Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Wk
Leto XXVIII. - Štev. 19 (1401)
Gorica - četrtek, 6. maja 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
VIII. svetovni molitveni dan za duhovne poklice
Letos ga praznujemo v nedeljo 9. maja. Ta dan nas mora vse povezati, duhovnike in vernike, v skupni in vedno bolj pereči skrbi za življenjsko važno zadevo Cerkve. Storiti moramo vse, kar je v naših močeh in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bo Cerkev tudi v prihodnosti imela zadostno število dobrih in svetih duhovnikov, redovnikov in redovnic.
Ne smemo in ne moremo ostati ravnodušni, brezbrižni in nedelavni ob misli, da je na svetu in tudi pri nas vedno manj pastirjev, ki naj nadaljujejo Kristusovo odrešenjsko delo. Problem duhovnih poklicev mora biti prisoten na vseh področjih dušnopastirskega dela: pri otrocih, doraščajočih, mladini, zakoncih. Molitveni dan mora biti dan skupnega osveščanja duhovnikov in vsega župnijskega občestva, zlasti pa družin in mladih. Biti mora dan molitve in dan prevzemanja obveznosti.
Vloga župnijske skupnosti je odločujoča in nenadomestljiva. Le škoda, da se naši verniki tega premalo zavedajo. Poklici namreč prihajajo iz naših družin, zato je treba v župniji neprestano buditi in razvijati zavest za probleme Cerkve in njenega življenja.
Podlaga vsega tega je po besedah koncila dejavna molitev, molitev, ki vodi k akciji, k spreobrnjenju, k soočenju z božjimi načrti, molitev, ki je prošnja, a obenem tudi izpraševanje vesti, resen nagovor sebi, iskanje in poslušanje Boga.
Pravi sv. oče Pavel VI.: »Ni mar molitev za poklice prvo in se zdi, edino priporočilo, ki ga je dal Gospod učencem v sličnih okoliščinah? Sveti Duh ne bo krščanskemu ljudstvu, ki je velikodušno in vztrajno v molitvi, nikdar odrekel pastirjev, ki jih dejansko potrebuje. O tem moramo biti globoko prepričani.«
Molitev naj bo torej duša vsake dejavnosti in pobude. Le tako se bodo ustvarili pogoji, da bo Bog lahko deloval.
    imuni    ...........................................
Omejevanje svobode
in poskusi	ust
Predčasne volitve v Italiji - nova stvarnost
Marsikdo pravi, da »Katoliški glas« napada Jugoslavijo; to pa še nič ne pomeni. Saj s tem še ni rečeno, da ima prav tisti (v tem primeru Jugoslavija), katerega goriški tednik kritizira. Uradni krogi v Sloveniji bi morali najprej javno povedati, kaj »Katoliški glas« piše; za tem dokazati, da »Katoliški glas« laže in šele v zadnji fazi oznaniti štirim vetrovom, da »Katoliški glas« ne piše resnice.
Ker pa je taktika komunističnih partij taka, da osmeši ali oblati svoje nasprotnike z že obrabljenimi frazami (»sovražniki ljudstva« - in ljudstvo niti ne ve, za kaj v resnici gre; »revizionisti«, »fašisti«, »plačanci v službi kapitalimperializma« itd.) in ker se ta propaganda širi, podpihuje in skriva za nekimi lažnivimi abstraktnimi ugotovitvami, je logično, da je vsaka obramba oz. zagovor proti podobnim klevetam Sizifova muka, tj. napor brez upanja na uspeh.
»URADNA« RESNICA
Treba pa je priznati, da je zelo težko pisati objektivno; vsak časnikar lahko zabrede. In to se ne dogaja samo nam, ki živimo v demokraciji (nekateri, pravijo, da živimo v »diktaturi«), ampak predvsem tistim, ki živijo v tako imenovanih ljudskih demokracijah,
Ali ni že to neverjetno, da ni v teh »demokracijah« NIKOLI javno nastopal ali pisal v dnevnem časopisju NIHČE, ki bi se ne strinjal z režimom? Vedno samo ENA resnica, vedno samo PARTIJSKA resnica.
S tem še ni rečeno, da je pod drugačnimi diktaturami kaj bolje. Diktatura je povsod enaka in zato ni nikjer in nikoli objektivna. Ni mogoče trditi, da vlada v Jugoslaviji najstrožja diktatura, recimo kak stalinizem ali kaj podobnega. Po drugi strani pa je tudi res, da ni bilo zabeležiti v jugoslovanskem tisku kakega oporečništva. Seveda, med komunisti samimi že; kako kratko in prazno kreganje je tudi tam skoraj na dnevnem redu. A recimo: kaka kritika vodilnim organom ali partiji s strani ljudstva, to Je redkost. In nihče naj ne dokazuje, da nima ljudstvo kaj oporekati; ljudstvo molči, ker je partije sito do grla.
Največja iznajdba komunističnih partij Je gotovo propaganda. Vsa njihova moč je prav v tem, še posebno zato, ker ne more nihče ugovarjati, ker nima možnosti, ker nima radia, televizije, časopisov; vsaka oblika oporečništva je takoj zadušena. Zaradi tega je resnica samo to, kar Pišejo uradni listi ln revije, kar ukaže Partija. Vsak stavek gre skozi zelo tanko rešeto njene cenzure. Razen partijske ni druge resnice, če ne pišeš kot partija, lažeš.
