vsakem sestanku so tudi telesne vaje. Nekatere ženske mislijo, da se morajo med-no- sečnostjo bolj paziti in se manj in previdneje gibati. Za to ni nobenega razloga. To je obdob- je, ki bi ga naj kar se da aktiv- no doživljala in ki naj bi bilo eno najglobljih in najlepših do- živetij. Zavestno naj doživlja spremembe na svojem telesu, se z veseljem pripravlja na po- rod in materinstvo, ne pa da se prepusti lenobnosti in no- sečnost pretarna od ene teža- vice do druge. K temu pa lah- ko mnogo pripomorejo tele- sne vaje kot eden najpomem- bnejših in bistvenih sestavnih delov priprave na porod. Telo mora med nosečnostjo in po- rodom opraviti veliko in tež- ko nalogo, zato ga moramo s telesnimi vajami okrepiti in us- posobiti, da bo tem dodatnim naporom kos. Telesna in du- ševna priprava na porod je se- stavljena iz pravilnega dihanja in sprostitve in iz telesnih vaj. Dihanje in sprostitev naj vadi vsaka ženska brez izjeme, o izvajanju telesnih vaj pa naj se tiste, pri katerih je ugotov- ljena rizična nosečnost, poprej posvetujejo z zdravnikom. Nekaj nasvetov za bodoče mamice: imejte se rade ter skrbite za svojo dušo in svo- je telo, da boste prav narav- nale svoje življenje. Negujte misli, ki vas osrečujejo. Poč- nite stvari, ki vam dobro de- nejo. Bodite z ljudmi, ob ka- terih vam je prijetno. Jejte hrano, po kateri se vaše telo dobro počuti. Pojdite tja, kjer se dobro počutite. V Celju je šola za starše v Zdravstvenem domu v Dispanzerju za ženske, ki jo vodi Pavlina Nikolič, viš- ja med. sestra. Začetki šole segajo v leto 1956. Tako kot je sedaj organizirana, pa po- teka od 1996. leta. Piše: PAVLINA NIKOLIČ, višja medicinska sestra Iskalec ključev Keyfinder je storitev, s katero lahko na preprost način pridemo do svojih izgubljenih ključev ^ vam je že zgodilo, da f izgubili ključe? Komu 'se ni! Ključi so pač tako ^kdanja zadeva, da na- Jobičajno pomislimo šele ''rat, ko ugotovimo, da da smo jih izgubili. ^ Slovenijo je letos prišla 'J'3 storitev, ki v tujini us- ■šno deluje že več let. Pro- ^'Keyfinder (preprosto za- - iskalec ključev) je ^^'o podjetje Giorox Ma- 'gement v sodelovanju s Po- ° Slovenije. Zadeva pa je '''Sem preprosta. Pri pod- naročite obesek, ki ima ^^virano kodo. Če ključe s "^obeskom izgubite, jih '^itelj preprosto vrže v '["bližji poštni nabiralnik, pa jih dostavi Keyfin- ^J,Centrali. Tam na osnovi r Ugotovijo, kdo je last- 'n ga o najdbi obvestijo. Zelo preprost sistem lahko razreši neprijetnosti, ki smo jih praktično že vsi spozna- li, ko smo izgubili ključe. Se- veda, če najditelji najdene ključe z obeskom keyfinder res vržejo v poštni nabiral- nik. Obesek stane 4.500 tolar- jev, njegova veljavnost je 5 let. Storitev deluje tudi v tu- jini, zaradi česar je Keyfin- der dobrodšel tudi za tiste, ki veliko potujejo. V tujini marsikje ta sistem že dobro deluje. V Švici, na- primer, deluje s 97-odstotno uspešnostjo in v dvajsetih le- tih delovanja so uspeli vrniti že več kot 500 tisoč izgub- ljenih ključev. Sicer pa je obesek pre- prost, na njem je na prednji strani ob logu še slovenska zastava (podjetjem, ki naro- čijo več kot 100 kosov, vgra- virajo njihov logotip), na zad- nji strani pa dvojezični na- pis (slovensko-angleško), s katerim najditelja naproša- jo, da najdene ključe neza- pakirane odvrže v najbližji poštni nabiralnik. BS Prijazen napis na obesku najditelja naproša, da ključe vrže v najbližji poštni nabiralnik. DESKANJE PO SPLETU] Ah, ta Eurosong... Pri vseh zapletih, teža- vah, afericah in aferah v zvezi z našo Emo, ki še kar pretresajo slovenski šovbiz- nis, bi bilo prikladno, če bi predstavili kakšno spletno stran, ki se ukvarja z evro- vizijsko popevko, oziroma Eurosongom, kot ji radi re- čemo s tujko. Ne bojte se, ne bomo pisali o Sestrah, niti o Karmen Stavec in še manj o Miši Molk. Obiska- li bomo uradno spletno stran Eurosonga, ki sliši na ime Eurovision Song Con- test On Line (http://www. eurosong.org.uk/). Stran je last EBU, kar je kra- tica za European Broadca- sting Union, na njej pa se na- hajajo predvsem uradni po- datki o tekmovanju za evro- vizijsko popevko. Na voljo je tudi nekaj osnovnih novic o nastopajočih, za faktogra- fe pa bo najbrž zanimiv tudi arhiv. Pravzaprav je ta arhiv priročna stvar za vsakogar, ki mora poiskati kakšne infor- macije o preteklih zmagoval- cih in nastopajočih. Narava tega glasbenega šova je na- mreč takšna, da se imena kaj hitro pozabijo. Spletišče obsega še marsi- kaj drugega, med drugim tu- di povezave na članice EBU, na izvajalce, sorodne institu- cije, nakupovalne shrani in po- dobno. Tu so še poštni sezna- mi, na katere se lahko naro- čite, če želite biti ves čas na tekočem in prejemati novice neposredno v vaš elektronski poštni nabiralnik. Glasbo lah- ko tudi poslušate, in sicer 24 ur na dan. Gre za šesturni pro- gram, ki ga nenehno predva- jajo in v katerem je zbrana glasba, ki je povezana s tem tekmovanjem in evrovizijski- mi izvajalci. Novice so zaradi količine razdeljene na različne pods- klope, vendar* se v to ne bo- mo spuščali. Omeniti velja le evrovizijski dnevnik, sez- nam dogodkov, povezanih z Eurosongom, v katerem lah- ko na hitro dobite pregled nad pisanim dogajanjem. In ker bo letos zaradi - za sloven- sko mentaliteto - precej kon- troverznih predstavnic naše dežele celoten cirkus najbrž spremljal še večji medijski pomp kot sicer, bo ta stran dobrodošel vir uradnih infor- macij. Pa brez strahu, da bi se utegnili v tujini kakorkoli os- mešiti, kot sem uspel razbrati iz nekaterih najbolj vročekrv- nih domačih reakcijah na na- stop Sester. V forumu na tej spletni strani nas nekateri uporabniki že štejejo med fa- vorite, kar glede na žanrsko odlično popevko niti ni tako čudno: In o zmedi na izboru EMA pišejo precej bolj umir- jeno kot naši mediji. Najbrž so tega vajeni. Skratka, ni raz- loga za paniko. Kot sem že omenil, gre tu pač za cirkus, ki sam po sebi zahteva čim več pompa in dima, o ognju pa je bolj malo govora. Ne verjamete? Oglejte si to splet- no stran. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com St. 9 - 28. februar 2002 36 ZA AVTOMOBILISTE Vectra bo najprej limuzina Očitno je, da se vse pogo- steje rojevajo tako imeno- vani usodni avtomobili, ki so za prihodnje poslovanje ali celo obstoj tovarne tako rekoč izjemnega pomena. Tako govorijo tudi o novi Oplovi vectri, avtomobilu, ki ga bomo pri nas najprej videli oziroma vozili verjet- no po poletju. Nova vectra se od pred- hodnice razlikuje ne le za- radi oblike (čeprav je res, da povzema nekaj karoserij skih potez, recimo strmo odre- zan zadek, ki je točno tak kot pri astri coupe), pač pa tudi po tem, da naj bi bila avto uspeha - kot pravijo v tovarni. Dimenzijsko se ni prav veliko spremenila (za začetek bodo ponudili le li- muzinsko varianto s štirimi vrati), jo je pa v dolžino za 459 centimetrov, medtem ko je medosne razdalje za 270 centimetrov, kar je za 61 mi- limetrov več kot prej. Opaz- na in dobrodošla je tudi no- tranja višina in nasploh pro- stornost, ki utegne biti eden najpomembnejših adutov no- vega opla srednjega razreda. Tudi prtljažnik je s 500 litri razveseljivo velik in kljub vsem spremembam je nova vectra od nekdanje v pov- prečju le za 40 kilogramov težja. Kot je pri tej tovarni skoraj običaj, so se precej potrudili pri aerodinamično- sti