VWaTTFo7n, 3ne Yl X II. 192^.
flarfborskf V E C P B V f K JBfnf>
ciran d .
182A
fASSING 
V.6J.
W
sneg, m is t
M ir božični
Bela zima zemljo je pokrila, 
brusi mraz v nas svoja ostra šila. 
Kriza zla zemljane nas obdaja, 
nada in humor nam le ostaja.
Saj dovolj življenje nas mrcvari, 
mir božični, ti vsaj nas obdari!
So volitve v občino končane, 
zdaj božič nam celi strašne rane!
So veseli — malo izgubili, 
so veseli — nekaj pridobili.
Vsi veseli — Mariboru slava!
Mir božični nad teboj naj plava!
> •
Oj gorje, komur nikjer ni doma, 
kdor ubog po daljnem svetu roma.
Bolj gorje: volilcem tisoč v listi, 
kroglic pa le dvesto v skrinji tisti!
Je zastonj, če stranka nisi prava,
Mir božični večno v tebi spava.
•
Spomenik postaviti svobodi,
Mariboru sam nagaja zlodi.
Suženjstva smo živi spomeniki — 
kak idej bi bili mi redniki?
Dokler duh še tuj nas vse obdava — 
mir božični v spomeniku spava.
*
Raje naj se Tegethof proslavlja, 
jezik nemški v občini uveljavlja, 
univerza in teater tudi —
Heil und Sieg! — za njo se živo trudi. 
Ti Slovenec si pa stara šleva, 
mir božični pamet ti ogreval 
•
Avtobus vsesplošno je vozilo, 
zdaj fijakerjem je odzvonilo.
Avtotaksi in sedlarji tudi 
so na novi mestni tram vaj hudi.
Kriva je le mestna ta uprava,
mir božični da med njima plava.
*
Ena nam je lepa domovina, 
dvojna pa je bratom dohodnina.
»Vsi plačujmo ali pa nobeden!« 
dere Prečan se oskubljen, beden.
Vlada pa skrbno mu obečava:
»Mir božični nad teboj naj plava!«
*
V letu da nam ture čudovite, 
v zimi smuk čez ravni hribovite. 
Pohorje! Ti si podoba raja, 
zimski šport po tebi že razsaja. 
Veličastna nad teboj narava, 
mir božični pa krog tebe plava!
•
Svet končal je vojno grozovito, 
spet če Mussolini jo Benito.
Bog naj reši svet Še te nakane, 
da svetovni mir nam še ostane.
Naj bodočnost bo nam nekrvava!
Mir božični naj nad svetom plava!
*
Sc »Večernik« se k božičku druži,
'da nocoj vam vsem v veselje služi. 
Spolom, slojem, društvom vsem in brav-
cem,
pravim in nepravim pomagavcem 
kliče uredništvo in uprava:
»Mir božični naj med vami plava!«
Mar borsko gledališče
R E PE R T O A R :
Sobota, 24, decembra. Zaprto.
Nedelja, 25. decembra ob U S . uri »Logar­
jeva Krista«. Znižane cene. Ob 20. uri 
»Eva«. Znižane cene.
Pondeljek, 26. decembra ob 15. url »Ba­
jadera«. Znižane cene. — Ob 20. uri 
Takrat v starih č a sih ...«
Mestn5 avtobus
Od danes naprej je avtobusna proga 
Pobrežje—Glavni trg podaljšana do glav­
nega kolodvora. Drevi na Sv. večer vo­
zijo na progah Studenci—Melje in Kralja 
Petra tre-— glnvnl kolodvor avtobusi do 
dveh ponoči po nočni — io j® dvojni ta ­
l i l -
Božične skrivnosti
STARI OBIČAJI NA POHORJU, V SLOV. GORICAH IN DRUGOD.
Maribor, 24. decembra.
Na dan pred božičem se mora vino do­
livati, na božič pa mora gospodar pogle­
dati, ali je krog pilke suho in mokro. Ce 
je mokro, bo dobra vinska letina, ako je 
pa suho, bodo polovnjaki tudi v jesen o- 
stali suhi v kleti
»
Ako se komu na sveti večer, ko luč v 
hišo prinesejo, od glave nič senca na 
steni ne vidi, bo prihodnje leto umrl.
