R&E&<g» politiSst# v«sti. Koga so vlekli na Danaj. Dobili smo imenik  .1 , ... »T ¦ • j..  onih' kl so Jlh Nemci Prx cesarievi avdgenci na  Dnnaja kazali kot Sta|erciance. Noben lzmed njih  ne nživa pri Slovencih ugleda, večina imen je ueznana. Iz mariborskega okraja so romaii na Dunaj: Jožef Paskolo iz Svečine (roien Lah), Franc Bauman iz Gornje Kungote, žopao na Špičnikn pri SveCini Jožef Leber, cirbniški žapan in  slovenskega. oCfcta sm Karel Flucher, bivSi maku povalec živine v Kaniži Hans (?!) Kramberger,  leitersberški Francelj Girtsmayr, (v seznamu so ga napravili za župana, kar bi sicer rad bil, a ga ne marajo), krCmar in vpokojeni železniški uradnik Aleš Hojnik (slovenskih starišev sin), ž«pan v Vrhovem doln Krainer, župan na Slemenu Alojz LaareaCiC, kočar Jurij Haas iz Kamnice in župan Alojzij Jamernik iz Vakovskega dola pri Jarenini. Iz ptajskega okraja: Za Dravee  Hans ŠošteriC, za Sv. Trojico Robert Krajnc, za  Vareio Jožef Zemljak, za KrCevine Jožef Zavec, ^ S'»i- ^ tainikTrancon, župan t Br8tia Janez Rogina, žapan v Podlehniku Jakob FeguS, župan na Bregu Anton Kos, Karl Sima z Brega, žapan v Doliču Franc Schreiner, obč. svetovalec v Pobrežju Franc Verdenig, V. Cvetko v Ivanjcih, Alojzij Repa iz Borovcev, Franc Rudl iz Zabov-  j » f Sh ;„ pr5Pnrev jn jOžef Murko  Cev' Jožel bchampa iz mencev m Jožel MurKo x_z GornJe P«stove. Nadalje so Se bili na Dunaja: Sešerko iz Planine, Kodrič iz Grešnjevca pn blOT. Bistrici jKresnik iz Vrhloge, Hammler iz Orehovcev pri Radgoni, Krempel iz CreSnjevca, Franc Puher iz Zbigovcev, Križan iz ŠCavnice, Franc JaniS iz Gortine pri Marenbergu, Voglar iz Remšnika, Hermaus iz Brezna, Markovič \z radgonske okolice, FaSink iz Plitvice, Koller iz Starenovevasi, jPinterič iz Zenkovcev, Rozman iz Slov. Gorice, Zweifler iz Zetincev, Kocbek iz PlitviSkega vrha in KoSar iz Dedoncev. K«liko so nekateri dobili. Kakor izTemo, bo nekateri udeleženei danajske deputacije dobili >podpore« po 500 K. Imena Se objavimo, da bo svet videl »svobodno« voljo danaiskih deputantov. Spametovali so se. Na Dunaj kljub vsem 1&- oim obliubam niso mogli spraviti nemfturii v«č takih, y s0 bili že prej določeni za to. Med nemSkritarje in odpadnike ge danes nihfte ve^ rad ne priStem Posebno v ptujskem okraju se opaža, da obračajo Stajerou hrbet tudi taki, ki so šli poprej čez drn in strn z nemčurji. Za tistimi pa, ki so slovenske matere sinovi in so se zapisali naihujšim sovraenikom našega naroda, za tistimi pa kaže vse s pnstom: To so liudie, m za Judeževe groše prodajaio svoj rod, sre- 6o svojega naroda. V črni knjigi bodo zapisani med Efijalte! Miru ne inaramo! Zakai so romali nemfcurji na TJunaj ? Vedeli so, da se vršijo priprave za saonoodločbo narodov in da bodo Jugoslovani dobili vsaj ob sklepu miru svojo samostojnost. Radi tega so Sli n«. Dunaj, da bi tam visoke kroge preprifeali, da sloven-  ^kx) ljudgtvo ne mara proč od Nemoe-v).. Vsenemci, komandanti nemfiurjev, pa v ozadju predejo mrež« proti sklepu miru in hofiejo.  nemfiurji s •'¦•*v9lo, miru pa se branijo kar  z vsemi štirimi, ker vedo, da bodo slovanskl narodi  za ^vojo zvestobo domovini in za ogromne žrtve dov  bili zaželjeno svobodo in se bodo za vedno otresli go- spoastva Nemcev, Prav pravi naŠ ptujski dopisnil:, da nemČurji niti z besedico niso prosili oesarja za mir. Geslo nemfiurjev in vsenemoev torej je: Mirn ne maramo! Hnlskanle proti shodu v DruŽmirjn. KomaJ ko je bilo objavljeno, di, se ^tšj shod v T>mŁmir,ju pri, SoŠtanju, so zafteli nemški protestantovski iistl, kot; ^Marburger 2eitunga in ^Eteutsoher Motitag" v 'Mfc1' riboni nesramno hujskati proti shodn in pozivati sh, podnjeSlaiereKe posilinemoe na poboj proti Slovenoem edifoo kakbr 80 delali proti shoda v 8t. 7anžn. Nafii posflineraoi prlrejajo nemoteno svoie volkstajRe