Št. 22.            *               '           V Ciorici, v torek dne IS. marca 1902.                              Letnik IV.
l/.haja vs.ik (orck in ttoholo v
IihIiiu dIi II. uri |ir»>«lputi]n•¦ /.a nicslo
ler oL H. uri (><>po hl im- /;i ilcžclo. Ak(>
padeniit.'i ilncvii pra/.nik i/.idi' dan prcjob
(J. zvctMT. Slam1 |n> pošli [»r«*_ji'iii«*iii ali v
(iorici na dom posiljan ndoN'tin» S l\..
polk'lno  1- K. in (":i'lrllrl.no 2 K.
1'roila.ja si' v (iorici v lobakarnali
Sch war/. V Šolsktli uliVali in .l«'l-
I ersitz v  Nunskili  iilicali  P" «  vin.
GrORICA
(/Jutranjc i/«Ianjo.)
Iredništvo in upravništvo «e
nahajala   v   «\ a r <» d n i    I i s it a/ n i»,
lilica Vftlurini h. il. 9.
lionise je nasloviti na uredniätvo,
o^lase in naročni/io pa na upravniätvo
«Gorioe». Oglasi se računijo po petit-
vrslah in sicor aku »•¦ tiskajo 1-krat po
12 vin.f 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se vcčkral tiskajo, ra<5u-
injo se pü pogodbi.
~ Izdajatelj in odgovorni iircdnik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič).
Naprednostprinasindrugod.!
Našiin goriskim „napredniakour l>i
/arcs delali krivico, ako hi holeli Inlili.
da sc sanio <Mii <><l11kuj«'.i<> z „niaiieraiur,
s kakorsniini sc has odlikujejo To je
zaiiesel ,.diili c;\<;\- vc'1 ali inanj nied
vse ,.kulturneje" naiode in sc /.alnic|
tudi pojavlja povsod v pribli/.no isli men.
dasi inoranio trdili. da izvoslni genre v
(ddiki govorjenja in na-lopanja jii v castni
mcri zaslopan ravuo v na- Sloveiieih.
Morda prav v tern tin vi-ek kullure «,lo-
vonskoga  naroda.
I'o v/.^lcd -o naAi .. n;t|)ii'dii|aki"
najbr/.c šli k V-euemeem in /.hIoiii. a
kcr jc /c navmlno. da licence rad v ccin
prckosi svojega uOcmka. ure tudi sloven-
ski ..napredni" licence /.a eno li'iro vi-c
od svojoga uOitelja. Nastopi Vseneinrev
v na-cni drzavneni /.born /. njihoviini
krcpkimi iloka/.i v>eiiem-ke (dike, putem
ohnašaiije vseneiii.-kiji kaporjoiiov Hi nji-
hovih jogrov s ki'iviiin in ravniini im-
sovi na ra/.uili v.scnetn>kih proti >lova-
tioiii in diiliovsčini napcrjemh inamie-
stacijah ter njihovi privatni nasto|ii na
ulici ill drugod in naposled nem^ko na-
predno Oasopi-je - vse to je ilalo di-
rektivo našini „üaprednjnkonr /a nn-
stopanje proti prijateljem naroila in du-
liovšcini. Ali da nasi ,,naprediijakr pre-
ka>ajo s svojim nastopanjei» svojc uce
nike, ii a j h u | š e s o v r a /. n i k e SI o-
v a no v.  to je  par /nacilno  za  nje.
No. pri te| priliki je vredno sli^ali.
kako >odi jeden .\emec in >irer in<>>.
katerega drugaci1 Nenu-i |iovzdi^up'jo v
devela nebesa, o „na|U'(Mlno-ti". Ta him/.
iH'inski (»isalelj \\ o >¦ v n, a v r, pravi o te|
niotlei'in kn^'i : ,,\' tako/vaniii l»ol|šili
kro^'ili se je od koina o>eindesetih let
sern začcla kazati neka >urovosl, proti
kalen je bila piv|sii|a kmerka snrovo>t
re» pravi salon-ki toir . In na diu^om
krajn pravi /.opel: ..Cle se /. oj-trim jn-
zikom tie /jlru/.uje lim takt, re ne pride
k surovi pesti lustra ylava. potein nna>
same» šif        tepra".
i\a|)(»sled pravi |{(»se^er : „Poiiro-
\elosl je splosua. Xocciii proiskovati, od
kttd priliaja ta žalustni pojav. \' /, !• o-
k ii v jc miioj,' K a oiiim. ki nočejo nie
sli.šati u avloriteti, vz^'oji, veri in rr.du,
se zilo vsi ti vzroki  tilisterski". —
No, ba.š 0 teli u /. r o k i h ,.na-
prediK!'1 posurovelosti hi hilo vredno
razpravljali. a kapitelj je prožalosten. Na-
predna surovost N'senenicev i;re za n<;-
kim ^(jlovim s in o I r o in, ima svojuniu
siiroveiiiu nastopanju |to>lavljen ueki
t:ilj. kalen upa do.^eči has / hre/.ohzir-
nostjo nasproli. I'liniu in Slovaiioin. 'la
neii'-ki siiiol.'i- je jako živo opi»al v-e-
iiciii.ski poslan«. • K i s e n k o I l> v sc|i
po.-lan>ke /.hornice   Ii.   t.   in.  v  razpravi
0    proraeiimi  naiicnci^a   rnini-l<*f.^tva.   Ta
Vncni'iiii'i1 je t>11  pri   le|   priliki  tako   o<J-
krito-cccii. da je   i/.jitvil.    da    -ta    riin>ki
p a ji c /.  i ii  k a t o I i - k a  <¦ >' r k e v n aj-
li u j š a  - <> v r t '/. n i k a   n e in > k e > v e-
1  o v ii e  ii ad v I a d e  in zalo da sc uiora
kaloliean.-tvo zatreti. Nemei tixi-cjo z^'ra-
diti  svojo-vetuvno nadvlado n a  r a / v a-
I i n a Ii    >ln v a n - t v a ;    ker   pa    in o ž
r e > ii i c e. kakor  riui.ikc^a  papeža   iine-
niije   i>ti     |-j-eiiko|h.   -    -\njini   uplivoin
o||ie||]|i'   lo   kllVlcllo   polltlko   \ -e'leniecv.
/aradi te^'a nietnp» i>ti. da >e niora na-
stopiti proti Hiiiiii in katohški. kriviee
ne trpeOi eerkvi /. vso >urovnst)(.» in -e
jo inora /. a I r e t i. da Li hilu potein
ino^'oOc zatreli tudi Slovan»'. To je torej
sunder vseiit'inske napredip- >urovost! in
v >mis u te^a Min'itra -o \'sene!iici pre-
iMMjaiei katoli.Ake eerkvc in duliovscine
I'o v>cj pravn-i iiioramo torej vpra^ati :
kaj pa n a s i ..naprcdiijaki ? All tudi oni
ponia^'ajo W-i-iienieein zaniče.vati in /.a-
tnati duliov.-ki >tau /.aradi te^ja. da hi
na- «tin tein lož.e po|iru>tali tudi narodnn?
Ako nnajo „naprednjaki" i>ti snii'ttcr.
poleni hi jili inorali ^nsalrati lutravn^-t
za najhiij-e xtvraznikc -«vojcija lastne^a
naroda in /a pravtate narodm? Iskari-
jote'
V'st1 njiliovo Ljt)Vorjenje in ohna-
šanp' par ka/.e to. All je nio^oče izmis-
lili si priiiieriieie^'a orodja za imiOovanjt?
duliovmskeu'a ¦»taint ter /.a /.atiranje.
vi'rskn in moraine vzu'"jt: ined uarodoin
m^'i) si L^a |e i/.hrala „SoOa" V //i nohe-
ne«,ra rlovi'ka ni hujse^a. ne^'o ako se
! nje^'ova cast in njcyovo dohro iine pred
vscni svetom orrni in o^'iijusi in se gii
javno izpostavi na sramotni oder. Kaj
pa sc le dtiliovnik. v katcreija zre Ijud-
stvo kot v svoje^a prave^a uOenika in
dušne^a pastirja?   To   najprik!atlii»'ie   in
jedino  oro/.je si   je   izhrala    „Soča".   da
I
zatare v ljudstvu  u^lcd  do rluhovnisk«iga
.stanu, da isto Ijudstvo  zapade dcniorali-
zaeiji. Naj  hi  ti  ljudje  vendar   mislili na
strašnc naslcdke svojega početja. pomis-
i  lili  naj hi  to, ako jim  ni  sree   za narod
|   '/  '   popolnoma   'dedcnclo    Vzamejo   naj
1  -i  za vzu'lcd  solo.   Kaj  po.-tune   iz   ueen-
eev,   ako   iz^'iihijo    vse    spo.^tovanje   do
svoje.jja učitclja?   In  naj   Ii   ne   iz»ubijo
spostovanja do njega.    ako   sc   'j*n   pred
vsemi ljudmi ohlati in se očitno razktiva
njegove  resineiic a!i tudi   naniiAljene sia-
j  hosti? In kaj je duhovntk druzega   neg<»
iK-tteli ljiid>tva y Ali  ni v.-akogar dol/.no-t
inicti do   duhovnika    najvcOjih   u h-
zirov   in   to   zaradi    njegovc.    va/.nosti
'  kot  u (: i t e I j   I j u (i s t v a '*   Kaki pa   so
I /•• dane-   naslcdki    „Sočincga"   nastopa-
•  nja proti  tem uc-cnikoni naroda. ve Janes
!  že vsakdo  in  mciiimo.  da  hi   morala biti
L'ro/.a pred  tcmi   na-lcdki   že   tudi  ...^oči-
Hih"  prista-ev  -aniih.   Ako  torej    ..Soča"
j  do  danes ni  hotcla  poznati   teli   nasled-
;   kov  in  ako  do  dan» s    ni    hotela   vedeti.
;  k o rn ti slu/.i   s   svojo   politiko   zatiranja
verskc   vz^ojc    našega    Ijudstva.   naj   si
,  torej dohro utisne v spomin govor   vse-
ncinškctja  poslaiua  Kisenkolba.   da bode
vedcla. da s svojo politiko >luži le onim.
ki «jlasiio   >anjarijo   o    n t* in ski   s v e-
t o \ n i    n a d v I a d i.
i
Državni zbor.
l'o>lanska zhorniea je v svoji pet -
kovi seji dognala razpravo o postavkah
iiaik-neura ministcrstva ..osrednj»1 vodstvo"
in  ..hoijoOaslje".
:            Forocevalei- o .,eentrali" je dr. vitez
, S t a r/. y n s k i. ki se je zaOetkom skli-
ceval  na svojc tiskano poročilo.
/a leto 1 vSyT se je proraeunavalo za
j „fentralo" nauuieija ministerstva4-,79l).746
kron. Ta svota jc rastla od leta do leta
in za tekoče lcto zna.ša ."),y49.122 kron,
torej se je tti potrebščina v petih letih
poninožila   za    I.l.">8.37ö. ali   od lani   za
; ITiVliSu kron. Vzroki temu prirastku so
naravni razvoj posanieznih upravnih
delov, zvišanje plač. dražje stavbe in vi^je
stananne. Ti tro.ski se razdele po naslovih:
(»-rednje vodstvo 970.1*00 kron.
ker se je poinnozilo osobje v ininisterstvu
od sek. načelnikov  doli do  vratarjev.
Š o I s k o n a d z o r s t v o 2,336.700
K. torej 473.300 vec nego I. 1H97.
A k a d e in i j e z n a n o s t i izkažejo
rcdnc potrehsčintf 224 VX) kron; od te
svotc dobi dunajska akademija 144:"><K),
praška 40CHX). krakov>ka 40.000 K Izredni
tro^ki pa znašajo za dunajsko akademijo
79.000, za krakovsko  16.000 kron.
S t a t i s t i č n a o s r e dn j a k o-
iii i s i j a izkaze redn o potrebÄOine
2H.-J bO<J. i z r e d n e in sieer za podpore
in  potnine 273.380 kruti.
G e o I o s k i d r Ž a v n i z a v u d
zahteva 182.200 kron. za poprave in jiod-
pore   l.i.OCHJ.
Z a v o d z a m e t e o r o I o g i j o
in m a ;,'n e t i z e m lJtt.l00 kron. Kakor
pri diugih naslovib. ^o se tudi pri tem
troški  poinnožili, in siccr na 31.100 kron.
(J b s e r v a t o r i j v T r s t u ;i'J.32.">
kron.
Z a u in e t n i š k e nameno se
proračunava 921.400 kron. in sicer za
dunajsko akademijo obrazovalnih uniet-
nostij 332.400, za praško 101.3WJ. za
krakovsko 76.500, za god bo 113.2uO. za
razne ustanove. podpore in nabave
230.000. za zgradbe 60.00U K.
Z a starinoslovske nainene
se proračunava 522.217 kron. V tej
svoti je 5000 kron kot eetrti in zadnji
rok za popravo cerkve na Dvoru. To so
ob kratkem troški tega poglavja.
Proračunski odsek je sklenil eelo
vrsto resolucij. Tako naj bi vlada zvi-
sala dotaciji za akademiji v Pragi in
Krakovu. Grof Stiirgh priporoea vladi,
naj predloži načrt zakona glede stalnih
okrajnih solskih nadzornikov onim del.
zborom. ki so to željo že izrazili v svo-
jili resolucijah. Mej temi je tudi kranjski
dež. zbor.
0 postavki bogoslužja je bii
poročevalec dr. Fuchs. Vsa potrebščina
za 1. 1902. znaša 20,135.677 kron. in si-
cer za verske zaklade 17.381.079 kron.
za verska posestva 1.695.320. ustanove
in podpore 504.758 kron, za protestant-
ske nainene 311.900, za grško-vzhodae
bogoslužne nainene 242.020 kron.
D o p i s i.
Kojsko, dne 16. inarca. — Na dopis
A. Mariniča v „Soči11 št. 31, moram nekaj
LISThiK.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(Spisal  M.  Mihaeljev.   —   1902/
i.Dalji!).
Tudi en slovaški dnovnik izliaja v
Budapešti: „Slovenske novine", kterih
iztis stano le 2 vinarja. To sem pa zve-
del le po nakljucjbi tako-le: Ko sem bo-
dil vsaki dan blizo mojega stanovanja
kupovali razglednice (karte), kazoče razne
znainenitosti mažarske stolice, (Buda-
pešte) sem prašal tudi po Oasnikili, klere
je ondi prodajala n< ka ženska. —
Vprašal sein jo, nirna-li v prodaj kake
morda hrvaake ali srbske časnike. Od-
govorila mi je, da ten zdaj nima, pac pa
ima dnevnik (gor omenjeni.) slovaški na
prodaj, in da saj je ona ludi rojena
Slovakinja in v spomin sem vzel en iztis
seboj, kleri še zdaj hraniin. Spoznal sem
»2 tistega, da piše v protestantskem smi-
s'u, in da imajo slovaški protestantje ali
evungeljski Slovaki tudi svojo cerkev v
Pešti in sicer v „Aradi-utcza čislo 14",
V VI. okraju.   List   izhaja   na   celi   poli
vsaki dan, razun nedclj in praznikov,
ter je jako pi) eeni: „(lislo za 2 haliera",
stoji na čeiu lista. — Za eeli rok (letoi
stano 12 kron; izhaja pa že XVI. roenik
(letnik). Tako sem eednlje bolj iz lastnega
naziranja spoznal, kakšna je ta „iijemno
inažarska stolica"! ŠoviniztMii povsod in
v vsein!
Ko pridem po teh prvih kopeljih
doinov, sva se peljala z mojini milim
prijateljen: cez že enkrat omenjeni most
sv. Margarete na otok sv. Margarete,
(Margaretsziget-Margarethenin.seh kainor
podonavski plosnati parobrodi plujejo
in odplujejo vsake pol ure. Vsakdo, gre-
doč čez omenjeni most na otok inora
plačati 12 vinarjev! Ta ozk: otok, se
vzdiguje krasno vrhu dvostrokega glav-
nega mesta iz valovja Donave in ineri
v dolgosti skorej 4 kilometre, kakor mi
je pravil prijatelj. To iine pa se neki
upeljuje od neke pobožne sv. device
Margarete, ki je bila plemenitega in bc-
gatega rodu; pa je tukaj na tem otoku
kot puäcavnica živela do sinrti. Ta otok
ima prekrasne palace v vsih mogočnih
stavbenih sloaih. kavarne.   (kavehaz) 20-
stilne (ettereinin bujnenasade; posredi
otoka teče tudi konjski tramvaj, po kte-
rem sva se vozila od enega konca otoka do
drugega. Nadvojvoda Jožel, ki je viši po-
veljnik ogerskili „honvedov" (domobran-
cev. ki imajo inažarsko „komando") in
je latstnik tega otoka, je napravil iz njega
novodobni raj.
Margaretin olok ima neko eudo-
delno earohno milobo v svojih zdravil-
nih vrelcih. Iz 60 sežnjev globoöine vre
velika vodna množina na svetlo, iz ktere
se polnijo ,.Margaretne kopelji". Pred
kopeljnim „hotelom" je ravno svirala
ciganska godba melodične komade brez
„not", da sem se temu tinemu cigan-
skemu posluhu kar čudil. Ve^^u je pa
treba, da so cigani tukaj črr j-elegantno
kot gospodje obleceni in njih ?,ene ho-
dijo v svili, kajti posamezniki mnogošte-
vilnili godb, ki svirajo noc in dan po
razn'b krajih velikega mesta, zaslužijo
na dan od 20—30 kron, tako sem slišal
prijatelja praviti. Vrzdrzevanje pa tega
krasnega otoka, da ga namreč ne od~
plavi Donava, kadar ta zmrzne in se led
taia. stane n^ki nn lpin^nnnn(i aU   ima
sicer tudi ogronine dohodke, ali radi še
vecih stroškov vzdrževanja ga ni hotelo
mesto sprejeti v svojo last, ko ga je
tistemu svoječasno nadvojvoda ponudil.
