Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 29, 1987, str. 31-58 Oxf. 149.6 Capreolus capreolus L., Cervus elaphus: 156.2:(497 .12 Kočevska) Izvleček: ADAMIČ, M., KOTAR, M.: GOSTOTA IN BIOMASA SRNJADI (Capreolus capreolus L.) IN JELENJADI (Cervus elaphus L.) V NEKATERIH EKOSISTEMIH KOČEVSKE /Jwtnice: gostota, biomasa, obora, jelenjad. srnjad Na podlagi popolnega odstrela srnjadi in jelenjadi v dveh ograjenih gozdnih območjih s skup- 1111 površino 2042 ha je ugo1ovljena biomasa teh živalskih vrsl. Ta znaša 6,12 oziroma 9,21 kg/ha. Višja je tam, kjer je delež jelenjadi večji v skupni biomasi teh dveh rastlinojedih vrst, tj. v obori Stari log, kjer je izračunana gostota jelenjadi 9,4/IOO ha. Ocenjevanje gostote po- pulacij je obremenjeno z veliko napako, predvsem pri srnjadi. Cenitve so pri tej živalski vrsti prenizke in niso primerno izhodišče za načrtovanje upravljanja populacij te divjadi. Abstract: ADAMIČ, M., KOT AR, M.: DENSITY ANO BIOMASS OF ROE DEER (Capreolus capreolus L.) ANO RED DEER (Cervus elaphus L.) POPULA TIONS IN V ARIOUS ECOSYSTEMS OF KOČEVJE AREA Key words; density, biomass, enclosure, red deer, roe deer Populations of sympatric roe deer and red deer in two fenced forest areas with joint surface of 2042 ha were exterminated by shooting. On the basis of thus collected data, biomass of both herbivores was calculated: 6, 12 kg/ha in enclosure Smuka and 9,21 kg/ha in enclosure Stari log. In this second area red deer was prevailing species with average density 9,4 animals/100 ha. By comparing data about estimated density of roe deer before the culi with actual one, it is obvious that densities of roe deer are usually underestimated. Estimated densities are therefo- re weak basis for proper management of this species. 31 doc. Miha ADAMIČ, dipl. inž. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU prof. dr. Marjan KOTAR, dipl, inž. gozd. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 32 l. UVOD Upravljanje populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja je uspešno le, če poznamo zakonitosti delovanja ekosistemov, katerih sestavni del je tudi divjad. Te zakonitosti in razmeja so znana le delno, in še to samo na nekaterih krajih ali pa so ugotovljena na laboratorijskih modelih. Posploševanje teh ugotovitev pogosto vodi k zmotam. Ob spoznanju, da poteka pretok energije v gozdnih ekosistemih po razli- čnih prehranskih verigah in da sta od tega pretoka odvisna stabilnost in pravilno de- lovanje ekosistema nam postane jasno, kako pomembna je kvantifikacija nosilcev porabe energije. V prehranski verigi: rastline-rastlinojedi-mesojedi-razkroje- valci, ki je sicer v gozdnih ekosistemih glede na količino pretoka energije ma- njša od verige: rastline-opad-razkrojevalci, se kot pomemben nosilec pretoka energije pojavlja med rastlinojedi parkljasta divjad. Ta sestavlja pri nas pretežni del biomase rastlinojedov, zato je pri našem ukrepanju v ekosistemih nujno, da ugoto- vimo količino biomase v različnih ekosistemih in poznamo njene odvisnosti od eko- loških dejavnikov. V naslednjem sestavku je opisano, kako smo skušali ugotoviti biomaso srnjadi in je- lenjadi ter njeno odvisnost od ekoloških dejavnikov na dveh vzorčnih površinah, ve- likih okoli 1000 ha na Kočevskem. Po površini sta oba vzorca izredno velika in kot taka verjetno edinstvena v Evropi. Poseben pomen tu ugotovljenih izsledkov je v tem, da so na tem prostoru precej ohranjeni interspecifični odnosi med rastlinojedi in mesojedi. Za vzorec smo uporabili dve obori, ki sta bili ograjeni - prva leta 1964 in druga 1972 zato, da bi v eni intenzivno gojili divje prašiče, damjake in muflone (Smuka 1964), v drugi pa samo divje prašiče (Stari log 1972). Zaradi tako postavlje- nega cilja je bila v obeh oborah odstreljena vsa srnjad in jelenjad. Podatke popolne- ga odstrela smo uporabili kot podlago za izračun biomase srnjadi in jelenjadi, ki sta med divjadjo glavna uporabnika primarne produkcije v kočevskih gozdnih eko- sistemih. 2. NAMEN NALOGE IN OPIS OBJEKTA 2.1 Namen naloge V nalogi skušamo oceniti količino in sestavo biomase teh dveh živalskih vrst ter nje- no odvisnost od ekoloških razmer. Hkrati bomo preskusili tudi primernost in nata- nčnost ocenjevanja številčnosti srnjadi in jelenjadi v enem od razčlenjenih objektov. Makrolokacija obeh obor je razvidna s priložene karte (v izvirnem merilu 1 : 50.000). Prilogi št. 1 in 2. Obori ležita na območju nekdanjih kočevarskih vasi, zato je zanju značilno, da prevladujejo predvsem zgodnji razvojni stadiji na poti zaraščanja opuščenih kme- tijskih zemljišč v gozd. Skupna značilnost obeh obor je tudi velika številčnost sadne- 33 ga drevja v sestavi drevesnih vrst. To sadno drevje je ostanek nekdanjih sadovnja- kov, ali pa se pojavlja kot tukajšnja naravna pionirska vrsta v razvoju pašnikov v gozd. Obilica sadnega drevja v na novo nastajajočih sestojih je verjetno povezana tudi s prisotnostjo živalskih vrst, ki se hranijo s plodovi sadnega drevja in tako po- sredno raznašajo semenje: ptiči, divja svinja, od mesojedih vrst pa lisica, jazbec, medved in obe vrsti kun. 2.2 Obora Smuka Obora Smuka leži na jugozahodnem delu Cinkovega Roga in obsega območje opuš- čenih kočevarskih vasi Komolec ter Gornja in Spodnja Topla reber. Leži na nad- morski višini 500 do 800 m. Območje ima zaradi znatne nadmorske višine zmerno celinsko podnebje. Po hidro- meteoroloških podatkih za Kočevje z nadmorsko višino 464 m (najbližja meteorolo- ška postaja višjega reda) je bilo v letih 1966 do 1975 namerjeno povprečno 1484 mm padavin na leto, srednja letna temperatura v enakem obdobju pa je znašala 8,4 °C. Najvišja merjena