Zasedanje oblastne skupščine v Mariboru. Ko se je meseca februarja po prvem zasedanju razšla mariborska oblastna skupšcina, ko je pooblastila odbor, da sestavi proračun, je malokdo verjel, da sp bodo poslanci zopet tako kmalu sestali, da ta proračun odobrijo. Iz Beograda je bilo še kolikortoliko lahko izsiliti sklicanje oblastnih skupščin, a težje je bilo misliti, da bo dal na razpolago tudi sredstva, s katerimi se bodo oblasti lahko upravljale. Da ni bilo v vladi Slovenske ljudske stranke, pa bi bilo tudi ostalo samo pri začptkn, potem bi pa oblastne samouprave cisto sigurno zaspale. SLS je kljub temu, da je bil proračun že pred njenim vstopom v vlado sestavljen, z amandementi v finančnem zakomi dosegla, da je država prepustila oblastnim samoupravam isto moč in oblast, kakor so jo imele bivše av- strijske dežele, prepustila pa jim je tudi vse dohodke, katere je pobirala na račun deželnih doklad. Mariborska oblastna skupščina ima Sedaj isto oblast, kakor bivši deželni zbor v Gradcu, sme sklepati nove de^želne zakone, sme nalagati ali lajšati deželne davke, dobila je v last vso bivšo deželno avtonomijo. SLS je samo s par mesečno udeležbo v vladi dosegla za obp slovenski oblasti skoro popolnoma iisto avtonomijo ali samoupravo, za katpro se je naš narod že toliko let boril. Oblastne samouprave so že pričele delovati, ker jim je s sprejetjenn prvega proračuna narodna skupščina dala na razpolago potrebna sredstva. Prvi dan zasedanja. Po&lanci so se zbrali v Mariboru že v torek, 19. aprila. V sredo, 20. aprila se je zasedanje pričelo, in sicer to pot začasno v kazmski dvorani. Ob 10. uri dopoldne je predsednik g. dr. Josip Leskovar otvoril sejo in pozdravil navzočega velikega župama g. dr. Sehaubaeha in njegovega tajnika g. Malešiča. Tudi poslanci so g. velikega župana živahno pozdravljali z Živijo-klici. Na vse je vplivalo jako ciobro, da se sej skupščine udeležuje tudi veliki župan, dočim se je prejšnji veliki župan dr Pirkmajer za skupščino malo zmenil ter poslal celo na otvoritvpno sejo sarao svojega namestnika. Predsednik je nato poročal, da je odložil mandat radikalni poslanec dr. Rudolf Ravnik, na njegovo mesto pa je bil poklican dr. Miihleisen iz Maribora, ki je takoj nato položil slovesno prisego. Zatem se je vršila volitev še četrtega skupščinskega tajnika, tako, da se pri vsaki seji vedno po dva zamenjujeta. Delo oblastnega odbora. Dalje je predsednik poročal o delu oblastnega odbora med oasom, ko ni skupščina zasedala. Delovanje oblastne skupšoime je zagotovljeno s fkiančnim zakonom, istotako je rešeno vprašanje imovine bivše dežele Štajerske, ki preide sedaj na mariborsko oblast, skupščina sme spreminjati vsi bivše dežekie uredbe in zakone. Vprašanje imunitete oblastnih poslancev kakor tudi vprašanje proste vožnje po žpleznici še ni rešeno. O uspehih boja proti metljavosti je poroeal g. Marko Krajnc. Oblastoa skupščina je najela posojilo 200.000 Din, da prisikoči na pomoc kmetom, ki jim je ta živinska bolezen povzroeila ogromno škodo. Dalje ise je oblastna skupščina obrnila na veliko župamstvo za podatke, na podlagi katerib. se bo izvršil sklep oblastne skupščine proti metIjavosti. Ker je država nakazala 70.000 Din za nakup Distola, je oblastni odbor počakal, da je bila ta vsota izcrpana. Pozneje je država prispevala šp 45.000 Din, v celoti torej 115.000 Din, oblastna skupščina pa je nakazala 90.000 Din. S tem je hilo zaenkrat zadoščeno potrebam. V maribor&ki oblasti je 233.723 goved, od teh je obolelo 10.098 glav, poginilo 1007 