Radi tega inora sleherna eez most gre-
doča oseba toliko mostnino plaöati; pa
da ne more nihče brezplačno tje iti,
stoje vedno 2 do 3 redarji (rönder)
na mostu. Slednjič sva se ob čarovni
elektricni razsvitljavi otoka, mesta in
obeh obrežjih Donave vrnila v naše
stanovanje v „Lipolt-körut"' 25. Po vsih
tih utisih sem bil zlo utrujen na telesu
in duhu; vendar pa sem imel dober tek
pri večerji in dobrem pristnem inažar-
skem vinu, pridelanein v lastnih vino-
gradih prijatelja.
line Budapest iii a jet; a razdelltev
v 10 okrajev.
Ogersko stolno mesto je bilo do
1873 samo mesto Pest, ä Ofen ali Buda
je bilo kot na desnem bregu Donave
stojece mesto povsem neodvisno od Pešte.
Vendar se pa kraljevi grad nahaja v
Budimu v trdnjavi. in se je ravno tedaj
ob mojem bivanju   ves   prenavJjal,   zato
tiirlJ    ni    Ki'lr»   Hnunlionn   fffl   nhiulfflti     Sliinl
odgovj3riti, da se ne bo moje molčanje
krivo tolmaeilo.
A. M. izraža mi svoje pomilovanje,
ker se nisem prepričal, ali je res, kar je
bilo pisano v „Prim. Listir'. Pomilovanje
odločno odklanjam, ker vem, koliko je
vredno. Da sem moral biti prepričan o
resničnosti dogodka, ki Vam ga je ,.Pr.
L." očital, niorete sklepati iz tega, ker
sem so oglasil prod oltarjem. Predenj se
pred oltarjom kaj oeita, mora se dobro
preudariti. Dve o:ebi pravili ste mi, kaj
se je godilo due 28. febr. v Vasi hiši. Na
besede teh dveh oseb nisem nie polagal.
MisIiJ sein si: gotovo ste se vadili v
godbi. Ko sem pa zvedel, da je neka za-
nesljiva oseba z vso gotovostjo trdila, da
je res. kar ste mi prvi dva osebi pravili,
in ko je še isti dan „Pr. L." to potrdil,
umevno je, da sem bil popolnoma pro-
prioan, da je vse res.
Da se mi ne bo oeitalo molcanje,
kar se mi je že veekrat godilo. prisiljen
sem bil se oglasiti ; in to bi bil storil
vsak dušni pastir.
Oe oseba, ki je z vso gotovostjo
trdila. da se je res plesalo. ni govorila
resnice in ee dopisnika ,.Pr. L." notioa
nj resnična, potem se ve. da sem Vam
storil krivico. Kakor hitro ona oseba in
, Pr. L" prekličeta, tudi jaz Vam storjeno
krivico na istem mestu, kjer sem Vam
jo storil, poravnam.
Na mnoga žugaija, o katerih slišiin
govoriti. pa sledece. Govori se, da mi
bodete vrata zaprli. ko pridem listke po-
birat. Spite mirno in sladko in bodite
brez skrbi; ne bote mi jih ne odpirali I
ne zapirali. Govori se. da bote vselej
godli, kadar pojdem mi mo Vaše hiše;
prosto Vam. Le lino zapiikajte in krepko
zatrobite. Govori se, da me bote tožili;
zato tukaj marsikaj opustim. kar Vam
bom pred  sodnikom povedal.
Uredništvo ,,Soče" naj blagovoli te
vrste prečitati in poravnati, kar je z
opazko zagresilo, da ne bo deležno pr-
vega ptujega greha.
F. M., J^.upnik.
Od izliva Bače. — Pred kakimi
desetimi leti je bila takratna skladovna
cesta od Cšnika pri Volčah do Idrije na i
Kranjskem sprejeta v državno oskrbo-
vanje in je torej sedaj prava erarska
cesta. To moram pcvdarjati, kajti Boga
mi! ne pozna se tej poti, da nosi po-
nosno ime c. k. državne ceste. Ob gtra-
neh te ceste proti Ušniku raste po leti
trava, kakor na travniku, ker je ne ple-
vejo in ob nalivih je cesta preplavljena,
ker postranskih kanalov ne snažijo. Po
zimi pa je seveda še slabše. Letos sicer
ni bilo nikoli toliko snega, da bi bil
promet vstavljen, a spominjamo se, kako
je bila pred nekaj leti cesta od Qsnika
do Sv. Lucije dva dni zaprta in to radi
brezbrižnosti našega cestnega mojstra,
kateri si je sicer zoral sneg od Tolrnina
do Reke, na  progi   Sv.  Lucija-Usnik   pa
ga je prcoustil dobrim ljudem IS ur le-
zati, dokler pa niso Kobaridci preorali.
da so odprli  cesto šestim voznikom.
Da bi hile eeste v holjšem slanu
in da bi bili ceslarji bolj nadzorovani,
je izdalo pred 1» ._, letom namestništvo
naredbo, naj stanuje vsak cestni mojster
v kakem kraju ob svoji eesti. Našenm
cestnemu mojstru pa je bila ta naredba
silno nepovoljna. ker se za eeste menda
ne ltriga toliko, kakor /.a uradovanje v
pisarni svojega sel'a v Tolminu, s kate-
rim delom se mu tako prikupi, da ga nie
ne nadzoruje, „navzgor" pa ga popisnje
kot „sehr diensteifrig"'. Cestni mojster je
tedaj napravil prosnjo, da sine ostati v
Tolminu, ees, da na eeli progi Ušnik -
Idrija ne more najti stanovanja za svojo
družino in s tem okornim izgovorom je
dosegel svoj namen ter ostal v Tolminu,
kjer po stari navadi pridno pisari za
svojega seta, cestarji pa — naj se nad-
zorujejo sami!
Mislimo, da bi bil vendar eas, da
poklioani faktorji odpravijo to, pri seda-
njein povecanem proniötu jako občutljivo
nedo «tatnosl. Oe mora cestni mojster
koroške ceste stanovati.ob svoji cesti v
Volcah, zakaj naj bi imel naš cestni moj-
ster privilegij v našo škodo? Če je pa
res, da ob naši cesli ni dobili stanovanja
za družino našega cestnega mojstra, naj
pa poskrbi glavarstvo, da odide volčanski
cestni mojster, ki je samec, k num. naš
pa naj gre v Voice, kjer lahko dobi sta-
novanje za svojo družino. Nikakor pa j
ne boino dalje časa trpeli, da se bodo
obče koristi zapostavljale komoditetam ;
gospoda   cestnega   mojstra   in   c. kr. in-
ženorja. Fiat justitia!
!
Politični preg-led.     \
Državni zbor.                            j
V včerajšnji seji poslanske zbornice
se je nadaljevala razprava o postavki
„visoke sole"'. B i a n k i n i je zahteval,
da se pripozna veljavnost storjenih izpi-
tov na zagrebškem vseučilišču tudi za
tostransko državno polovico. Glede itali-
janskega vseučilišča pa pravi, da on ni
v principu proti takemu vseučiliscu, ;me
pa da je proti temu, da se italijansko
vseučilišče ustanovi v Trstu.
Po njegovem mnenju naj bi ^e tako
vseiieilišče vstanovilo v Iridentu ali kje
drugje na južnem Tirolskem. Poslanec
d' E I v e r t zahteva, da se izbriše iz pro-
računa postavka za češko tehniko v Brnu.
Rusin Bar winski zahteva ustanovitev
jednega rusinskega vseučilišča. V tej seji
je stavil poslanec Lenassi interpela-
cijo v zadevi delegiranja porotnih sodišč.
Danes se nadaljuje razprava o postavki J
,.v sokošolstvo".
0 dr. Eisenkolbu
piše neki dunajski nemški list, daje med
vsemi vsenemškimi čudaki in svetniki
našega parlamenta največji čudak. To
svojstvo je Eisenkolb najbolj pokazal s
svojirn govorom o priliki razprave o na-
učnern ministerstvu, ko je rekel, da je
nemško ljudstvo pod vodstvorn Ho hen-
zollernov (nernSkih vladarjev) na poti
do svetovnega nadvladja. Od te „poli"
p am e t h i 1 judj<i ne vidijo ničesar. An-
gleži, Francozje,  P»usi.   beveroamerikanci
sem pa, da je v njem tudi krasna dvorna
kapela, posvečena kralju in mučencu
sv. Sigismundu, na severnem krilu grada.
V tej se hranijo iz časa sv. Štefana —
torej že nad 1000 let, — kteremu, kakor
je bilo že prej omenjeno, je poslal pa-
pež Silvester II. kot prvemu ogerskernu
kralju, državna častna znamnja („insig-
nije"): Krono, žezlo, državno jabelko in
plašč pri kronanju. Vse to je hotel 1849
glasoviti provzročitelj upora Lajos Košut,
kteremu se je v zadnji dobi postavilo
mnogo spominkov na čast(!), seboj na
Turško odnesti. Ker se je pa bal iste
insignije nesti čez državno mejo, je je
zakopal blizo Orsove pri Donavi. Po
nekem čudnem naključju se je je h sreči
našlo in izkopalo ter slovesno preneslo
nazaj v omenjeno kraljevo grajsko ka-
pelo. —
Med mnogimi prelepimi sobanami
kraljevega gradu je pač najbolj zname-
nita ona, v kteri se ogerski državni zbor
slofesno odpira in zboruje.
Torej že le leta 1873 ste se zdru-
žili obe mesti v eno ter se potem tudi
uazivale   s   skupnim  imenom  Budapest!
Zato ima zdaj Budapest le enega višegu
mestnega načelnika ali žnpana z dvema
podžupanoma. Sedaj ni Budapest obstoji
iz 10 okrajev in sicer:
I.  Okraj:  Vä r (trdnjava Taban, Kri-
stinino mesto in Extravilianj.
II.  Okraj:    Viziväros    (Wasserstadt
Landstrasse in  Extravilianj.
III.   Okraj:   O-Boda  (Stari   Ofen in
Neustilt).
Ti   trije   okraji   spadajo   na desno
obrežje Donave.
IV.   Okraj:    B e 1 v ä r o s   (Notranje
mestoj.
V.  Okraj:   Lipötväros   (Leopoldovo
mesto, Margareten otok, Exstravillan med
Donavo in  Vacovo ulico).
VI.  Okraj:    Terezväros     (Terezino
mesto,   desna   polovica,   ki  deli po kra-
Ijevi ulici mestni gojzdič z Extravillanorn
vredj.
VII.   Okraj:  Erzsebelvaros  (Elizabo-
tino mesto,   desna   polovica,   ki deli  po
kraljevi   ulici   mestni   gojzdič, z na   vz-
hodnem koncu kerepeške ceste stoječim
Rakosfalvam in Extravillanorn).
in Japonci pa tudi nimajo veselja, da bi
tako tiemsko svetovno nadvladje pre-
našali in zainort'jo v ocigled uspehom
neniške „svetovne politike" še prav mirno
spati. Treba pa Ac omeniti, da so vsi
Irije cesarji in šlirje kaneelarji, katere
je N e m č i j a sploh imela, poiularjali, da
Nomeija ne misli na tako svetovno nad-
vladje; kajti na lakih goroslasnih naer-
ti!i je, kakor je to znano ze vsakemu
šolarčku, staro nemško cesarstvo vzelo
žalosten konec. Da je način. kakor je
hotel gospoiline Eisenkolb podrejati di-
nastijo llabsbursko llohenzollerneem,
malce nedostojen, se iimeje,, a pr(Hlsed-
nik ni mogel boljega storiti nego Kisen-
kolba pnstiti, da se izineč.e, kakor j(^
sploh najboljže izvestne el^inente v nasi
zbornici, ki liočejo vseh }»et delov sveta
zhasati v gonnanski /ep. pustiti izbru-
hati se. No, neke vrste glumaštvo Indi
v postnem casu prav pride.
Dunajske mestne volitve.
Danes se vrše na Dunaju volitve v du-
najski mestni zaslop in sicer voli 111. razred.
Zmaga je zagotovljena kršč. socijalistom.
Ker si židovska ,.Neue Fr. Presse'' ne
more drugače pomagatij. pravi, da ne
preostaje za letos liberalcein drugi^ga
nego prepustiti z resignacijo zmago krsč.
socijalcem v tem razredu. Za prihodnjič
pa grozi in žuga s „Sociniini" „homo ze,
homo že !"
Veleizdajstvo v Varšavi.
Ned;.vmo sum poročali. da je hil v
Varšavi aretiran polkovnik ruske annaile
Grimm, pribočnik generala Puzycevskega,
ker je prodajal nemški vladi ruske mo-
bilizacijske načrte. Dostaviti nam je še,
da je ta izdajica zaslužil pri tem lepem
delu 100 lisuc rubljev. — Grimm je bil
takoj postavljen pred ojno sodišče in
ko se je dokazala njegova krivda. hil je
ustreljen. To se je zgodilo 7. t. in. oh
8. uri zjiitraj. Izdajica j(» svojo krivdo
priznal in je še dostavil, da to svoje
delo smatra kot dokaz kreposti, ker se
j e hi d i v r u s k i a r in a d i v (? d n o
č n t i 1 N e in c a in ila je to, kar je
storil, d e I a 1 i z 1 j u b e z n i do svoje
n e in š k e do m o v i n e. Ko mu je pro-
kurator na to opomnil. da je svojo Iju-
bezen do domovine prodajal za drag
denar, je izdajica poluhnil glavo in mol-
čal. Na to so zagrmele ruske puške in
nemški izdajica se je zgrudil na zemljo.
Ta slučaj opominja Rusijo, naj se varuje
svojih dohrih nemskih prijateljev.
Vojna v južni Afriki.
Angležkim državnikom še vedno
šumi po ušesih Methuenov poraz. Ta in
dejstvo, da so Buri velikodušno izpuslili
lord Methuena in lovariša mu Townsenda,
jim daje mnogo misliti. Vršilo se je že
zaporedoma več ministerskih posvetovanj,
na katerih se, je to in ono ukrenilo. Za
vprvo se je sklenilo, da se v zameno
Methuena izpusti dva odlična burska po-
veljnika, namrec generala Cronje-ja in
Kruitzingerja. Potem se je sklenilo, da
so odpozove lord Kitchenerja od vojne
uprave v Afriki in se ga uvrsti v aktivno
vodstvo, uprava pa se izroči Wollesley-u.
Ali bodo Angleži držali besedo glede
oproščenja Cronje-ja in Kruitzingerja in
druge obljube, je težko verjeti, ker oni
ne poznajo nobene plemenitosti v vojni.
0 Methuenu se poroča, da se poda v
pokoj. Angieži bi morali zdaj sprevideti,
da je najboljša prilika skleniti časten
mir. Kakor pa dokazuje vest, da se poš-
Ijejo novi (?) bataljoni v Afriko, ne mis-
lijo na mir in ne bodo mislili, dokler
jih Ruri v to ne prisilijo.
VIII.   Okraj:   Jrizsefväros.   (Jozel'ovo
rnesto).
IX.   Okraj:  Ferenczväros  (Francovo
mesto z Extravillanorn).
X.  Okraj:   Köbanya  (Kainnolom ali
Steinbruch).
Okraji IV.—X. spadajo na desno
obrežje Donave.
Prihodnjič pa nekaj o 879 ulicah
in trgih tega kraljevega mesta — „Ju-
dov'1, kajti po pravici ga nekdo imenuje
„novodobni Bahilon", saj množina Židov,
ki v njem stanujejo in gospodarijo, je
strahovito velika! Zato je rekel tudi moj
prijatelj, uu lioui rad z menoj kot du-
hovnikom v svoji uniformi zato, da bi ga
njegovi so.sedje no irneli za Žida! Morda
so ravno Židovi bic za ohole Mažare,
ker ti tako brozozirno tlačijo Slovane in
ostale narodnosti, klcrih je skupno več
nego samih Mažarov! Caka jih nienda
strahovita „Nemesis", kajti zgodovina
uči, da se voliki grehi krivičnih narodov
prej ali slej grozovito maščujejo. Zato
uparno, da tudi „mažarbka dicvesa ne
bodo zrasla v nebesa"!
(Dalje pride.)
Cecil Rhodes umrl.
Mo/, o katerem se je pisalo, da j«>
prouzroc.il krivično vojno v južni Afriki,
namrec Cecil Rhodes, je po poroe.ilih
angležkili lislov umrl. Rhodes jo bil sin
ne-kega aiigle/,k<»ga [H'olestantovskega du-
hovnika in se je rodil Iota I8i')){. Še no
20 let star se je podal v družbi drugili
mladih sanjačev v južno Afriko, ker je
č.ilal. da .je ondi zlata in d/jaiimntov na
kose. S tovaiiši se jo podal v dijamantno
rudnike Hurov in izvrPil ondi precejšen
rop. iNa to je usel iia/.aj na Augležko in
je nekaj časa studiral. Toda ni fja trpelo
dolgo v soli, vleklt» ga jo nazaj v Afriko,
hotel je poslati še bogatojši. Tu je «ačel
špekulirati na razno nacine v zlatih in
dijaniaiiltiili riidokojiih in v kratkem času
si jo prišpukuliral ogromnega premoženja.
Bil je kmalu najbogatojši mož v Kaplan-
diji in dohil je naslov „zlatega kralja".