Če sliši kdo na sveti večer preje psa 
lajati, ko iz puške streljati, bo nesrečen. 
Kdor na sveti večer trikrat okoli hrama 
gre in pri slivi moli, ko »zdravo Marijo« 
zvoni, izve, če se bo prihodnje leto pri 
hiši kdo ženil, kar spozna iz godbe, ki jo 
zasliši; če bo pa kdo pri hiši umrl, spo­
zna iz tega, da začuje, kakor bi se zruši­
le deske.
Če hočeš obogateti, natrgaj si na sveti 
post šopek češnjevih vejic in jih daj v 
vodo, da vzbrste. K polnočnici pojdi pr­
vi. Kjer se stekajo tri meje, ti pride na­
proti vrag. Pod vsakim pogojem hoče 
kupiti d tebe šopek češnjevih vejic. K & 
rriu poveš ceno, se hoče pogajati. Pazi, 
da ne odnehaš od prvotne cene! Končno 
ti vrže vrag nekoliko razjarjen vrečo 
denarja za šopek češnjevih popkov. Z 
denarjem umno gospodari, sicer ti ga od­
vzame!
Pojdi tik pred polnočnico, ko gori sa­
mo še večna luč, v cerkev. Vzemi svečo 
z glavnega oltarja in jo prižgi na večni 
luči ter pojdi z njo trikrat okoli cerkve. 
Med potjo se ti pridruži hudič in ti hoče 
svečo upihniti. Ako ubraniš plamen sve­
če, ti vrže vrečo denarja in nima več mo­
či do tebe.
Kdor hodi na sveto noč v ris, mora 
vzeti kol, na katerem se je snopje sušilo. 
Kol je moral biti čez vseh svetnikov dan 
na polju. Ko! se mora zabiti na križpotju 
v zemljo, okrog se pa mora potegniti z 
2 leti staro šibo-leskovko ris. Nato stopi 
v ris in 3krat močno zažvižgaj. Kmalu se 
prikaže duh, ki te vpraša, kaj hočeš. Če 
mu zapišeš dušo, ti izpolni vsako željo.
*
Ako si želiš denarja, delaj 12 tednov 
pred svetim večerom stolček iz 12 vrst 
lesa. Stol nesi k plnočnici, postavi ga 
ravno pred glavnimi vrati in se vsedi 
nanj. Med povzdigovanjem pride zlodej 
in ti odkupi stolček za vrečo denarja.
*
Mnogo sreče te čaka, če vzameš na 
sveti večer v ris leskovko in črnega ma­
čka. O polnoči začnejo vsakovrstne groz­
ne reči kapati na človeka n. pr. žareča 
brana, goreč voz sena itd., pri risu se pa 
vse razkadi. Ako vztrajaš, pride hudobec 
in ti prinese, kar si želiš. Za dar pa mu
moraš dati črnega mačka in — dušo.
*
Pri polnočnici opravi spoved in obha­
jilo. Hostijo vzemi iz ust in jo shrani v 
škatljo. Doma jo daj žabi, dati.allpasu. o 
na sveti post. Zaba sne hostijo in nakraca 
na papir veliko število. Na božič zjutraj 
pojdi prvi v cerkev. Ustavi se pred glav­
nim oltarjem in drži listič,v rokah. Naen­
krat pridrvi hudič. S seboj prinese vrečo 
denarja. Ves zelen je od jeze, ker ti mo­
ra prepustiti denar. Sicer bi ne mogel iz 
cerkve.
Na sveti večer pd'di prisluškovat k 
meji. Če slišiš godi n ^ | o pri mejaših 
nekdo ženil. ako sli ,'a' č.duje rakve, bo 
nekdo umrl.
•
Če greš na sveti večer pri polnočnic! 
za veliki oltar, ponudi ti tam hudi duh 3 
reči: kapo, klobuk in mošnjo. Če kaj ta- 
Ve-m dobiš od vra^a. boš lahko Čudeže 
delal. Če klobuk obračaš, bo pokalo, ka­
kor bi s topovi streljal. Kapa te stori ne- 
vidljivega, v mošnji pa bo vedno dovolj 
denarja. Pač pa mu moraš zapisati telo 
in dušo!