temperatura v tem obdobju je bila + 34 °C, najnižja pa -29 °C. Od skupne površine 1025 ha je bilo po ureditvenem načrtu iz leta 1960 (stanje 1959): - 687 ha (67, 1 %) gozda in - 338 ha (32,9%) pašnikov. Zaradi zaraščanja se je delež pašnikov do leta 1976 zmanjšal na 185 ha. Glede na rastiščne enote in vegetacijske kategorije (stadije) je slika v obori po stanju iz leta 1976 taka: 1. preglednica: RASTIŠČNE ENOTE IN VEGETACIJSKE KATEGORIJE V OBORI SMUKA Table 1: FOREST TYPE COMPOSITION OF ENCLOSURE SMUKA ---- - -- --·-· ---- - vegetacijska enota gOldovi grmišča pašniki skupaj ha ha ha ha -~--------- -···---·---·--- ------ bukov gozd z gradnom (Querco-Fagetum) 310 360 670 predgorski bukov gozd (Hacquetio-Fagetum) 151 19 170 drugo 185 185 -~----·· -- -------- Skupaj ha 461 379 185 1025 % 45,0 37,0 18,0 100,0 ·--· --------- Poleg predgorskega bukovega gozda in gozda bukve z gradnom se na posameznih krajih, na majhnih površinah pojavljajo še: dinarski gozd jelke (A.-F.dinaricum), preddinarski gorski bukov gozd (Eneaphyllo-Fagetum) in termofilni bukov gozd (Ostryo-Fagetu m). 34 Sestava gozda po drevesnih vrstah (po ureditvenem načrtu iz leta 1960): bukev hrast (cer, graden)_..- drugi listavci (gorski javor, breza, trepetlika, češnja, hruška) iglavci (smreka, jelka) 52,1% 20,9% 11,60/o 15,4% Za divjad je zanimiv, vsaj po prehranskih možnostih, visok delež hrastov in divjega sadnega drevja. Tako so pri premerbi sestojev ugotovili več kot 40000 hrastovih dreves s prsnim premerom nad 15 cm. O številčnosti divjega sadnega drevja v celotni obori ni natančnih podatkov (pri premerbi so ga uvrščali v razdelek "drugi listav- ci"), dovolj zgovoren pa je podatek, da so pri sproščanju sadnega drevja ali pri po- speševanju prehrambene funkcije gozda na površini 25 ha pomagali povprečno 25 češnjam in hruškam na hektar. Seveda pa tolikšen delež sadnega drevja ne zavzema celotne površine obore. Območje obore je bogato z grmovno plastjo; v njej prevladuje leska, poleg le-te pa se pojavljajo še kalina, češmin, oba drena, trdoleska, brogovita, dobrovita, beli in črni trn, glog, šipki in robida. Obora Smuka je bila ograjena oktobra 1964. Ograja je visoka 2 m, zato divjad sko- raj ne more iz obore. Izjemi sta le medved in v novejšem času ris. 2.3 Obora Stari log Obora Stari log zajema pašnike in gozdove med vasmi Kleč, Polom in Stari log na nadmorski višini 400 do 550 m. Podnebne razmere so v obeh oborah sicer podobne, vendar je za oboro Stari log značilna toplotna inverzija. Ekspozicija ni izrazita, prevladuje razgiban teren z obi- lico vrtač, ki delujejo kot mrazišča. Sestav obore po rastiščnih enotah in vegetacij- skih kategorijah prikazuje 2. preglednica. V sestavi drevesnih vrst prevladuje med listavci hrast, sledijo mu bukev, trepetlika in sadno drevje. Naravni gozd sestavljajo samo listavci, vendar pa so v novejšem ča­ su (še pred ograditvijo!) v to območje začeli vnašati iglavce (smreko). Tako je zdaj razmerje iglavcev in listavcev 77 : 23. Smreka je vnesena v čistih sestojih na rastišču bukve z gradnom (Querco-Fagetum). Grmovna plast je podobno kot v obori Smuka bogata z vrstami in po količini. Obora je bila zagrajena oktobra 1972. 35 2. preglednica: RASTIŠČNE ENOTE IN VEGETACIJSKE KATEGORIJE V OBORI STARI LOG Table 2: FOREST TYPE COMPOSJTION OF ENCLOSURE STARI LOG vegetacijska enota gozdovi grmišča pašniki skupaj ha ha ha ha bukov gozd z gradnom (Querco-Fagetum) 552 171 723 gorski bukov gozd (Enneaphyllo-Fagetum) 204 204 . termofilni bukov gozd (Cephalantero-Fagetum) 5 5 drugo 85 85 k . ha 761 171 85 1017 s upaJ O/o 74,8 16,8 8,4 100 3 METODA DELA Kot smo že omenili v uvodu, sta bili v obeh oborah jelenjad in srnjad popolnoma odstreljeni. Pred tem je bila za oboro Smuka ocenjena tudi številčnost teh dveh vrst divjadi. Za izračun biomase jelenjadi in srnjadi smo uporabili podatke o odstreljeni divjadi, za uspešnost in primernost ocenjevanja številčnosti pa podatke o cenitvah in stvar- nem odstrelu. Biomasa je prikazana v bruto kilogramih, to je teža uplenjene divjadi obeh spolov z drobovino in glavo (približna teža žive živali). Ker evidenca ponavadi zajema tran- sportno težo, to je težo izčiščene živali (pri samcih brez glave, pri samicah in mladi- čih pa z glavo), smo delež drobovine ugotovili s posebnim vzorcem uplenjene divja- di z istega območja, vendar zunaj obore. Pri izračunu biomase smo upoštevali divjad, ki je bila tedaj, ko smo oboro zaprli, v njej. Ker odstrela zaradi velike površine in nepreglednosti terena ni bilo mogoče opraviti v eni lovni sezoni, smo ves, v naslednjih letih opravljeni odstrel, projecirali na začetni datum, tj. dan, ko so obe obori ogradili. Pri tem smo upoštevali oceno starosti, narejeno glede na obrabo zobovja. Iz odstrela smo izločili vso v obori roje- no divjad. Odstrel jelenjadi in srnjadi je v obori Smuka trajal od leta 1965 do 1971, v obori Stari log pa od leta 1972 do leta 1977. Po tem času v oborah skoraj ni več je- lenjadi in srnjadi. Napaka v izračunu številčnosti divjadi v oborah na dan, ko sta bili ograjeni, je majhna, čeprav smo za izhodišče uporabili starost divjadi, ocenjeno po obrabi zo- bovja. Večina divjadi je bila odstreljena v prvih treh letih. V tem času so bili dvakrat poleženi mladiči. Enoletne osebke in mladiče pri srnjadi, pri jelenjadi pa tudi dvelet- ne po razvoju zobovja (denticija) zelo zanesljivo ločimo od starejših živali, zato za- menjava ni mogoča. 