XXVIII-9_____________________________________________ZVONČEK
A. POTOČNIK:
Ljubljana.
(Daljc.)
7. LJUBLJANICA IN LJUBLJANSKI MOSTOVI. a) Ljubljanica.
IH^b^^^ ifcF jubljanica  ni ravno velika reka. Ves njen tok od
^¦^^^4}'-»'"     Vrhnike pa do izliva v Savo   meri   okolo 43 km,
¦^ftvOfl\A!^     vendar je bila že v najstarejši dobi najimenitnejša
*'?%m&hS^'\f^     v°dna cesta na bivšem Kranjskem. Vijugasto se je
i>-K^%j|fyJi-.     yila že v davni dobi po Ljubljanskem barju, dokler
mžiZ^^^'     i* n* človeška roka uravnala rednega toka.
<^-*^^^ ¦     ¦         Vrhnika (Nauportus) in Ljubljana (Emona) sta
bili že v prvem stoletju po Kristu živahni in bogati trgovski mesti,
ki sta bili zvezani z mirno tekočo Ljubljanico, po kateri se je vršil
ves promet. Zato lahko trdimo, da je Ljubljanica mnogo pripomogla,
da je bila Ljubljana že v davnem času eno najvažnejših prometnih
križišč. Odtod so izvažali blago na vse strani. S prometom sta pa rasli
tudi blaginja in bogastvo Ljubljančanov. Važno opravilo pri tem pro*
metu so imeli ljubljanski čolnarji, ki so bili nekdanji Trnovci. Ljub*
ijanski mestni očetje so dobro vedeli, da jim donaša promet po Ljub«
ljanici precej dohodkov, zato so leta 1092. priredili čolnarjem tekmo
ter jim obljubili troje daril, in sicer: tovor vipavskega vina, tri vatle
sukna in par nogavic. Za vino sta se potegovala po dva čolnarja, ki
sta stala v majhnih čolnih z dvema veslačema. Stala sta vsak na koncu
svojega   čolna ter z dolgim   drogom v roki izkušala   eden   drugega
pahniti v vodo. Kdor je pometal največ nasprotnikov iz čolna v Ljub*
Ijanico, je dobil prvo darilo. Drugo in tretje darilo je bilo namenjeno
zmagovalcem v veslanju. Ti darili sta viseli nad vodo sedanjega Hra*
deckega mostu. Kdor je prvi priveslal, tisti je dobil darilo.
Take zabave so bile še pozneje dolgo v navadi. Leta 1210. so dali napraviti čez Ljubljanico na Bregu prav ozek most iz čolnov. Na eni strani mostu so stali krakovski ribiči, na drugi pa trnovski čolnarji. Na dano znamenje so se zagnali z golimi pestmi drug v drugega. Tovor vipavskega vina je dobila tista stranka, ki je pometala nasprot« nike v vodo.
Gotovo tudi ni brez pomena, da je stolna cerkev posvečena sv. Nikolaju, zavetniku ribičev in čolnarjev. Ti so stanovali v prej« šnjih časih okolo današnje stolnice. Ko pa je bila 1. 1461. ustanovljena Ijubljanska škofija, so se ubogi ribiči in čolnarji umaknili v današnje Krakovo in Trnovo. Pa tudi v novem bivališču so posvetili prvo sve* tišče, ki je stalo na mestu današnje trnovske cerkve, sv. Nikolaju, kar priča tudi bandero iz leta 1771., ki ga nosijo še dandanes pri pro*
205
ZVONČEK_____________________________________________XXVUl-9
cesijah. Na tem banderu je videti sliko današnjega Brega v ondotni dobi.
Ljubljanski čolnarji so imeli za prevažanje blaga in ljudi male in velike ladje. Velike ladje so bile dolge do 26 m, 5m široke in 35 cm visoke. Male so bile navadno izdolbene iz enega debla in sp imele strehe.
Na 'obeh straneh Ljubljanice so rasli mogočni hrasti, ki so dajali prijetno senco popotnikoin in čolnarjem, obenem pa zadržavali viharje
Vožnja po Ljubljanici v starih časih
in hude sape, ki niso bile ravno nevarne visoko z blagom obloženim ladjam, pač pa so jih zadržavale pri veslanju.
Mnogo raznega blaga, ki je bilo pripeljano po morju v Trst in Reko, so prevažali na težkih vozeh po slabih cestah do Vrhnike. Tu so naložili blago na ladje in ga vozili po Ljubljanici v mesto. Na sedanjem bregu je bila carinarnica, kjer so pregledali pripeljano blago in ga obdavčili. Carinarnica je imela na Cojzovi cesti na mestu se* danj.e II. deške osnovne šole enonadstropno skladišče, kamor so spravljali zaostalo blago v deževnem času. Pri carinarskem uradu je bilo zaposlenih 30 do 40 nakladalcev, večinoma Krakovcev, ki so jih nazivali fakine ali jekarje. Njih opravilo je bilo nakladanje in raz* kladanje blaga.
206
XXVIII—9                                                                                          ZVONČEK          l
Nobene večje prireditve ni bilo v Ljubljani brez vožnje po Ljub* ljanici. Pa tudi ob lepih poletnih večerih so se Ljubljančani radi zibali v majhnih čolnih po njeni gladini. Leta 1720. so gradili veliko državno cesto z Dunaja v Trst, po kateri so se pomikali z raznim blagom ob« loženi vozovi. Ljubljanski čolnarji so izgubili zaradi tega obilo za* služka. Njihovo veselo življenje je pojemalo.
Na dan sv. Rešnjega Telesa so napravili čolnarji iz svojih ladij in čolnov most čez Ljubljanico, da je mogla po njem šentjakobska procesija na Breg, ker takrat še ni bilo šentjakobskega mostu. L. 1840. je plul po Ljubljanici parnik, ki je bil 28m dolg in 4m širok; ker so se pa dogajale dostikrat nesreče, so opustili to vožnjo.
Ko pa je leta 1857. zdrdrala železnica iz Ljubljane proti Trstu, je čolnarjenje popolnoma prenehalo. Dandanes še ostajajo ladje na »Jeki« na Trnovskem pristanu, kjer razkladajo drva, opeko in ka* menje, ki ga dovažajo iz Podpeči.
Ljubljanico so večkrat poglobili, vendar je dostikrat prestopala bregove ne samo zunaj mesta, temveč tudi v mestu. Pri sedanjem Hradeckega mostu v hiši Gallusovo nabrežje 1. vidimo še dandanes vdolbeni letnici 1615 in 1777, kar pomeni, da je v teh letih Ljubljanica poplavila Stari trg in Breg.