karoserije, saj je količ- nik zračnega upora zelo ugo- den (0,28), za začetek pa bo- do ponudili pet oziroma šest motorjev. Zgolj za trge sred- nje Evrope bo namreč vec- tra na voljo tudi z 1,6-litr- skim bencinskim motorjem s 100 KM, na drugih trgih pa bo osnovna izvedenka opremljena z bencinskim 1,8-litrskim agregatom s 122 KM. Sledi 2,2-litrski motor (147 KM), povsem zgoraj je V6 agregat z gibno prostor- nino 3,2-litra in 211 KM. Di- zelska ponudba obsega dva motorja, oba iz serije DTl, pri čemer prvi pri gibni pro- stornini 2,0-litra razvije 100, drugi pa pri 2,2-litra 125 KM. Serijsko je avto se- veda opremljen s protiblo- kirnim zavornim sistemom, pa elektrohidravličnim ser- vovolanom, EBD, ki skrbi za ustrezen prenos zavorne mo- či na kolesa ipd. Menjalnik je lahko petstopenjski avto- matski ali ročni, nekaj ka- sneje pride na vrsto še avto- matski brezstopenjski me- njalnik CVTronic. Kot že rečeno, bo vectra najprej naprodaj kot limu- zina, sledi kupejevska izve- denka GTS (ta se pripelje spomladi oziroma poleti), prihodnje leto pa še station vvagon (karavan) in signum (enoprostorska varianta). Najprej bodo novega opla po- nudili nemškim kupcem (v začetku aprila), pri nas jo bo- mo videli, kot že zapisano, po poletju. Znana je tudi cena za osnovno različico, saj bo- do hoteli za vectro 1,8 v Nem- čiji nekako 20 tisoč evrov. Novi opel vectra je tovarnin avto upanja. Toyota avensis verso. Japonska znova navzdo že dolgo, in to res dolgo, pišemo o težavah japonske avtomobilske industrije. Ko se že pojavijo prvi znaki okrevanja, se znova zgodi kaj neprijetnega, recimo ameriški 11. september. Tako na Japonskem sedaj ugotavljajo, da se je izvoz av- tomobilov lani znova zmanj- šal oziroma se je to zgodilo po dveh letih rasti. Ni šlo do- bro v ZDA, še manj v Evropi. Japonske avtomobilske tovar- ne so lani sicer izvozile 4,1 milijona avtomobilov, od te* ga 1,7 milijona v ZDA (manj za 2,2 odstotka), v Evropo pa le 895 tisoč. To je bilo za do-, brih 21 odstotkov manj kot leto prej! Na Stari celini gre japonskim avtomobilskim to- varnam slabo že tretje leto za- pored, čeprav je res, da ima- jo v Evropi veliko tovarn da ta evropska proizvodnj zajeta v zapisanih števili Skrb zbujajoče je tudi td se je lani zmanjšala cele japonska izdelava vozil, ic cer za 3,6 odstotka na sko 9,8 milijona vozil in prvič dveh letih se je zgodilo, i padla pod deset milijoi Največja tovarna pa še nai ostaja Toyota. Trgovina z avtomobili se bo spremenila v organizaciji evropske trgovine z avtomobili pri- pravljajo velike novosti. Evropski komisar za kon- kurenčnost Mario Monti po- skušal uveljaviti pravila, ki bodo precej spremenila se- danji sistem prodaje. Povsem verjetno je, da se bodo morale avtomobilske tovarne sprijazniti, da eksklu- zivnosti ne bo več; utegne se tudi zgoditi, da bodo nove av- tomobile prodajali v velikih trgovskih centrih ipd. O teh novih pravilih naj bi v Evrop- ski uniji glasovali aprila ali maja, povsem jasno pa je, da bodo čez nekaj časa začela veljati tudi v Sloveniji. Veli- ka večina avtomobilskih to- varn se tem pravilom za se- daj upira, vprašanje je tudi, ali se bodo cene zaradi tega kaj znižale. Ponekod, deni- mo v Avstriji, menijo, da bo- do precej prizadela predvsem manjše trgovce oziroma ti- ste tovarne, ki na nekem tr- gu nimajo velikega tržnega deleža. Po nekaterih napove- dih se utegne zgoditi, da se bo tudi odnos do kupcev pre- cej poslabšal, prav tako ni ja- sno, kako bo s financiranjem t.i. mobilnih garancij. Še več vprašanj se utegne pojaviti pri organizaciji servisov, saj je težko verjeti, da bi bilo mo- goče na enem servisu poprav- ljati oziroma servisirati liko število različnih avtoi bilov oziroma avtomobil? znamk. Volksimagen in golf R32 Poleti naj bi nemški Volkswagen na trg poslal strupe- no izvedenko golfa z oznako R32. Avtomobil bo poganjal 3,2-litrski V6 motor z 240 KM, agregat, ki ga vgrajujejo tudi v hrošča RSi. Seveda bo golf R32 bolj potisnjen k tlom (tako bo od običajnega za 33 mihmetrov nižji), sedeži bodo serijsko oblečeni v usnje, veliko bo dodatkov iz aluminija in tudi lesa ipd. Gena ta hip seveda še ni znana. , . . ...............____. _ ^_________ Št. 9 - 28. februar 2002 ZA AVTOMOBILISTE 37 Kaj bo novega in zanimivega v Ženevi? pjed vrati je ženevski av- i^obilski salon, priredi- ^ Ici po tradiciji uvaja av- ijjiobilsko pomlad. Kaj bo fjeiiiški Audi bo v mestu jparjd postavil na ogled RS6 0[, se pravi najmočnejšo jriaiito svojega srednjera- jfdnega avtomobila. Vozi- 1,0 poganjal 4,2-litrski V8 ,0tor, ki pa bo zmogel nič ^nj kot 450 KM. Kot pravi- ipri tovarni, bo do 100 km/ pospešil v 4,9 sekunde, ledtem ko naj bi bila konč- j hitrost omejena na 250 ji/h. Cena? Od 85 tisoč fov naprej. Svetovno pre- jero bo doživel tudi veliki ,lkswagen po imenu pha- on, vozilo, ki bo konkuri- lo velikim mercedesom, ■enivejem in seveda tudi au- jem. Osnovni motor bo šes- aljnik z 241 KM, kasneje ide na vrsto še VI2 in de- (valjni diezelski agregat. It pravijo pri VW, bo avto ! vol j o za najmanj 50 tisoč (TOV. Jaguar bo pokazal svo- gaS type v prenovljeni ka- serijski podobi in še izve- fiko R, za pogon katere bo rbel motor s 395 KM. Pri iugeotu so se že pred ča- m odločili za serijsko iz- ;lavo 307 v kombijevski ozi- ma karavanski izvedenki z nako SW. Avto bo ponujal prevoz sedmim potnikom; vse kaže, da bo Peugeot v Že- nevo pripeljal tudi povsem prenovljeni enoprostorski 807. Smart, ki je pri Merce- des Benzu, bo pokazal štu- dijo z imenom crossblade. Gre za avto, ki nima strehe in naj bi ga začeli serijsko iz- delovati še letos, ponujali pa naj bi ga za 21 tisoč evrov, kar vsekakor ni mačji kašelj za tako majhno vozilo. Ford fusion smo že videh, v me- sto ob jezeru pa bo tovarna pripeljala varianto, ki jo bo- do začeli prav kmalu serij- sko izdelovati. To je v bistvu nekoliko povečana nova fie- sta. Japonska Mazda bo že- nevski avtomobilski salon iz- koristila za uradno predsta- vitev svoje nove mazde 6, se pravi naslednice sedanjega modela 626, poleg tega bo- mo znova videli RX 8, kupe z zanimivim odpiranjem vrat in Wanklovim rotacijskim motorjem. Suzuki bo poka- zal liano v limuzinski izve- denki, poleg tega bodo pri- peljali tudi prenovljeni alta, vozilo, ki je bilo pri nas pred leti veliko bolj znano kot je sedaj. O Mercedes Benzu smo že pred časom pisali, dr- ži pa, da bo salonsko in tudi produkcijsko premiero do- živel prestižni maybach, av- to, ki bo ponudil marsikaj za- nimivega. Vsekakor pa je to le del no- vosti v letošnji Ženevi, kajti vsaj nekatere tovarne so še vedno precej skrivnostne. Ford bo v Ženevo pripeljal svoj model fusion. Evropa minus^ Nemčija plus Januarska prodaja novih avtomobilov v Evropski uniji je bila za 1,3 odstotka manjša kot januarja lani; letos so prodali 1,27 milijona avtomobilov. Zanimivo je, da je šlo januarja letos nekaterim avtomo- bilskim znamkam zelo dobro, drugim pa slabo. Tako je prodajo v tem mesecu najbolj povečal Audi, in sicer za 22,7 odstotka. Zelo dober rezultat je zabeležil tudi Peugeot, ki je za svoje avtomobile našel za 12,5 odstotka več kupcev, medtem ko sta Renault in Ford prodajo povečala za približno 4,5 odstotka. Za 15 odstotkov je prodaja padla koncernu Volks- vvagen, prav tako tudi Oplu, pa tudi Fiatova prodaja se je zmanjšala