glav, zaklanih je bilo 2775 glav, ozdravilo je 4170 glav, ostale pa so še bolne. Predlogi naših poslancev. Ko je tajnik g. Hrastelj prečital vse predloge ter so se izrocili odsekom v pretres, je g. predsednik javil, da prehaja k glavni tooki, k proraounu oblastne samoupravp. jProračun. G. predsednik je pojasnil smernice, ki so vodile oblastni odbor pri sestavi proraouna. Temeljno načelo je bilo: nobenih novih davkov — naše ljudstvo je že itak preobremenjeno. Država mora dati oblasti na razpolago deželne doklade, katere pobira ia s temi sredstvi se bo storilo za enkrat dovolj. Oblastni odbor je stal pred težko malogo. Ni imel nobenih podatkov o potrebsčinah posameznih okrajev, navezan je bil edino na predloge poslancev in na podatke, katere je dobil od velikega županstva. Izprva je imel v načrtu, sestaviti proraoun tako, da bo le nekako dopolnilo k državnenra proračunu ter se bo oziral na one potrebe, za katere država ni predvidela nobenih sredstev. Kasneje se je prvotni načrt zavrgel, odbor se je postavil na stališče, da prevzame oblastna samouprava v svoje roke delo, katerega je vr&ila država, zato pa ji mora država odstopiti tudi primeren del dohodkov. Po teh uvodnih besedah k proracunu je predsednik zaključil dopoldansko sejo. Med časom do nadaljevanja seje so se konstituirali posamezni odseki, in sicfer sledeče: Posamezni odseki imajo 9 olanov. Na podlagi sporaauma med vsemi strainkami se je dolocilo, da ima SLS v vsakem odseku 6 članov in 6 namestnikov, opozicija pa tri člane in tri iiainestnike. Člani proraeunskega in finančnega odseka so: dr. Veble, Bruderman, dr. Goričan, Jože Stabej, Alojz Sagaj in Vršič od SLS, Petovar (SDS), Petejan (soc.) in en radi- čevec. Načelnik in poročevalec je dr. Veble, tajnik Jože Stabej. Člani odseka za oblastne uredbe: dr. Anton Ogrizek, Jožp Stabej, dr. Miihleisen, dr. SohaTibaoh, Levstik, Ovčar od SLS, dr. Novak (SDS), Barto! (radicevpc), Ivan Majerič (radičevec). NaeeMiiik dr. Ogrizek, tajnik Ovcar. Poročevalec dr. Sohanbach. Odsek za prosnje in pritožbe: načelnik Dav. Kranjc, lajnik Peter Rozrnan, Albin Janžekovič, Litrop, Štrucelj, tajnik Turk — (SLS). Štefan Godina (SDS), Ivan Majerič (radičevec) Odsek za socialno politko: Načelnik in poročevalec Sagaj, tajnik Uranjek, Kores, Rozman. Ostprc, Čuš (SLS), dr. Odič (radičevec), Grčar (soc.), Pprkovič (soc). Kmeti.iaki odsek: Načelnik in poročevalec Miloš LevMk, Horvat, Čuš, Pirnat, tajnik Janžekovič, Šerbinek od SLS, Finžgar (SDS), Kuhar (radičevec), Dobla^ (radič.). Poročilo linančnega odseka. Popoldne se je skupsčina zopet sestala k zasedanju. Porooilo o proračunu je podal v imenu finančnega odseka g. dr. Veble. Ponovil je še enkrat smernice, ki so vodile odbor pri sestavi proračuna in katerp je podal uvodoma že g. predsednik. Finančni ods&k je razpravljal o proračunu na štirih Bejah, in sicer sta se vršili prvi dve 10. in 11. pr. m., drugi dve pa 19. in 20. aprila. Prvotni proračunski predlog se je v mnogem raizlikoval od sedanjega, ki je sestavljen na prlncipu enotirnega sistema. V proračunu je bilo prvotno določeniih rednih izdatkov 22,649.942 Din, izrednih izdatkov pa 8,000.000 Din, skupno 30,649.942 Din. Vsota rednih in izrednih izdatkov je narastla, ker so v predlogu vpoštpvane tudi potrebe in zahteve Medjimurja m Prekmurja, ki so bi-le prvotoo izpuščene, ker odbor ni <lobil potrebnih podatkov. Tudi predlogi in proanje, dalje zaostanki, katere dolguje država o-krajnim zastopom in aokiicam, vse to je vplivalo na zvisanje izdatkov. Med rednimi izdatki