Odslej se je stalno naselil v Kaplandiji,
ki je angležka naselbina. Njegov ugled
jo rastel in poslal je linančni minister,
pozneje pa 1. 1890 colo ministerski pred-
sednik v Kapu. Ueloval jo v piilog An-
glije in jej pridobil doželi Matabelov in
Mašanov. Hotel pa jo iztrgati tudi Burom
Oranjo in Transvaal in je v ta namen
že I. 189i uprizoril z Jamesonom nasilen
napad na huiske zlate rudnike. A ni se
mu posrecilo. Nuposlod ni miroval, do-
kler ni nahujskal Angle/.e proti Murom.
Mej vojno je hil skrhno skril v Kapu v
svoji palači. Jedenkrat so je ohlekel v
kozo velike opice, da bi uhe/.al na An-
gležko, a ta načrt se mu je izjalovil in
zdaj   je umrl še no ;">0 let star.
Domače in razne novice.
Poziv dr. Tumi! — s loves mo
in od I orno |)o/i vljciiu) dežolnegji
poslanca (\\\ Tiiiho. naj Inlilov, da
j(> ..(I ii ho všč. i n n Tol in i uskegii
ok raja Ijudcin ^ro/ila z več-
n i m po gu I) I j en j c in, • a k u ne
voli jo <];. K I a v /a r j ;r;, ali d o k a-
zc ali pa jjivno pr ek I i če. Vslu-
ča j u. d a I (»gji ne si o ri, imeli ga
bodcMiio/a iiesr a in ii cga lažnika
in ])odloga ohrck o vmIcji, ki n i
\ reden naslov.i: ,,d eže In i posla-
nec".
Več duliovnikov Tolininskegii okraja.
Snirtna kosa. - V Gorici na svo-
jeni domu Via Torrente št. 17. je umrl
v 2S. lot11 po kratki a zelo mucni holezui
vč^raj jiopoludne učit<»lj gosp. Anton
Perc. Pokojnik «lužboval je v Kamnjah
in zadnjaleta v Avčah. Bil je pri ljudstvu
jako priljubljen zaradi njegove miroljub-
nosti in marljvosti kot učitelj. - Pogreb
bodo jut ri oh 5. uri popoludne. N. p. v m.
Dopolnilue volitve v deželni zbor
goriški se bodo vršile prihodnji č-etrtek
20. t. m. Somišljenikom na Tolrninskem
se je po uzornem trudu posrecilo, da so
dobili pretežno vocino volilnih inož. V
četrtek pokažejo, da so resnični pristaši
„Sloge" ter da znajo složno voliti moža,
za katerega so se zjedinili, v katerega
stavijo svoje zaupanjo. Ne gre pa pri tej
volitvi toliko za osebo, ki bo voljena,
kolikor za načela, za katoliško-narodni
program društva „Sloga", katerega hočo
izvoljonec zaslopati. Na Krasu niso hili
imši pristaši tako srečni, a složno hoče.jo
tudi oni postopati ter združiti svoje gla-
sovo za moža, ki je voljan delovati v
zmislu „Sloge" in n.jenega programa. -—
Volilci, ostanite zvesti zastavi, ki je vo-
dila goriške Slovonce že marsikedaj do
slavnih zmag in sijajnlh činov; otresite
se verig, kalcre nadevljejo našemu na-
rodu domači in luji koristolovci in ne-
značajniki. (letrtek 20. marca naj ho
slaven in pomenljiv dan za našo gorskö
in kraško strati. Pogumno, volilci, ne
hojte se zasmehovaiija in strahovarija
ljudi, ki Vas niso vredni, katere gotovo
preniagate, ako jih prezirate. Vsakdo naj
stori svojo dolžnost!
Volilni shod vclcposcstuikov v
Furlaniji. — Za deželnozborsko dopol-
nilno volitov, ki se ima vršiti due 22.
t. m., se je vršil v nedeljo volilni shod
veloposestnikov, katerega je sklical tržiški
župan conte Valentinis. Toga shoda se
je udoležilo samo 22 veleposestnikov.
Sklonili so da so za kandidata poslavi
zopel conic Panigai, a baje, s pogojern,
da so nekako pohota z dr. Pajerjem. Za
slučaj, ako hi conte Panigai tega ne
hotel storiti, zjedinili so se pa za llugona
Lazzari-ja. Nekatori so hoteli staviti
kot pogoj, da hi se moral conte Panigai
pobotati tudi z — dr. Luzzatom. Ali
zbrani posestniki so se izrekli proti ta-
kemu pogoju. Sicer pa je občno ninenje,
da bode conte Panigai na vsaki nac'in
izvoljen dne 22. t. m., ker ima za
seboj veliko večino veleposestnikov fur-
lanskih.
SeiiUMij NV. Jclcrja. — Včerajsnji
semoiij sv. Jelerja je Itil jako dobro obi-
skan. Prignali so i;a semen j posebno
mnogo goveje zivinc konj in prašičev.
Kupeija z govejo ^j vino pa ni hi I a po-
sebno dobra ; glavni uzrok temu je baje
pomanjkanje krme. Tudi kronipirja nisirio
videli na trgu še nobeno leto toliko,
kolikor so ga pripcljali včeraj.
Dvojcn poskus samomora.
:J2-lotni Milm (Jrapulin je priSel v sobolo
k policiji, rekoč, da se predslavi sani, ko
ga išcejo zaradi raznih izvr.šenih zloči-
nov. Iz Grapulinovega govoru so pa na
policiji spoznali, da se revežu mešu. Ko
so izvedeli z<» njegovo slanovanje, «a je
sprernljal noki stražar domov. Grapulin
oslal je dorna; vzel je pa v roke nož
ter ga je zaporedoma poljubljal. Ko niu
je mati rekla, da je čas, da se vle/ela
k počitku, ali ko je bil sam, rani I sc je
dvakrat z nožem v leva prsa ter si pri-
zadejal s"e precej globoke rane. Fotcin
pa se je hotel obesiti. Zacuvši mati neki
ropot, posrečilo se jej je rešiti sina. —
Drugo jutro odpeljali so nesrečnega v
bolnišnico. Kolikor incd poljo, toliko tudi
v bolnisnici držal je straslno sv. razpelo v
rokah, kalero inu je inati doina dala.
ltazpis sin/l». -— i\a tukajšnji c kr.
vadnici sta razpisani dve slalni mesti pod
učiteljic. Oik; prositeljice, ki se izkažc.jo,
da so zmožne poleg nemšOine kol uOnega
jezika tudi dežemib jezikov, iniajo pred-
nost pri podelilvi tch siu/.b. Prošnje n tj
se vlo/.ijo pri dež. solskem svelu najdal.je
do 30. aprila l. I. Na pro.šnje, ki hi sc
kasneje vložile, se ne ho oziralo.
Opomm rrzcrvistom. —    Ker   se
je dogajalo, da so se rezervisli, ki so hili
klicani k oroznim vajain, prcdstavljali k do-
tienim vojnim oddelkom pozneje, kakor
jim jf hilo določeno na po/,ivu, opoini-
njajo jih sedaj vojaške oblasti. da se ino-
rajo toüiio ob tisti uri in isli dan,
ki je dolueen na po/.ivti, prcd>laviti pri
določenem vojaškem oddelku, ker jt% sina-
trati, da se orožne vaje začncjo l i s t o
u r Oj k i j (. o z n a č e n a n a p o z i v u.
Zatorej naj uravnajo svoje potovanje
tako, da hodo že tisto uro na svojem
inestu, drugace postopalo se hode proti
njim jako strogo.
I/ka/ imenovanih udov in nnmcst-
nikov za komisijo pridobiiinskega davka:
Za okraj trgovske in obrlne zbornice v
Gorici sta imenovanu Naglos Jurij. obrt-
nik v Brazzanu in Hölzer Ernest, obrt-
nik v Gorici; nainestnika pa: Lenassi
Üdon, ohrtnik v Solkanu in Moser Adolf.
tovarnar v Gorici ; ta okraj ,je uvršrcn
v II. razred. Za Gorica-mesto 111. razred
sta itnenovana Ciismin Malevž, trgovec
v Gorici in lUibbia Ivan, trgovec v Go-
riei; namestnika : Nardini Dragotin. tr-
govee v Gorici in Aligbetli l.udvik, klo-
bucnr v Gorici. Goriea-ineslo IV. razred:
pl. Gironcoli-Steinbrunn Avgust, lekarnar
v Gorici in Orzan Anton, trgovec v Go-
rici; namestnika: pl. l'allicb Josip, trgo-
vec v Gorici in Gasser Mibael, trgovec
v Gorici. Gorica-dežela III. razred : Pe-
Oenko Josip, obrtnik v Peklu in Lokar
Ivan, strojar v Mirnu ; namestnika: Tri-
bušon Kran, mlinar v Heucah in liaudaz
Josip, trgovec v Gorenjevasi. Goriea-
dežela IV. razred: Bratina Krane, trgo-
vec v Ajdovšoini in Faganelj Ivan-Karol,
strojar v Mirnu; namestnika: Havnik
Anton, trgovec v Gorenjevasi in Križ-
niO Anton, trgovec v Kanalu.
Pespolk st. 7. v Trst. — Garni-
zija v Trstu hode pomnozena. V Graden
se govori, da pride v Trst pešpolk žtev.
", ki je sedaj v Graden, v Gradec pa pride
neki ogrski polk.
Anarhisti pred  sodiščtMii. —  lü
t. m. so slali pred soclišOem v l'rstu od
policije kot anarhisti zaznamovani : trgo-
vec Jozof Kovigo, hrivec Colombo, l'oto-
graf Wulz, slavec Uossovicb in stavec
Lanzi, ohloženi radi prestopkov proti
javni varnosti. liili ^o oproščeni vsi razun
Koviga, ki je dohil dva tedna poostrem»
jece, ker je nekega človeka, ki niu je
dejal „ogleduh", oklofutal.
Nesrece na istrski /eleznici. • —
Na novi istrski železnici se je primerilo
mnogo nesreč. — Otvoritev proge Trst-
Poreč je odgodena. Nedavno je burja
nekaj železniških vozov prevrnila v morje.
Železniška proga se je na nekaterih me-
stih usedla in morje je na nekaterih
krajih progo tako poplavik», dn ho za
popravljevalna dela treba izdati okolu
30.000 krön. V dolžini pol kilornetra
bode se zgradil obramheni zid.
Shod slovanskili casuikarjev se
I)CJ vršil po dogovoru z osrednjim' odho-
r°m v Pragi in z g. dr. Mazzuro v Za-
S^bu, o letošnjih binkoštnih praznikih
v Ljubljani. Shod bo združen z izletom
5,a Gorenjsko, v Postojno in morda v
irst. Pripravljalni odbor razpošlje v
^ratkem   vabila   slovanskim   avstrijskim
N><v'lovc$kl iniitec. ~ Kmetski
lant, niiilec Jaiwz I'ipus iz (iorn.j(}ga
I »oca pri Marihoru, je prisel due H. I in.
pi.jun domov. Ko rnu j(! inati pijanost
očitala, je sin mater s sekiro uhil, jo sle-
kel in /akopal v gnoj. Neki hlapee, ki j<»
bil v bli/ini, je hotel to preprcčili, a nto-
rilec je tndi njega uhil in skril njegovo
truplo v hlevu. Tudi neko deklo, ki j(?
vse to vid(!la, je I'ipu.s te/ko ranil. I'o-
srečilo se ji j<^ zhežati in poklicati orož-
nike, ki so  nnjrilca zaprli.
Zverinsko /ahavo si j(? privošOilo
v ogrski vasi i'alanka nedavno pel. krneO-
kih lantov. Privezali so slahonmncga jm-
slirja I'elkevicsa na železni stol, okrog
njega pa razlrosili olep slame ter jo zaž-
gali. PretresujoOi krik nesrečnega pastirja
jim j(; hil v zahavo. Nekaj kmetov je
potem prihilelo in osvobodilo Fetkovicsa,
ki je bil že ves opečen in nezav(;slen.
ZloOinee so  prijeli  «jrožniki.
N'ovo    rt'aliciK»   poslopje   začno
graditi v Idriji prihodnji inesec. I'oslopje
bo enonadstropno in bo do prifiodnje
zime pod  slrelio.
S|)Ojneiiik pesniku Vllharju \><>-
stavi trg Postojna na NfUianjskeiii. bio-
venski akadeiiiični kipar gospod Hepič*
je i/.dclal že krasen doprsni kip pesni-
kov.
,,1'ritrljski lloin" so »klcnili. tako
porora „Mir", ustanoviti koro>ki Slovenci
V Celoveil. I)ruštvi) ,.l't.it('liski doin" hode
imelo nalogo vzgajati v slovenskein uči-
teljslvn Koro.ski* ljuhezi'ii do domovine
in kaloliske xcn' tr-r avstrijski patrijo-
tizt'in. Dru^tvo linče čini |irej tudi usta-
noviti /avoil. ki naj postane zavetjc slo-
vtMiskib  ucitt'lji'V   na  Koro-kfin.
hinaiiiit ua je ra/nc^'l.        \' Le-
brin.i.'ii na Si-cl. Siaj<'i->k<'iii jf nt-ki dc-
lovodja pri vodovodu irnd v /.epu dinamit.
Zadol sc je oh ucki train, dinamit je eksplo-
diral in  dchivodjo   popolnoma razti'gal.
l)ru>tvo „Z\(7.il;i" na Diniajii
imelo jc iicdavix» -voj II <iln.iii zlntr. pri
kterein je na predlng g. nodpredsednika
D. Dolenca iun-novalo eastnima udonia
dva gospoda, ki sta si pridobilu izvan-
rcdnili /..«slug za prospeb <lru>tva. T<> -ta
g g. Jakob Tiikl. predsednik in g. Vinko
Krusič. pe\ovodja  dru>tva.
Ta j.iredhtg je hil cuoglasno in iiav-
duseno sprejet. V (»dlmr >n bili i/voljeni
g. g. Jaknl» I'ukl, predsednikoin. Dragotin
Dolenc, pod|ire«lsednikom. Mudolf Malic,
tajnikom. Jakoh Seine, bhmlajnikom. Aloj-
zij Rcpir. Kranji» šustt išič, Ivan Vunčina,
za odlmrnike. Ivan iVlerman. Gahi-ijel
Mcznar. Kranio Merlak. za odbor. naine^t-
nikc. Josip Božič, Josip Smcrdu, Karol
Tomšič, za preglednike. — Drustvo je
proslo Ictti priredilo : Anton Slomsekovo
slavnosl. 9 zahavnih vecerov. H izlete (2
v Maria Knz«'rstlort. in 1 v Gorenji Št.
Vidi Oilbor ie 1 clann dovolil posojilo.
ter samo v :"> slurajih dovolil podpore.
v 2 slnčajih je rešil dve Slovenki i/. nujne
bedc. Za družho sv. (.'.irila in Metoda so
elanice Jelica Krušič. Marica Pukl. Anica
Šusteršič, Ana KrusiO nabrale 2üt» K. —
Za sodelovanje je izrek1! obOni zbor toplo
zabvalo slavni „Sloveniji", predsedmku
g. g. Husii, Božiču, Koštokarju. Ašiču in
Kozini. pa tudi ,ur. Prijatelju. ter pevovodji
gosp. KrusiOu in vsem g. pevkam in g.
|ievcem. Društvo je lepo napredovalo.
Sveciiiko   vr^Ia   v  soduika.     —
Pri okiajncm sodišču v Kr. Vinohradih
je bihi obsojena HO letna Marija llauk
radi potepanja na pcM tednov zapora. Ko-
maj ji je sodnik naznanil ruzsodho. za-
grahila je ohsojenka dva svecnika in ju
vrgla v sodnika. Svečnik.t soilnika nisla
zadela.
Ituski car pride baje na Dunaj.
Ko je bil naš prestolonaslednik Krane
Ferdinand v IVtrogradn. povabil ,je v
iinenu avstrijskega eesarja ruskega carja.
naj pride v Avstriji). tlar je neki ohljuhil,
a čas, kedaj namerava priti. še ni tlo-
loeen.
Kolikoje stal carjev obisk Fran-
cozko? — „Repuhlique I'ranvaise" pise:
„Krancoska zbornica poslancev je te dni
tudi potrdila preilložene racune, ki za-
devajo stroške zadnjega carjevega obiska.
Popravljanje gradu v (.loinpiegni je ve-
Ijalo 508.000 IVankov in za razsvelljavo
pojedine predstave in darove je potrosil
zunanji minister 608.000IVankov. Minister-
stvo javnih del je imelo stroškov 180.000
IVankov. Notranji minister je plačal za
policijsko službo 96.500 IVankov. Vojaski
minister je pa porahil za varstveno stražo,
za parade ild. 1,332.000 IVankov. Ako se
oziramo še na inanjše stroske, smemo
trditi, da je štiridnevni obisk carjev veljal
2,8(32.000 IVankov. Ako pa vzamemo v
požtev še stroške, ki so jih imela razna
mesta, n. pr. Gorupiegne, Uiinkirchen in
Reims in stroške predsednikove, so po
tern  takem  potrošiii   vsaki  dan   blizo 1
Znainenit ('•in rusko^a carja. —
<leljski ,.l)omovini" poroča nekdo iz Hu-
sije to-le o uslavljenju lista ,.Hossija".
Ta list je izdajal neki Amfiteatrov, ki je
bil |»rej solrudnik lista ,.Novoje Vrernja*'.
V .svojem Iistu pa j(! Amliteatrov zaeel
prijavljati pamllcte na vso carsko rodhino.
Car Nikolaj II. je dohil dot:čno stevilko
,.Hossije'' iz roke jedncga velikih kriezov.
Ko jo prečita. po.slje po notranjega mi-
nistra Sipjagina in inu reč-e: ,.AIi ste
hrali mojo hiogralijo ?•' ,.Ne !" „Na-te.
berite !•' Car odide, minister here, v 24
urah je bila ,.Kossija'1 ustavljona. tiskarna
zapečalena, Amtiteatrov in drugi od lista
odgnani v Sihirijo. Kaj pa stori car? Car
pomilosti Amfiteatra in zahteva, da „Hos-
sija" i z h a j a n a d a I j e.