za 6,8 odstotka. V Nemčiji, ki je pač najpomem- bnejši avtomobilski prostor na Stari celini, so prodali 243 tisoč avtomobilov, kar je bilo za 0,3 odstotka več kot v ena- kem lanskem mesecu. Znova je blestel Audi, ki je posel povečal za 19,3 odstotka, prav tako tudi Peugeot, ki je po- stal ljub nemškim kupcem, saj jih je bilo za 23,4 odstotka več. Med tistimi, ki so imeli minuse, pa so bili Volksvvagen (minus 14,4 odstotka). Škoda (minus 18,6 odstotka), Opel (za dobrih 21 odstotkov manj), Nissan (minus 29,8 odstot- ka) ipd. Audijev A6 je med najbolje prodajanimi v EU. Jaguar odpušča Angleški oziroma britanski Jaguar se očitno ne bo mogel izogniti težavam. Kot kaže, bo moral v svoji to- varni v britanskem Halewoodu odpustiti kakšnih 200 delavcev. Iz tovarne ob tem prihaja pojasnilo, da ta morebitna od- pustitev ali zmanjšanje števila zaposlenih nima nobene po- vezave z nekaterimi vestmi, ki prihajajo iz ZDA oziroma nekaterih evropskih držav. Očitno namreč je, da novi in mali jaguar z oznako X in stalnim štirikolesnim pogonom ne gre v promet tako dobro kot so upali. Kot pravijo pri Jaguarju, se jim je nekaj podobnega dogajalo ob začetku prodaje jaguarja S. Tudi tedaj so po določenem času, ko so odpravili nekatere težave pri zagonu proizvodnje, odpustili določeno število ljudi. Sicer pa drži, da je Jaguar v minu- lem letu posloval dobro, povečal obseg svoje proizvodje (računajo, da bodo letos izdelaU kakšnih 140 do 160 tisoč vozil) in tudi nekaj zaslužil. Do mazde 323 F s popustom. Popust za mazde Ljubljansko podjetje MMS, ki je uradni predstavnik japonske Mazde pri nas, te dni praznuje deseto obletni- co obstoja. Jubilej bodo proslavili tudi tako, da bodo za približno deset odstotkov znižali cene nekaterih modelov mazde 323 F, pa premacyja in 626 DITD. Kot pravijo, bo njihova akcija s tem popustom trajala deset tednov. 38 GLASBA »Podpisniki imajo jajcai« Ema vrh ledene gore in močan katalizator za glasbenike Skupina skladateljev, tekstopiscev, aranžerjev, iz- vajalcev in založnikov je ob podpori Sindikata glasbeni- kov Slovenije organizirala posebno tiskovno konfe- renco na kateri so Sašo Fa- jon, Rok Golob, Martin Šti- bernik, Aleš Klinar in Voj- ko Sfiligoj pojasnili, da pro- testno pismo, ki so ga se- stavili, ni nastalo na osno- vi nevoščljivosti ampak predvsem zaradi zaskrblje- nosti, kako bodo festivali potekali v prihodnje. V protestnem pismu se podpisani ne strinjajo z or- ganizacijskimi in razpisnimi pravili glasbenih festivalov, ki jih organizira Razvedrilni program TV Slovenija. Na njih do nadaljnjega pod ob- stoječimi pogoji ne namera- vajo več sodelovati. Protestno pismo naj bi po pričakovanjih podpisalo vsaj 200 glasbenih ustvarjalcev, med podpisniki pa je tudi Mojmir Sepe, član letošnje strokovne komisije pri izboru skladbe za Evrosong. Nihče ga ni povabil, strinjanje s pi- smom je poslal po e-pošti. Med podpisniki zaenkrat ni Roberta Pešuta Magnifica. Us- tvarjalci želijo, da se ne bi preveč govorili o tem, kdo je podpisal in kdo ni, pravi- jo le, da »tisti, ki so protest- no pisno podpisali, imajo jaj- ca«. Pa še to. Strošek glasbe- nikov s pripravami in sode- lovanjem na Emi je po nji- hovih izračunih od 4 do 10 milijonov tolarjev. Ustvarjalci pričakujejo, da bo na RTV Slovenija nekdo prevzel odgovornost in da to ne bo kakšen hišnik temveč nekdo zares odgovoren. Sa- šo Fajon se med drugim spra- šuje, zakaj se nihče ni opra- vičil Patriku, čeprav je bilo v pogodbi določilo, da bo na Emi poskrbljeno za varnost, varnostnikov pa ni bilo naj- ti? Od sveta zavoda RTV Slo- venija tudi pričakujejo od- stop Miše Molk. Glede na to, da se je Ema pojavila tudi v državnem zboru, pa Fajon upa, da so sprožili nekaj, kar bo glasbenikom koristilo v kratkem. Štibernik na to še dodaja, da je zelo razočaran, ker nihče od avtorjev ni do- bil vsaj opravičila za nastale razplete. Hočemo imeti do- bre festivale, Ema 2002 pa je bila žal vrh ledene gore, so se strinjali glasbeniki. Izjavo za javnost so posla- li tudi člani Organisation Ge- nerale des Ameteurs d'Euro- vision Slovenija (OGAE) v ka- teri Razvedrilnemu progra- mu TV Slovenija svetujejo, da temeljito razmisli o nači- nu izbiranja slovenske pred- stavnice v prihodnje. Že la- ni, ko je bil ta način uporab- ljen prvič, so imeli pomisle- ke. Žal jim je, da se več po- govarjajo o glasovalnih siste- mih kot o glasbi sami. Prav zato jih močno skrbijo očit- no skrhani odnosi med raz- vedrilnim programom TV Slovenija in nekaterimi slo- venskimi ustvarjalci zabav- ne glasbe. Generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul je svetu RTV Slovenija predlagal raz- veljavitev glasovanja na EMI 2002 in ponovno glasovanje. To je bilo najpomembnej- še stališče, ki ga je predstavi- lo vodstvo RTV Slovenija na torkovi tiskovni konferenci v zvezi s slovenskim izborom za pesem Evrovizije. Štakul je tako stališče sprejel, ker ga funkcija generalnega direktor- ja zavezuje k varovanju ugle- da in zakonitemu poslovanju hiše. Svet RTV bo zasedal da- nes, vendar ob zaključku re- dakcije še ni bilo jasno, ali bo takrat obravnaval tudi pred- log generalnega direktorja. Uredništvo zabavnega progra- ma namreč ni sledilo pripo- ročilom EBU, ki dajejo večjo veljavo glasovom občinst^ najmanj 50-odstotno. Štak je predlagal, da bi ob poi^^ nem glasovanju na EMI odij^ čala le strokovna žirija in oiJ činstvo. Na vprašanje, ali])) kdo v uredništvu razvedrilnJ programa zaradi afere kazij van, je odgovoril, da za to j pristojen. \ Po torkovem večurnemJ govoru s podpisniki proteJ nega pisma so se dogovori da glasbeniki sestavijo dopl za svet zavoda RTV SloveJ ja, sindikat glasbenikov panj bi v posebnem dopisu op| zoril na nepravilnosti in pm lagal rešitve. V prihodnje J bi na nacionalki določili m urednika za zabavno glasb) in pravilnik, ki bi urejal topj dročje. SIMONA BRGLeI JEKSPRESJBKSPRES • Madonna je posnela pe- sem, ki jo bo mogoče slišati v novem, že dvajsetem fil- mu o najslavnejšem tajnem agentu Jamesu Bondu, ki ga bo četrtič igral Pierce Bro- snan. Madonna v filmu ne bo nastopila, prav tako pa še ni znano ah bo njena pe- sem tudi naslovna tema. • Izšel je nov album nekoč najpopularnejšega in najbo- lje prodajanega srbskega ročk benda Riblja čorba. Osiveli, od alkohola in po- sedanja po kafanah skurje- ni Bora Dordevič, je s svoji- mi štirimi spremljevalci in številnimi gosti posnel zelo povprečen album »Pisanje us vetar«, ki ga tu in tam rešu- jejo le njegova besedila. Rib- lja čorba bo 25.marca nasto- pila v Hah Tivoli. • Prihodnji teden bo na- tanko 35 let po izidu kultne- ga prvega albuma »The Vel- vet Underground and Nico« skupine Velvet Underground izšel ponatis in to kar na dveh kompaktnih ploščah. Na pr- vi bo originalna »stereo« ver- zija albuma posneta leta 1966, na drugem pa »mono mix«, kakršen je leto dni ka- sneje izšel na LP-ju. • Ob izidu drugega singla »In Your Eyes« z aktualnega albu- ma »Kylie« avstralske minia- turne sex bombice Kyjie Mi- nogue bo omenjeni LP napro- daj tudi v ZDA. Vzporedno bo tam izšel tudi prvi single »Can't Get You Out Of My Head«, si- cer najbolje prodajana in naj- večkrat predvajana pesem lan- skega leta v Evropi. • Vodilna ameriška glasbe- na revija Billboard je objavi- la novo, popravljeno lestvico najbolje prodajanih albumov leta 2001 