predvideva proračuii za splošno oblastno upraivo 2,503.790 Din, za javraa dela 25,938.000, ?a kmetijstvo 7,073.264 Din, za zdravstvo 13,632.696 Din, za prosveto 1,291.000 Din. Med izrednimi izdatki je doloreno za ceste 5,259.408 Din, za zdravstvo 6,500.000 Din, za nepr&dvidene in iarednp potrebšcine, za reguladje, eleraentarne nezgode, pobijamje brazposelnosti 10,000.000 Din. V oeloti znaša predlog proračuna 50,424.635 Din rednih in 21,759.408 Dira izrednih izdatkov, skupno 72,184.043 Din. Sklepi finanfinega odseka. Dr. Veble je nato prečital sklepe fmaiKJnpga odbora. 1. Oblastni odbor se pooblašča, da oskrbi prostore za skupščimo, oblastai odbor in za urade; 2. oblastni odbor se pooblašča nastaviti najpotrebnejiše uradno osobje; 3. članom glavnega odbora se odobri mesecno 4000 D nagrade, toda le od onega časa dalje, ko prične odbor redno delovati. Člani odbora izgube pravo na poslanske dnevnice, ko zacnejo prejemati nagrado. Predsednlk odhora prejejjia nagrado, kakor ostali odborniki in še 1000 dinarjev mesečne funkoijske daklade; 4. finančni odsek je sprejel skJepe, ki omejujejo izdatke oblastnega odbora, in sicer: vsaka izprememba v proračunu in visaka poraba splošno nedetajliraniih kreditov se sme izvrsiti samo z vednostjo finanonega odseka; 5. potni stroški poslancev se zaračunajo tako, da prejemajo poslanci izven Maribora za potovanje z nad šesturno zamudo 150 Din, za zamudo pod 6 ur 100 Din, dalje stroške za prevoz po železnici v II. Tazredu in prevoz z avtomoibiloin ali vozom do po&taje. 6. Oblastni odbor se pooblašča, da podvzame vse korake, da država prepusti oblastni samoupravi potrebne stalne davone vire za kritje potrebščin. S tem je dr. Veble končal svoje poročilo in predsednik je nato poročal, da so se odseki konstituirali. Tajnik g. Hrastelj je nato prečital nekatere novo\lož©ne predloge, med katerimi so zlasti važni predlogi prpkmurskpga poslanca Baša in tovarišev; v teh prediogih so upoštevane najnujnejše gospodarske, zdravstveno-socialnp in kulturne potrebe Prekmurja. Nujne predlogp so vloži-li poslanci Blekač in tovariši za popravo oeste Luče— Solčava in Miloš Levstik za popravo porušene škarpe ob  Savinji pri Grižah. Ker je bil dnevni rpd izčrpain, ie predsednik sejo zaključil. NADALJEVANJE SEJE IN RAZPRAVA. 0 PRORACUNU. V čptrtpk, dne 21. t. m. se je skupščinska seja nadaljevala. Na dnpvnem redu je bila splošna ra2»prava o proračunu, za katero se je prijavilo od vsakega kluba po nekaj govornikov. Razprava je bila mestoma precej burna, ker so go-vomiki iz opozicije, zlasti glavni govomik demokratov in socialistov, govorili nestvarno. Govor socialistionega poslanoa Grčarja je bil izpolnjen s samiimi neresnimi zavijanji, govoril pa je tako zmedeno, da se še nazadnje sam ni več spoznal ter je v enem stavku nekaj grajal in napadal, čez malo časa pa je prav isto stvar zopet hvalil. Zato je tudi dobil pošten odgovor od našega poslanca g. Hrastelja, ki mu je vrgel v obraz, da je bil njegov govor samo navadna demagogija, ter je hotel z njiia saimo hujskati in razburjati uboge delavce, katere socialisti neprestano vleoejo za nos. Prvl je govoril zastopnik samostojnih detnokratov dr. Baričevič iz Medjimurja. Govor je bil tak, kakor sm« ga od demokratov pricakovali. Nič mu ni bilo prav, v proračunu mu je visega manjkalo, pa ni mogel povedati, kaj bi pravizaprav moralo biti v njem, da bi bilo prav. Bilo je smešno, ker je ravno načelnik demokratskega kluba gosp. Lovro Petovar v finančnem odseku glasoval za proračunski predlog, njegov