td na Slov»nskem Štajerskem in na Koroškem, na naše shode pa pridejo, oboroženi z dbelimi palicami, razgrajat, razbijat in motit zborovanja. Pobesnelost nagifi nemškutarjev ie nedosegljival Mariborski proteB»ntoyski list »Deutscher Montag" 3e prinesel grd0 hu^skaioč' članek i roti shodu. Dajsiravno ga je politična' cenzura zaplenila, vendar fclanka niso vrgli i/ lista, temveč so ga tiskali nemoteno naprej \n ga razSirni >u <ei" o i>•¦* < raz t>si i--i. VriPnenir-prn, ki iuiskajo na vojsko in poboje, je vse dcvoljeno! ____ . Snod v Mudenicaa se je uae 26. n;aja sijajno obnesel. Otvoril ga je poljčansfci župnik, vlč. g. Cflenšek. Shoda je pred?edov;l trški župan g. Koropec. Poslanec Pišek je bil navdušeno pozdravljen, govoril o položaju Jugoslovanov pred vojsko in sedaj. Z navdušeno besedo je govoril o pomenu in namenu majniške deklaracije, ki je prebndila ves slovanski jug in nam bo gotovo tudi prinesla boljšo bodočnost. Nato je govoril g. poslanec o gospodarskem zapostavljenju slovenskega ljudstva, o nasilnih rekvizicijah. s katerimi nas mučijo. Kar imamo, itak radi damo, ali tako, kakor se sedaj postopa s slovenskim kmetom, temu ne moremo pritrditi, ker bo sicer prišel kmet čisto na nič. Jagoslovanski poslanci se hočejo boriti za sloven8ko Jjudstvo dokler ne bomo zmagali na narodnem in gospodarskem poljo. Vibarno pritrje/anje je sledilo poslaačevim besedam. G. nadrevizor Pušenjak te govoril o gospodarskem položaju in o naših go spodarskih zahtevah in je žel tudi obče pritrjevanje za svoja izvajanja. V resolucijah so se zborovalci enoglasno zahvalili ceaarju ia sv. Očetn za njuno mirovno stremljenje, protestirajo proti krivičnim rekvizicijam, odobrajejo raožat nastop Jagoslovanskega kluba za pravice ljudstva, se v polnem ob segu pridrožujejo majniški deklaraciji in izrekajo svojim poslancem popolno zaupauje. Shod se je zakljuCil s cesarsko pesmijo, »Hej Slovani!« in »Lepa naša domovina!«. Po prepovedanem shodu v Trbovljah. Iz lrbojyelj nam pišejo: Shod na binkoštno nedeljo je bil na Seljo petero liemoev prepovedan. Sedaj mislijo ti goapodjc, da je "Jugoslavija pokopana. Pa Mihl, še ne fooš! Ravno zdaj je navkiušenost velikanska. 5 ljudi Ima vso pravico — 17.000 pa nobene. A zdaj šele vi8imo, se nam oči odpirajo, da smo popolnoma sužnji tujcev in nemštva. Za frontio, za delo. za diavek na fcrvi in blagu smo dobri, v tem prvi, iiri pravioah — ni8. Zato spoznamo in prisegamo — ali prosto Jugoslavijo ali pa smrt. Sužnjev se je sam Bog usmilil in jih rešil iz Eginta. nas se \e tudi usmilil, edini vsi v vsem so Sli za svojim vodnikom Mojzesom — sni Jugoslovani edini vsi v tem cilju srremo trdno sklenjeni v neprodirne vrste za svojkni voditelji v tfugoslovansldem klubu. JugOslovanski klub ,je niaš . ie naš biser, naša lug, naša zvezda-voditeljica, Prar vijo nemčurji in vsenemški gospodje: Ce bi gospodje poslanci taiko strasijno ne agitirali, bi se ljudje za Uugoslavijo še ne zmenili, ljudstvo je s sedanjim naBinom vladanja čisto zadovoljno in srečno. Na binkoStnO nedeljo je naše ljudstvo to pokazalo saino jasno in odločno^ da to ni res. Ni bllo pr,av nobene agitacije, zvedelo se je tudi kakor blisk. da je shod prepovedan, a Trbovlje so bile vse v zalstavah in venciK. Ljudstva je prišlo in sicer brez razlike strank ts« skupno v nepregtednih vrstah z godbo na čelu na slavnostni prostor. Ko se je prikazal naš ljubljeni pjoslanec g. dr. BenkoviC. je zagromelo navdušeno Ijudstvo, ida so se kar šipe tresle. To navdušenje je ;v«ljalo našemu klubu in njegovemu voditelju. Svet posfušai in Mihelni: ali prostost hočemo ali pa nmTeti na naSih zlatih slovenstih tleh. Ko je dr. Ivan BenfamČ zapustiJ Trbovlje, je šel s ovetjem odet. — Slovesno je drugl govornik g. Cobal zagotovil edinost Slov«noev in zahtoVo po prosti naši