Ali jc   vino   zdrava pijača? —
Na to vprašanje oguvarja L. l.ov.s v
zvezku, ki ga jc izdala Irancoska znan-
stVLMia akademija. L. Hovs je delal po-
sku^njfi na morskih praäitkih ter je do-
gnal, da je vino zdrava pijača — vsaj
id niorske pra.šičke. Morski pra.TiOki, ki
so dobivali vino, so bili zdravej.ši, boljSe
so ra.stli, bili so težji in so ziveli dalje.
ncgo tisti, ki so pili samo vodo. Med po-
sku-njo je morskih pra.šičkov, ki .«o le
vodo pili, poginilo 50° in tistih, ki so
pili vino, le 12 ,,. Prijatclji vina. za ka
tore se ni poskrbela nobena znanstvena
akademija, hi se imeli obrniti na go-
spoda Kovsa. da naj obrne svojo pazlji-
vost nc |i- na mo»>ke pra^icke. anijiak
tudi  na ljudi.
Shod pra\ o*»la\ mil — Patrijarh
grskih unijatov J »ahim 111. v Carigradu
je razposlal na vse razkolniskf škole
okrožiiico, v kaleri poudarja potrebo
,-boda \>tdi ruzkolni.skih cerkvenih ško-
i«.v, ua kalcrcm naj hi se ukrenilo nekaj
za versko zdniženje od Hiina odpadlih
slovanskib razkolnikov Ku-uv. Srhuv,
Bulgarov, Grkov in Huinunov. Tej mi«li
nasptotuje Kusija, ter je šv. sinod v
Petrogradn odguvoril. da v takih rečeh
gre odločati najpr»*j (.KJ milijonski Husiji
ne pa  '¦• milijonskini   Grkom.
AincriSki  Sio\cnci. -—   N a p r e-
d c k a m c r i š k i h > 1 o v e n c e v. Vr
Pueblo so anicii.ški Sioveiici u.stanovili
iuralno dru/.ho ...\a}>rej". 0 Veliki noči
boilo igrali veliko igro. Tudi v Jolietu
igraj-.t slovcnske igre v (iolobičevi dvo-
rani V Pueblo so ustanovili tudi siovensko
čitalnico  MLipa".
Kako sc \ Aincriki krcua.jo čns-
iiikarji. -- Iz Clevclanda -c |"O.<>ča: Po-
Ijska lista v Clevelandu ..Kuryer Cleve-
landzki" in pa „Polonia" sta si prišla v
lasc. „Kuryerjev" usluzbenec Edvard S.
Smilaek je v sohoto zjutraj ob 3. uri
ulomil v urad ..Polonije" na 2083 Bro-
adway ter pricel razmetavati po tiskarni.
Zinc.šal jc črke iz različnih oinar vse
križein. Odprl je nekaj ze zaklenjenih
form tako, da je padel ves stavek skupaj.
Porušil je drlje vse Oolne. v katerih so
bila nastavljena imena naročnikov in
vsled tega zadujega cina ho morala „Po-
lonia" skoraj preuehati z izhajanjem, ker
so ji imena naroenikov in čas. kdaj poteče
njih naroenina. popolnoma zguhljena. Te-
odor Gluzinski. ureduik ..Polonie". je bil
ves iz sehe, ko je našel tiskarno v takem
položaju.
Saiiiost.'in na Šipka pasii. — 24.
auiiusta t. I. se hodt^ slovesno otvoril
samo>tan. ki je sezidan na višini Šipka
pasa v Mulgariji v spomin ruske zmage
proti Tui'kom v zatlnji rusko-turski vojni.
Prisostvoval bode predstojnik sv. sinod«1
P o b j ed o n osče v, general lgnatijev
in več ruskih generalov, zlasti onih, ki
so se uieležili one znamenite hitke ob
propadih Sipkinegu pogorja.
(iledaliSki   skandal    v   Li/boni.
— Predstave v kraljevem dvorneni :".ie-
daliseu v Lizhoni so morale prenehati,
ker je hilo gledalisce — preumazano in
se je ohcinstvo hranilo vsesti se na se-
deže. Na pustni torek so se Lizhoncani
v gledalisču tako ometavali s konfetijem
in evetlieami, da je vsa ta zines ostala
na sedežih Gledališkega intendanta je to
silno razjezilo in pustil je vse tako, kakor
je obuinstvo nanietalo, ter je prepovedal
vsako snaženje. Naslednji vecer je hila
gala-predslava, katere se je udeležil tudi
kralj. Občinstvo se ni hrigalo za kraljevo
navzoiinost ter je pričelo strahovito tep-
tati. Ko se je v/dignil zastor, leteli so
stoli na oder. Občinstvo je hotelo inten-
danta linčati. Kralj in kraljiea sta zupu-
stila gledališče in odredila, da so nasled-
njega due morali priti v gledališče ognje-
gasci, ki sedaj Oedijo gledaližče in brišejo
proe sledove'pustnega torka.
Vclikanska nesret'a. — Pri Telu-
ride Colorado je, kakor se poroča iz New-
jorka, sneženi plaz podsul in potegnil
seboj v prepad 39 delavcev, ki so mrtvi.
Ko so drugi delavci prihiteli na pornoč,
usul se je drug  plaz, ki je zasul 40 de-
Zaroti proti sultanu. — Iz Cari-
grada se zopct poroea, da so odkrili zaroto
proti sultanu l)va sultanova adjutant»
sla radi Uiga pod kljiičern in aretiran je
0 sman pasa.
Konjskn cast. — Pcrzijskega 3aha
konji iinajo ruded-c pobarvane repe, kar
velja v Perziji za zelo  visoko cast.
Andrčc umorjen ? — 0 znanem
zrakoplovcu Andree-ju, ki je v halonu
plnl prcko severnega oslrova. ne poroča
zda.i iz Vinnipega, da so E^kimi Andreeja
in njegova dva tovaris"a umorili ? Ko se
je Andree spustil na zemljo, se je njego-
vemu lovarisu sprožda pu^ka. Divjaki so
misljli, da |e to znak sovrastva, napadli
so  vse tri in jih pohili.
Nanxlno ii'osp<)(larstV(j.
Presajanje starih dreves.
Napačno je rnnenje, da se veliko
in «tarj drevje ne more presaditi. Do-
kler ]c. deblo zdravo in dokler se ni
preveč razrastlo, se zamore presaditi
hrez vsake skode. Jeseni ali po zimi, ko
se začne nekoliku tajati sneg in ko po-
staja zeinlja rnehka, izkpplje se okoli
debla po razmeri. kakorsno je deblo dre-
vesa. jamo od 1 — 1 ."> indra. Ob jednem
se korenine kolikor dalec mogoče izpod-
kopljejo ali tako da se drevo ne podere.
Pri izpodkopavanju je treba seveda pa-
ziti na to, da se korenine ne otolčejo,
ako pa .se to zgodi, treha rane gladko
izrezati. H kratu s tern delom naj se jz-
koplje tain, kamor hoOemo presaditi drevo,
jamo tako veliko kakor je veliko kore-
nišče izkopanega drevesa. S presajanjem
samim pa treba počakati. da zemlja zopet
pomrzne. Ko je toliko pomrzneno. da se
korenine nc morejo pretresati, izkoplje
se drevo skupno s pomrznenim koreni-
šcem iz zemlje ter se na vozu ali na
valcih prepelje na kraj, kamor je hočemo
presaditi. Mej tern jc potrebno da kore-
nine še polijemo z vodo, da še bolj po-
mrznejo.
Ko je drevo usajeno. tedaj se jama
zasuje z dobro zemljo. pomesano z gnojem,
deblo pa se dobro zavaruje proti vetru,
da ga nc omaje. Dehio in grče treba potem
namazati z ilovico ali kravjim blatom.
Poleg tega naj se še zemlja okoli debla
pokrije z drobnim gnojem, slamo in
smrečjem in takimi reOmi. s cemer se
prepreči. da zemlja prehitro ne zmrzuje
in se tudi prehitro ne otaja.
Tako presajeno sadno drevje rodi
kinalo zopet, s poeetka manje, potem pa
zopet pravilno. Zaradi tega je tudi dobro,
da se stareje drevje presaja iz slabeje
v  boljao zemljo.
Sadite\  visukodebelnega drevja.
Ako dobiš iz d^evesnice živo in
zdravo drevo in je zemlja količkaj spo-
sobna za dotiono drevesno pleme, si le
sam vzrok, če ti drevo ne raste. Nepra-
vilno ravnanje umori drevo, ti pa dolžiš
tistega, ki ti je drevo prodal. Najvažnejse
delo je pravilna saditev, zato pa o tej
reči ni nikoli dovolj pouka, in iz tega
vzroka v nastopnih vrstah iznova obrav-
navamo saditev drevja, in sicer visoko-
debelneija.
Oe drevje sadiž jeseni, izkoplji jame
nekaj tednov poprej, če ga pa sadiš spo-
mladi, jih naredi  že prejšnjo jesen.
Jame naj imajo v dobri, debeli zemlji
po 1 »t premera in po 60 nn globokosti,
v slahejsi zemlji pa po 2 do 21 3 m pre-
mera in po 1 m globokosti.
Ce zemlja prija dotienemu sadnemu
plemenu, je prav, drugače jo pn pomesaj
z dobro zomljo in z mesancem.
Kadar pričnež saditi. zrahljaj jami
dno in jo prieni tako zasipati. da pride
najboljsa zemlja okoli korenin in tja, koder
se bodo korem'iie pozneje razširjale.
Srone in vse debele stranske kore-
nine nekoliko skrajšaj ; odreza naj Sio
gladka in navpiena na drevesno os. Od
drobnih koreninic odstrani samo raztr-
gane in zam,)tane.
Sadi toliko globoko, da drevo, kadar
se zemlja poleže, tako globoko tiči v zem-
lji, kakor je raslo v drevesnici. Oe vsadiš
drevo glohokeje, gotovo peša, ostane ne-
rodno ali se celo posuši. Med korenine
in pod nje deni z roko dobre zemlje,
sploh pri sajenju ne hrani rok in kolen,
če hočes delo dobro zvršiti. Korenine
razprostri tako, da dobe naravno lego. Iz
ostale zemlje naredi okoli drevesa 1 do
1'/.,  m širok kolobar.
Če sadiš drevo v gorko in rahlo
zemljo, prilij mu precej, kadar si ga vsadil,
prav niočno z vodo.
Pred no jamo napolniš in drevo vsa-
diš, zabij v dno jame kol, h kteremu pri-
veži drevo najprej prav rahlo, in šele
potem prav trdno, kadar se je zemlja in
z njo drevo posedlo. Če drevo precej
trdno povežeš, se zemlja posede, ileevo
pa obvisi na kolu ter se posuši. Kol bodi
toliko dolg, da sega do krone, in postavljeu
Kol bodi hrez lubadi, ker je ona
ugodno zavetjp rnznim mrcesoin. Drevo
privet h kolu na pr. z vrbovo trto. med
vpz in drevo pa deni rnahu.
Loterijske številke.
15. marea.
Grac.......11    10    74   72    M
Dunaj......52    32    85    73    89
Okrajna posojilnicu, v Kaimlu
registrovana z.idr. z neomejeno zavezo,
bode imolu
vsled paragrafa 30. drustveuih pravil svoj
letni obcni zbor
na lu'lo utMleljo duo   (».   aprila
v obcitiski dvoraniv Kanal it
ob 3. uri pop.
z nits led nji in diu'vniiu redom:
1.   Potrjenjo raeunov za upravno   loto
1901.
2.   l/.volitev  načelstva, racuiiske^a piv-
ylodovales   in njeijovega namcstnika.
3.   PrtMiKMnba društvenih pravil.
K obilni udeležbi vabi
ttačehtvo.
____________________________|
Gostilna
Jmuliii in saüjanbia Wtva za Brda' |
v Gorici. ulica sv. Klare št. 15
toc'i  pristna  bela in Onia vina iz   društ-
vene kleli. in jjuntisjamsku pivo. Postreže i
z okusniini jcdili.    —   Na   razpola^o so i
blevi za živino in dvorišce za kro^ljanje.
Za übilen obisk se toplu priporoOa
svoiir rojakom
Anton (Jerbe<\
zostilnitar.
„Centraloa posojilnica"
'          v Gorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge, katere o-
brestuje po 4'2 p o 1 u in e s e č n o;
tievzdigneno obresti pripisujo konec lota
h trlavnici. Rontui tlavek plačuje pu.so-
jilnica sama.
Dajc posojila luloiu na osebni
krcilit po 6°,0 in na vknji/.liu po 5'/2.
Sprcjeiiia člane /. 21 a v 11 i in i d e-
1 c "/. \ po "200 Kin z op r a v i 1 n i in i
d 01e ž i pu 2 K.
Utvarja člaiiorn tekoe»? raeunc,
katore obrestuje po dogovoru. Za nala-
ganjc in vraoanjp so na razpolago po-
1 ložnico c. kr. postrn.« hranilnice, tako da
je niot'oc^ poslati dcnar brez postnih
stroskov.
Uradne ure so vsak delavnik od8—12.
ure zjutraj v ulici Vetturini St. 9.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v (Gorici,
(Josposka ulica his. stev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega nianufakturnega blaga
za ženske in inoške obleke, za vsak
stan in vsak letni čas v liajvečji
izberi, kakor: sukno, platno, prte-
niuo, Chiffon, oksfort, srovico, vsa-
kovrstne preproge, zavese, namizne
prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jäger itd. itd.
Vne   po najiiižjili ceoah.
Oue ho Ktalue brez pu^ajauja.
V
Simeue frie
krcuiar
v   Gosposki   ulici  htš.  štev. 19,
„Alia cittä di Gorizia-
loci  raznovrstna   bela  in crna   vina
ter   postreze z   vsakovrstnimi   okus-
nitni jcdili.
l riporoča se toplo svojim rojakom
(>l;nn;i
družbena trgovina
[wo \)o sloviMiskih   krajih
zastopnike in potovalne o-
pravnike (at^nto) proti pla-
čilu in proviziji.
I'oniidb«1   jc  oddali    n;i    |><isIi   v
Uorici   pod  ŠI. 1240  (posh* I'i'slaiihM.
Ivan Bednarik
lH'iponK-ii  svojo
ii                      .•                 i
knjigoveznico
v (Joriri
ulica  Vetturini  št.  3.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulira 8 (.(H{l( A   Via Gianlino 8
pi'iporoca
;     prisina    oeia
in črna   vina
iz   vipavskih,
ffurlanskih.
briskih, dal-
matinskih in
isterskih v i -
nugradov.
Dostavlja na ilom u\ razpošilja jk» žclc/.-
nici na vse krajo avstro-egorske niDiiarliijc v
sodih od   51)   lilrov   naprt'j.   Na,   zalitcvo   pošilja
tudi iizorco.
Cene zmerne. Posirežba poštena.
Podpisani priporoča ^lavneniu ob-
činstvu    v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
liene moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
lini rum. različna vina. goršice (Sent'.)
Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove
užigalice. — V zalogi so dob«'' tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
llirski Bislrici. ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjoin
Josij) Kutin,
trgovec v Scnicniški ulici h. štv.   1.
iv lastni  hiši )
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega domau.
Peter Drašček,
trgovec jodilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priponu-;) s<> |>. n. olu-in-
1 stvu v (lorici   in  z do/elr.
Prodnja kjtvino  prim(iso.
sladkor. milo. slaniiio. ri/.
nijislo surovo in kuliano.
I oljc. inoko iz Mnjdi<Vvili
\     nilinov in vs(k jrslvinr.
\           Zaloi^a  zvrpldik
sv. Cirila in Jvtetoda.
Fani Drašček,,
zaloga šivalnih strojev v Grorici,
Stolna ulica St. 2.
IVodaja    i
slmjc ludi
»   na frdon-
skc  ali
incscriic   '.
ohrokc.
S I iü j i M)
iz prvih
lovarn Ice
najboljšc ;
kakovoisli i
IViporor.a
sc slav.
(d)rinslvii.
Čebelno voščene sveče -''V11:4'"'K
čim   z   2000 K
I'l'ipoi'ocaiii sc prcč.aslili diihovšnni. slaviiciiin p. n. obrinslvu.
SycOe /a poiii'cbr po zclo ni/ki ccni. Mi'd pilaiicc in • navadni po /do
nizki ccni.  Z udlicuiiu spuštuvanjcin                              .r    ~r
J. Kopač,
svečar v Gorici. ulioa sv. Antona
Lepa priložnost!!
Radi pozne zimske sezone. prodajam sledeče
zimsko blago
mr po lastni ceni ^w
WtliKMiu in l)oinl)ažaslo Ja(\uoi-|)(.M'iU> za dame, »jospodr  in otrokr.
VoliKMie \\\  Itonihazasle rokavico     ,,       .,             .,         ..       v
VuliHMie  ii.  honilta/asle nouovicc     ..       .,
C.ovljf za  doni
Vulnenr scrpe  in  rule.  Kuxnliaslc  o\ ralnikc.  (lepicc za «di'okr.
I. Zornik v Gorici,
Gosposka ulica št. 7.
Kdina slownska saloga vsih potrebscin za dame in
gospode, gg.  šivilje in krojače.
„Narodna Tiskarna'
ima v zalogi vse tiskovine
za duhovnije, županstva in
druge   urade, na   močnem
papirju
„Narodna Tiskarna ¦
ima v zalogi in na prodaj
knjige: „Ilijado",,,Tri igre" za
slov. mladino in „Zgodmu'no
tolntinskc sole"
ltrosui'ci, © diploinc,
tr^ovsk«' rauune, <»
pisma in zavitke s
firnio, ® ruuike, ®
vabila na karton in
$  ® na napir $  %
„NARODNA TISKARNA"
=zzzz v Gorici, ulica Vetturini St. 9 =
je preskrbljena l povscm noviini črkaini,
okraski in tiniin papirjem, ter mow piv-
vzeti vsa v tiskursko stroko spada,j(Kva dcla.