tovariš pa je potem na seji govoril proti. Petovarju je bilo to jako sitno. Baričevič se je zavzemal tudi za nove davke, ker s tem, kar bo dala država, se baje ne bo moglo ničesar doseoi. Ocital je, da je skupščina nezmožna za delo, kpr so v njej samo kmetje, ki nacesar neA raziunejo. v Odgovarjal mu je poslanec SLS dr. Ogrizek. Opozoril je najprej na zmedenost, ki vlada v demokratskem klubu, ko načelnik glasuje za proraoun, njegov tovariš iz kluba pa pozneje proracun graja. Dalje je povdarjal težave, katere je imel odbor s sestavo prvega proračuna. Odloono je zavračal ocitanje predgovornika, da je oblastna skupščina nezmožna za resno gospodarsko delo. S tako kritiko, kot jo je imel dr. Baričevič, se ocividno hoce delo skuipšč. ovirati in onemogociti. To bi bilo pač gotovim strankam prav, ki so samo za centralizem, ki nam je prinesel že tolik« gorja. Za dr. Ogrizekom je nastopil dr. Odič, kot zastopnik radičevcev. Govoril je precej stvamo. Dasi nerad, vendar je bil prisiljen priznati, da je zasluga SLS, da se je oblastna skupšcina sploh sklicala in da lahko dela. Poslanci SLS so s sestavo proračuna pokazali, da v resnici znajo •zastopati koristi Ijudstva. Prosil je, da se zavzamejo tudi za MedjimtiTJe. Priznanje radičevca delu naših poslancev je laskavo, tem bolj, ker Radič sam tako blati našo stranko. Kot tretji govornik je nastopil dr. Keokeš vz Medžimturja, poslanec Hrvatske ljudske stranke. Zelo ostro je napadpil demokrate ki v Medžimiirju širijo vesti, da hocejo Slovenci celo Medžimurje posloveniti. S tem begajo ljudstvo in sejpjo sovraštvo rned oba naToda. Govoril je nato o potrebah Medžimurja. Razmere so tam zelo žalostne, kraji so močvirai in nezdravi, trahom, malarija in jetika razsajajo. Na trahomu, ki človeka oslepi, je bik> koncem leta 1926 bolanih 5900 oseJb. s Nato se je prijavil k besedi veliki župan g. dr. Schaubach, ki je pojasnil nekatere pritožbe govoraLkov iz Medjimurja. Za fijim je govoril socdalistični poslanec Grčar. 0 njegovem govoru smo že uvodoma omenali, kakšen je bil. PripoHmiti še moramo, da je ta gospod zahteval, da se na vsak na&n vpeljejo novi davki. Socialist0™ je pač malo mar aa kmetsko ljud&tvo, katerega davki %q itak dovolj gulijo. To bi bilo lepo, či bi nam gospodarili socialisti. Po enem let» bi pognali vse gospodarje na boben. 6ooialiatn Grcarju je odgovarjal poslanec Hrastelj. Njegov krepaik ia oster odgovor je žel zasluženo splošno odobravanje. G. Hrastelj je odločno nastopil proti takemti lahkomiselnenni govoričenju, da proračun ni pravilen, da se ne skrbi dovolj za ljudstvo. Socialisti govore to samo za to, da hajskajo, že pa imajo priliko, da z lastnim delom pokažejo, kaj inajo, potem pa povsod odrečejo. Naši ljudje dovolj dobro poznajo gospodarstvo soeialistov v občinah Mežica iH Št. Janž na Drav. polju, ki dokazuje, da znajo socialisti eamo lepo govoriti. Tudi v Mariboru jih poznamo. Tri leta so imeli občino v svojih rokah, Grčar sam \e bil župam, pa niso ničesar storlli, niti ene hiše niso pozidali, dasi je silno primanjkovalo stanovanj. Samo nove davke so vedno nalagali. Ko pa je prevzela občino v svoje roke SjLS, se je takoj poznalo, da zna druigače gospodariti. Lani je pozidala dve veliJci hiši, letos zopet zida štiri hiše, ceste so v redu — povsod se vaorno gospodari, socialisti pa sedaj kri&jo po svojih shodih, da je bilo pod njimi boljše. Tudi t oblastni skupšoini bi delali'isto, pa naše ljudstvo hvalabogTT dovolj dobro pozna ter jim ne bo nikoli nasedlo. Za Hrasteljem je govoril kof zastopnik