36 4 REZULTATI. ANALIZE 4.1 Obora Smuka: Po oceni strokovnega osebja Gojitvenega lovišča Rog (zdaj Tozd lovišče Medved) je bila številčnost divjadi pred začetkom odstrela (spomladi 1965) taka: srnjad jelenjad 70 živali 32 živali. S to oceno bomo primerjali stvarno številčnost, izračunano na podlagi popolnega odstrela. Tako bomo skušali ugotoviti, kje je utegnila nastati napaka pri ocenjeva- nju in tako ugotoviti tudi vrednost ali primernost tovrstnega zbiranja podatkov o divjadi. Odstrel jelenjadi in srnjadi po posameznih letih, ločeno po spolu in starosti, je prikazan v 3. in 4. preglednici. 3. preglednica: ODSTREL SRNJADI V OBORI SMUKA 1965-1971 Table 3: AGE AND SEX STRUCTURE OF ROE-DEER SHOT IN ENCLOSURE SMUKA IN THE PERIOD 1965-1971 a) samci {starost v letih, ocenjena po zobovju) a) Males (age estimation by tooth wear and eruption) leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 skupaj od teh v obori na dan O ml 5 5 3 5 5 2 24 27 16 It 5 9 8 4 5 6 9 6 8 b) samice (starost v letih, ocenjena po zobovju) b) Females (age estimation by tooth wear and eruption) leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 skupaj od tega v obori na dan O ml 5 6 7 l 2 22 21 7 2 4 3 17 11 lO 2 11 lO 9 6 7 5 4 6 8 8 3 3 7 3 3 8 3 8 2 2 2 9 lO II 12 in sk. od teh 1 2 6 4 5 12 več v obori na dan O 36 33 11 18 15 4 5 1 122 31 18 6 3 5 64 9 lO II 12 in sk. od teh 2 2 5 5 2 2 5 5 2 2 več v obori na dan O 28 33 23 8 9 4 4 109 23 21 14 2 2 64 37 4. preglednica: ODSTREL JELENJADI V OBORI SMUKA 1965~1971 Table 4: AGE ANO SEX STRUCTURE OF RED DEER SHOT IN ENCLOSURE SMUKA IN THE PERIOD 1965-1971 a) samci (starost v letih, ocenjena po zobovju) a) Males (age estimation by tooth wear and eruption) leto ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 in sk. od teh več v obori na dan O 1965 2 2 6 5 1966 4 12 6 1967 5 3 1968 2 3 2 1969 4 5 1970 2 1971 2 7 skupaj 12 8 3 2 3 2 3 4 40 o te v obori 2 3 3 4 17 na dan O b) samice (starost v letih, ocenjena po zohovju) b) Females (age estimation by 1001h wcar and cniplion) leto ml 2 4 5 (, 7 8 lJ 10 II 12 in ,L od 1ch H'{' \' obori na dan O ----·-----------------~--·----------··- ---·--------- 1965 5 5 1966 2 12 7 1967 4 2 1968 3 2 1969 4 1970 1971 JO sku a 5 6 5 5 5 2 3 2 2 2 38 od tega v obori 3 2 2 3 2 2 2 18 na dan O Preglednici prikazujeta odstrel srnjadi in jelenjadi; v zadnjem navpičnem in vodo- ravnem stolpcu preglednic pa je prikazano število živali, ki so bile v obori na dan O (ob zgraditvi, tj. oktobra 1964). To število smo dobili tako, da smo v odstrelu 1965 od skupnega števila izločili mladiče, poležene v istem letu; v odstrelu 1966 smo izlo- čili mladiče in laščanke (enoletnike) itn. V preglednici so izločeni osebki, ki so prika- zani levo od lomljene črte. V letu 1965 uplenjene mladiče smo morali izločiti zato, ker je bila obora zgrajena že oktobra 1964. Gornji izračun je narejen ob domnevi, da od oktobra 1964 do pomladi 1965 ni bilo pogina. V resnici je bil pogin neznaten, ker niso našli nikakršnih ostankov poginule divjadi. 38 Primerjava ocene številčnosti in stvarne (iz odstrela izračunane) številčnosti nam da tako razmerje: srnjad jelenjad ocenjena številčnost 70 32 4.11 Izračun biomase ugotovljena številčnost 128 35 indeks 183 109 Za ugotavljanje biomase srnjadi in jelenjadi je treba poznati starostno sestavo in te- lesno težo divjadi, ki je bila ob ograditvi v obori. Oceno te sestave smo dobili s pro- jekcijo podatkov iz popolnega odstrela jeseni 1964. Tako "prevedemo" v letu 1965 uplenjene lanščake v razred mladičev. Enako moramo prevesti v mladiče v letu 1966 uplenjene dveletnike, v letu 1967 uplenjene triletnike, v letu 1968 uplenjene štirilet- nike itn., torej vse, ki se pojavljajo ob lomljeni črti. Razred enoletnikov leta 1964 do- bimo tako, da "prevedemo" dveletnike iz leta 1965, triletnike iz leta 1966, štiriletni- ke iz leta 1967 itn. Tako prirejena starostna sestava divjadi v obori, v jeseni 1964 je prikazana v 5. preglednici. 5. preglednica: STAROSTNA SESTAVA SRNJADI IN JELENJADI V OBORI SMUKA (V JESENI 1964) Table 5: AGE AND SEX STRUCTURE OF ROE DEER AND RED DEER IN ENCLOSURE SMUKA IN AUTUMN 1964 ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 skupaj 2 in več samci II 12 9 3 8 4 2 3 5 6 64 srnjad samice 14 12 10 6 3 5 3 4 4 2 64 skupaj 25 24 19 9 11 9 5 7 9 8 2 128 samci 2 4 2 3 2 l 17 jelenjad samice 7 2 1 3 1 1 18 skupaj 2 11 4 2 3 4 3 3 2 35 Kot smo že napisali, smo bruto (živo) težo srnjadi in jelenjadi izračunali iz neto (transportne) teže divjadi, uplenjene v obori Smuka; to težo smo povečali za težo drobovine (vseh notranjih organov) in pri samcih še za težo glave s trofejo. Težo ali delež drobovine in glave v skupni teži smo izračunali s pomočjo vzorca z območja zunaj obore. Tako smo ugotovili, da moramo pri srnjadi težo izčiščene samice in mladiča povečati za 41 %, težo izčiščenega samca, tehtanega brez glave, pa za 36%. Pri jelenjadi smo težo izčiščenega samca, samice in mladiča povečali za enotnih 28%. Zaradi poenostavljenega izračuna smo neto in bruto teže izračunali za razširjene sta- rostne razrede, kot kažeta 6. in 7. preglednica. 39 6. preglednica: POVPREČNE IZRAČUNANE BRUTO IN NETO TEŽE SRNJADI V OBORI SMUKA (v kg) Table 6: A VERAGE WEIGHT OF ROE DEER (UNDRESSED AND DRESSED) ENCLOSURE SMUKA (v kg) bruto neto mladiči 13,2 9,4 samci lanščaki 2- in večletni 22,l 22,1 16,3 16,3 samice mladiči lanščaki 2- in večletni 12,4 17,5 21,1 8,8 12,4 15,0 7. preglednica: POVPREČNE IZRAČUNANE BRUTO IN NETO TEŽE JELENJADI V OBORI SMUKA (v kg) V OBORI SMUKA BRUTO - NETO Table 7: A VERAGE WEIGHT OF RED DEER (UNDRESSED AND DRESSED) SHOT IN ENCLOSURE SMUKA bruto neto mladiči 58,4 45,7 !