na oni strani Atlan- tika. Namesto skupine Lin- kin Park in njihovega LP-ja »Hybrid Theory« se je na vr- hu znašla angleška pevka Di- do, ki je v preteklem letu v ZDA prodala kar 8,6 milijo- nov kopij albuma »No Angel«, sto tisoč izvodov več kot Lin- kin park. Na lestvici najbolje prodajanih LP-jev je tako med prvih osem kar šest izdelkov predstavnic nežnejšega spo- la. Madonna je edina izva- jalka, ki se ji je lani uspelo med prvih dvajset uvrstiti z dvema albumoma. • Pet let po (samo) smrti pevca Michaela Hutchencea bo nekoč najuspešnejša av- stralska skupina INXS v krat- kem obeležila 25. obletni- co obstoja. Njihova založ- ba Rhino/Atlantic Records bo častitljiv jubilej kronala z zbirko njihovih največjih uspešnic in avdio-video an- tologijo skupine odtisnjeno na DVD. • Trenutno najbolj vroča R&B pevka Alicia Keys je no- minirana za kar štiri, med temnopoltimi glasbeniki ze- lo cenjene nagrade Soul Train Music. Pokojna Aali- jah se bo za zmago potego- vala v treh kategorijah, prav toliko pa so jih zbrali vete- rani The Isley Brothers. Po- delitev bo 20. marca v Los Angelesu. • Video za nov single »Fre- eek!« Gorgea Michaela je menda najdražji kar jih je kdaj posnel založniški veli- kan Universal Records. Spot je stal kar milijon angleških funtov, George bo v njem odigral vlogo akcijskega he- roja, odet v štiri kostume vredne 80.000 funtov. • Sousages so z novim pev- cem Primožem Romšakom prestopili k založbi Posei- don in posneh udarno roc- kovsko ploščo s koreninami v ameriškem južnjaškem rocku in novokomponira- nem pop punku. • Skupino Siddharta je za- pustil basist Primož M. Fant- je so se razšli sporazumno in v prijateljskem vzdušju, sku- pina pa zaenkrat nadaljuje brez stalnega basista. Primo- ževo vlogo je že do sedaj v studiu in tudi na nekaj kon- certih opravljal plačanec Ja- ni Hace (Elevators, Rotor...). • V soboto, 2. marca, bo v izolski Ambasadi Gavioli v ok- viru svetovne turneje, na ka- teri predstavlja album »Fire«, že četrtič vrtel veliki Sven Vaeth. Zvezdniški marec bo z nastopom 30. marca zaklju- čil Laurent Garnier, SŠ Darilo ob dnevu želja Brezplačno na koncert Zlatka Dobriča v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri pripravlja Zlatko Do- brič velik koncert v dvora- ni Golovec v Celju. Zaveda se, da je prav celjska publi- ka izredno zahtevna, zato se bo ob tej priložnosti še prav posebej potrudil. Zlatko obljublja kar nekaj minut dalmatinskih viž, za katere bo poskrbela pevka s Hrvaške Meri Cetinič, znana po skladbah U prolazu. Sa- mo simpatija. Lastovica... Skupaj z Meri bo odpel tudi duet, prav tako pa pripravlja tudi skupno skladbo z Vla- dom Kalemberjem. Za zaba- vo bodo skrbeli tudi kvintet Dori, Zasavci, Okrogli mu- zikanti. Gamsi, Mlade fraj- le. Brina, Claudia in še kdo. Glavna pa bo Fata, ki bo či- stila, pela in presenečala. Zlatko Dobrič vam za- stavlja tudi nagradno vpra- šanje: Kako je ime igralki, ki je nastopala v njegovih spotih za skladbi Zdaj živim kot žena hoče in Če zadel bi jaz na lo- tu? Odgovore pošljite na na- slov Novi tednik & Radio Ce- lje, Prešernova 19, 3000 Ce- lje s pripisom za Dobriča. Med pravilnimi odgovori bo mo izžrebali pet prejemm kov vstopnic za Zlatkov koj cert in vam jih domov poslj li po pošti. S! 20 VROČIH RC Št. 9 - 28. februar 2002 GLASBA 39 t/rtnarja, zaljubljena v glasbo praznovanje ob bližnjem jubileju Slovenskogoriškega kvinteta jlovenskogoriški kvintet ustanovljen pred dvaj- Jjjnii leti in je v tem času jjal štiri kasete. Ansambel Vlado Maguša iz Ga- jšaka, čeprav se ansambel fgdstavlja, da je iz Vidma l,Ščavnici oz. Sv. Jurija, ^dnje posnetke je skupina ifipravila lani, predstavila ^jih bo letos na jubilejnem oncertu, ki bo ob 20-letni- jansambla ob prazniku ob- Ije Videm ob Ščavnici. V ansamblu, ki je še pose- Ej dobro poznan v severovz- jdnem delu Slovenije, v zad- jili sedmih letih igrajo vod- IVlado Maguša, ki igra har- loniko, klaviature in tudi po- 1 napisal pa je okoli 40 iJadb, ki so tudi objavljene, pvka je Olga Maguša - Per- ovič, Milan Čuš igra bas in ariton, Lojz Ličen kitaro, an Debeljak klarinet, Dušan inger pa n-obento. Večina čla- ov ansambla tudi poje. Vlado Maguša ima z ženo meti j o in vrtnarijo: »Rože 1 glasba se odlično dopol- pjeta in to se pozna tudi v mnogih naših melodijah!« Z glasbo se ukvarja že od 4. raz- reda osnovne šole, prvo har- moniko pa sta mu kupila star- ša s pomočjo strica. Več otrok poučuje igranje klavirske har- monike in že osem let vodi ženski pevski zbor v Gornji Radgoni. Posebej rad se spo- minja ansambla Kragulj čki, ki je predhodnik Slovensko- goriškega kvinteta. S Kra- guljčki je v letih 1979-82 so- deloval na Ptujskem festiva- lu in dobil nagrado za melo- dijo Slovenske gorice. »To je bila dolgo moja najuspešnej- ša melodija, ki je bila več let tudi avizo festivala,« se z za- dovoljstvom spominja prvih let uspešnega igranja vodja Vlado Maguša. Na jubilejnem koncertu bodo med drugim gostje ansambla Ekart in Štrk, dvojčici Vesna in Vlasta in drugi. Veselijo se vsakega na- stopa, kjer lahko z dobro glas- bo in humorjem razveselijo obiskovalce. In festivali? »Dolgo smo še hodili v Cerkvenjak, pa smo tudi te- ga opustili. Festivali so za mla- de, ki potrebujejo potrditev svojega dela in uveljavitev,« je zaključil pripoved Vlado Maguša, glasbenik s srcem, vrtnar pa tudi. TONE VRABL Bratje Dobrovnik Vesela glasba z dobroveljske planote Brate Dobrovnik nam je predstavil Zdenko Štrucl, glasbenik, ki je dolgo us- pešno igral pri ansamblu Slovenija, danes pa poma- ga mnogim skupinam, med drugim tudi Vikiju Ašiču st. in dvojčicam Vesni in Vlasti. Štucl je tudi predsed- nik KUD Grifon v Šempe- tru v Savinjski dolini. »Štirje bratje Dobrovnik z Dobrovelj so zanimiva glas- bena skupina, ki igra že več let, bolj intenzivno pa v zad- njem obdobju, ko tudi pri- pravlja posnetke za prvo ka- seto,« pravi Zdenko Štrucl, ki se je s simpatičnimi fanti prvič srečal pred leti, ko so ga prosili za pomoč z igra- njem na kitaro. Kratko so- delovanje se je spremenilo v mentorstvo, ki ga Zdenko ljubeznivo opravlja z brati Zdravkom (najmlajši, 22 let, igra harmoniko in vodi skupino), Bojanom (bas ki- tara in bariton). Romanom (kitara) in Marjanom (naj- starejši, 35 let, poje in igra klaviature). Prve štiri avtor- ske skladbe so posneli v stu- diu MIMIK Mira Klinca, ki jim je s strokovnim delom tudi veliko pomagal, da je delo lažje steklo. Če bo vse po sreči bodo prvi glasbeni izdelek pred- stavili še letos. Za glasbo jih je navdušil oče Valentin, ki tudi sam igra harmoniko in je bil njihov prvi mentor. Ve- liko znanja so dobili tudi pri mami, pri kateri je bilo do- ma enajst otrok (sedem se- ster in štirje bratje) in še vsi danes skupaj na različnih pri- reditvah lepo zapojejo. Naj- več igrajo po ohcetih, zaklju- čenim družbam in na gasil- skih veselicah. Prvi pravi jav- ni nastop so imeli na glas- beni prireditvi Celjskih 5 v letu 2001 Radia Celje v Šem- petru v Savinjski dohni, kjer so nastopili kot gostje. S pr- vimi posnetki so se ttidi po- javili v glasbeni oddaji Vrti- ljak polk in valčkov na Ra- dio Celje. Fantje pravijo, da je na Do- brovljah kar nekaj podobnih skupin in da želijo tudi v pri- hodnje ostati zvesti glasbi. Ve seli so pomoči Robija Zupa- na in Dušana Polšaka ter men- torja Zdenka