domovini, 'trdeč, da se bio prenesla. Čista jugoalovanska ideja, ffe treba tudi na oesto med najbol] priprosto ljudstvo. Vsak otrok. vsaka stara ženica, vse kraje, vse hcibe In doline ,]e iareSiniiila jnigosfovapska 'jdej.a iai mora iti našemu ljudstvn v mozek in kri. Ker je zbranega Ijudstva na prostom, na štirijaSke metre ra?un]er.o. bdlo nad 12.000 in je bila nevtrtja zan*adii prepovtedi shoda naravnost kakor plamteCi ogen], je pomirjevalno nastopil g. Župnik Casl kot tretji govornik. Ko ie 'Omenil, da ]e danaSnjf dan zbrano Ijudstvo najlepši Sokaz slovesne manifestacije za naše ljube 'domovine milo prostost, Sa oeli svet vidi, da narod to hoče. ie zadonelo: ,tMi hočemo!", da se je vse slreslo in zahtevalo ,je Ijudstvo, da hoče shod za vsako ceno, te9ai pride vse, kar leze in gre. in ob koncu, ko se ie proglasila edinost brez razlike strank, je solnce neaKonCno lepo pozlatilo ljudstvo in nažo nebegko loislovensko domovino, in ko govornik na to opozori, je bilo solzno vsako oko in zapelo se je ]ako navSuSeno ^Lepa nasa aomovina", kakor Se menda niidar ro-t prej. To je bil naš dan — vstajenja dan! Nemfiloitajrjli nabili Pruse. Nemški lisil ?o poro6ali minuli teden, aa je neki Slovenec blizu LimEuiSa pri Mariboru zahrbtno napadel rajhovskega žeIeznifiarja in ga zabodel, da so ga morali spraviti v Ijolnišnico. Protesta|ntovska HiMaa-burgerca" }q tudi od«ovornost za ta $in hotela naprtiti dr. Korošcu in Sr VerKtovglcu, kaKor dela ta umazan, za nadaljevanje vojne navdušen list oclgovorna omenjena naSa voditelja za vsakio klofuta, I i jo kak siten Nemec nli nemšKutar dobi od zavednega Slovenca. Na omenje¦nO T®st v nemgkih Sasopisih smo takoj zijali, da. Pv se je Prosu ros kaj zgodilo, se to pai ni zgodilo — Bf^* povoda. Žato smo o atvari poizvedovali in smo flogmali &tede5o: Omenjeni prusB železnlftar Je bil v flraztli nekih svbjlh prutfdh tovariSev in arvBtrijskih Železni6ar.jev dne 19» maja v LimbuŠu. ITain se jimje pridružilo tudi nekaj drugih železnifiarlev-nemšku-tarjev. Toda kmalu ie prišlo do nesoglasja. Pruski železniiarji so začeli žaliti navzoče avstrijske tovari- še. Posebno se je znašal oni, o katerem povedo nem- IM listi, da je bil zaboden. Prusi so sc postavljali: ,,Wir siad Preu3»n- (Mi smo Prusij in žalili Avst- njce. Toje konečno dovedlo do pretepa, tekom kate-IT A^^^r-J^ "1i," "^ Tpa!k s plotnicami. Tudi ga niso raiiili pristaši dr. Korošca, araj;al- nemškutarji. To je rttinioa o t«m — ,.zavratiiem" nftpadu. Jugosiovanska raisei na Hrvatskem. Dne 22. maja so s-i vršile nadomestne volitve v volilnih okrajih Delnice in Selce. V Delnicah je bil izvoljen z ogromno večino glasov dr. I?o Kernic, ki je kandidiral na programu jogoslovanske majniške deklaracijp, v Selcah je pa z neznatno množino glasov poilegel župnik Božičevic, ki je kandidiral na programu majniške deklaracije. Na Hrvatskem vedno bolj prodira misel ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Cesar fn cesarica med Madžari. Te dni se mudita cesar in cesarica v Bnditnpešti. Vojaška in politična oblast je odredila izredno stroge varnostne odredbe. To znači, da Madžari niso tako zanes ljivi, kakor se jih navadno slika. Ce sta cesar in cesarica med Jugoslovani, pa ni treba nobenih varnostnih priprav. Prejanjanje katoliških Ircev. Ker je aagleSka Tlada sklenila, da uvede tadi za Irsko sploSno vo-jaško obveznost, je zavrželo na Irskem in res ir ski narod se je temu nprl kot en mož. Nastali so na Irskem veliki nemiri. Da si Anglija pomaga iz te zagate, je imenovala maršala Frenha za upraritelja Irske, ki je začel kroto preganjati katoliške lrce. Marfiai Frenh ia pozaprl vse roditelje in ngled ne može irsl po ječah.^-J . . ritelja Irske, ki je začel kroto preganjati katoliškene može irskega naroda. Na ttsoCe Ircev Tzdihuje„« ;^x«u r?*i