-letni 94,8 74,1 samci 2-5 let 6- in večletni mladiči 141,4 110,5 173,4 135,5 56,8 44,4 samice ! -letni 2- in večletni 76,8 60,0 98,8 77,2 S tako ugotovljeno starostno sestavo in težami divjadi smo izračunali biomaso div- jadi v obori Smuka v jeseni 1964, in sicer: biomasa srnjadi biomasa jelenjadi biomasa skupaj 4.2 Obora Stari log 2435,9 kg 3836,9 kg 6272,8 kg ali 2,38 kg/ha ali 3, 74 kg/ha ali 6,12 kg/ha Odstrel srnjadi in jelenjadi v obori Stari log, je enako kot v obori Smuka, prikazan po starostni sestavi in spolu v 8. in 9. preglednici. 40 8. preglednica: ODSTREL SRNJADI V OBORI STARI LOG 1972-1976 Table: AGE AND SEX STRUCTURE OF ROE DEER SHOT IN ENCLOSURE STARI LOG IN THE PERIOD 1972-1976 a) samci (starost, ocenjena po obrabi zobovja) a) Males (age estimation by tooth wear and eruption) leto ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 skupaj od tega in več v obori na dan O 1972 8 1973 7 1974 2 3 1975 4 7 1976 skupaj 3 12 7 3 2 4 33 o tega v obori 2 5 7 3 2 4 25 na dan O b) samice (starost, ocenjena po obrabi wbovja} b) Females (age estimation by tooth wear and eruption) leto ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 kupaj od tega in več v obori na dan O 1972 10 10 1973 4 3 1974 1975 2 2 1976 skupaj 2 2 4 3 2 2 17 o tega v obori 2 4 2 2 2 15 na dan O 9. preglednica: ODSTREL JELENJADI V OBORI STARI LOG Table 9: AGE AND SEX STRUCTURE OF RED DEER SHOT IN ENCLOSURE STARI LOG IN THE PERIOD 1972-1976 a) samci (starost, ocenjena po obrabi zobovja) a) Males (age estimation by tooth wear and eruption) leto ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 skupaj od tega in več v obori na dan O 1972 2 12 12 1973 II 9 1974 rs ll- 1975 2 II 6 1976 II 2 skupaj II II 12 II 4 4 3 2 60 od tega v obori 2 3 10 10 4 4 3 2 40 na dan O 41 b) samice (starost, ocenjena po obrabi zobovja) b) Females (age estimation by tooth wear and eruption) leto ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 skupaj od tega in več v obori na dan O 1972 2 2 3 20 20 1973 2 8 7 1974 5 2 25 15 1975 2 11 2 1976 3 2 2 14 10 skupaj 15 9 10 8 11 5 5 2 6 7 78 od tega v obori 5 7 5 11 5 5 2 6 7 54 na dan O Rezultati popolnega odstrela kažejo, da je bilo v obori Stari log v primeri z oboro Smuka znatno manj srnjadi, jelenjadi pa precej več. 4.2.1 Izračun biomase Biomaso smo izračunali po enakem postopku kot v obori Smuka. V obori Stari log so začeli odstreljevati takoj po ograditvi, torej že v letu 1972, v obori Smuka pa šele naslednje koledarsko leto po ograditvi. Zato je lomljena črta, s katero so ločeni osebki, ki so rojeni po postavitvi obore pri obori Stari log, pomaknjena za eno leto. To smo upoštevali tudi pri izračunu biomase in pri projekciji starostne sestave od- streljene divjadi, na dan zagraditve obore, ki je prikazana v 10. preglednici. 10. preglednica: STAROSTNA SESTAVA SRNJADI IN JELENJADI V OBORI STARI LOG (JESENI 1972) Table 10: AGE AND SEX STRUCTURE OF ROE DEER AND RED DEER IN ENCLOSURE STARI LOG IN AUTUMN 1972 ml 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2 in več samci 3 9 3 1 4 2 2 srnjad samice 4 4 2 1 1 1 skupaj 4 13 7 3 4 3 3 2 samci II 10 5 5 3 1 2 jelenjad samice 8 9 10 4 7 5 3 1 2 5 skupaj 19 19 15 9 10 6 5 2 3 5 skupaj 25 15 40 40 54 94 "Živo težo" ali bruto težo obeh vrst divjadi smo izračunali iz povprečne neto teže (teže izčiščene divjadi) v obori Stari log uplenjenih živali - pri preračunavanju smo uporabili enake koeficiente kot pri izračunu biomase v obori Smuka. 42 11. preglednica: POVPREČNE IZRAČUNANE - BRUTO IN NETO TEŽE SRNJADI V OBORI STARI LOG (v kg) Table 11: A VERAQE WEIGHT OF ROE DEER (UNDRESSED AND DRESSED) SHOT IN ENCLOSURE STARI LOG. samci samice mladiči !-letni 2- in večletni mladiči !-letni 2- in večletni bruto 13,2 16,6 22,1 12,4 17,5 21,1 neto 9,4 12,2 16,3 8,8 12,4 15,0 12. preglednica: POVPREČNE IZRAČUNANE TEŽE JELENJADI V OBORI STARI LOG BRUTO - NETO Table 12: A VERAGE WEIGHT OF RED DEER (UNDRESSED AND DRESSED) SHOT IN ENCLOSURE STARI LOG samci samice mladiči !-letni 2-5 let 6- in večletni mladiči !-letni 2- in večletni bruto 51,5 80,6 123,7 177,0 48,2 72,7 96,6 neto 40,6 63,0 96,7 138,3 37,7 56,8 75,5 Na podlagi začetnega stanja, tj. sestave in števila divjadi neposredno po ograditvi obore (10. preglednica) in povprečnih "živih" tež (11. in 12. preglednica) smo izraču­ nali biomaso v obori Stari log jeseni 1972: biomasa srnjadi biomasa jelenjadi biomasa skupaj 769,7 kg 8603,4 kg 9373,1 kg Napaka v oceni biomase ali 0,76 kg/ha ali 8,45 kg/ha ali 9 ,21 kg/ha Ocena biomase je obremenjena z napako, ki izvira iz ocenjevanja starosti divjadi po obrabi zobovja. To napako lahko ocenimo, in sicer tako, da ločeno obravnavamo tisto jelenjad in srnjad, katere starost je bila morda napačno ocenjena, to pa seveda vpliva tudi na napako pri projekciji odstreljene divjadi na stanje ali številčnost ob ograditvi obeh obor. Pri srnjadi je mogoče po zobovju zanesljivo ločiti mladiče in enoletne osebke (lanšč­ ake), pri jelenjadi pa mladiče, enoletne in dveletne živali od starejših osebkov. Zato lahko pri srnjadi pri odstrelu v prvem letu, ko so oboro zaprli, popolnoma na- tančno določimo razred mladičev, enoletnikov in večletnikov. Pri odstrelu v drugem 43 letu lahko zopet natančno ločimo iste starostne razrede, zato lahko iz izračuna bio- mase odstranimo vse mladiče, vse enoletnike pa pri izračunu biomase prevedemo v razred mladičev itn. Analogno velja za jelenjad, le da je v tem primeru mogoče do- ločiti natančno starost dveletnikov. Če pri izračunu biomase srnjadi domnevamo, da se lahko pri ocenjevanju starosti v razredu 2 do 6 let zmotimo za 2 leti, in to navz- gor ali navzdol (skupaj za 4 leta), potem lahko izračunamo največjo napako. Po- dobno lahko za izračun napake pri biomasi jelenjadi domnevamo, da se lahko pri ocenjevanju starosti za 2 leti(+ 2 leti). Ker smo izračunali izhodiščno