Štrucla, priča- kujejo pa tudi pomoč drugih. In iz mamine zakladnice bo- do črpali stare, prijetne ljud- ske pesmi ter jih dopolnje- vali z novimi in humorjem v prijetne programe. TONE VRABL Na Vurberk s Podpečanom in Lipičnikom Ansambel Unikat iz Go- rice pri Slivnici je na glas- beni prireditvi Celjskih 5 v letu 2001 v Šempetru v Sa- vinjski dolini dobil nagra- do za najprijetnejše prese- nečenje na glasbenem po- dročju na Celjskem v lan- skem letu, zadnjo soboto in nedeljo v februarju prvič v letošnjem letu ni nastopal. Skupina štirih mladih glas- benikov (na fotografiji z na- grado izdelano v Dekorju Koz- je od leve Davor Pušnik, Špe- la Žafran, Luka Polenšek in Uroš Tašner) bo 8. marca na- stopila na prireditvi ob Dne- vu žena v dvorani gostišča Koc- man v Šentrupertu nad Laš- kim, 16. marca pa se bo prvič predstavila v tujini, v Avstriji na glasbeni prireditvi »Pesem združuje« z nastopom kultur- nih skupin iz Italije, Avstrije in Slovenije. Unikat bo zai- gral tudi na nekaj dobrodel- nih koncertih, pripravlja pa se tudi za prvi nastop na festi- valu Vurberk 2002. »Melodi- ji sta napisala Igor Podpečan s tekstom Franca Černelča Drugačna Amerika in naš mentor Franci Lipičnik s tek- stom Fanike Požeg Verjamem sanjam,« je povedal vodja Da- vor Pušnik. Letos naj bi Uni- kat, ki je lani nanizal kar pet festivalskih in drugih nagrad, nastopil še na festivalu v Šte- verjanu, za katerega pa dveh skladb še nima izbranih. TONE VRABL Glasbeni smeh na Prevaljah Na Prevaljah se začenja sezona festivalov narodno zabavne glasbe V nedeljo, 3. marca, se bo v športni dvorani na Preva- ljah začela letošnja serija slovenskih festivalov na- rodno zabavne glasbe. 6. Koroški festival polk in valčkov pripravljata Koroš- ki radio ter studio in založ- ba Melopoja. Posebnost fe- stivala je, da mora vsak na- stopajoči med dvema sklad- bama zaigrati vsaj eno s hu- moristično šaljivo vsebino, za kar bo tudi nagrajen z bronastim, srebrnim ali zla- tim priznanjem, najboljši pa bo postal »kralj smeha«. Na dosedanjih festivalih je organizator tudi izdal kaseto s posnetki nastopajočih, le- tos pa se je tej lepi navadi od- povedal. Ob 17 uri se bodo občinstvu predstavili Boštjan Konečnik s prijatelji. Najlepši cvet (Zasavje), Vasovalci (Bela Krajina), Mirko s prijatelji (Gorenjska), Brežiški flosar- ji. Okrogli muzikanti (Laško), Viharnik (Gorenjska), Kvin- tet Špica (Maribor), Podkraj- ski fantje (Velenje) in Stili 5 (Koroška). Med prijavljenimi ni veliko znanih ansamblov, morda pa se vseeno med nji- mi skrivajo prijetna presene- čenja, ki bodo navdušila ob- činstvo. Organizator je poskr- bel za dobre goste, med kate- rimi bodo Natalija Kolšek, hu- morist Toni Gašperič, ki se bo prvič predstavil na Koroš- kem in ansambel »Še ne od- pisani« v katerem igrajo sami prekaljeni glasbeniki, med nji- mi Oto Vrhovnik, Boris Roš- kar. Rudi Šantl in drugi. Dobitnik najvišjega prizna- nja »kralj smeha« bo nastopil na Avsenikovem abonmaju polk in valčkov vseh sloven- skih zmagovalcev septembra v Kulturnem centru Laško. T.VRABL VRTILJAK POLK IN VALČKOV Št. 9 - 28. februar 2002 40 NASVETI Krompir drugačel 1 Slovenci smo znani jedci krompirja, ki ga ima menda i večina najraje klasično pripravljenega - praženega ali ocvrtega. Morda ga boste poskusili pripraviti še kako \ drugače? 1 Krompir po švicarskoj Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, sol; malo ol- ja, malo masla ali margari- ne. Krompir temeljito umije- mo in ga v loncu zalijemo s toliko vode, da je komaj po- krit. Na močnem ognju ku- hamo krompir 10 minut. Na- to ga ocedimo, na hitro op- laknemo z mrzlo vodo in ta- koj olupimo. Tik preden na- meravamo krompir speči, ga nastrgamo na strgalu, ki ima velike, kapljičaste odprtine. Dobimo podolgaste in tanke pramene. Nastrgani krompir v skledi osolimo. V vehki ponvi segrejemo žlico masla in žlico olja. Na maščobo da- mo nastrgani krompir, ga pot- lačimo z lopatico, da se ena- komerno porazdeli po vsej ponvi. Pokritega pečemo to- liko časa, da na spodnji stra- ni zlato rjavo zarumeni. Po približno 10 minutah ponev ponovno namastimo in krompir obrnemo. Po 10 mi- nutah je krompir pečen. Po- nudimo ga za samostojno brezmesno jed, za prilogo pri- pravimo zeleno solato. Piše: MAJDA KLANŠEK Tirolska ponev Za 4 osebe potrebujemo: 100 g prekajene mesnate slanine, 1 čebulo, 2 žlici olja, 1 kg krompirja, 375 g kuhane prekajene vratine, poper, sol, kumino, 200 g kislih kumaric. Krompir skuhamo in ga kuhanega prelijemo z mrzlo vodo. Slanino narežemo na kocke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje, na katerem prepražimo slanino in čebulo. Krompir olupimo in ga narežemo na rezine. Krompirjeve rezine damo v ponev k čebuli in slanini. Prepražimo, da se krompir malo zapeče. Nato dodamo prame- ne narezane vratine. Popramo, solimo, potresemo s kumino. Pražimo 15 minut. Kumarice ocedimo in sesekljamo, zamešamo jih med krompir in meso v ponvi. Krompirjev lonec Za 4 osebe potrebujemo: 450 g govedine, 450 g puste svinjine, 750 g krompirja, 800 g čebule, maslo ali mar- garino, peteršilj in majaron, lonček sladke smetane. Govedino in svinjino na- režemo na tanke rezine. Krompir umijemo in olupi- mo. Čebulo olupimo. Krom- pir in čebulo narežemo na rezine. Veliko kožico izdat- no namastimo z maslom ali margarino. Na dno kožice da- mo plast narezane čebule, na njo damo ves krompir, nato spet plast čebule, plast gove- dine, plast čebule, plast svi- njine, plast čebule. Vsako plast soHmo in popramo, po- tresemo s sesekljanimi dišav- nimi zelišči. Nazadnje zali- jemo s smetano. Kožico po- krijemo s tesno prilegajočim pokrovom ali s kosom alu- minijaste folije in jo damo v pečico. Pri 250 stopinjah du- šimo jed 1 uro, nato zmanj- šamo temperaturo na 220 sto- pinj in dušimo še 30 minut. Kožica mora biti seveda ne- pregorna. Krompirjev kruh Potrebujemo: 350 g kuha- nega olupljenega in pretlače- nega krompirja, 300 g mo- ke, 90 g masla ali margari- ne, 3 jajca, 45 g kvasa, 50 g rozin, 2 žlici mleka, 15 g sladkorja v prahu, nekaj ve- jic peteršilja, sol. Moko in sol presejemo v skledo. V sredini napravimo jamico. V mlačnem mleku razpustimo kvas in zmes zli- jemo v jamico v moki. Zme- šamo z malo moke, da dobi- mo kremasto zmes. Posodo pokrijemo in pustimo kvas, da vzhaja. Medtem skuhamo krompir in ga olupimo. Še vročega pretlačimo, nato ga pustimo, da se ohladi. Sese- kljamo peteršilj, maslo ah margarino segrejemo, da se razpusti. Ubijemo 2 jajci, ru- menjaka ločimo od beljakov. Beljake, raztopljeno maščo- bo in rozine, sesekljani pe- teršilj, krompirjev pire in sladkor damo v skledo k mo- ki. Iz vseh sestavin zamesi- mo gladko testo. Če je pretr- do, dodamo še malo mlač- nega mleka. Testo oblikuje- mo v kepo. Damo ga v skle- do in pokrijemo s prtičem. Na toplem naj vzhaja, da se podvoji. Namastimo pekač škatlaste oblike. Testo preg- netemo in ga damo v pekač. Nato ga pokrijemo in pusti- mo, da še enkrat vzhaja. Vzhajano testo v pekaču pre- mažemo z rumenjakom. Da- mo v ogreto pečico in peče- mo pri srednji temperaturi 40 minut. Še vroč kruh na- režemo na rezine, ponudimo ga z maslom ali skuto. Če nam kruh ostane, ga naslednjič po- pečemo in segrejemo v peči- ci, kajti dober je le vroč ali mlačen. Pečen krompir) gobami in jajceni Za 4 osebe potrebuje^^ 1 kg