nemške manjšine dr. Muhleisen, ki je izvajal, da bo glasoval za proračun, in nato se socialist Petejan, ki je skušal ovreoi očitke poalanca Hrastelja, kar pa se mu ni posrecilo. Po kančani splošni debati je podal še enkrat referent dr. Veble glavne smerniice, ki so vodile oblastni odbor, da je predložil tak proračun. Zavračal je posamezne ocitke opozicije, tako očitke Baričeviča, Grčarja in Petejana in jih p«zval, naj priznajo, da v damih razmerah sami ne bi mogli boljše napraviti. Pojasnila, ki so bila še potrebna, je toano podal. Naito pa, preden se je prešlo na glasovanje, je predsednik dr. Leskovar prekiniil sejo za pet mimit, da se klubovi načelniki razgovore o glasovanju. Po končanem raagovorn, kd je določil dvojno glasovanje, za proračun kot tafc in za zaupanje predsedstvu posebej, se je glaeovaio: Za predlog proračuna so glasovali vsi navzoči, nihče proti. — Za zaupanje predsedstvu pa vsi, razen dveh socialjstor in štirih demokratov. Podrobna razprava o proračunu. Takoj nato se }e začela podrobna razprava o proračun«. Posamezma poglavja proračuma so govoirniki temeljito obdelali. Razpravljalo se je najprej o proračunu za oblastno upravo, potein o javnib. delih, nato o kmetijstvu; dalje o ndravstvii in socLalnem skrbstvu in končno je prišlo na vrsto poglavje o obrti, trgovini in industriji. Opozicija se je raeprave le malo udeleževala. Pokaizalo se je sedaj, kako ogrootnna razlika je med našimi poslanci in poslanci, katere so poslale nasprotne stranke v skup&cino. Ko se je pri ^>Iosm razpravi demokrat dr. jBariževič tako pomilovalno izrazil o naših poslanciih, ceš »&aj so sami kmetje«, je pa sedaj imel priliko gledati in strmeti, ko so ti kmetje vstajali edeii za drugim, govorili mnogo boljše, kakor on ter stavljali predloge, ki so bili tako tehtni iin tako dobro pripravljeni, da se jih. je moralo upoštevati. Vsak poslanec je v srvojem govoru podal in razložil potrebe okraja, katerega je zastopal. Videlo se je, da imajo res smisel za potrebe, da &e pa tudi zavedajo svoje poslanske dolžnosti ter bodo koristi svojih volilcev dobro zastopali. Nasprotno pa so od poslancev opozicije govorili, in še to kratko, samo načelniki klubov, docim so vsi drugi molčali. Po razpravi o posameznem poglavju se je vršilo glasovanje. Vsako poglavje bilo soglasno sprejeto, ker so nazadnje tudi nasprotniM uvideli, da se pri svojih voliloih še bolj osovražijo, ce bi proti glasovali ter s tem samo pokazali, da ]im je malo mar za koristi ljudstva. Prvo poglavje bilo skoro brez raizprave soglasno sprejeto. Nato je odgovarjal poslanec Marko Krajnc na vpraganje medjimurskLh poslancev o uspehu boja proti metijavostL Predsednik je nato prekinil sejo. Javna dela. Popoldne se je seja ob pol štirih zopet nadaljevala. Na vrsto ie prišla razprava o proračunu za javna dela. GovorUo je zelo mnogo govornikov, osobito od SLS. Za vsak dkraj je govorilo po več poslanoev ter zabtevalo, da se v proračumi vpošteva najnujnejše potrebe. Poslamec Rajh je govoril o nevamosti, ki preti vsled poplav Mure. Zahteval ,je, da se Mura nemudoma priSne regulirati. Oblastni odbor naj imenuje posebno komisijo, 'fci bo najbolj ogrožene kraje pregledala. Poslamec Levstik je opozoril na poplave Savioje. Reka je v gornjem toku reguliraina ter pridrvi i veliko silo do Celja, kjer se naglo zavije proti jugu. Na tem prostoru izgubi ello ter pušča kamenje in prodec, tako da se dno etruge neprestano zvišuje. Po regulaciji se je radi tega dno Savinje pri Celju dvignilo za poldrugi meter. Zato so poplave