populacijo v obori Smuka na podlagi sedemletnega odstrela, in v obori Stari Log na podlagi pet- letnega odstrela, lahko nastane napaka v obori Stari log samo pri 2- do 4-letnih ozi- roma 3-4-letnih osebkih. Mogoče je, da je napaka nastala zato, ker smo napačno ocenili starost in vključili tiste osebke, ki so se rodili v obori, v izhodiščno populaci- jo, ali pa, ker so bili že v izhodiščni populaciji, pa smo ocenili, da so se rodili šele potem, ko je bila obora zaprta. Ob navedenih domnevah znaša napaka: v obori Smuka: + 2 jelena + 2 košuti in -2 košuti + 7 srnjakov in - 7 srnjakov + 7 srn in - 7 srn · v obori Stari log: + 1 jelen in -1 jelen + 3 košute in -4 košute in -4 srnjake + 1 srna in -1 srna Če izrazimo to napako v kg/ha, dobimo naslednje številke: Obora Smuka: v obori Stari log: srnjad: od -0,40 kg/ha do + 0,30 kg/ha jelenjad: od -0,19 kg/ha do +0,47 kg/ha srnjad: od -0,ll kg/ha do +0,02 kg/ha jelenjad: Od -0,50 kg/ha do + 0,41 kg/ha če upoštevamo te napake, potem so stvarne vrednosti biomase na površinah, ki so jih ogradili z obema oborama, v naslednjih intervalih: 44 13. preglednica: BIOMASA SRNJADI IN JELENJADI V kg/ha Table 13: CALCULATED BIOMASS (kg/ha) OF ROE DEER AND RED DEER IN ENCLOSURES SMUKA AND STARI LOG Smuka kg/ha spodnja meja zgornja meja srnjad jelenjad skupaj 5 DISKUSIJA 2,0 3,5 5,5 2,7 4,2 6,9 Stari Log kg/ha spodnja meja zgornja meja 0,6 8,0 8,6 0,7 8,9 9,6 V naslednjem bomo skušali naše ugotovitve primerjati z izsledki podobnih raziskav, opravljenih v drugih delih Evrope. 5.1 Zanesljivost ocene številčnosti Iz razlike v ocenjeni in stvarni številčnosti srnjadi v obori Smuka (Ndej .IN ocena 1,83) je razvidno, da ocenjevanje ni zanesljiva metoda za ugotavljanje številčno­ sti te divjadi. To je v navedenem primeru še očitnejše, saj je ocena številčnosti "de- lo" poklicnih lovcev, ki veljajo za dobre poznavalce divjadi. Izkušnja iz obore Smu- ka hkrati opozarja, da ocena številčnosti ni zanesljivo izhodišče za načrtovanje in uresničevanje nalog varstva, gojitve in lova srnjadi. Ker je srnjad najštevilnejša in najbolj razširjena divjad v Sloveniji, moramo (po)iskati primernejše metode za ugo- tavljanje gostote te (in drugih vrst) divjadi. Na napake, ki nastajajo pri ocenjevanju številčnosti srnjadi, opozarja Andersen (1953). V lovišču Kal0 na Danskem so številčnost srnjadi ocenjevali na 70 živali. S popolnim odstrelom.(torej enako kot v obeh oborah na Kočevskem) te divjadi - za- radi slabe telesne razvitosti - pa so z območja izločili skupaj 213 živali, torej trikrat več od ocenjene številčnosti. Miller (1984) uvršča oceno številčnosti med najmanj zanesljive metode za ugotavljanje gostote populacij divjadi. Nasprotno pa je napaka v oceni številčnosti jelenjadi v obori Smuka majhna. To si lahko razlagamo z razlikami v načinu življenja (večji gibljivosti in večji opazljivosti) jelenjadi v primerjavi s srnjadjo, lahko pa gre tudi zgolj za naključno podobnost v ocenjeni in stvarni številčnosti. 45 Izkušnje, pridobljene v obori Smuka, kažejo da številčnosti v obori Stari log niti pri jelenjadi niti pri srnjadi niso ocenili pred začetkom odstrela. 5.2 Razlike v gostoti jelenjadi in srnjadi (N/100 ha) Če primerjamo rezultate povratnega izračuna gostote obeh vrst divjadi "na dan O (nič) obeh obor", je med njima očitna razlika. 14. preglednica: GOSTOTA SRNJADI IN JELENJADI (N/100 ha) Table 14: CALCULATED DENSITY (N/100 ha) OF ROB DEER AND RED DEER IN ENCLOSURES SMUKA AND STARI LOG divjad jelenjad srnjad Smuka N/100 ha 3,5 12,8 Stari Log N/100 ha 9,4 4,0 Razliko moramo iskati predvsem v razlikah površinskih deležev vegetacijskih kate- gorij v obeh oborah (1~. preglednica). 15. preglednica: POVRŠINSKI DELEŽI VEGETACIJSKIH KATEGORIJ Table 15: HABITAT STRUCTURE OF ENCLOSURES SMUKA ANO STARI LOG (IN %) ENCLOSURE FORESTS SHRUBLAND PASTURES obora Smuka Stari log gozdovi 45,0 74,8 grmišča 37,0 16,8 pašniki 18,0 8,4 skupaj 100,0 100,0 Iz gornjega prikaza je očitno, da je obora Smuka zaradi razmeroma velikega deleža pašnikov in grmišč ter robnega območja z gozdom primernejša za srnjad. Nasprot- no pa je obora Stari log z velikim deležem gozda primernejša za jelenjad. Pucek et al. (1975) navajajo razlike v gostoti parkljaste divjadi, ugotovljene z vzorč­ no metodo štetja, v odvisnosti od deležev razvojnih faz gozda. V mlajših razvojnih fazah (mladje, gošče, letvenjaki) je 2- do 3-krat več srnjadi kot v odraslem gozdu, kjer prevladuje jelenjad in je srnjadi malo. Te ugotovitve se torej ujemajo z našimi. 46 5.3 Primerjava ugotovljenih gostot jelenjadi in srnjadi s podatki iz literature Za oceno ugotovljenih gostot smo se morali opreti samo na podatke iz tuje literatu- re, ker tovrstni objektivni podatki za druga območja Slovenije (še) niso znani. Ob- stojajo le ocene številčnosti, razen za območje notranjskega lovskogojitvenega ob- močja, kjer razvijajo metodo povratnega izračuna številčnosti jelenjadi (Simonič, 1985). Klein in Strandgaard (1972) poročata o gostoti srnjadi 27 /100 ha v obori Rye- -Norskov na Danskem. V tej 720 ha veliki obori so s popolnim odstrelom izločili 180 primerkov srnjadi, oziroma 27 /100 ha. Strandgaard (1972) navaja za 400 ha veliko lovišče Kal0, kjer odpade na gozd 165 ha (41,3%), gostoto 25 srnjadi/100 ha. Poudariti pa je treba, da v tem lovišču ni je- lenjadi. Bobek et al. (1973) so v gozdovih listavcev na južnem Poljskem ugotovili gostoto 1,5 jelenjadi in 14 srnjadi/100 ha. Avtorji so ugotovili, da porabi tamkajšnja divjad od aprila do novembra 13,9% dostopne biomase rastlin, pozimi pa 20%. Te razi- skave so avtorji opravili v gozdni združbi Tilio-Carpinetum. Dostopna biomasa (su- ha