krompirja, 150 g kajene mesnate slanine čebule, 250 g svežih g, (ali zavitek suhih jurčko^ 4 žlice olja, sol, poper jajca, 1 žhco sladke si^ tane ali vode, šopek petj šilja. Krompir olupimo, jemo in dobro osušimo.p krijemo ga in pustimo,| počaka. Slanino narežen na pramene. Čebulo olu] mo in sesekljamo. Gobeoi stimo in narežemo na lis če (suhe gobe namočimo mlačni vodi, da se napn jo). Krompir narežemoi podolgaste pramene. V ponvi segrejemo ma čobo, na kateri popečen slanino, nato damo v ponj tudi krompir. Pečemo 8i] nut, nato dodamo seseidj no čebulo. Pražimo šel minut. Dodamo očiščene ali oz te gobe, premešamo inpi žimo 5 minut. Medtem ra žvrkljamo jajca z vodo; s smetano. Prelijemo i čez krompir in pustimo, zakrknejo. Vmes nekajta premešamo. Krompir zg bami potresemo s sesekli nim peteršiljem, ponudil pa z zeleno solato. | Št. 9 - 28. februar 2002 NASVETI 41 Prestare za kavbojke? I spomladanska moda, naravnana k tridesetim, štiridesetim letom... - Staranje je lahko očesu prijetna nairavna danost, če z oblačili ne želimo histerično zadržati mladostih Ob nizanju novih mod- nih vzdušij, ki bodo kroji- la prihajajoče tople mese- ce, se še vedno premalo iz- postavljajo novosti, name- njene malo manj mladim. Sredi tridesetih, štiridesetih let se večina žensk z zdra- vo osebnostno rastjo pač ne počuti več dobro v kavboj- kah. Za vsakdan, za služ- bo, seveda! Vztrajanje pri »športno- sproščeno-mladostnem« na- činu oblačenja, v katerega so- di tudi jeans, vsekakor ne bo na silo zaustavilo časa, ki puš- ča vidne sledove na obrazu in postavi. Nasprotno, lahko je hudo moteče, saj z njim še pouda- rimo to, kar bi želeli prikri- ti. Pravzaprav je staranje oče- su prav prijetna naravna da- nost, če s svojo vizualno po- dobo seveda ne žehmo sebi in okolici za vsako ceno do- kazovati, da smo še vedno mladostne in se tako tudi po- čutimo! Kako se torej obleči? Pred- vsem ne gre brezglavo tekati za modnimi smernicami. Že res, letošnja moda ljubi udobno oblačenje, malce iro- nije, individualnost, mešanje slogov... in med drugimi tren- di na vsa usta hvali tudi jeans. Od jutra do večera, pravijo modni stilisti. In ob tem po- zabljajo dodati, katero cilj- no skupino žensk imajo pri tem v mislih. Ve že veste, kaj- ne? Torej, če ne želite v službi oziroma pri vsakdanjih opravkih po mestu vzbujati sočutja mimoidočih, češ, po- glej jo, še vedno misli, da je mladenka... pustite kavboj- ke doma! Če vaša postava to dopušča, jih še vedno lahko oblečete za sprehod s psič- kom, za na rekreacijo... In kaj vam letošnja moda predlaga kot alternativo? Ob- leka je v sezoni pomlad-po- letje 2002 znova postala kra- ljica ženske garderobe. V srajčnem kroju, poloprijeta ali v supertrendovski A-lini- ji, ki mimogrede, skrije tudi kakšne nebodigatreba blazi- nice na trebuhu in bokih. Lah- ko je brezrokavna, za prve, še hladne spomladanske dni pa seveda v nešteto variaci- jah na temo »spodaj z« blu- zo, majčko ah tankim pulo- verjem. Kostim? Brrr, boste rekle, tako klasičen je, tako dol- gočasen, to ni zame. Pa je! Letošnji kroji s kratkimi suknjiči, ki jih včasih na- domeščajo volnene jopice ali suknjič-bluze, so tako ljubko nežni in mladostno barviti, da ne morejo dru- gega kot navdušiti. Še po- sebej, če so jim dodana pri- jazna zvonasta krila, ko tka- nina zaživi v prelestnem rit- mu širokih gub ali ozkega pliseja. Tudi stari, dobri trenč- kot, ki je pravzaprav kar zvezda stalnica na modnem nebu, je namenjen prav vam! Vendar ne v sivo-brez- barvnih odtenkih, kakršno je deževno nebo, temveč barvit, celo potiskan s cvet- ličnimi motivi. Ste kljub vsemu še vedno najraje v hlačah? Tudi strast- nim »hlačemankam« letošnja moda podaja roko; z elegant- nimi kompleti klasično ali rahlo zvonasto ukrojenih hlač, v kombinaciji z nede- centnimi srajčnimi suknjiči, mehko padajočimi bluzami na preklop... Skratka; veli- ko nežnosti, s čim manj to- gega in grobega! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Nove razsežnosti fotografije Id leta 1519, ko je Leo- rdo da Vinci opisal si- ni temnice z malo luknjo amero obskuro in ko je i 1827 Nicephor Niepce inel in naredil prvo za- 'oljivo fotografijo, je svet Jival nove podobe in no- industrije, nove poklice, navade in nova hre- lenja. 'otografija je postala del- vsakega, ljudem pa je pri- šla delček večnosti. Tako «vet« na črno belih foto- fijah trajal tja do leta 1936, sta Kodak in Agfa poslala tržišče prva barvna diapo- va. Od leta 1888, ko je 'tiHan dal na trg prvo ka- fo z celuloidnim filmom fc danes, se za množič- ■otografije ni veliko spre- lo. Iz dneva v dan so si- razvijali izboljšave, raz- aparate, svetlomere v 'fJtih, slikanje se je avto- matiziralo, prihajali so novi filmi, novi aparati za izdela- vo fotografij... Osnova foto- grafije in možnosti razpola- ganja z njo, pa so ostale iste. Tudi z letom 1976, ko je Canon na JDrodajne police po- stavil prvi aparat AE-1, ki ga je krmilil računalnik, se ni veliko spremenilo. Šele od leta 1970 se je pričela razvi- jati digitalna fotografija. Z razvojem vesoljske, računal- niške in grafične tehnologi- je so fotografski koncerni kot Kodak, Fuji, Agfa, stopili v novo ero fptografije. Stari tehnologiji, ki jo je zahteval fotoaparat, so dodali digital- na foto tipala in njihov posel gre dalje. Tako bodo imena znana iz analognega sveta fo- tografije (Canon, Nikon, 01ympus, Minolta, Pentax, Kodak, Fuji itd) ostala še na- prej vodilna v digitalni foto- grafiji. Vsa fotografska znanja os- tajajo še kako potrebna tudi v digitalni fotografiji. Celo več. Namesto enostavnega vstavljanja filma v aparat, je digitalizacija' prinesla celo paleto znanj, ki jih za dober posnetek rabi fotograf ali amater. In kaj revolucionarnega je prinesla digitalizacija? Gle- dano na kakovost, pravza- prav nič, prednosti so v upo- rabnosti digitalne fotografi- je- Včasih je fotograf ali foto laboratorij izdelal fotografi- jo. Nosili smo jo lahko v de- narnici, obesili na steno, po- slali sorodnikom v tujino. Že ta uporabnost zapisov trenut- kov življenja, je ohranjala fo- tografijo bolj množično in za- nimivejšo od tehnološko mnogo mlajšega »videa«. Kaj pa je drugače z digital- no fotografijo? Prva razlika je v nosilcu slike. Analogno fotografijo nosi celuloidni film ali papir, digitalno pa elektronski medij. In tu je glavna razlika v uporabnosti fotografije. Fotoaparat iorej zapiše fotografijo na spomin- sko kartico. Od tu naprej pa je vsak dan več možnosti, kaj s to fotografijo lahko počne- mo. Takoj, ko je posneta, jo lahko pošljemo kamor koli na svetu po Internetu. Doma v računalniku lahko počne- mo z njo kar koli se nam za- hoče, omejitev je lahko le pomanjkanje idej. Digitalno fotografijo lahko takoj proji- ciramo, lahko naredimo iz nje film, dia film, lahko jo sprin- tamo na domačem printerju. Da pa vsi tisti, ki že imajo analogne fotoaparate ne bo- do prikrajšani, je foto-indu- strija naredila digitalne foto- laboratorije, ki za razliko od prejšnjih, fotografu naredi- jo slike iz filma, hkrati pa di- gitalizirajo vse njihove po- snetke iz vseh vrst filmov. Ta- ko je lahko tudi analogni fo- tograf, brez kakršne koli in- vesticije (samo računalnik, internet) že ta trenutek v svetu digitalne fotografije. Ker je lasersko osvetljeva- nje fotopapirja zelo draga in najboljša tehnologija, je di- gitalni fotolaboratorij zelo konkurenčen ra'znim malim namiznim foto printerjem, ki so praktični za unikatne, ma- loserijske in hitre rezultate, drugače pa se z njim ne more- jo kosati. Sploh pa je tudi ta- ko velik laboratorij dosegljiv iz vašega računalnika, name- sto v svoj printer pošljete sli- ko po Internetu direktno vanj, slike pa prevzamete po pošti ali osebno v laboratoriju. Tak najmodernejši digital- ni fotolaboratorij imamo tudi Celju, na Mariborski 1. V.R. Digitalni fotolaboratorij. Na levi zelo kvaliteten skener za vse filme, na desni pa lasersko osvetljevalno- razvijalni stroj za izdelavo fotografij. Št. 9 - 28. februar 2002 INFORMACIJE 47 gledališče Ločitev 2. 