*
Na dan pred božičem bežijo po obedu 
dekle po drva in si jih hitro naložijo. Ti­
sta, ki prinese polena na pare, se bo ti­
sto leto omožila.
*
Ko na sveti večer »Zdravo Marijo« 
zvoni, beži iz hiše pod češpljo in moli 
tam. č e čuješ med tem v skednju kak 
ropot bo to leto nekdo pri hiši umrl. Kdoi 
to noč ob 11. uri na pokopališču pod kri­
žem stoji, vidi vse tiste, ki bodo pri­
hodnje leto umrli.
•
Na božično noč cveti denar, ki je za­
kopan. Ako ga hočeš dobiti, se moraš po­
gumno bližati plamenu, se pokrižati in 
vreči nanj molek, nato pa idi domov in 
se ne oziraj! Pridi šele bb zori pogledat 
>za molekom. Tam začni takoj kopati za­
klad. Najprej najdeš samo olje, katero 
moraš pred solnčnim vzhodom spraviti v 
skrinjico, kjer se spremeni v zlato in 
srebro.
Če dekle hoče spoznati svojega ženina, 
si mora na božični večer vliti mleko po 
hrbtu in prestreči v skodelico. Kdor pride
mleko pit, postane njen ženin.
' *
Fant naj prereže pri polnočnici ravno 
med povzdigovanjem jabolko na dvoje 
ter se ozre okoli sebe. Zagledal bo svojo 
izvoljenko.
' *
Dekle, ki si hoče prikleniti svojega fan­
ta, ga mora povabiti na sveti večer k se­
bi. Med tem, ko sta najbolj zatopljena v 
pogovor, mu mora njena mati neopaženo 
vreči dve jajci v hrbet, da se ubijeta. \ 
naglici ju mora prestreči s skodelico in 
ocvreti, da jih fant použije. Tako si ga 
priklene za vedno!
*
Na sveti večer se vsedi na studenec in 
moli. Ravno med povzdigovanjem se 
spremeni voda v vino.
*
Od polnočnice ljudje jako domov hite, 
kdor pa med potom pade, bo prihodnje 
leto umrl. Ko pridejo domov, zbudijo vso 
živino, tudi kokoši in svinje. Vsem dajo 
jesti, pred hlevom pa z blagoslovljenim 
smodnikom ustrelijo, da nimajo čarovnice 
moči pri živini.
*
Kdor hoče celo leto močen in zdrav bi­
ti, mora od polnočnice domov bežati, da 
i je prvi doma. Potem lahko vedno oprav­
lja vsako delo.
j *
' V božični noči se živina pogovarja, 
kar pa le sveti ljudje čujejo. V ušesa sl 
morajo vtakniti leskove mačice, skriti se 
v jasli in tam slišijo bodočnost cele hiše.
*
Dekle, ki hoče lepe »fajgclne« imeti, 
mora k polnočnici v žepu fajgelnovo se­
me s seboj nesti.
*
I Tikvino seme se more pod most djatl gda 
se ide k punočnici; gda se pa ide od pu- 
nočniče, te pa se more viin zeti, pa potli
so tole tikve strašno debele.
*
I Dve dekli sta hoteli preizkusiti koraj- 
jžo katera med njiju si upa k studencu po 
vodo ravno med povzdigovanjem ob pol­
nočnici. Res sc je strrejša junačila, vzela 
škaf in šla. Dolgo se ni vrnila. Ko so se 
ljudje vračali od maše, so pri studencu 
našli samo škaf, ušes so se držali prsti 
deklinih rok. O dekli pa ni bilo ne sluha 
ne d u h a ...
Kdor na božični dan umrje, gre narav­
nost 4 neb«* «4
Bofckno vreme
(Stara vremenska prerokovanja iz ma­
riborske okolice).