vedno bolj pogoste, in ob času velikih deževij je poleg Celja ogrožen velik del Savinjske doline. Poslanec Vršič je nato opozarjal na razdiralno delo jDrave, ki neprestano izpodjeda bregovp in menja strugo. S tem dela velikansko škodo. Država je doloeila za regulaeijo te reke kredit. Naj oblastna sknpščina posreduje, da bo kredit čim prej izplačan. Dr. Ogrizek je nato izjavil, da je v Gradcu pri dežeLni vladi še izza časov pred vojno mnogo nacrtov za regfulaoije rek Ln potokov, za graditev novLh cest in železnic, katere je dala izgotpviti bivša štajerska dežela. Te načrte aaj se dobi nazaj, s čemer se bo prihranilo veliko stroškov. Poslanec Sagaj je opozarjal na škodo, katero so napravili zemeljski plazovi ter zahteval podoro. — Poslanec jBlekaž je govoril o škodi, katero je napravila Savinja v Solčairl Ta kraj je popolnoma odrezan od ostalega sveta, ker je Toda razdrla cesto tako, da je vsak promet nemogoč. Eahteval je nujno pomoč, tem bolj, ker je sosedna Avstri|l v»ob> obmejnim krajem, ki so bili po povodnji oakodof*ni» i» ad«vnaj pomagala in v prav ladarni mert. Poslanec Guzej je govoril o potrebi reguladje Mislinje, katero je pridel regulirati slovenjegraski okra)ni zastop ter žrtvoval že 300.000 Din. — Poslanec Litrop je opozarjal na škodo, katero dela Mura v Prekmurju. Poslanec Č-vš je nato priporočal, da se priane regulirati Pesnica, da se s tem rešijo velikanski travoiki, ki so se v Pesniški dolini izpremenili v mocvirja. Poslanec dr. Sohaubaoh iz Slov. Bistrice je zahteval regulacijo hudoumikov v svojem okraju ter priporočal, da se naj najprej izgotovi podroben načrt za regulacijo vseh rek in potokov, naj se ugotovi, koliko bi to stalo in potem naj se najme potrebno investicijsko posojilo. — Poelanec Uranjek je govoril kakor poslanec Levstik o regulaciji Savinje, poslanec Rozman pa je opozarjal na žalostno stanje oest v Halozah. Zahteval je, da se poda pomoč po plazovih Gskodovanmi. Poslanec Kugovnik je zagovar}al najetje posojila za regulacijo rek ter nato podal sliko javnih naprav v prevaliskc-marenberskem okraju. Ceste so tu undčene, ker jih ni nihče ne popravljal, mostove je odnesla povodenj. V okraju se mora ustanoviti cestni odbor, ki bo ceste vTdrževal v redu. Pomagati se mora tudi cestarjem. Eaako se mora regulirati tudi Meža, katero je nameraval koroški deželni odbor že pred vojno regulirati ter so bili že vsi načrti gotovi. Poslanec Janžekovič je nasvetoval, naj se imenuje posebno komisijo, ki bo na licu mesta proučavala, kaj je potrebno za ukreniti. V komisiji naj bo kot član vedno tudi poslanec dotičnega okraja. Posl. Napotnik je govoril o potreJbah konjiskega okraja. Popraviti je treba ceste, regulirati Dravinjo in Žimico. — Posl. Mlešič je zagovarjal potrebo regulaoije potoka Polska. — Posl. Bruderman je podal nasvete, kako naj se ravna s cestami. Ko so govorniki to poglavje v&estrainsko objasnili, ga je predsednik dal na glasovanje in proracun je bil soglasno sprejet. Kmetijstro. Tudi o tem poglavju je bila raizprava zelo natanona in dolga. Na vprašanje o uvozu ponarejenega vina ]e podal g. veliki župan dr. Schaubach izjavo, da je ukazal strogo preiskati vse dalmatinsko vino, ki se uvaža ter konkurira z domacim pridelkom. Poslanec Čuš je nasvetoval naj se aadrugam daje mesto podpora brezobrestno posojilo. Dalje je ugotavljal, da izkazujejo državne trtnice, ki so sedaj presle v deželno last, velik primainikljaj, ki ni opravičen. To dokazujejo dobre kupčije, katere delajo trtnioe, ki so v privatnih rokah. Poslanec Janžekovič