@   ©   ©   ©
Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako
nizkih cenah. da se ne boji nikake konkurence.
==izi TISKA         -
posclnirc ra/nr vc-
likosti in obliko /
/avitki,® /arociii«'«'
in poročni«'^ v elc-
^antnilitcrosinrtni-
<•(' v i-aznili olilikah
„Narodna Tiskarna"
^G0YlC0""#~#
ki izhaja dvakrat na teden v dveh
izdajah, ter stane na leto 8 kron,
pol leta 4 K, četrt leta. 2 K
Pismena naročila tiskovin
seizvrše i obratno posto;
vsa druga v najkrajsem
G z o o    času    o  c- o o
„Narodna Tiskarna"
=====   tiska   :=^------:-------
#,,PRIM. LIST"
ki izhaja vsak eetrtek ter stane na
leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj
premožne eelu leto 3 K
Št  22.                                        V Gorici, v torok dne 18. maroa 1902.                               Letnik IV.
IV,li;ij;t vs;ik torck in sohoto v
U'dii» ol) II. ini |»i-imI|)()I(Iim' /.;i iiichIo
tor oL H. iiri popolilin1 z;i ileZH»». Ako
padoniilu (liit'v;i pijt/.nik i/.idc ilaii |>n'j<»l>
(5. zvcčcr. Slanc |i<> pošli f)i<'.j<'Mi;iii uli v
• (iorici n;i ilom pošiljan o'loh'tiio H K.,
pollctiio i K. in čclrllKiio 2 K.
1'rodii.jii si- v (ioriri v tobakarn.ili
Scli w;ir/. v Solskih ulinili in -l'1'-
Iwrsitz'v Niinskili  ulicali  p<> 8 vin.
GORICA
l redništvo in upravniütvo  na
rialiiupfto' T-* <\ a r ii J n i t i s k ar n i»,
ijiyr\rct!i/rtiii h. it. 9.
y^ iJopise je nasloviti na uredniätvo,
fglauff in uaročniiio pa na upravmštvo
«Goric«*». Oglasi &« računijo po petit-
vrWaii m> sicer ako *e tiskajo 1-krat pu
12 vin , 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. AJČo M« vrčkrat tiskajo, raču-
iiij« ie po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip  Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" «.odgov. J. MaruSič).
Naprednost pri nas in drugod.
Našim goriskim ,.naprednjakonr bi
zares delali krivico, ako l>i holeli trditi.
da se saiiio oni odliluijejo z „manerainr,
s kakoršnimi so has odlikujejo. To je
zanesel „duli časa" ve<": ali maii.j mcd
vse ,.kulturnejel1 naiudo in so zalorrj
tudi pojavlja povsoil v približuo isti men,
dasi moramo trditi, da izvestni genre- v
obliki govorjenja in nastopanja jo v častni
in(.M'i zastopan ravnu v nas Slovenoih.
iMorda prav v tein tiei višck kulliiro slo-
venskega naroda.
\>o vzglod so naši ..naprodnjaki"
najbr/.e Ali k Vseiiomcem in /idom. a
kor je že navadno, da učenoe rad v com
prekosi svojega ucenika, gre tudi sloven-
ski ,. napredni" uc'enoc za ono teivo više
od svojega uč-itelja. iNastopi Vsoiirinrrv
v našein državneni zboru /. ;ijihovmii
kropkimi dokazi vscneinškf oliko. polein
obnašanje vsoueni.ikih kaporjonov mi iiji-
hovih jogrov s kriviini in laviiinii in>-
sovi mt raznili vsoiietnških proti Slova-
iioiii in diihovšeini naperjenih nianilo-
stacijah ter njihovi privatni nastopi ua
ulici in drugod in naposled nem.ško i\a-
prednu Oasopisj»» — vsc to jo dalo di-
rektivo naAini ,,naprednjakonr za na-
stopanje proti prijatcljcin naroda in du-
liuvžčini. Ali da na.ši „nupiedtijaki" prc-
ka^ajo s svojim nastopanjem .svoje učc-
nike, a a j h u j s i> s o v r a ž n i k o S I o-
vanov, to jc pač značilno za njt:.
No, pri U.'j priliki je vredno slišati,
kako sodi jeden Nemec in sicer niož,
katerega drugače Noinci pov/.digujejo v
dcveta nebesa, o ,,naprednosti". Ta inož,
neniflki pisatelj H o ^ e g g e r, pravi o tej
moderni kugi: „V takozvaiiih boljših
krogili se je od konca oscindeselili let
sein začela kazati noka Mirovost, proti
kateri je bila prejšnja kpicčka .surovost
res pravi salon-ki ton". In na dnigem
kraju pravi zopet: ..Oe st; z ojstrim je-
zik(jin no združuje lini lakt, če no [iride
k surovi pesti bistra jjlava. potoin imaš
samo se — tepca".
iNaposled pravi Koseger : „Posuro-
volust je splošna. Nočem preiskovati, od
kod pribaja ta žalostni pojav. V z r o-
k o v je innogo, a onini, ki noeejo uič
slidati o avtoriteti, vzgoji, vori in rodu,
se zde v»i ü vzroki lilisterski". —
No, haš o tob u z r o k i h ,.na-
pnMlno"' posiirovolo.sli bi bilo vrodno
razpiavljali, a kapitelj je prežalosten. Na-
pt-(;<.Jiia surovost Vsimk.miiccv uro za m;-
kim goloviin s in o t r i) tn, ima svojontu
surovf.Miiu naslopan.jii postavljon noki
cilj.. katori iijia dosoOi ba.^ z brezobzir-
nostjo naspniti liiinu in Slovanom. Ta
iHMpški sinoti.'i' jo jakn živo npisal v-c-
iKMii.ški poslaiKjf K i s «• n k o I b v soji
po.slanskt.' zboniico   1 i.   t.    in.  v  razpravi
0    proračiinu iiaucm'ga   mini-li'i^tva.   Ta
\'xMj»'iiioc jo liil  |in   t<*j   priliki   tako   od-
kritosrčon. da jr   i/.javil.    da   -ta   rim^ki
I» a p u ž in  k a I o I i - k ;t  •¦ c r k <: v ii aj-
j  b ii j s a s o v ii /. n i k a   n •• in ^kc > v »•-
1  i) v n i.1 nadvlail«'   in /.aU) da ic inora
kaloliranstvo /.atrt-ti. Ne/nci tioeojo zgra-
. diti <voju -vHnvno nadvlailn na razva-
I i n a li s I o va n s t v a : k>'V pa in u A
r »' .- nice, kakor riniiski'^'a papeža im»;-
nu.ji'   i-li    Kiscnkolb.   s    svojiin   uplivom
i oiiH')U|t' lo kiiviciio politikn \ s<"]i'iiicov,
/.araili h^a inoiii|n isti. «ia >»' inora na-
stopiti  proli   Miinii   in    kat<»jiški.   knvico
\ lie trpoči crrkvi z \>o suruvostjo in >e
ju inura z a t r f t i. da Li bilo jmtiMii
ino^'oc«' zatroti tudi Slovan»*. To jc torej
siiioler vsoiiciiiške naprcdn»* surovosti in
v smisiu toga >inötra so Ysoncinn pre-
ganjaloi katoli.sko cerkv«* in dubovaOine.
Po vsrj pravici inoranio toroj vpra^ati :
kaj pa n a š i „naprednjaki ? Ali tu<ii oni
pomagaju Vx'ii^mcem zaničcvati in /a-
tirati duhovski stan zaradi tega, <Ja bi
nas oni loin lozi' pobrnstali tudi n a rod no?
Ako     iniajo   „naprodnjaki"    isti    sinoter,
I   potrm  hi jili niorali   .»inatrati    naravti<i>t
' za najbnjšo sovra/.nike svojoga lastnoga
naroda  in   /a  prawate   narodne l^kari-
:              Vso   njihovo   govorjenje   in   ohna-
. šanjt'  paö ka/.o lo. Ali je  niogoče  izinis-
!  liti  hi  priint'i'iiojona «trodja za uničevanjo
, duhovniškoga   itanu    tcr    /a     /aliranje
j  verske in moraine  vzgoje  mod nanulom
ni'),'()   si ^ra jo izbrala  „SoOa" V /:i noho-
»i»»tTM   C'lovoka  ni   hujsega,   nou'o   ako   st'
njt'^ova cast in njegovo dobro  .mo prod
vsein  svetoin oorni  in si^njusi  in   sc   ya
javiid  izpostavi   na   srainotni   odor.   Kaj
pa Š«1  le duliovnik. v kattM-ega zro   Ijud-
I slvo   kol v svojega   prave^a   učonika   in
: duAnoga pastirja?   '1\>   najprikladnejo   in
jedino orožje si  jt!   izbrala   „Soea".   da
zataro v Ijudstvii ugled do dubovniAkega
slanu, da into Ijndstw» zapado demorali-
zaoiji. Naj hi li Ijudj»1 vendar miälili na
strašne nasledkf svojega pocetja, pomis-
lil naj bi to. ako jirn ni sree za narod
h' |jopolnoma oledeneio Vzamejo naj
-i /a vzgled šol > Kaj po-tano iz učen-
ifv. ako iz(.j;jbijo vse »poštovanje do
-vojega uöitolja? In naj li ne izgubijo
-postovanja do njega, ako se »a pred
vsoini ljudnii oblati in so oöitno razkriva
nj«'gov»; rosniOiKf ali tudi iiaminljorie -la-
bosti? In kaj jc duliovnik druzega nego
ucitt'lj Ijud-tvay Ali ni vsakogar dolžrio-t
itiK'ti du diiliovnika najv^cjili o b-
zirov in to zarjdi njegove važnosti
k- it u 0 i t •* I | I i u (J ~ t v a ? Kaki pa »o
/.»' dancs n.i-lodki ..Socinega" nastopa-
tija proti t'Tii učfnikoin naroda. ve. dan«s
?.>• v-akdo in rn»Miimo. da bi uiGiaitt biti
groza pred touii na-b?dki A« tu li „Soči-
nih" pristasev sairiib. Ako torej „Soüa"'
do «lanos ni hotHa poznati t^h na-led-
knv in ako do danos ni h'W-ia VfJeti.
k o in u slu/i > svojo politiko zatiranja
v»*rsk<* vzgoje na»ega ljudstva, naj si
torej dobro utisno v spomin govor vse-
n<'inšk»*ga poslam-a Eisenkolba. da bode
vedela, da s svujo politiko služi le onim,
ki gla.-no sanjarijo o n e in š k i s v e-
t o \ n i    n a d v I a d i.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je v svoji pet-
kovi seji   dognak-,   razpravo o postavkah
; naučnega ministerstva „osretlnje vodstvo^
in  ..liogoöastje".
Poročevalec o „centralr je dr. vitez
SUrzy nski, ki se je začetkom skli-
eeval na svoje tiskano poroeilo.
Za leto 1S97 se je proracunavalo za
..centralu" naui'-nega ininisterstva4,790.746
kron. Ta svola io   rastla od leta do leta
j in  za tekoče leto znasa   "),949.122   kron,
torej se je ta   potrebščiua v petili   letib
! poninožila   za   l.l.")S.37t). aii   od lani   za
j 179 186 kron. Vzroki tenm prirastku so
naravni razvoj posameznih upravnib
delov. zvisanje plač. dražje stavbe in vižje
stanarine. Ti Irožki se razdele po naslovih:
O-rednje vodstvo 970.000 kron.
kor se je pomnožilo osobje v ministerstvu
od st>k. naC-elnikov doli do vratarjev.
Solsko nadzorstvo 2,336.700
K, toroj  173.:-11KJ več nego I. 1897.
A k a d a rn i j e znanosti izkažejo
redne potrehičine 224.f/X) kron: od te
svoto dobi dunaj>ka akademija 144;>0<J,
praska 40(XX). krakovska 40.0OU K Izredni
troški pa zna.šajo za dunajsko akademijo
79000, za krakovsko  16\XM) kron.
S t a t i s t i č n a o s. r e dn j a k o-
m i s i j a izkaže redne potrebäcine
28;^ SOU. i z r (! d ii e in sicer za podpore
in potnine 21'6.3bO kron.
G e o I o 5 k i d r ž a v n i z a v o d
zabtuva KS2.2OU kron. za poprave i;i pod-
pure  1.1 OUO.
Z a v o d z a in e t e o r o I o g i j o
in magnetize m 98.100 kron. Kakor
pri drugih naslovih, so se tudi pri tern
troski pomnožili. in sic<T na 31.100 kron.
Üb.ser vatorij v Trstu 39.32 j
kron.
Z a u m e t n i 3 k e n a m e n e se
proracunava 921.^-HJ kron. in sicer za
dunajsko akademijo obrazovalnih umet-
nostij 332.400, za praško 101.300, za
krakovsko 76.500, za godbo 113.2uO, za
razne ustanove, podpore in nabave
230.000. za zgradbe 60.00U K.
Za starinoslovske namene
se proraOunava 522.217 kron. V tej
svoti je 5000 kron kot četrti in zadnji
rok za popravo cerkve na D?oru. To so
ob kratkem troški tega poglavja.
Proraeunski odsek je sklenil celo
vrsto resolucij. Tako naj bi vlada zvi-
šala dDtaciji za akaderaiji v Pragi in
Krakovu. Gros Stürgh priporoča vladi,
naj predloži nacrt zakona glede stalnih
okrajnih šolskih nadzornikov onini dež.
zborom. ki so to željo že izrazili v svo-
jill resolucijah. Mej temi je tudi kranjski
de2. zbor.
0 postavki bogoslužja je bil
poroeevaleo dr. Kuchs. Vsa potrebačina
za 1. iyo2. znaša 20.135.677 kron. in si-
cer za verske zaklade 17.381.679 kron,
za verska po&estva 1,695.320. ustanQve
in podpore 504.758 kron, za protests it-
ske nainene 311.y00, za gr^ko-vzhodne
bogoslužne nainene 242.020 kron.         •     :
D o p i s i.
Kojsku, due 16. marca. — Na dopis
A. Marinica v „Soči" st. 31, inoram nekaj
LISTER.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(Spisai M.  Mihaeljev.   —   1902.1
(Dalje).
Tudi en slovaški dnevnik izbaja v
Budapešti: „Slovenske novine", kterih
iztis stane le 2 vinarja. To sem pa zve-
del le po naključbi tako-le: Ko sem ho-
dil vsaki dan blizo mojega stanovanja
kupovati razglednice (karte), kazoče razne
znamenitosti mažarske stolice, (Buda-
pešte) sem prašal tudi po časnikih, ktere
je ondi prodajala neka ženska. —
Vprašal sem jo, nima-li v prodaj kake
morda hrvažke ali srbske časnike. Od-
govorila mi je, da teh zdaj nima, pač pa
ima dnevnik (gor omenjeni) slovaški na
prodaj, in da- saj je ona tudi rojena
Slovakinja in v spomin sem vzel en iztis
seboj, kteri še zdaj liranim. Spoznal sem
iz tifitega, da piše v protestantskem smi-
slu, in da imajo slovaški protestantjo ali
evangeljski Sloyaki tudi sunin r.pi.ir«^.»
v VI. okraju.   List  izhaja  na  celi   poli I
vsaki dan, razun nedelj in praznikov,
tor je jako po ceni: „(iislo za 2 haliei-a".
stoji na celu lista. — Za celi rok ijeto)
stano 12 kron; izhaja pa že XVI. roi'nik
(letnik). Tako sem cedaljo bolj iz lastnega
naziranja spoznal, kakšna je ta „izjemno
inažarska stolica'M Šovinizem povsod in
v vsem!
Ko pridom po Loh prvih kopcljih
doinuv, sva se peljala z inojim inilim
prijatoljem čez že enkrat omenjeni most
gv. Margarete na otok sv. Margarete,
(Margaretszigel-Margaretheninsel) kamor
podonavski plošnati parobrodi plujejo
in odplujejo vsake pol ure. Vsakdo, gre-
doČ öez omenjeni most na otok niora
plačati 12 vinarjev! Ta ozki otok, se
vzdiguje krasno vrhu dvostrokega glav-
nega mesta iz valovja Uonave in meri
v dolgosli skorej 4 kilometre, kakor mi
je pravil prijatelj. To ime pa se neki
upeljuje od neke pobožne sv. device
Margarete, ki je bila plemenitega in bo-
gatega rodu; pa je tukaj   na   tern otoku
L-«f _^.^y..\......:.-m Jt:--.i-    J-                '---ff1--------•-• •
stavbenih slogih, kavarne,  (kavehaz) go- I
stilne gelterem in bujne nasade; po sredi
otoka teče tudi konjski tramvaj, po kte-
rem sva se vozila od enegakonca otoka do
drugt'ga. Nadvojvoda Jožef. ki je vist po-
veljnik ogerskih „honvedov" ^domobran-
eev, ki imajo mažarsko „koinando") in
je lastnik tega otoka. jb napravil iz njega
novodobni raj.