snov) v tej združbi je poleti 98,8 gr/m2 , pozimi pa 52,2 gr/m2 • Obe vrsti si poišče­ ta 50% hrane v mlajših razvojnih fazah (mladja, gošče), ki pa imajo v preučevanem območju le 10-odstoten površinski delež. S spremljavo številčnosti srnjadi z vzorčnim štetjem na pogonih v obdobju 1969 do 1972 pa so Bobek et al. (1974) ugotovili nihanje gostote srnjadi od 11,2 do 16,6/100 ha gozda oziroma povprečno 13,3/100 ha v celotnem preučevanem obdobju. Pucek et al (1975) so v mlajših nasadih iglavcev in na površinah v pomlajevanju na- šteli do 34,9 srnjadi/100 ha. Na severozahodnem Poljskem se gostota v "boljših" območjih giblje med 12 in 19/100 ha, v večjem delu pa med 5 in 6/100 ha. Rodenwaldt (1975) navaja za gozdove v okolici Vilingena na Bavarskem povprečno spomladansko gostoto (v letih od 1960 do 1970) 11,7 do 16,3 srnjadi/100 ha gozda. Isti avtor poroča, da se je odstrel na istem območju gibal med 4,7 in 10 srnjadi/100 ha gozda, Sperber (1975) pa navaja, da so na območju gozdne uprave Ebrach v ZR Nemčiji pri gostoti srnjadi 13 živali/100 ha, na leto odstreljevali po 9 srnjadi/100 ha. Radler in Reulecke (1979) navajata za obsežno območje Zahodnega Harza v ZR Nemčiji gostoto 6,6 do 10,3 jelenjadi/100 ha. Avtorja sta z analizo vpliva 17 let tra- jajočega redukcijskega odstrela te divjadi, ki so ga začeli zaradi obsežnih poškodb gozdov po letu 1960, ugotovila pozitiven učinek zmanjševanja številčnosti na zve- čanje povprečne telesne teže mladičev jelenjadi. Ratcliffe in Rowe (1985) navajata, da se gostota jelenjadi na Škotskem giblje med 5 in 15 živali/100 ha gozda (plantaže iglavcev), gostota srnjadi pa 20 do 24/100 ha. Ker se areali obeh vrst v večjem delu Škotske prekrivajo, ugotavljata avtorja visoko 47 stopnjo prekrivanja prehranskih niš ter opozarjata na prehransko kompeticijo in na povečan obseg poškodb v plantažah. Bobek (1980) pa je v Niepolomickem gozdu na Poljskem spomladi leta 1977 s štet- jem ugotovil gostoto srnjadi 32 živali/100 ha. In za konec še Nikolandiceva ugotovi- tev (1968): ta avtor navaja za gozdove Haljevo in Kozarac v LŠPG Jelen v Baranji (SR Hrvaška) gostoto 14 do 18 srnjadi/100 ha. Poleg srnjadi živi v istem območju tudi jelenjad. Vse to pove, da so gostote srnjadi in jelenjadi v različnih delih Evrope precej različne, vendar večje, kot si ponavadi predstavljamo. Na splošno pa se bist- veno ne razlikujejo od naših ugotovitev na Kočevskem. 5.4 Biomasa divjadi V evropski literaturi je razmeroma malo dostopnih podatkov o biomasi velikih rast- linojedov, vendar jo je mogoče izračunati iz gostote in povprečne "žive" (bruto) teže živali. Tu pa nastajajo nekatere težave, ker se podatki o telesnih težah uplenjene divjadi nanašajo na neto telesno težo odstreljenih in izčiščenih živali brez notranjih organov. 16. preglednica: PRIKAZ RAZLIČNIH METOD ZA IZRAČUN BRUTO (ŽIVE) TEŽE IZ NETO TEŽE. ZA ZGLED JE UPORABLJENA NETO TEŽA 100 kg. Table 16: COMPARISION OF DIFFERENT WAYS OF BIOMASS CALCULATION (UNDRESSED WEIGHT DERIVED FROM DRESSED WEIGHT 100 kg). A) uporabljena (naša) metoda: bruto = B) Hornady (cit. Esser, 1958): bruto = C) Taylor (cit. Moen, 1968): bruto = D) Komarek (1985) bruto = E) Bubenik (1984): bruto 48 obrazec neto x 128 100 neto x 100 78,6 2,62 + 1,251 neto neto x 132 100 neto x 125 100 bruto teža v kg 128 127,2 127,7 132 = 125 V nadaljevanju prikazujemo nekaj načinov za izračun bruto teže jelenjadi iz neto teže. "Živa", brutto teža je namreč osnova za izračun biomase/enoto površine. Bio- masa je v ekologiji pomembna determinanta, s katero lahko ponazarjamo (kvantifi- ciramo) razmerje med proizvajalcem in porabnikom ter pretok energije v ekosiste- mu. Z biomaso tudi (iz)računamo nosilno kapaciteto (angl. carrying capacity), ki spada danes med glavne instrumente upravljanja populacij velikih rastlinojedov (Bailey, 1984: 280). Iz gornje primerjave vidimo, da je način, uporabljen v naši študiji, tj. povečanje ne- to teže z empirično ugotovljenim korekcijskim faktorjem 1,28, povsem ustrezen in splošno uporaben. Pri tovrstnem izračunu pa moramo uporabljati "polno" neto težo oziroma težo izčiščenih živali (brez vseh notranjih organov), tehtanih z glavo in nogami. Ta polna teža se namreč razlikuje od danes veljavnih transportnih tež, tj. teže izčiščene živali brez nog in glave. Bruto težo pa je mogoče izračunati iz tran- sportne teže s korekcijskim koeficientom le tedaj, če transportno težo prej popravi- mo na podlagi dovolj velikega vzorca teže nog in glav (za oba spola in vse starostne razrede). Formuli za preračun tež, ki sta ju ugotovila Taylor in Hornady, veljata za severno- ameriške cervide, vendar sta uporabni tudi za našo jelenjad. Komarek (1985) in Bu- benik (1984) sta korekcijske koeficiente ugotovila empirično s tehtanjem jelenjadi, in posebej notranjih organov. Komarek (1985) navaja korekcijske koeficiente v raz- ponu od 1,25 do 1,40 (povpr. 