3. ob 17. jjfUpododrom ter Moje v Zvorniku ostalo ob iD za izven abonmaja; Os- ,pve dogodivščine 4. in 'ob 10. in 12. uri ter 6. i 10. uri. jfodni dom Celje 28. 2. j9 uri monodrama Nez- ^ Ljuba Puba, gimnazij- j3 kulturnega društva 0 iz Slovenj Gradca, (ilturni dom Vojnik 2. It, 19. uri komedija »Žu- iflva Micka«, v izvedbi jNova Cerkev, jovadnica OŠ Franko- i3. 3. ob 16. uri kome- „2upanova Micka« v iz- )i KUD Nova Cerkev. Koncerti (ladinski center 2. 3. ob ori koncert Barni banda. Razstave Razstavišče Kulturnega centra Laško 22. 2. ob 17. uri otvoritev razstave grafik in akvarelov Arpada Šalamo- na, likovnega pedagoga, sli- karja in grafika. Osrednja knjižnica Celje razstava »Narodna čitalnica v Celju 140 let«, do 29. 3. Likovni salon Andreja Džakušič in Radivoj Mulič, do 22. 3. Galerija sodobne umet- nosti od 7. 3. do 31. 3. raz- stava del Boruta Hlupiča. Razstavišče Barbara Heda Vidmar - Šalamon, do 12. 3. Razstavni prostor Gore- nja Velenje Klavdij Tutta. Pokrajinski muzej Celje etnološka razstava »V podo- be ujeti indigo«. Mladinski center Celje razstava likovne šole Umbra. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje fotografije Tjaše Volk in Sred- nje fotografske šole iz Mosk- ve. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje 5. 3. ob 19. uri otvoritev raz- stave del Vojka Gašperluta. Galerija Borovo Vlado Ger- šak, do 3. 4.; galerija Volk Anica Zagoršek iz Loč, do 31. 3.; avla Splošne bolnišnice Celje »Teden boja proti raku«, do 15. 3.. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog »Prometna pot v Hermanov brlog«. Sta- ri pisker »Zatirani, a nikdar poteptani«; atelje Josipa Pe- likana »Celje, ki ga ni več«. Delavnice, seminarji... Mladinski center Celje 28. 2.: od 9. do 11. izdelovanje nakita, od 16. do 17.30 an- gleški tečaj, od 18. do 20. ra- čunalniška delavnica, od 9. do 10. sabljanje in od 11. do 15. ure počitniški filmski ma- raton; 1. 3. od 17. do 19. ure španščina in ob 21. clubbing; 2. 3. od 11. do 14. fotograf- ski tečaj, od 14. do 16. španš- čina, od 16. do 18. novinar- ska delavnica in od 16.30 do 18. aerobika; 4. 3. od 20 do 22. tae-bo; 5. 3. od 19.30 do 20.30 plesna šola Povver dan- cers in 6. 3. od 20. do 22. tae-bo. Ostalo Knjižnica Laško 28. 2. ob 19. uri potopisno predavanje Iztoka Trčka »Sibirska pro- stranstva«. Levstikova soba Osrednje knjižnice 6. 3. ob 18. uri ve- čer s pesnico in pisateljico Bino Štampe Žmavc. Knjižnica Šentjur 28. 2. ob 18. uri predstavitev knji- ge dr. Igorja Grdine »Vladar- ji, lakaji, bohemi«. Hotel Žonta Šentjur 1.3. ob 18. uri proglasitev najbolj- ših športnikov občine Šent- jur za leto 2001. Mladinski center 28.2. ob 20. uri potopisno predavanje o Vietnamu in Kambodži. Knjižnica Rogaška Sla- tina 28. 2. ob 19. uri pred- stavitev knjige Noč v Evro- pi, Polone Glavan. Kulturni dom Luče 2. 3. ob 20. uri predstavitev zgoš- čenke lučkih ljudskih pevcev z naslovom Take ljubezni na svetu ni, kot sva jo imela jaz in ti. Dom kulture Velenje 28. 2. ob 19. uri predavanje z dia- pozitivi Križ čez Slovenijo. 4. 3. ob 19. uri predavanje V Patagonskih Andih. Izid žrebanja nagradne rfžanke »Mohorjeve družbe« Rešitev: AMPAR, LAINE, PERON, IS, JE, ANTON, HITIN, SI, ARKO, MK, GZ, LEGLO, HOD, ONDATRA, i(TOZA, BOTRA, HJORRING, OPRIM, VRIS, KONOID, TE, BOČ, SAGA, TLA, ARGOT, LIZ, ARAMEJEC, eiJA, RITKA, LENČKA, MIK, IVER, AKOV, DVOR, AVNOST, Al, REDNA, ŽE, AARE, URS, ZBIRKA, MP, [ONIK, EHO, KLARISA, KIAR, PL, EDNA, ETE, BEATA, miD, VEZUV, START, OBLETNICA, EROS, ER, UM, DAR, AMI, DRUŽINSKA, STEVAN, ČF, PRATIKA, RAMETER, OKOLINA, ARA, OPEKA, KIN, PAŽ. Geslo: MOHORJEVA DRUŽBA. Izid žrebanja: 1, nagrado - knjigo Josip Pelikan - slovenski fotograf ejme: Katja Topovšek, Grajska vas 15 g, Gomilsko. 2. nagrado - knjigo Domača lekarna patra Simona Ašiča eime: Darinka Kejžar, Šaranovičeva 9, Celje. i nagrado - knjigo Mojster nebeške lepote - Ivan Si- : prejme: Jožica Zalokar, Krivica 42, Prevorje. 1. nagrado - knjigo Kadar moški verjamejo v ljubezen flsan Edwards prejme: Eda Kren, Vojkova 1, Celje. 5. nagrado - knjigo Ne pozabi na veselje - Phil Bo- lans prejme: Verica Lužar, Jankova 13, Vojnik. [Vsi izžrebani boste potrdila, s katerimi boste knjige levzeli v knjigarni Mohorjeve družbe v Celju, prejeli po išti. Illoj zdravnik 2002 ovi tednik tudi letos sodeluje v akcija Moj zdravnik 2002, 'že nekaj let pripravlja revija Viva. Tudi tokrat bralci in lušalci sirom Slovenije izbirajo splošnega zdravnika, gi- ologa in pediatra. Glasujete lahko za vse tri ali samo za §a. Med njimi bodo izbrali zmagovalca akcije Moj zdrav- Glasovanje bo trajalo do 21. marca, rezultate bodo raz- 4. aprila 2002. feovalci bodo tudi nagrajeni in sicer bomo vsak teden ^i tistega, ki bo pol leta prejemal revijo Viva, vsi gla- fci pa bodo vključeni v zaključno žrebanje za 20 prak- ^ nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo ''Tapecirano pohištvo, d.o.o., v vrednosti 100 tisoč in '^at po 75 tisoč tolarjev. Vsak glasovalec lahko za svojega 'vnika odda le en glas. '^grajenka prejšnjega tedna je Fanika Konečnik, Podvrh Mozirje, ki bo pol leta prejemala revijo Viva. Zbirna mesta postavitev kontejnerjev za odlaganje kosovnih odpadkov določi in objavi vsaka krajevna skupnost sama. Občane prosimo, da v kontejnerje odlagajo samo nekoristne in nene- varne odpadke. MESTNA OBČINA CEUE Tajništvo občinske uprave razpisuje NA ODDELKU ZA OKOUE IN PROSTOR delovno mesto »OBČINSKI REDAR« zahtevani pogoji. -štiriletni srednje strokovni program (V. stopnja) smer prometna tehnična -3 leta delovne dobe -opravljen vozniški izpit -poznavanje dela z računalnikom -1 mesec poskusne dobe -izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zakona o delav- cih v državnih organih (Ur. Ust RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/ 91-1). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh od dneva razpisa na naslov: MESTNA OBČINA CEUE, Tajništvo občinske upra- ve, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. O izt)iri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatar- ne Celje 2. 3. bo 9. pohod po Jurčičevi poti. Odhod bo 2. marca ob 6.15 z avtobu- sne postaje ob Glaziji. 9. marca bo pohod od Škofje Loke do Sv. Ožbolta, Tošča, Gont, Grmade in do Sv. Katarine. Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje ob Glazije. Planinsko društvo Dram- Ije vabi 2. marca na planinski pohod po Jurčičevi poti od Viš- nje Gore do Muljave. Odhod avtobusa izpred osnovne šole v Dramljah bo ob 6. uri. Planinsko društvo Zabu- kovica pa vabi v počasitev dneva žena na tradicionalni 15. pohod žena na Hom, ki bo v nedeljo, 10. marca. Start bo ob 13. uri iz Matk (Dom gasilcev), Zabukovice (Mi- nerva) in Migojnic (Dom Svo- bode). KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 28. 