Margaretin otok ima neko <5udo-
delno čarobno milobo v svojih zdravil-
nih vrelcih. Iz 60 sežnjev globočine vre
velika vodna množina na svetlo, iz ktere
se polnijo „Margaretne kopelji". Pred
kopeljnim ,,hotelom" je ravno svirala
ciganska godba melodicne komade brez
„not", da sem se ternu llnemu cigan-
skemu posluliu kar čudil. Vedeti je pa
treba, da so cigani tukaj črno-elegantno
kot gospodje oblečeni in njih zene ho-
dijo v svili, kajti posarnezniki mnogošte-
vilnili godb, ki svirajo noč in dan po
raznih krajih velikega mesta, zaslužijo
na dan od 20—30 kron, tako sem slišal
prijatelja   praviti.   Vzdrževanje   pa   tega
ri„..   ^^-..».v.,   uuuui   ici  L.ixn^iic  in se leu I
tija, stane neki na leto 300.000 gld. Ima |
sicer tudi ogronine dohodke, ali radi se
večih stroškov vzdrževanja ga ni hotelo
mesto sprejeti v svojo last, ko ga je
tistemu svoječasno nadvojvoda ponudil.
Radi tega mora sleherna uez most gre-
dooa oseba toliko inostnino plačati; pa
da ne# more nihče brezplačno tje iti,
stoje vedno 2 do 3 redarji (rönder)
na mostu. Slednjič sva se ob čarovni
električni razsvitljavi otoka, mesta in
obeh obrežjih Donave vrnila v naše
stanovanje v „Lipolt-köruf 2ö. Po vsih
tih utisih sem bil zlo utrujen na telesu
in duhu; vendar pa gern imel dobor tek
pri večerji in dobrem pristnem inažar-
skem vinu, pridelanem v lastnih vino-
gradih prijatelja.
line Budapest  in i^jetta razdelltev
v 10 okrajev.
Ogersko stolno mesto je bilo do
1873 samo mesto Pest, ä Ölen ali Buda
je bilo kot na desnem bregu Donave
stojeOe mesto povsem neodvisno od Peäte.
Vendar   se   pa   kraljevi   grad nahaja v
ju mujem oivunju    ves   pren»vij»i,   aaiu
udi ni bilo dovojjeno ga obiskati. Sliäal
Sem en j sv. Jelerja. — VčerajSnji
semenj sv. Jelerja jo l)il jako dobro obi-
ska n. Prignali ho na semenj posebno
mnogo goveje živiiio, konj in praSičev.
Kupcija z govejo zivino pa ni Itila po-
sebno dobra ; glavni uzrok tomu jo baje
pomanjkanje krme. Tudi krornpirja nismo
videli na trgu še nobeno leto toliko,
kolikor so ga pripeljali  včeraj.
Dvojeii poskuN samoinora. —
32-letni Milia Grapulin je prisH v sobolo
k policiji, rekoč, da se predstavi sarn, ko
«a iscejo zaradi raznih izvrseiiih zloči-
nov. Iz Grapulinovega govora so pa na
policiji spoznali, da se revežu rncša. Ko
so izvedeli za njegovo slanovanje, ga jo
spreniljal neki stražar dornov. (ürapulin
ostal je doma ; vzel je pa v roke nož
ter ga je zaporedoma poljubljal. Ko mu
je mati rekla, da je čas, da si» vle/eUi
k počitku, ali ko je bil sarn, ranil se je
dvakrat z nožein v leva prsa ter si pri-
zadejal še precej globoke rane. Potem
pa se je hotel obesitC* Začiivši inati neki
ropot, po.Hi'oOilo so jej je rešiti sina. —
Drügo julro odpeljali so nesrečnega v
bolniAnico. Kolikur mud poljo, loliko tudi
v bolnišnici držal je strastno sv. razpelo v
pokah, katero mu je mati doma dala.
ltazpis sluzb. —Na tukajšnji c. kr.
vadnicista razpisani dve staini inesli pod-
ueiteljic. One prositeljice, ki se izkažejo,
da so zmožne poleg nemščine kot učnega
jezika tudi dežemih jezikov, imajo pred-
nost pri podelitvi teli služb. Prošnje naj
se viožijo pri dež. Solskeni svetu najdalje
do 30. aprila t. 1. Na prošnje, ki bi se
kasneje vložiie, se ne bo oziralo.
Oponiiu rezervistom. —   Ker   se
je dogajalo, da so se rezervisti, k\ 50 bili
klicani k orožnim vajam, predstavljali k do-
tičnim vojnim oddelkom pozneje, kakor
jim je bile določeno na pozivu, opomi-
njajo jih sedaj vojaške oblasli, da se mo-
raj 0 točiio 0 b t i s t i u r i in isti dan,
ki je določen na pozivu, predstaviti pri
določenern vojaškem oddelku, ker je sma-
trati, da se oro/ne vaje zacnejo I i s t 0
u r 0, k i j e 0 z n a č e n a n a pozivu.
Zatorej naj uravnajo svoje potovanje
tako, da bodo že tisto uro na svojem
mestu, drugače postopalo se bode proti
njim jako strogo.
Izkaz irnenovanih udov in namest-
nikov za komisijo pridobninskega davka:
Za okraj trgovske in obrtne zbornice v
Gorici sta irnenovana Naglos Jurij, obrt-
nik v Brazzanu in Holzer Ernest, obrt-
nik.y Gorici; namestnika pa: Leuassi
Qdon, obrtnik v Solkanu in Moser Adolf,
tovarnar v Gorici ; ta okraj je uvrščen
v II. razred. Za Gorica-mesto III. razred
sta imenovana Cusmin Matevž, trgovec
v Gorici in Kubbia Ivan, trgovec v Go-
rici; namestnika: Nardini Dragotin, tr-
govec v Gorici in Mighetti Lndvik, klo-
bučar v Gorici. Gorica-mesto IV. razred:
pi. Gironcoli-Steinbrunn Avgust, lekarnar
v Gorici in Orzan Anton, trgovec v Go-
rici; namestnika: pi. I'allich Josip, trgo-
vpc v Gorici in Gasser Mihael, trgovec
v Gorici. Gorica-dežela ill. razred: Pe-
eenko Josip, obrtnik v Peklu in Lokar
Ivan, strojar v Mirnu; namestnika: Tri-
bušon Fran, mlinar " Renčah in Baudaž
Josip, trgovec v Gorenjevasi. Gorica-
dežela IV. razred : Bratina Franc, trgo-
vec v Ajdovščini in Faganelj Ivan-Karol,
strojar v Mirnu; namestnika: Ravnik
Anton, trgovec v Gorenjevasi in Križ-
nič Anton, trgovec v Kanalu.
Pešpolk St. 7. v Trst. — Garni-
zija v Trstu bode pomnožena. V Gradcu
se govori, da pride v Trsl pešpolk štev.
7, ki je sedaj v Gradcu, v Gradec pa pride
nfeki ogrski polk.
Anarhisti pred  sodišmn. — 10
t- m. so stali pred sodiščem v Trstu od
policije kot anarhisti zaznamovani : trgo-
vec Jožef Kovigo, brivec Colombo, foto-
graf Wulz, stavec Kossovich in stavec
Lanzi, obloženi radi prestopkov proti
javni varnosti. Bili žo oprošeeni vsi razun
Roviga, ki je dobil dva tedna poostrene
ječe, ker je nekega človeka, ki mu je
dejal „ogleduh", oklofutal.
Nesreče 11a istrski železnlci. —
Na novi istrski železnici se je primerilo
ninogo nesrec. — Otvoritev proge Trst-
Poreč je odgodena. Nedavno je burja
nekaj železniških vozov prevrnilav morje.
Železniška proga se je na nekaterih me-
stih usedla in morje je na nekaterih
krajih progo tako poplavilo, da bo za
popravljevalna dela treba izdati okolu
30.000 kron. V dolžini pol kilometra
bode se zgradil obrambeni zid.
Shod slovansklli časiiikarjev se
ho vršil po dogovoru z osrednjiin' odbo-
rom v Pragi in z g. dr. Mazzuro v Za-
Srebu, 0 letoänjih binkoštnih praznikih
v Ljubljaiii. Shod bo   združen z izletom
"atkem" vaBKa   slovalTs^infi   avstnjškim |
^öopiiom in casuikarjem.
Nečlovcfiki miitec — Kmetski
I an I, mutec Jancz I'ipus i/, (jornjega
Boča pri MarilxiMi, j(! prisel due Ü. t in.
pijan domov. K<j mu jc mali pijaiiosl
ocitala, je sin mater s sekiro ubil, jo sle-
kel in zakopal v gnoj. Neki hlapec, ki jo
bil v bližini, je liotcl to preprr^citi, a 1110-
rilec j<; tudi njega ubil in skril nj(?govo
truplo v hlevu. Tudi neko deklo, ki j<;
vse to videla, je Pipuš težko ranil. Po-
sr<;čilo se ji je zbežati in poklicali orož-
nik(\ ki so tnorilca zaprli.
Zvehnsko zabavo si je privoščilo
v ogrski vasi l'alanka nedavno pet kmeč-
kih I'antov. Privezali so slaboumnega pa-
stirja Petkevicsa na železni stol, okrog
njega pa razlrosili otep slarne ter jo zaž-
gali. Pretresujoči krik nesrečnega pastirja
jim je bil v zabavo. Nekaj kmetov je
polem prihitelo in osvobodilo Petkovicsa,
ki je bil že ves opeceri in nezavesten.
Zlod'ince so prijeli orožniki.
Nov» realično poslopje začno
graditi v Idriji prihodnji mesec. Poslopje
bo enonadstropno in bo do prihodnje
zime pod streho.                                   /
SponuMiik pesniku Vllharju po-
stavi trg Postojna na Notranjskem. Slo-
venski akadernični kipar gospod Repič
je izdelal že krasen doprsni kip pesni-
kov.
„lU^iteljski l)(mi" so sklenili, taku
poroča „Mir', ustanoviti koroški Slovenci
v Cälovcu. Dru.štvo „Učiteliski dour' bode
ifnelo nalogo vzgajati v slovenskem uči-
teljstvu Koroske ljubezen do domovine
in katoliške vere ter avstrijski patrijo-
tizem. Dru-Štvo hoče čim prej tudi usta-
noviti zavod, ki naj postane zavetje slo-
venskih učiteljev na Koroskem.
Din a in it ga je raziivsel.  — V Le-
bringu na Sred. Ötajerskein je neki de-
lovodja pri vodovodu imel v žepu dinamit.
Zadel se je ob neki tram, dinamit je eksplo-
diral in delovodjo popolnoma raztrgal.
Urustvo   „Zvezda4'   na   Dunaju
ir.filo je nedavno svoj II. obeni zbor, pri
kterem je na predlog g. podpredsednika
U. Dolenca imenovalo častninia udoina
dva gospoda, ki sta si pridobila izvan-
rednih zaslug za prospeh družtva. To sta
g g. Jakob Pukl, predsednik in g. Vinko
Krusič, pevovodja društva.
Ta predlog je bil enoglasno in nav-
dušeno sprejet. V odbor so bili izvoljeni
g. g. Jakob Pukl, predsednikom, Dragotin
Dolenc, podpredsednikom, Rudolf Malic,
tajnikom, Jakob Seme, blaglajnikom, Aloj-
zij Repič, Franjo Šušteršič, Ivan Vončina,
za odbornike, Ivan Peterman, Gabrijel
Mežnar, Franjo Merlak, za odbor. namest-
nike, Josip Božič. Josip Smerdu, Karol
Tomsič, za preglednike. — Društvo je
pro^lo leto priredilo : Anton Slomšekovo
slavnost. 9 zabavnih večerov, 3 izlete (2
v Maria Enzersdorf, in I v Gorenji St.
Vid). Odbor je i članu dovolil posojilo,
ter samo v 5 slučajih dovolil podpore,
v 2 slučajih je rešil dve Slovenki iz nujne
bede. Za družbo sv. Cirila in Metoda so
članice Jelica Krušič, Marica Pukl, Anica
Šušteršič, Ana Krušič nabrale 200 K. —
Za sodelovanje je izrekel obeni zbor toplo
zahvalo slavni „Sloveniji'', predsedniku
g. g. Rusu, Božiču, Roštokarju. Ašiču in
Kozini, pa tudi g. Prijatelju, ter pevovodji
gosp. Krušiču in vsem g. pevkam in g.
pevcem. Družtvo je lepo napredovalo.
Sve^nlke   vr^la  v  soduika.   —
Pri okrajnem sodišču v Kr. Vinohradih
je bila obsojena 30 letna Marija Hauk
radi potepanja na pet tednov zapora. Ko-
maj ji je sodnik naznanil razsodbo, za-
grahila je obsojenka dva svecnika in ju
vrgla v sodnika. Svečnika sodnika nista
zadela.
Ruski car pride baje na Dunaj.
Ko je bil nas prestolonaslednik Franc
Ferdinand v Petrogradu, povaail je v
imenu avstrijskega cesarja ruskega carja,
naj pride v Avstrijo. Car je neki obljubil,
a čas, kedaj namerava priti, se ni do-
ločen.
Kolikoje stal carjt'v obisk Frau-
cozk»? ¦— „Republique t'ranoaise" pise:
„Francoska zbornica poslan^ev je te dni
tudi potrdila predložene ra.čune, ki za-
devajo stroške zadnjega carjevega obiska.
Popravljanje gradu v Compiegni je ve-
ljalo 558.000 frankov in za razsvetljavo
pojedine predstave in darove je potrošil
zunanji minister 603.000 frankov. Minister-
stvo javnih del je imelo stroškov L80.000
frankov. Notranji minister je plačal za
policijsko službo 9t).5OO frankov. Vojaški
minister je pa porabil za varstveno stražo.
za parade itd. 1,332.000 frankov. Ako se
ozinuno še na manjše stroske, smemo
trditi, da je žtiridnevni obisk carjev veljal
2,862.000 frankov. Ako pa vzarnenio v
[)Oätev äe strožke, ki so jih imela   razna
tem   takem  potrošili   vsaki  aäh"Bhzö I |
milijon frtuikov.
/nanu'iiit t\\\ ruskc^a carja. —
(Jdjski ,.l)omovini"' poroč-a nekdo iz Ru-
sije to-le o ustavljenju lista ,.Ros.sija".
Ta list je izdajal neki Amliteatrov, ki jfi
bil prej solrudnik lista ,.Novoje Vreinja*1.
Vr svojem listu pa je Amliteatrov začel
prijavljali pamllcte na vso carsko rodbino.
Car Xikolaj II. j<; dobil dot;čno Atfvilko
,.RossiJH'; iz roke jedncga velikih knezov.
Ko jo precita, poälje po notranjfga mi-
nistra Sipjagina in mu reče: „Ali ste
brali mojo biogralijo ?•' „Ne !•' „Na-te,
berite !" Car odide, minister here, v 24
urab je bila ..Rossija" ustavljena. tiskarna
zapeOalena, Amliteatrov in drugi od lista
odgnuni v Sibirijo. Kaj pa stori car ? Car
pomilosti Amfiteatra in zahteva, da „Ros-
sija" i z h a j a n a d a I j e.
Ali jt» vino zdrava pijača? —
Na to vpra^anje ogovarja L. Rovs v
zvezkuv ki ga je izdala francoska znan-
stvena akademija. L. Rovs je delal po-
skušnje na rnorskih prašičkih ter je do-
gnal, da je vino zdrava pijača — vsaj
za morske praAičke. Morski prai5ički, ki
so dobivali vino, so bili sdravfjši, boljše
so rastli, bili so težji in so živeli dalje,
nego tisti, ki so pili sarno vodo. Med po-
skušnjo je morskih pra^ickov, ki so le
vodo pili, poginilo 50°/,, in tistih, ki so
pili vino, le 12' „. Prijatelji vina. za ka
tere se ni poskrbela nobena znanatvena
akademija, bi se irneli obrniti na go-
spoda Rovsa, da naj obrne svojo pazlji-
vost r.e le na morske prašičke, arnpak
tudi ra ljudi.
Shod pravoslavnih. — Patrijarh
grških unijatov Joahim 111, v Carigradu
je razposlil na vse razkolniske ^kole
okrožnico, v kateri poudarja potrebo
shoda vseh razkolnižkih cerkvenih ško-
fov, na katerem naj bi se ukrenilo nekaj
za versko zdru?.enje od Rima odpadlih
slovanskih razkolnikov Rusov. Srbov.
Bolgarov, Grkov in Rumunov. Tej misli
nasproluje Rusija, ter je sv. sinod v
Petrogradu odgovoril, da v takih rečeh
gre odločati naj prej 90 milijonski Rusiji
ne pa 4 milijonskim   Grkom.
Aineriäki Slovenci. — N a p r e-
dek ameriskih Slovencev. V
Pueblo so ameriäki Slovenci ustynovili
igralno družbo „Naprej"'. O Veliki noči
bodo igrali veliko igro. Tudi v Jolietu
igrajo slovenske igre v Golobičevi dvo-
rani. \7 F'ueblo so ustanovili tudi slovensko
čitalnico  „Lipa".
Kako se v Ameriki kregajo čas-
nikarji. — Iz Clevelanda se poroča: Po-
ljska lista v Clevelandu „Kuryer Cleve-
landzki1' in pa ,.Polonia"' sta si prišla v
lase. „Kuryerjevil uslužbenec Edvard S.
Smilaek je v soboto zjutraj ob 3. uri
ulomil v urad ,.Polonije"' na 2083 Bro-
adway ter price! razmetavati po tiskarni.
Zmešal je črke iz različnih omar vse
križem. Odprl je nekaj že zaklenjenih
form tako, da je padel ves stavek skupaj.
Porušil je dalje vse čolne, v katerih so
bila nastavljena imena naročnikov in
vsled toga zadnjega čina bo inorala „Po-
lonia" skoraj prenehati z izhajanjem, ker
so ji imena naročnikov in čas, kdaj poteče
njih narocnina, popolnoma zgubljena. Te-
odor Gluzinski, urednik „Polonie>l, je bil
ves iz sebe, ko je našel tiskarno v takem
položaju.
Samostan 11a Šipka pasu. — 24.
augusta t. 1. se bode slovesno otvoril
samostan, ki je sezidan na višini Šipka
pasa v Bulgariji v spomin ruske zmage
proti Turkom v zadnji rusko-turški vojni.