1,32) glede na spol in starost živali, Bubenik (1984) pa opozarja na razlike v razmerju bruto/neto teže jelenjadi pred rukom in po njem. Ker pa je večina jelenjadi odstreljena po končanem ruku, priporoča avtor povprečni korekcijski koeficient 1,25. Za srnjad, odstreljeno v zimskih mesecih, pa navaja Bubenik (1984: 145) korekcijski koeficient za preračun bruto/neto težo: mladiči: bruto odrasli: bruto neto x 100 58,7 neto x 100 65,1 Za boljše razumevanje ugotovljenih vrednosti biomase jelenjadi in srnjadi na Ko- čevskem: 6, l kg/ha v obori Smuka 9,2 kg/ha v obori Stari log, bomo skušali prika- zati nekaj tovrstnih primerjav iz literature: Turček (1971) je v klimaksnih fazah različnih tipov gozdov na Češkoslovaškem ugo- tovil, da je biomasa vseh sesalcev povprečno 7 ,4 kg/ha oziroma v razponu 5 do 10 kg/ha. Avtor ne navaja deleža velikih rastlinojedov znotraj teh vrednosti. Schroder (1974) navaja, da se biomasa jelenjadi v Bavarskih Alpah giblje med 4,6 in 5,1 kg/ha, in to pri povprečni gostoti 5,3 osebkov jelenjadi/100 ha. Ugotovljena 49 biomasa jelenjadi na Kočevskem pa znaša 3, 7 kg/ha (Smuka) oz. 8,5 kg/ha (Stari log). Jordan et al. (1971) navajajo biomaso losa (Alces alces) na otoku lsle Royal v ZDA, in sicer 7, 7 kg/ha. Los je na tem otoku edini predstavnik velikih rastlinojedov . • Najpopolnejši pregled biomase divjih rastlinojedov v različnih biomih navaja Das- mann (1963), in sicer v razponu od 0,8 kg/ha (tundra - Sibirija) do 235 kg/ha (sa- vana - Kongo). Veliki razponi v biomasi so posledica razlik v količini letne primar- ne produkcije med biomi ter drugačnih pretokov energije po različnih prehranskih verigah. Za evropske gozdove navaja razpon od 4, 1 kg/ha (srnjad, Danska, Ander- sen 1953) do 10 kg/ha (jelenjad, Škotska). Po podatkih iz literature se biomasa divjih rastlinojedov v Evropi giblje med 4 in 10 kg/ha, to pa se ujema tudi z našimi ugotovitvami. 6. SKLEP Rezultati ovrednotenja popolnega odstrela v obori Smuka in Stari log nas vodijo k naslednjim sklepom: 1. Ocenjevanje številčnosti srnjadi, čeprav so ga opravili dobri poznavalci divjadi in tamkajšnjih naravnih razmer, ni zanesljivo. Ponovno se je izkazalo, da se šte- vilčnost srnjadi vedno oceni prenizko. V našem primeru, natančneje v obori Smuka, je resnična številčnost srnjadi za 83 % večja. V obori Stari log niso oce- njevali številčnosti zaradi "izkušenj" iz obore Smuka. Ocenjena številčnost jele- njadi se precej ujema z resnično številčnostjo oziroma je podcenjena za 9%. Poudariti je treba, da je površina obore premajhna za ugotavljanje zanesljivosti ocenjevanja številčnosti jelenjadi. 2. številčnost divjadi, ki jo ponavadi izražamo z gostoto na 100 ha, je v obravnava- nih oborah visoka, precej višja kot smo glede na razmere pričakovali. Gostota, ugotovljena na 100 ha, je naslednja: obora Smuka Stari log srnjad 12,5 3,9 jelenjad 3,4 9,2 Ob teh ugotovitvah ne smemo prezreti, da so bili - tik preden je bila obora zapr- ta - ohranjeni vsi interspecifični odnosi med živalskimi vrstmi. Tako so bile v tem prostoru vse mesojede vrste (volk, medve, divja mačka, lisica, kuna), ki ne- posredno vplivajo na srnjad in jelenjad. 3. V obori Smuka je ugotovljeno spolno razmerje tako pri srnjadi kot pri jelenjadi 1 : 1. V obiri Stari log je pri jelenjadi to razmerje pomaknjeno v korist košut 50 1 : 1,4. Pri srnjadi prevladujejo srnjaki, vendar ta ocena ni zanesljiva, ker je bilo v obori Stari log le malo srnjadi. 4. še preden so oboro zaprli, je na populaciji srnjadi in jelenjadi vplival tudi lov in ne samo naravni dejavniki, zato ne moremo sklepati o naravni sestavi teh popu- lacij. 5. Razlike v gostoti srnjadi in jelenjadi v oborah pripisujemo različnim ekološkim razmeram v njih, pa tudi temu, da je razlika med zaprtjem obeh obor 8 let. V tem času se je številčnost jelenjadi na tem območju močno povečala - to pa kaže tudi odstrel jelenjadi v gojitvenem lovišču Medved. odstrel 1964 1972 jelenjad 30 214 indeks 1,00 7,13 srnjad 199 315 indeks 1,00 1,58 Glavne ekološke razlike med oborama so predvsem v različnem deležu grmišč in travnikov, zastopanosti glavnih drevesnih vrst, reliefu in ekspoziciji ter nad- morski višini. V obori Stari log, ki je na nižji nadmorski višini, velik del območja deluje kot lo- kalno mrazišče. Vse to verjetno vodi k tako različnim deležem v zastopanosti obeh vrst divjadi. Domnevamo, da je manjša številčnost srnjadi v obori Stari log predvsem posledi- ca ekoloških dejavnikov (manj primerni habitati), povečana številčnost jelenjadi v obori Stari log pa posledica splošnega povečanja številčnosti jelenjadi v letih 1964-1972. Ne izključujemo pa možnosti, da je majhna številčnost srnjadi v obori Stari log tudi posledica medvrstne konkurence med srnjadjo in jelenjadjo (kompeticija), pri kateri jelenjad izriva srnjad iz njenih prvotnih stanišč. 6. Ugotovljena gostota in biomasa obeh vrst se nanašata na dve konkretni območji in ju zato ne moremo posplošeno uporabiti za celotno Kočevsko. Vsekakor pa sta tako gostota kot biomasa dobra kazalnika visokega primarnega produkcijs- kega potenciala mlajših razvojnih stadijev in mešanih gozdov listavcev, ki prev- ladujejo v obeh preučevanih območjih. Ker gre za obnavljanje časovno odmaknjenega stanja - gostota in biomasa po- pulacij obeh rastlinojedov v obori Smuka se nanaša na stanje leta 1964, v obori Stari log pa na stanje 1972 - nekritična projekcija v današnje razmere ni mogo- ča. Lahko pa poskušamo korelirati tedanje stanje (gostote in biomase) in oceno dinamike populacij obeh vrst z opravljenim odstrelom v lovišču Medved. 51 Gostota odstrela v lovišču Medved - Kočevsko 1964 1972 1980 1986 srnjad n n/100 199 315 204 242 0,50 0,79 0,51 0,61 jelenjad n n/100 ha 30 214 695 793 0,08 0,53 1,74 1,98 Zvečanje odstrela jelenjadi nakazuje tudi zvečanje gostote jelenjadi, odstrel srnjadi pa je ostal na podobni višini kot tedaj, ko so obe obori zaprli. Iz tega bi lahko sklepali, da se je gostota jelenjadi od tedaj, ko so obori zaprli, pa do danes povečala, gostota srnjadi pa je stagnirala ali je celo upadla. Biomasa rastlinojedov je zato v lovišču Medved v tem obdobju narasla. Zaradi razlik v razporeditvi in gostoti obeh vrst znotraj lovišča pa bi lahko primerjali biomaso v letih 1964 oziroma 1972 z današnjo biomaso le lokalno, in to z vzorcem, ki bi ga dobili enako ali podobno kot v letih 1964 in 1972. Priloga 1: POLOŽAJ ANALIZIRANIH OBJEKTOV Appendix 1: SITUATION