Veter, ki na sveto noč piše, je velike 
važnosti: vzhod pomeni živinsko kugo, 
sever sm rt velike gospode, jug pomen! 
hude bolezni zahod in tiho vreme pa do­
bro letino.
Ako hočeš zvedeti, kakšno bo vreme 
v vsakem mesecu prihodnjega leta, mo­
raš na božični večer pripraviti šest okro­
glih bukovih polen, ki jih razžagaš na 
polovice; tako dobiš 12 polovic, ki pred­
stavljajo 12 mesecev. Na vsako teh polo­
vic deni nekoliko soli. Na katerih bo sol 
raztopljena, kadar prideš od polnočnice, 
tisti meseci bodo gotovo deževni, drugi 
pa oznanjajo suho vreme. »Plohi« se po­
stavijo od vzhoda proti zahodu, tako se 
štejejo tudi meseci. — Ako je božična noč 
svetla, bodo prihodnje leto žitnice in 
kleti prazne. — Ako je sveta noč svetla 
in jasna, bodo tudi skednji jasnf, l j. ne 
bode sena in slame. — O božiču zeleno, 
o veliki noči sneženo. — O božiču za 
steno, o veliki noči za pečjo. — Dež in 
veter pred božičem, koplje jame rad 
mrličem. — Na sveti dan vetrovno, po­
leti sadje polno. — Jasne polnočnice, 
temne (prazne) žitnice. — Ce na sv. večer 
vina v sodih vro, prihodnja letina pač 
dobra bo. — Če na božič pride s Pohor­
ja lisica, vina pač bo polna »Pekrska go­
rica*.
Če o božiču led visi raz veje, se Velika 
noč vsa v cvetju smeje. —
Dr. V. T.
K aj vem? — Koliko znam?
(Serija št. 1).
Bralcem »Jutra« je ta sedaj tako pri­
ljubljena in razširjena igra gotovo dobro 
znana. Igra obstoji v tem, da odgovore ce 
njeni bralci po možnosti brez pripomoč­
kov na stavljena vprašanja. Brezdvomno 
ima igra velik pomen za vzgojo in izobra­
zbo, sosebno ker se bralec lahko prepri­
ča sam, kolik je njegov duševni zaklad. 
Zato mislimo, da ustrežemo našim bral­
cem, če priobčimo od Časa do časa sku­
pino vprašanj. Odgovore bomo priobčili 
v prihodnjih številkah. Ozirali pa se bo­
mo predvsem na krajevne razmere. Tako 
bodo naši bralci utrdili svoje znanje o 
preteklosti in sedanjosti našega mesta in 
okolice. Omenimo še, da je veliko, če od­
govori bralec na polovico vprašanj, so­
sebno če so težka. Sedaj pa na delo!
1. Odkdar se rabi ime »Maribor«?
2. Kaj pomeni ime »Marburg«?
3. Kaj pomeni ime »Drava«?
4. Odkdaj je Maribor mesto?
5. Odkdaj je Maribor sedež lavantinskih 
knezoškofov?
6. Kakšna razlika je med škofom, knezo- 
škofom in nadškofom?
7. Odkdaj je v Mariboru okrožno sodi­
šče?
8. Kdo je bil Carneri?
9. Kdo je bil Vaclav Karlik?
10. Kako se imenuje general Maister s 
krstnim imenom in kako s pesniškim 
pseudonimom?
11. Katera ulica ima v Mariboru najsta­
rejše ime?
12. Kdo je bil M itras?
13. Kje je bil prvotni Mariborski grad?
14. Zakaj so Ruše znane v slovenskem 
slovstvu?
15. Kdo je bil Tappeiner?
(Odgovore na ta vprašanja priobčimo v 
novoletni številki. Op. ured.)
Dekle, ki se hoče prepričati ali bo po­
ročila svojega fanta, naj vlovi na sveti 
večer žabo, jo odre in pokoplje v zem­
ljo. Ako žabo snejo mravlje, ga ne dobi, 
če pa ostane žaba cela, jo poroči 
•
Na sveti večer se nebo odpira. Kdor
vidi nebo, odprto, si naj poželi, kar bi rad 
vse sc bo zgouiio.