Prisostvoval bode predstojnik sv. sinodc
Pob j edo noščev, general lgnatijev
in več ruskih generalov, zlasti onih, ki
so iie udeležili one znamenite bitke ob
propadih Šipkinega pogorja.
GledaliSki skandal v Lizboui.
— Predstave v kraljevem dvornem gle-
dališču v Lizboni so morale prenehati,
ker je bilo gledališče — preumazano in
se je občinstvo branilo vsesti se na se-
deže. Na pustni torek so se Lizbončani
v gledalisču tako ometavali s konfetijom
in cvetlicatni, da je vsa ta zmes ostala
na sedežih. Gledališkega intendanta je to
silno razjezilo in pustil je vse tako, kakor
je občinstvo nametalo, ter je prepovedal
vsako snaženje. Naslednji večer je bila
gala-predstava, katere se je udeiezil tudi
kralj. ObOinstvo se ni brigalo za kraljevo
navzočnost ter je pričelo strahovito tep-
tati. Ko se je v/dignil zastor, leteli so
stoli na oder. Občinstvo je hotelo inten-
danta linčati. Kralj in kraljica sta zupu-
stila gledališče in odredUa, da so nasled-
njega dne morali priti v gledališče ognje-
gasci, ki sedaj čedijo gledališče in brišejo
proč sledove pustnega torka.
Največje poslopje na svetu. —
Stavbeni urad v Chicago je izdal dovo-
ljenje za zidanje največjega poslopja na
«vetu, v katerem bodo nastanjeni razni
uradi. Kadar bo dokončano, nastanjenih
bo lahko v   njein   9000   oseb.   Poslopje
3,0ÜU.0ÖÖ doiarjev. Dela pri njem'se ooao j
pricelu takoj spomladi.
Zaroti proti BiiUanu. — Iz Cari-
grada se zopct poro6i, da so odkrili zaroto
proti sullanu. l)va sultanova adjutanta
sta radi tega pod kljucem in aretiran je
O.nrnan paAa.
Konjska ^ast. — Pcrzijskega Saha
konji iinajo rudeče pobarvane repe, kar
velja v  Perziji za zelo visoko cast.
Andrče umorjen ? — O znanem
zrakoplovcu Andrce-ju, ki je v balonu
plul preko severnega ostrova, se poroča
zdaj iz Vinnipega, da so E^kimi Andreeja
in njegova dva tovari^a umorili ? Ko se
je Andree spustil na zemljo, se je njego-
vemu tovarisu sprožila, puska. Divjaki su
mislili, da je to znak sovraAtva, napadli
so vse tri in jih pobili.
NarO(\ 110 gospodarstvo.
Presajanje starih dreves.
Napačno je mnenje, da se veliko
in star) drevje ne more presaditi. Do-
kler je deblo zdravo- in dokler se ni
preveč razrastlo, se zamore presaditi
brez vsake Akode. Jeseni ali po zimi, ko
se začne nekoliko tajati sneg in ko po-
staja zemlja mehka, izkoplje se okroli
debla po razmeri, kakorSno je deblo dre-
vesa, jamo od 1 — 1") metra. Ol> jednem
se korenine ko'ikor daleč mogoče izpod-
kopljejo ali tako da se drevo ne podere.
Pri izpodkopavanju je treba seveda pa-
ziti na to, da se korenine ne otolčejo,
ako pa se to zgodi, treba rane gladko
izrezati. II kratu s tem delom naj se iz-
koplje tarn, kamor hočemo presaditi drevo,
jamo tako veliko kakor je veliko kore-
nišč-e izkopanega drevesa. S presajanjpm
samim pa treba pocakati, da zemlja zopet
pomrzne. Ko je toliko pomrzneno. da se
korenine ne morejo pretresati, izkoplje
se drevo skupno s pomrznenim koreni-
ščem iz zemlje ter se na vozu ali na
valcih prepelje na kraj, kamor je hoOomo
presaditi. Mej tem je j^otrebno da kore-
nine še polijemo z vodo. da še bolj po-
mrznejo.
Ko je drevo usajeno, tedaj se jama
zasuje z dobro zemljo. pomesano z gnojem,
deblo pa se dobro zavaruje proti vetru,
da ga ne omaje. Deblo in grce treba potem
namazati z ilovico ali kravjim blatom.
Poleg tega naj se se zemlja okoli debla
pokrije z drobnim gnojem. slamo in
smrečjem in takimi rečmi, s čemer se
prepreči. da zemlja prehitro oe zmrzuj«
in se tudi prehitro ne otaja.
Tako presajeno sadno drevje rodi
kmalo zopet, s početka manje, potem pa
zopet pravilno. Zaradi tega je tudi dobro,
da se stareje drevje presaja iz slabeje
v boljšo zemljo.
Saditev visokodebelnega drevja.
Ako dobis" iz drevesnice živo in
zdravo drevo in je zemlja količkaj spo-
sobna za dotično drevesno pleme, si le
sam vzrok, če ti drevo ne raste. Nepra-
vilno ravnanje umori drevo, ti pa dolžiš
tistega, ki ti je drevo prodal. Najvažnejšd
delo je pravilna saditev, zato pa 0 tej
reči ni nikoli dovolj pouka, in iz tega
vzroka v nastopnih vrstah iznova obrav-
navamo saditev drevja, in sicer visoko-
debelnega.
(Je drevje sadiš jeseni, izkoplji jame
nekaj tednov poprej, če ga pa sadiš spo-
mladi, jih naredi že prejšnjo jesen.
Jame naj imajo v dobri, debeli zemlji
po 1 m premera in po 60 cm globokosti,
v slabejši zemlji pa po 2 do 2; a m pre-
mera in po  1  m globokosti.
Ce zemlja prija doticnemu sadnemu
plemenu, je prav, drugače jo pa pome^aj
z dobro zemljo in z mesancem.
Kadar pričneš saditi, zrahljaj jami
dno in jo prični tako zasipati. da pride
najboljša zemlja okoli korenin in tja, koder
se bodo koreniiie pozneje razširjale.
Srčne in vse debele stranske kore-
nine nekciiko skrajšaj ; odreza naj bo
gladka in navpična na drevesno os. Od
drobnih koreninic odsf.rani «amo raztr-
gane in zamotane.
Sadi toliko globoko, da drevo, kadar
se zemlja poleže, tako globoko ti'M v zem-
lji, kakor je raslo v drevesnici. Č? vsadis
drevo globokeje, gotovo peša, ostane ne-
rodno ali se celo posušl Med korenine
in pod nje deni z roko dobre zemlje,
sploh pri sajenju ne hrani rok in kolen,
če hočeš delo dobro zvršiti. Korenine
razprostri tako, da dobe naravno lego. Iz
ostale zemlje naredi okoii drevesa 1 do
I1'a in širok kolobar.
Če sadiš drevo v gorko in rahlo
zemljo, prilij mu precej, kadar si ga vsadil,
prav inočno z vodo.
Predno jamo napolniä in drevo vsa-
diš, zabij v dno jame kol, h kteremu pri-
veži drevo najprej prav rahlo, in äele
potem prav trdno, kadar se je zemlja in
z njo   drevo   posedlo.   Če   drevo   precej
[Jflte'bo^JÄ^-'Ä'WÖÜe, .ftosede,, drevo
üä juißü (solačno) a Iran drevesa.
1
odgovoriti,   da  se  ne bo moje molčanjo
krivo tolrnačilo.
A. M. izraža mi svoje pomilovanje,
ker ae nisem preprical, ali je res, kar je
bilo pisano v .,Prim. Liitu*'. Pomilovanje
odločno odklanjam, ker vem, koliko je
vredno. Da sem moral biti prepričan o
resničnosti logodka, ki Vain ga je „Pr.
L" očital, niorete sklepati iz tega, ker
¦.em se oglasil pred oltarjem. Predenj se
pro1 oltarjem kaj očita, niora se dobro
preudariti. Dve osebi pravili ste mi, kaj
se je godiio dne 28. febr. v Vaši hisi. Na
besede teh dveh oseb nisem nie polagal.
Mislil gem si: gotovo ste se vadili v
godbi. Ko sem pa zvedel, da je neka za-
nesljiva oseba z vso gotovostjo trdila, da
je res, kar ste mi prvi dv» osebi pravili,
in ko je še isti dan „Pr. L." to potrdil,
umevno je, da sem bil popolnoma pre-
prican, da je vse res.    ..   '¦   ^:-    . t  "-*¦
Da se mi ne bo očitalo motčanje,
kar ae mi je le veekrat godiio, prisiljen
sem bil se oglasiti ; in to bi bil storil
vsak duSni pastir.
Če oseba, ki je z vso gotovostjo
trdila, da se je res plesaio, ni govorila
resnice in če dopisnika „Pr. L." notica
ni resnična, potem se ve, da sem Vam
storil krivico. Kakor hitro ona oseba in
, Pr. L." prekličeta, tudi jaz Vam storjeno
krivico na istem mestu, kjer sem Vam
jo storil, poravnam.
Na mnoga žuganja, o katerih slislin
govoriti. pa sledeče. Govori se, da mi
bodete vrata zaprli, kc pridetn listke po-
birat. Spite mirnö in sladko in bodite
brez skrbi; ne bote mi jih ne odpirali
ne zapirali. Govori se, da bote vselej
godli, kadar pojdem mimo Vaše hise;
prorito Vam. Le lino zapiskajte in krepko
zatrobite. Govori se, da me bote tožili;
zato tukaj marsikaj opustim, kar Vam
bom pred sodnikom povedal.
Urednišlvo „Soče" naj blagovoli te
vrste prečitati in poravnati, kar je z
opazko zagrešilo, da ne bo deležno pr-
vega ptujega greha.
F. M., 2upnik.
Od izliva Bače. — Pred kakimi
desetimi leti je bila takratna skladovna
cesta od Ušniita pri Voleah do Idrije na
Kranjskem sprejeta v državno oskrbo-
vanje in je torej sedaj prava erarska
cesta. To moram povdarjati, kajti Boga
mi! ne pozna se tej poti, da nosi po-
nosno ime c. k. državne ceste. Ob stra-
neh te ceste proti Ušniku raste po leti
trava, kakor na travniku, ker je ne ple-
vejo in ob nalivih je cesta preplavljena,
ker postranskih kanalov ne snažijo. Po
zimi pa je seveda še slabše. Letos sicer
ni bilo nikoli toliko snega, da bi bil
promet vstavljen, a spominjamo se, kako
je bila pred nekaj leti cesta od Däuika
do Sv. Lucije dva dni zaprta in to radi
brezbrižnosti našega cestnega mojstra,
kateri si je sicer zoral sneg od Tolmina
do Reke, na progi  Sv.  Lucija-Ušnik  pa
ga je prepustil dobrim Ijudem 48 ur le-
zati, dokler ga niso Kobaridi'i preorali.
da so odprli eesto Sestim voznikom.
Da I>i l>ile ceste v boljšem slanu
in da bi bili cesUiji bolj nadzorovani,
je izdalo prod l'2 letom namestništvo
naredbo, naj stanuje vsak eestni mojster
v kakeni kraju ob svoji cesti. Našetnu
cestnemu mojstru pa je bila ta naredba
silno m'povoljna, ker se za eeste menda
ne briga toliko, kakor za uradovanje v
pisarni svojega seta v Tolminu, s kate-
rim delorn se mu tako prikupi, da ga niO
ne nadzoruje, „navzgor'1 pa ga popisuje
kot ,,sehr diensteifrig4'. Gestni mojster je
tedaj nupravil prošnjo, da sine ostati v
Tolminu, češ, da na celi progi Ušnik —
Idrija ne more najti stanovanja za svojo
druzino in s tern okornim izgovorom je
dosegel svoj namen ter ostal v Tolminu,
kjer po stari navadi pridno pisari za
svojega sefa, cestarji pa — naj se nad-
zorujejo sami!
Mislimo, da bi bil vendar čas, da
poklicani faktorji odpravijo to, pri seda-
njem povečanem prometu jako občutljivo
nedostatnost. Cle mora eeatni mojster
koroške ceste stanovati ob svoji cesti v
Voleah, zakaj naj bi imel naš cestni moj-
ster privilegij v našo škodo? Če je pa
res, da ob naži cesti ni dobiti stanovanja
za družino našega cQstnega mojstra, naj
pa poskrbi glavarstvo, da odide volčanski
cestni mojster, ki je samec, k nam, naš
pa naj gre v Voice, kjer lahko dobi sta-
novanje za svojo družino. Nikakor pa
ne bonio dalje časa trpeli, da se bodo
oboe koristi zapostavljale komoditetam
gospoda cestnega mojstra in e. kr. in-
ženerja. Fiat justitia!
Politicni preglsd.
Državni zbor.
V včerajšnji seji poslanske zbornice
se je nadaljevala razprava o poslavki
,,visoke sole''. Biankini je zahteval,
da se pripozna veljavnost storjenih izpi-
tov na zagrebškem vseueilišču tudi za
tostransko državno polovico. Glede itali-
janskega vseučilisča pa pravi, da on ni
v principu proti lakemu vseučilišeu, pač
pa da je proti temu, da se italijansko
vseučilišče ustanovi v Trstu.
Po njegovem mnenju naj bi ^e tako
vseučilisče vstanovilo v Tridentu ali kje
drugje na južnem Tirolskem. Poslanec
d' E 1 v e r t zahteva, da se izbriše iz pro-
računa postavka za češko tehniko v Brnu.
Rusin B a r w i n s k i zahteva ustanovitev
jednega rusinskega vseučilišča. V tej seji
je stavil poslanec Lenassi interpela-
cijo v zadevi delegiranja porotnih sodišč.
Danes se nadaljuje razprava o postavki
„vsokošolstvo".
0 dr. Elsenkolbu
piše neki dunajski nemški list, daje med
vserni vsenemškimi čudaki in svetniki
našega parlamenta največji čudak. To
svojstvo je Eisenkolb najbolj pokazal s
svojim govorom o priliki razprave o na-
učnem ministerstvu, ko je rekel, da je
nemško ljudstvo pod vodstvom Hohen-
zollernov (nemških vladarjev) na poti
do svetovnega nadvladja. Od te „poti-'
p am e t h i ljudje ne vidijo ničesar. An-
gleži, Francozje, Kusi,   Severoarnerikanci
in Japonci pa tudi nimajo veselja, da bi
tako nemško svelovno imdvladje pre-
našali in zamorcjo v očigled uspeliom
nemske „svelovne politike" se prav inirno
spati. Treba pa šc oinoniti, da so vsi
trije cesarji in stirje • kam:<>hirji, katere
j(^ N e in ('. i j a sploh imela, poiularjali, da
Nemčija ne misli na tako svetovno nad-
vladjc; kajti na .takih gorostasnih naßr-
tih jo, kakor je to znano že vsakeinu
Solarčku, staro nernsko i-osarstvo vzelo
žalosten konec. Da je naOin, kakor je
hotel gospodine Kisenkolb podrejati di-
naslijo Habsbursko Hohenzollernc.Mn,
inak'o nedostojen, se umeje, a predsed-
nik ni mogel boljega storiti nego Kisen-
kolba pustili, da se izmeče, kakor jo
sploh najboljše izvestne elemente v naši
zbornici, ki hočejo vseh pet dolov sveta
zbasati v germanski /ep, pustiti izbru-
hati se. No, neke vrste glumastvo tudi
v postnem času prav pride.         ,t|
Dunajske mestne volitve.
Danes se vrše na Dunaju volitve v du-
najski mestni zastop in sicer voli 111. razred.
Zmaga je zagotovljena kršč. socijalistum.
Ker si židovska ,.Neue Fr. EJresse" ne
more drugače pomagati, pravi, da ne
preostaje /a letus liboralcem drugega
nego prepustiti z resignacijo zmago kržč.
socijalcem v tern razredu. Za prihodnjie
pa grozi in žuga s „SoC'inimi'' „homo že,
homo že !"'
Velelzdajstvo v Varšavi.
Ned avno sino poročali, da je bil v
Varsavi aretiran polkovnik ruske annade
Grimm, pribočnik generala Puzycevskega,
ker je prodajal nernski vladi ruske mo-
bilizacijske načrte. Dostaviti nam je se,
da je ta izdajica zaslužil pri tern lepem
delu 400 tisue rubljev. — Grimm je bil
takoj postavljen pred ojno sodišče in
ko se je dokazala njegova krivda, bil je
ustreljen. To se je zgodilo 7. t. in. ob
8. uri zjutraj. lzdajiea je svojo krivdo
priznal in je še dostavil, da to svoje
delo smatra kot dokaz kreposti, ker se
j e tudi v r u s k i a r in a d i v e d n o
č u t i 1 N e m c a in da je to, kar je
storil, d e 1 a 1 i z 1 j v b e z n i do svoje
tiemUe domovine. Ko mu je pro-
kurator na to opomnil, da je svojo Iju-
bezen do domovine prodajal za drag
denar, je izdajica potuhnil glavo in mol-
čal. Na to so zagrrnele ruske puške in
nemski izdajica se je zgrudil na zemljo.
Ta slučaj oporninja Rusijo, naj se varuje
svojih dobrih nemških prijateljev.
Vojna v južnl Afrikl.
Angležkim državnikom še vedno
šumi po ušesih Methuenov poraz. Ta in
dejstvo, da so Huri velikodušno izpustili
lord Methuena in tovariša mu Townsenda,
jim daje mnogo misliti. Vršllo se je že
zaporedoma več ministerskih posvetovanj,
na katerih se je to in ono ukrenilo. Za
vprvo se je sklenilo, da se v zameno
Methuena izpusti dva odlična burska po-
veljnika, namreč generala Gronje-ja in
Kruitzingerja. Potem se je sklenilo, da
se odpozove lord Kiichenerja od vojne
uprave v Afriki in se ga uvrsti vaktivno
vodstvo, uprava pa se izroči Wollesley-u.