2. do 6. 3. ob 16., 18.30 in 21. akcijska kriminalka Igraj svojo igro. Mali Union: od 28. 2. do 3. 3. ob 16.30 komedija Ful gas 2, od 28. 2. do 6. 3. ob 18. pa drama Nataša in ob 20. uri kriminalna drama Ubijte Carterja. Metropol: od 28. 2. do 3. 3. ob 15.30 Harry Potter in kamen modrosti, ob 18.15 in 20.45 drama Čudoviti um. Od 4. do 6. 3. ob 16. uri ko- medija Ful gas, ob 18. in 20.30 pa drama Čudoviti um. 2. 3. ob 10. uri v matineji Harry Potter, 1. in 2. 3. ob 23.15 Čudoviti um. Kino Žalec: 1. 3. ob 20. in 2. 3. ob 18. uri akcijska ko- medija Krokodil Dundee v Los Angelesu. 2. 3. ob 20. uri in 3. 3. ob 18. uri drama Nataša. 3. 3. ob 18. uri mu- sical Moulin rouge. Kino Šmarje 1. ob 20. in 3. 3. ob 18. uri pustolovska drama Gospodar prstanov. Kino Vransko 1. 3. ob 19. in 2. 3. ob 10. uri pustolov- ska drama Gospodar prsta- nov - Bratovščina prstanov. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar: Vera Grešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TIDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik(š>nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tedmk@nt-rc.si RADIO CEUI Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek. Odgovorna urednica informativnega programa: Sergeja Mitič. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo]: (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si UREDNIŠTVO Uredništvo: Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik, Janja Intitiar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katic, Sebastijan Kopušar,.Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Jvana Stamejčič, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Tajnica uredništva: Mojca Marot. AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 lax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz- nega centra so morda vrata iz stiske! Št. 9 - 28. februar 2002 48 ZANIMIVOSTI Kjer odmevata hahaha in hohoho Sobotni veliki ples Društva humoristov Velenje Navajeni na različna društva, društvo humori- stov pa je vendarle nekaj po- sebnega. V Velenju so ugo- tovili, da so se tudi domači humoristi navzeli navad skreganih politikov, saj imajo od lani nič manj kot dve humoristični društvi, re- gistrirani po zatonu tri de- setletja stare prijateljske druščine Liga 40 M. Humorja željno ljudstvo lahko za smeha prosi v Druš- tvu humoristov Velenje ter društvu 40 mučenikov. Tudi v humorju je konkurenca zdrava, pravijo v šaleški pre- stolnici, kjer je bil v soboto prvi veliki ples Društva hu- moristov Velenje, s približ- no dvesto nasmejanimi ple- salci iz Šaleške doline. Spod- nje in Zgornje Savinjske do- line ter Celja. Odslej bo men- da vsakoletni. Po ustanovi- tvi maja lani je društvo pri- pravilo že dve opazni prire- ditvi, med drugim so na hu- manitarni prireditvi Z glas- bo do pomoči potrebnim v Vinski Gori zbrali 1,2 mili- jona tolarjev za nov aparat onkološkega inštituta (apa- rat v Ljubljani že uporablja- jo). Člani društva so raztrese- ni po vsej Sloveniji: iz Ljub- ljane slovensko-argentinski pevec Alberto Gregorič, iz Kranjske Gore tamkajšnji go- stinec šaleških korenin Ru- di Kopina (gostilna Pri Ru- diju), iz Celja Darko Žvižej (Štamperlov Pepi), med zna- nimi ljudmi iz Šaleške doli- ne so Robert Goličnik z Ra- ven pri Šoštanju (vodja an- sambla Goličnik), pevka Mla- dih frajl Nataša Skornšek iz Skornega pri Šoštanju, Ro- man Marošek iz Pake (vod- ja ansambla Ne okol, go- vor,t)... Društvo ima celo svoj ansambel Hahaha in svojo maskoto Smeška. Predsednik Društva humo- ristov Velenje je domačin Janko Sešel, kamerman ve- lenjske regionalne televizije VTV.. V mestu številnih pri- seljencev je zanimivo, da iz- vira Sešel iz starega Velenja, kjer so živeli že njegovi star- ši. V društvo sta seveda včla- njena tudi predsednikova so- proga ter sin. Podpredsednik društva je Sandi Čanč, po po- klicu gasilski tehnik, zapo- slen v. poklicni gasilski enoti Gorenja. Kdo je skriti gost? Sobotna prireditev v resta- vraciji ob Velenjskem jeze- ru se je začela z društveno himno, ki so jo zapeli člani Društva humoristov Velenje v svojih uniformah. Besedi- lo je napisala Ivica Cvikl, uglasbil ga je Robi Goličnik. Avtorica ni imela veliko de- la, saj prevladujeta besedi ha- haha in hohoho. Velenjsko prireditev v znamenju polk in valčkov je povezoval Dar- ko Žvižej, ki je postavil ob- činstvu vprašanje, kdo je skriti gost prvega humori- stičnega plesa. Ta je prišel ovit v ohlapna južnoameriš- ka oblačila, zato so morah za začetek ugotoviti njegov spol. Bil je moški, zato so nekateri, ki so med množi- co slabo opazovali, glasno ugibali, ali je Alberto Gre- gorič. Zmotih so se, med ve- lenjske humoriste je prišel pevec Vili Resnik. Nasto-. pil pa je tudi v Buenos Aire- su rojeni pevec Alberto Gre- gorič, ki živi v Sloveniji. Na oder je prišel v rdečem pon- ču s črno obrobo (rdeča bar- va pomeni nedolžno kri ubi- tih Indijancev ter črna ža- lost) , pokrit z mehiškim klo- bukom. Sicer pa je ob Velenjskem jezeru v noči s sobote na ne- deljo od šal kar deževalo. Med vici, ki se jim je občinstvo najbolj nasmejalo je bil o 'fantku, ki je nekomu odgriz- nil prstek. Mamica ga je se- veda hudo kregala, nakar se je hitro našel nekdo, ki je fantka začel braniti. Mami- ca pa nič: »Zmerom je tako. Tu en prstek, tam drugi pr- stek, potem pa noče doma ju- žine jesti!« Za humorja ter polk in valčkov željn^ vsega v izobilju. Zanje drugimi poskrbela še sk Ne okol' govor't, za no pa Štamperiov Pepi. »č moremo v opero, pa pri ra k nam,« se je slišalo ko so prihajali nanj 3 sambla Vagabundi, pre ni v brhke baletke. Večina obiskovalcevj jala vse do šeste ure: ko se je nad Velenjski) rom začelo daniti. Na sano noč jih bo lahko go spominjal ročno ii peteUnček, delo šaljiv« lentina Heindla iz Š( (svojemu predelu prav bodne Metleče«). Vesel do tudi otroci iz oddalje Loga pri Mangartom, k bo namenilo Društvo hi ristov Velenje po plesi znesek. Predsednik društva Janko Sešel (z brado)in podpredsednik Sandi Čanč (z brki) sta gromoglasno prepevala društveno himno. Kdo je skriti gost prvega humorističnega plesa? Prikupno dekle prepoznalo VIlija Resnika, je prejelo za nagrado torto, zvezdniku čestitko in celo poljubčke. Štajerska konkurenca Sestram. Fantje iz ansambla Vagabundi so zaplesali Labodje jezero, po notah Čajkov- skega, vendar z nekaterimi lastnimi dodatki. Med dekletoma in fanti, ki v društvenem ansamblu Hahaha igrajo med drugim na »ribezi« in buml^ tudi znana glasbenika Robert Goličnik in Robert Marošek. Maturanti, na plan! Tako kot lani spet vabimo k sodelovanju maturanta javljali bom fotografije razredov z imeni vseh učence^ maturantskih plesov je v polnem razmahu, zato takšni pinske slavnostne fotografije verjetno ne bo težko Lahko priložite tudi kakšno bolj »odštekano«, mani P in slavnostno. Če je vendarle nimate, napišite, kdaj in kako naj v^; demo fotografirat. Dopisu z vsemi podatki priložit' ponček iz Novega tednika. To pa še ni vse! Vsak lahko pripravi svoj polurni glasbeni izbor, ki ga bom^ teli v večernem programu Radia Celje. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. St. 9 - 28. februar 2002