OF ANALYSED AREA 52 POVZETEK V dveh, leta 1974 in 1972 ograjenih gozdnih območjih (s skupno površino 2042 ha) na Kočevskem, v jugovzhodni Sloveniji, je bil izvršen popoln odstrel jelenjadi in srnjadi. Iz podatkov o številu, spolu ter ocenjeni starosti uplenjenih živali po razvo- ju in obrabi zobovja, smo po metodi povratnega izračuna izračunali gostoto obeh vrst divjadi na dan zaprtja obeh obor. Rezultati so prikazani v naslednji tabeli: divjad jelenjad srnjad obora Smuka 3,5 12,8 obora Stari Log 9,4 4,0 Ugotovljena razlika v gostoti obeh vrst izhaja predvsem iz razlik površinskih deležev gozda, grmišč ter travnikov in pašnikov v obeh območjih, ki so prikazani v nasled- nji tabeli (podatki se nanašajo na stanje ob zaprtju obor): obora Smuka Stari Log gozdovi 45,0 74,8 grmišča 37,0 16,8 travniki, pašniki 18,0 8,4 skupaj 100,0 100,0 Obora Smuka je zaradi razmeroma visokega deleža grmišč ter travnikov in pašnikov ter robnih območij z gozdom primernejša za srnjad, obora Stari Log z velikim deležem gozda pa primernejša za jelenjad. Iz izračunane gostote ter starostne struk- ture jelenjadi in srnjadi v obeh oborah na dan zaprtja ter brutto ("živih") telesnih tež, ugotovljenih s tehtanjem vzorca odstreljenih živali izven obor, smo izračunali biomaso rastlinojedih vrst. Ta je prikazana, preračunana v kg/ha, v naslednji tabeli: obora Smuka Stari Log jelenjad (kg/ha) 3,74 8,45 srnjad (kg/ha) 2,38 0,76 skupaj (kg/ha) 6,12 9,21 Razlike v gostoti in biomasi obeh rastlinojedih vrst v obeh proučevanih območjih iz- virajo iz razlik v ekoloških pogojih in dejstva, da je med zaprtjem obore Smuka (1964) in obore Stari Log (1972) preteklo 8 let. V tem času pa je gostota jelenjadi na širšem območju Kočevskega porastla (ocena!), gostota srnjadi pa upadla. Ne izklju- čujemo pa tudi možnosti, da je nizka gostota srnjadi v obori Stari Log tudi posledi- ca medvrstne konkurence med srnjadjo in jelenjadjo, ki ima za posledico izrinjanje srnjadi iz njenih dosedanjih stanišč. Vsekakor pa sta tako gostota kot biomasa za- nesljiva kazalca visokega primarnega potenciala mlajših razvojnih stadijev in meša- nih gozdov listavcev, ki prevladujejo v obeh proučevanih območjih. 53 SUMMARY DENSITY AND BIOMASS OF RED DEER AND ROE DEER IN SOME ECOSYSTEMS OF KOČEVSKO In two forest areas, fenced off in 1974 and 1972, respectively (with a total area of 2024 ha) located in south-east Slovenia's region of Kočevsko, the total kill of roe deer and red deer was carried out. The density on the day of closure of the two areas of both wildlife species was calculated. The reverse calculation method was used employing the obtained data on the number, sex and estimated age - based on growth and wear of their teeth - of the killed animals. The results are shown in the table below: wildlife species red deer roe deer Denshy /100 ha Smuka enclosure Stari Log enclosure 3.5 9.4 12.8 4.0 The established difference in the density of both species stems mainly from the dif- ferences in proportion of forest, bush, grassland, and pasture areas in the two re- gions. These statistics are shown in the table below (data refer to conditions at the ti- rne of the closure of the enclosed areas): enclosure forest shrubland grassland total pastures percent percent percent percent Smuka 45.0 37.0 18.0 100.0 Stari Log 74.8 16.8 8.4 100.0 The enclosure of Smuka is, due to relatively high percentage of bush areas, grass- land, and pastures as well peripheral forest areas more suitable for roe deer, while the enclosure of Stari Log, containing a large percentage of forest, is more suitable for red deer. From the calculated density and from the age structure of roe deer and red deer in the two enclosures on the day of closure and the gross body weight, esta- blished by weighing a sample of the animals killed outside the two enclosures, the biomass of both herbivorous species was calculated. It is presented in kg/ha, in the table below: enclosure Smuka Stari Log red deer (kg/ha) 3.74 8.45 roe deer (kg/ha) 2.38 0.76 total (kg/ha) 6.12 9.21 The differences in the density and the biomass of two herbivorous species in the two areas studied stem from the differences in the ecologic conditions and from the fact, 54 that 8 years elapsed between the closure of Smuka (1964) and the closure of Stari Log (1972). During that period, the density of red deer in the greater region of Koč­ evsko increased (estimate!), while the density of roe deer dropped; But the possibi- lity that the low density of roe deer in the enclosure of Stari Log is the consequence of competition between roe deer and red deer resulting in the dislodgement of roe deer from their habitual habitat, is not excluded. Nevertheless, the density as well as the biomass are reliable indicators of a high primary potential of younger develop- ment stages of the forest and mixed deciduous forests, which predominate in the two regions studied. 55 7. LITERATURA ANDERSEN, J. (1953): Analysis of a Danish roe deer population. Danish Review of Game Biology, 2: 127-155. BAILEY, J.A. (1984): Principles of wildlife management. John Willey and Sons, New York, 373s. BOBEK, B., WEINER, J., ZIELINSKI, J. (1973): Food supply for deers in the deciduous forest of southern Poland. Proc. X. Congr. IUGB, Paris 1971; 171-176. BOBEK, B., DŽRODŽ, A., GRODZINSKI, W., WEINER, J. (1974): Studies on productivity of the roe deer population in Poland. Proc. XI. Int. Congr. Game Biologists, Stockholm 1973, 115-123s. BOBEK, B. (1980): A model for optimization of roe deer management in central Europe. J. Wildi. Manage. 44(4): 837-848. BUBENIK, A.B. (1984): Ernahrung, Verhalten und Umwelt