Ali bodo Angleži držali besedo glede
oproščenja Cronje-ja in Kruitzingerja in
. druge obljube, je težko verjeti, ker oni
ne poznajo nobene plemenitosti v vojni.
0 Methuenu se poroča, da se poda v
pokoj. Angleži bi morali zdaj sprevideti,
da je naj bolj ša prilika skleniti easten
mir. Kakor pa dokazuje vest, da se poš-
ljejo novi (?) bataljoni v Afriko, ne mis-
lijo na mir in ne bodo mislili, dokler
jih Buri v to ne prisilijo.
sem pa, da je v njem tudi krasna dvorna
kapela, posvečena kralju in mučencu
sv. Sigismundu, na severnem krilu grad a.
V tej se hranijo iz časa sv. Štefana —
torej že nad 1000 let, — kteremu, kakor
je bilo že prej omenjeno, je poslal pa-
pež Silvester II. kot prvemu ogerskemu
kralju, državna častna znamnja („insig-
nije"): Krono, žezlo, državno jabelko in
plašč pri kronanju. Vse to je hotel 1849
glasoviti provzročitelj upora Lajos Košut,
kteremu se je v zadnji dobi postavilo
mnogo spominkov na casts!), seboj na
Turäko odnesti. Ker se je pa bal iste
insignije nesti čez državno mejo, je je
zakopal blizo Oršove pri Donavi. Po
nekem Čudnem naključju se je je h sreči
našlo in izkopalo ter slovesno prenesio
nazaj v omenjeno kraljevo grajsko ka-
pelo. —
Med mnogimi prelepimi sobanami
kraljevega gradu je pač najbolj zname-
nita ona, v kteri se ogerski državni zbor
DlnroonA    rirJninQ     in    -/.hnrilip
žili obe mesti   v   eno ter se potem tudi
nazivate s  ikupnim imenom Budapest!
Zato ima zdaj Budapest le enega višega
mestnega načelnika ali župana z dvema
podžupanoma. Sedajni Budapest obstoji
iz  10 okrajev in sicer:                         •
I.  Okraj: Vär (trdnjava Taban, Kri-
stinino mesto in Extravillan).
II.  Okraj:   Viziväros     (Wasserstadt
Landstrasse in Extravillan).
III.   Okraj:  0-Boda   (Stari  Ofen in
Neustift).
Ti   trije   okraji   spadajo na desno
obrežje Donave.
IV.  Okraj:   Belväros   (Notranje
mesto).
V.  Okraj:   Lipötväros    (Leopoldovo
mesto, Margareten otok, Exstravillan med
Donavo in Vacovo ulico).
VI.  Okraj:    Terezvaros     (Terezino
mesto,   desna  polovica,   ki deli po kra-
ljevi ulici mestni gojzdič z Extravillanom
vred).
VII.  Okraj: Erzs6betvaros (Elizabe-
tino  mesto.  desna   poiovica, ki deli po
hodnem koncu kerepeäke ceste  stojecun I
Rakoslalvam in Extraviilanom).                 I
VIII.  Okraj:   Jözsef'väros.  (Joželovo
mesto).
IX.  Okraj: Ferenczväros (Francovo
mesto z Extravillanom).
X.  Okraj:   Köbanya   (Kamnolom ali
Steinbruch).
Okraji IV.—X. spadajo na desno
obrežje Donave.
Prihodnjič pa nekaj o 879 ulicah
in trgih tega kraljevega mesta — „Ju-
dov'-, kajti po pravici ga nekdo imenuje
„novodobni Babilon", saj množina Židov,
ki v njem stanujejo in gospodarijo, je
strahovito velika! Zato je rekel tudi moj
prijatelj, da hodi r;> i z menoj kot du-
hovnikoin v svoji u. ' . ni zato, da bi ga
njegovi sosedje ne iii^vi za Žida! Morda
so ravno Židovi bič za ohole Mažare,
ker ti tako brezozirno tlačijo Slovane in
ostale narodnosti, klerih je skupno več
nego samih Mažarov! Čaka jih menda
strahovita „Nemesis", kajti zgodovina
uci, da se veliki grehi krivičnih narodov
prej  ali  slej  grozovito   maSčujejo.  Zato
Doao zrasia  v  ucucsa i        -       -               .
(Dalje pride.)                        '
Cecil Rhodes umrl.
Mož, o katorom se je pisalo, da j(^
prouzročil krivično vojno v južni Afriki,
namroč Cecil Hliodes, je po poročilih
anglezkih lislov umrl. Hhodes je bil sin
nekoga angležkega proteslantovskega du-
hovnika in se je rodil leta 1851-i. Se no
20 let star se je podal v dru/bi drugih
mladih sanjačev v južuo Al'riko, ker je
c'ital, da je oiuli zlata in dijanmntov na
koše. S lovariši se je podal v dijamantne
rudnike liurov in izvršil ondi precejšen
rop. Na to je usel nazaj na Angležko in
j(^ nokaj časa študiral. Toda ni ga trpelo
dolgo v soli, vleklo ga je nazaj v Al'riko,
hotel je poslati še bogalejAi. Tu je uacel
špekulirati ua razm» načine v zlatih in
dijamautnih rudokopih in v kratkem öasu
si je prišpekulir.al ogromnega premoženja.
Bil je kmalu najbogatejši mož v Kaplan-
diji in dohil je naslov „zlatega kralja".
Odslej se je stalno naselil v Kaplandiji,
ki je angležka naselbina. Njegov ugled
je rastel in postal jo linancni minister,
poztieje pa I. 1890 celo ministerski pred-
sednik v Kapu. Deloval je v prilog Au-
glije in jej pridobil deželi Matabelov in
MaSanov. Hotel pa je iztrgati tudi Burom
Oranje in Transvaal in je v ta namen
že I. 1894 uprizoril z Jainesonom nasilen
napad na burske zlate rudnike. A ni se
mu posrečilo. Naposled ni miroval, do-
kler ni nahujskal Angleže proti Burom.
Mej vojno je bil skrbno skrit v Kapu v
svoji palači. Jedenkrat se je oblekel v
kožo velike opice, da hi ubežal na An-
gležko, a ta nacrt se mu je izjalovil in
zdaj je umrl še ne 50 let star.
Domače in razne novice.
Poziv dr. Tumi! — slovesno
in o(Hocno pozivljemo deželnega
poslancii dr. Tmno, naj trditev, da
j(4 ,,d n ho všči n a Tohn i luskega
okruja Ijiidem grozi hi z več-
nim pogubljenjein, ako ne
volijo g. K la vžarj a", ali doka-
že ali pa javno prekliče. V slu-
caju, da lega ne stori, iineli ga
bodenio za nesrain nega lažnika
in \) o d 1 e ga o b r e k o v a 1 c a, ki n i
v reden naslova: ,,d eže I n i posla-
nec'".
Več duhovnikov Tolniinskega okraj a;
Smrtiia kosa. — V Gorici na svo-
jein domu Via Torrente št. 17. je umrl
v 28. lotu po kratki a zelo mučni bolezni
včeraj popoludne učitelj gosp. Anton
P e r c. Pokojnik služboval je v Kamnjah
in zadnjaleta v Avčah. Bil je pri ljudstvu
jako priljubljen zaradi njegove miroljub-
nosti in marljvosti kot učitelj. - Pogreb
bode jutri ob 5. uri popoludne. N. p. v m.
Dopoluiluc volitve v de/elni zbor
goriški se bodo vršile prihodnji četrtek
20. t. rn. Somišljenikom na Tolminskem
se je po uzornem trudu posrečilo, da so
dobili pretežno večino volilnih mož. V
četrtek pokažejo, da so resnični pristaši
„Sloge" ter da znajo složno voliti moža,
za katerega so se zjedinili, v katerega
stavijo svoje zaupanje. Ne gre pa pri tej
volitvi toliko za osebo, ki bo voljena,
kolikor- za načela, za katoliško-narodni
program društva „Sloga", katerega hoče
izvoijenec zastopati. Na Krasu niso bili
naši pristaši tako srečni, a složno hočejo
tudi oni postopati ter združiti svoje gla-
sove za moža, ki je voljan delovati v
zmislu „Sloge" in njenega piograma. —
Volilci, ostanite zvesti zastavi, ki je vo-
dila goriške Slovence že marsikedaj do
slavnih zmag in sijajnlh činov; otresite
se verig, katere nadevljejo našemi na-
rodu domači in tiiji koristolovci in ne-
značajniki. Četrtek 20. marca naj bo
slaven in pornenljiv dan za našo gorsko
in kraško stran. Pogumno, volilci, ne
bojte se zasmehovanja in strahovanja
Ijudi, ki Vas niso vredni, katere gotovo
prernagate, ako jih prezirate. Vsakdo naj
stori svojo dolžnost!
Volilni shod veleposestuikov v
Furlaniji. — Za deželnozborsko dopol-
nilno voiitev, ki se ima vršiti dne 22.
t. m., se je vršil v nedeljo volilni shod
veleposestnikov, katerega je sklical tržiški
župan conte Valentinis. Tega shoda se
je udeležilo Harno 22 veleposestnikov.
Sklenili so da se za kandidata postavi
zopet conte Panigai, a baje s pogojem,
da se nekako pobota z dr. Pajerjem. Za
slučaj, ako bi conte Panigai tega ne
hotel storiti, zjedinili so se pa za Hugona
Lazzari-ja. Nekateri so hoteli staviti
kot pogoj, da bi se moral conte Panigai
pobotati tudi z — dr. Luzzatom. Ali
zbrani posestniki so se izrekli proti ta-
kemu pogoju. Sicer pa je občno ninenje,
da bode conte Panigai   na   vsaki   način
lanskih.
Kol bodi hrez lubadi, ker je ona
ugotlno zavetje raznini mrOesom. Drevo
priveži h kolu na pr. z vrbovo trto, moil
vez in drevo pa deni mahu.
Loterijske številke.
If)   matv:i.
Grac.......II     10    74    72    tH>
Dunaj......o2    32    8;i    73    Su
Okrajua posojiluieii v Kanalu
registrovana zadr. i neomejeno zavezo.
bode irnela
vslcd paragrafa 30. društvenih pravil svoj
letni obcni zbor
na foelo nedeljo due   t>.   aprila
«» občinski dvoraniv Kanalu
ob 3. uri pop.
/ iiaslediijim (liievniin redom:
1.   f'otrjenje rutuuov za upravno   leto
1901.
2.  Izvolitev naOelstva, računskega pre-
«ledovalci  in njegovega nami'stnika.
3.   Preinemba društvenih pravil.
K obilni udeležbi  vabi
nacelstvo.
Gostiina
»Yinarskeita in \t\i\t\\i drnštva u Brda'
v Gorici. ulica sv. Klare št. 15
toči pristna bela in črna vina iz drust-
vene kleti. in puntigamsko pivo. Postre/e i
z okusnimi' jedili. — Na razpolago so
hlevi za živino in dvorišee za krogljanje.
Za übilen obisk se toplo priporoča
svojim  rojakom
Anton (lierbec,
gostilnicar.
¦ „Ceotralna pioica"
\             v Gorici,
: registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprojenui hranilne vloge,  katere o-
brestuje   po   4'/s        p o lu m e s e č n o;
i nevzdignene obresti pripisuje konec leta
.  h glavnici. Rentni davek  plaeuje poso-
, jilnica saiaa.
j         Daje   posojila   udoin   na   osebni
! kredit po 6n/0 in navknjižbo po 5'/r
Sprejenia člane z g 1 a v n i m i d e-
1 e ž i po 200   Kin   z   opravilnimi
. d e 1 e ž i po 2 K.
Otvarja elanom tekoče račune,
katere obrestuje po dogovoru. Za nala-
ganje in vračanje so na   razpolago po-
i  ložnice c. kr. poštne Iiraiiilnice, tako da
je mogoče   poslati   denar   brez   poštnih
¦ stroškov.
Uradne ure so vsak delavnik od8—12.
ure zjutraj v ulici Vetturini St. 9.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v Oorici,
Gosposka ulica hiš. štev. 7.
VELIKA ZAL0GA
vsakovrstnega manufakturnega blaga
za ženske in inoške obieke, za vsak
stan in vsak letni čas v Dajvečji
izberi, kakor: sukno, platno, prte-
nino. Chiffon, oksfort, srovico, vsa-
kovrstne preproge, zavese, naniizne
prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jäger itd.  itd.
Vse   po iiajiiižjili  ceuah.
Oue so Ntalne brez poKajauja.
Sinxene JFrie
krčmar
v   Gosposki  ulici  hiš.  štev. 19,
„Alia cittä di Gorizia1
toči  raznovrstna bela  in črna   vina
ter   postreže z   vsakovrstnimi   okus-
s riporoča se toplo svojim rojakom J
v uiestu in na deželi.                               I
(j In vna
družbena trgovina
iS(V  po slovruskili   krajih
zastopnike in potovalne o-
pravnike (ai;vnt() proti pla-
čilu in proviziji.
IVnitullu' jc oddali   na   pušli v
Ciorici   pod si. Ä4O (poste restunte).
Ivan Bednarik
))ri|Kirora svojn
knjigoveznico
v («orici
ulica  Vetturini  št.  3.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 <.(MU( A Via Gianlino 8
priiioroča
prisina    oeia
in črna    vina
iz   wipavskih,
ffurlanskih,
onsKin, aai-
matinskih in
isterskih  vi
nogradov.
i'(im;ivij;i ii;i iHMii in r;izpo>Jiija ]M) zeiiv.-
nici na vso kraj»1 avstro-pgerske nionarhijo v
soilih oil   56   litrov   naprej.   Na   zuhtovo    pošilja
tuili lu.oirp.
Cene zmerne. Postrežba  poštena.
Podpisani pripnj-oča slavnpniu ob-
činstvu    v   ¦ ¦ >rici   in    na   deželi    svojo
prodajdlnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz MajdiOevega inlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, prislni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, razliena vina, goršice (Sens.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago, — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnitn spoštovanjem
Josip Kutin,
trguvec v Stiineiiiški ulici h. stv. 1.
(v lastni hisi)
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma".
Peter Drašček,
trgovec jediluega blaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priponu-a s<k p. n. obriu-
stvu v (Jorii-i in / dc/i'lc.
Prodaja kavino |H'ini(kso.
sladkor. niilo. slanino. ri/.
innslo siirovo in kuliano.
olj(k. moko iz MajiliiVvih
I     nilinoN in vse jrstvinc.
Zalopi /\(k|)l(kiik
sv. Cirila in Jvtetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivaluih strojev v Gorici,
Stolna ulica St. 2.               j
Prodajti    ;
slrojc tudi  I
i  na li'dcn-   !
ske ali      j
iiicseCnt'    j
ohroke.
i
SI loji su
iz prvih
tovarn t(M* ;
najbuljše
kakovüsli
Priporuča
so slav.    I
ubciiislvu- |
Čebelno -voščene sveče ^pi4.«9tK
öim   z  2000 K
Pi'ipoi'ocuiii se prečaslili duliovščini, shivnoinu p. n. občinstvu.
Svcče /;i pügi't'he po zelo nizki coiii. Mod pitunec in navudni po zelo
nizki  ceni.   Z odličniin spožtov;ini(Mn                     T    Ty.
J. Kopac,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona
Lepa priložnost!!
!    Radi pozne zimske sezone. prodajam sledeče
^                                 zimsko blago
1         W9* po lastni ceni -w
^     VoliKMio in hombažaslo Jaeger perilo /a dame, gospode in olroke.
Volnene in hombažuste rokavice     ,,      ,,            ,,        ,,      ,,
Vulnene in bombažaste nogovice    ,.      „            „        „      ,,
^    Cevlje za dom                                    ,,      ,,            ,,         ,,      ,,         ,
Yolnene šerpe in rute.  Kožuhasle ovralnike.  Opice za otroke.
k    I. Zornik v Gorici,
^              Gosposka ulica št. 7.
^          Edina slovenska zaloga vsih potrebščin aa dame in    I
\     gospode, gg. šivilje in krojace.
..Narodna Tiskarna1
ima v zalogi vse tiskovine
za duhovnije, županstva in
druge   urade, na   močnem
papirju
„Narodna Tiskarna"
ima v zalogi in na prodaj
knjige: „Ilijado",„7ri igre" za
slov. mladino in „Zgodmnno
tolminske sole"
brosui'c, ® diplome,
trgovskc racune, ®
piMina in /avitke s
firino, * oonike, ®
vabila na karton in
«36   # na papir $ $
„NARODNA TISKARNA"
n= v Gorici, ulica Vetturini St. 9 =
je preskrfoljena z povsoiu noviini črkaiui,
okraski in iiiiini papirjem, Wr more pre-
vzeti vsa v tiskarsko stroko spailajoča dela.
©   ©   ©   ©
Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako
nizkih cenah  da se ne boji nikake konkurence.
z=-----_ TISKA--------
Nosetnice ra/nc ve-
likosti in oblikc /
zsrvitki,® zsH'osini««
in jjoročnice v ele-
«aiitnilitcrosmi'tui-
(•(• v ra/uili oMikali
„Narodna Tiskarna'
----          tiska         ----'
„GORICO" # ^
ki izhaja d/akrat na teden v dveh
izdajah, ter stane na leto 8 kron,
pol leta 4 K, četrt leta 2 K
Pismena naročila tiskovin
sei? rše z obratno pošio;
__v s n i|pnnn v naikraišeni
„Narodna Tiskarna"
zn--------.     —--------LlSlCa     —————————
S,,PRIM. LIST"
ki izhaja vsak četrtek ter stane na
leto 4 krone, pol ieta 2 K, za manj
premožne eelo leto 3 K