je načel važno vprašanje saditve šmarnice. Ugotavljal je, da je zakon v tem oziru preveč strog, ker zahteva, da se šmarnioo popolmoma iztrdbi do leta 1930. Ker se ne more šmarnice spraviti v denar, si sama zadaje smrt. Govoril je nato o ljubljanski kmetijski razstavi, o žrebcarni v Ljubljani. Priporočal je tudi brezplacno oddajo dobrih maticnjakov revnim slojem. Poslanec Guzej je priporočal osnovaiije vzaraih kmetij v srezih, kjer se naj posebno goji bikoreja. Osnujejo in podpirajo se naj bikorejske zadruge Poslanec Rozman je govoril o pomanjkanju dobirih plemenskih. bikov v onnoškem okraju in Halozah. Priporocal je ustanovitev strokovne šole za viničarje, viničarske in sadjarske tečaje in sadjarske zadruge. Proračun za kmetijstvo je bil nato soglasno sprejet. Zdravstvo in socialno skrbstvo. — Država izroči bolnice in zdravilišča oblastni samoupravi. V začetku raizprave o tem poglavju je predsednik prečital sledečd dopis ministrstva za narodno zdravje v Beogradu: Vsem bolnicam in zavodom v oblastni samo upravi mariborsfei! Ministrtstvo narodnega zdravja odrcja, da se vse boMce in zavodi za onemogle, kopališči Rogaška Slatina in Dobma tekom tega budžetnega leta predajo v upravo oblastnemu odboru. Inspektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani bo to izvršil. Krediti, določeni v budžetu za leto 1927-28, ki so namenjeni tem ustanovaim, se dajo obla&tni samoupravi na razpolago. Okrožni zdraviuki spadajo pod kompetenco oblastnega odbora. Temu je sledilo viharno ploskanje vseh poslancev. Vse je naglašalo, da gre glavna zasluga za to Jugoslovanskemu klubu. Nato je govoril poslanec Kores o zdravstvenih razmerah pri nas, o slabem stanju bolnic, o pomaQJkanju hiralnic. Priporodal je pažnjo zašciti dece in poslovanju borz dela. Dr. Kedkeš je govoril o žalostnih zdravstveniii razmerah v Medjimurju. Poslanec Uranjek je opozarjal na krivioo, katero trpe staroupokojeni mdarji, ki dobe mesečno samo po 6 Din pokojnine brez vseh doklad. Stavil bo samostojen predlog o reševanju spornih rudarskih vprašanj. Poslanec Rozman je govoril o viničarsikeiin vprašanju in zahteval zavarovanje viničarjev. Proračun je .bil nato sprejet z vsemi glasovi, enako tudi proračun za obrt, trgovino in industrijo, in nato izredni proračun. Proračun tudi v podrobnostih sprejet soglasno. Predsednik je dal nato na glasovanje celokupni proračun, kakor ga je predlagal finančmi odsek. Enako &o bila soglasno sprejeta tudi pooblastila, ki jih je stavil finančni odsek. Nato je predsednik konstatiral, da je skupšcina pokazala redek smisel za smotreno gosTiodarsko delovanje s tem, da je proračun soglasno odobrila. Zahvala mariborske skupščine Jugoslovanskemu klubu v Beogradu. Razni amandementi k državnemu proračunu merijov vellki meri na omogočenje U9pešnega delovanja oblastnih skupsčin, zlasti amandement glede prenosa Lmovine bivših dežel na oblasti in pooblastilni amandement za spremembo bivših deželnih zakonov ter za prenos dosedanjih drž. agead na oblastne samouprave. Za te amandemente se imaimo zahvaliti predvsem prlzadevaniri Jugoslovanskpga kluba, ki je našlo hvalevTedno umevanje tudi pri Narodm radikaM stranki v Beogradu. S tem nam bo omogočeno sodelovanje ljudskiih zastopnikov, dvigniti našo oblast gimotno in tultumo in tako poglobiti smisel za državo v najsevernejši obmejni oblasti naše zedinjene kraljevine. Ob priliki razprave o prvem proračunu izrekamo Jugoslovanskemu klubu za njegovo dosedanje delovanje najisikrenejšo zahvalo ter ga prosimo še za nadaljno podporo pri izvajanju našega proračuna. Oblastna skupščina mariborske oblasti. Zaihvala je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem poslancev SLS in radičevcev. S sprejetjem proračuna je bil dnevmi red izcrpan, predsednik je nato zaključil sejo, ki se je nadaljevala v soboto. (Dalje prihodiijič.) LJUBLJANSKA OBLASTNA SKUPŠCINA. Oitatelje »Slov. Gospodarja« bo gotovo zanimalo tudi delavanje oblastne skupšcine v Ljubljani. Saj se vendar iz okrajev bivse Štajerske, to je Brežice in Laako voli v ljubljansko oblastno skupščino 6 poslancev i. s. iz Brežic 3, 2 SLS, namreč Podvinski in Tratnik in enega SKS Ureka. Iz jLaškega zastopata našo straako posl. Deželak iz, Lož in Križnik iz Trbovelj, a od socialistov župan Siter iz Trbovelj. Pretekli teden se je vršila zelo zanimiva in mestoma izelo burna proračunska razprava. V petek, dne 22. aprila se je pričela podrobna razprava o proračunu. Seja je trajala od 10. ure dopoldne nepretrgoma 16 ur do 2. ure popolnoči. Pri tej priložnosti je poslanec Deželak, ko se je razpravljalo proracunu za kmetijstvo, govoril k temu predmetu in stavil resolucijo: Oblastnemu odboru se naroča, da do jesenskega zasedanja pripravi nov načrt lovskega zakona, ki >bo primeren sedanjim potrebam kmetskega stanu. Resolucija je bila sprejeta. Istotako je omenjeni poslanec stavil predlog za podporo občini Marija Gradec za napravo nove ceste Jogoč—Br&tniia— Rifngozda proti Laškemu. Poslanec jKiižnik iz Trbovelj se je zavzel posebno za trbovedjske rudarje in splošrie socialne potrebe. Socialist Siter je viožil predlog za prestavitev glavarslva iz LaSkega v TVbovlje. Njegov predlog so podpisali gospodje iz naprednega demokrat&kega kluba, čeprav so pri volitvah agitirali proti naši stranki s tem, da hoče prestaviti glavarstvo iz Laškega v Trbovlje. Hribci ponižujte se, dolince povišujte se, da se bo videlo to ravno polje, kot demokratska dernagogija gre. Predlogi poslanca Podvinski. Kanalizacija travnikov občine Kapela. Poprava mostu na Sotli, Bizeljsko, Kraljevec. Podpora za ceste v okraju Brežice. Razširjenje ceste Dobova—Bizeljsko. Vpostavitev zveze okrajne ceste Pišece—BLzeljsko. Podpora mlekarski zadrugi Dolx>va. Podpora za popravo hudournikov v občini Globoko. Predlaga oblastnemu odboru, da posreduje pri poštni direkciji za napravo telefona in telegrafa za Bizelj&ko. Predlogi poslanca Tratnilca: Regulacija Reke Sotle, Regulacija potoka Dovška. Regulacija Save ob župniji Dobova. Vodovod v trgu Rajheriburg. Vodovod v trgu Sevnica. Nova cesta: Dovško—Brezje—Kališovec—Sv. Anton. Uvrstitev ceste: Blanca— Sv. Anton med okrajne ceste. Interpelacija glede dalmatinskega, bana^kega, zlasti ponarejenega vina in glede pospeševanja vinogradniStTa. Intenpelacija glede poprave mostu v gornjem delu trga Rajhenburg. Predlog glede pokončevanja divjih svinj y obč. Mrčna sela, Senovo, Blanca, Zabukovje in Jurklošter. Predlog glede zdravljenja in preprečevanja metljavostL Predlog glede postaj za prenočevanje in prehrano potujočih brezposelnib obrtnih pomočnikofv. Predlog glede podpore za nabavo živil. Intervencija za živins-ko sol v občinah Bizeljsko, Kapele, Veliki Obrež, Rigonce, Lo6e, Mihalwec, Gaberje, Sela, Zakot, Globoko in Mo«tec. Intervencija glede prispevka za zgradbo nove brvi črez Sotlo pri vasi Gregovce. Predlog glede založenih ldeti gostilničaTJev-vinogradnikov, da se namreč njihove kleti v vinogradih srnatrajo za navadne privatne kleti, ki ne stojijo pod finartčnim nadzorstTom. Predlog glede drevesnice v sevniSkem sodnijskem okraju.