Nekam čudna logika je to! Kdor išče
resnico in nima vezanih rok, težko sprejme tako obliko informiranja, ker mu ležita na srcu predvsem svoboda in objektivnost. če se odloči za »uradno« resnico, njegova stvar. Če se raje opredeli za »neuradno« svobodo, prostost, tudi njegova stvar. To ni še nič hudega.
REŠITEV JE V SVOBODNI IZMENJAVI MNENJ Je pa jasno, da bo tako obliko dialoga — nekompromisno in svobodno — sprejel vsak demokrat in tudi vsak kristjan, ker samo v soočenju idej in preverjanju dejstev lahko upamo na boljšo prihodnost. Ne pa v omejevanju svobode in s poskusi ustrahovanja in groženj. Rešitev je v sproščenem in demokratičnem izmenjavanju mnenj.
Če se kdo izmika temu poslanstvu (ker drugače ne more ali ker se mu ne splača) in če zvrača krivdo na tiste, ki se objektivnega soočenja ne bojijo, potem ne bo pomagal rešiti zapletenega vozla. Naši — slovenski — stvari bo samo škodil.
če bo kdo tudi o tem zapisu trdil, da je nazadnjaški in na podlagi tega skušal dokazati, da se »Katoliški glas« veže z bogve katerimi reakcionarnimi imperialističnimi silami, bo samo ponovil staro melodijo, ki jo v svoje zadovoljevanje in zadovoljevanje partije poje že dolgo vrsto let, tja do dolgočasja.
A zaključek bo vedno enak: odgovora na BISTVO — in ne kakega zapletenega ali zvitega odgovora — ne bo od nikoder.
L. N.
Pot, ki je pripeljala državnega poglavarja Leoneja, da je na dan prvega maja izdal odlok o razpustu parlamenta, je bila zelo dolga in zapletena. Akt predsednika republike je le formalno odprl novo poglavje v naj novejši zgodovini Italije. Z razpisom predčasnih parlamentarnih volitev za nedeljo 20. junija letos je italijansko politično življenje stopilo novi stvarnosti naproti. Za lažje razumevanje tega uradnega sklepnega dejanja pa je treba pogledati nekoliko let nazaj.
Italijansko politično življenje je v zadnjih letih sploh zabeležilo veliko premikov. Ne zadnji in pomemben premik je predstavljal izid upravnih volitev lanskega junija. Novo razmerje sil, ki se je tedaj ustvarilo v državi, je že takoj dalo misliti na skoraj neizbežne spremembe tudi v celotnem političnem življenju države. Levica, komunisti in socialisti so začeli iskati novih prijemov za postopno vključevanje v oblastna območja.
Socialisti so pravzaprav že podpirali vlado in sploh vsa zadnja leta — ali desetletja — tako ali drugače oblačili in vedrili na političnem nebu in s tem že od vsega začetka prevzeli velik del odgovornosti za nastale razmere, odgovornosti, ki pa se jih zadnje čase silno otepajo in otresajo.
Ti socialisti, lahko rečemo, so zavzeli v zadnjem letu vedno radikalnejša stališča, tako da jim je marsikdaj težko sledila še sama radikalna stranka na eni strani ter izvenparlamentarna levica na drugi. Napovedali so boj Krščanski demokraciji in vladi, ki so jo sicer podpirali.
V tem moramo reči, da so bili komunisti mnogo bolj zmerni in preudarni, saj to od njih terja tudi daljnosežni načrt »zgodovinskega« kompromisa s katoliškimi silami. Komunisti se namreč zavedajo, da je njih težnja po sporazumu s katoliškim svetom mnogo večja in zanimivejša od ozke vselevičarske povezave s socialisti, ki bi jim v kasnejših situacijah gotovo postali nezanimivi.
KDO JE KRIV ZA POLITIČNO KRIZO?
Jasno je, da Krščanska demokracija ne more sprejeti ponujene roke od strani komunistov, ki pa so pripravljeni na razne oblike sodelovanja in jim verjetno ni za — vsaj zaenkrat — popolno samovlado v državi. S tem nočemo reči, da ima PCI čisto demokratične načrte pluralističnega kova...!
Ne bi se tu spuščali v akademska razmišljanja o stališčih ene ali druge stranke, čeprav menimo, da je vse to vsaj v osnovi potrebno za pravilno osvetlitev zadnjega političnega razvoja v Italiji. Dejstvo je, da je prišlo ne le do vladne krize in razpusta parlamenta, pač pa do vse globlje krize, ki je zajela ves državni ustroj.
Zadnji čas so italijansko javno življenje pretresli veliki škandali, o katerih je tudi naš list precej pisal. Prav zadnji v vrsti teh pa so zajeli vrhove vlade oz. republike. Znano je, da so na podlagi raziskave o zadevi Lockheed odkrili neke šifrirane osebnosti, kjer naj bi se pod imenom »Antilopa« skrival eden izmed nekdanjih predsednikov vlade. Zato so pad-
Sestanek manišinskili
Prejšnji teden so se na sedežu Furlanskega gibanja (Movimenito Friuli) v Vidmu sesitaili zastopniki strank Partito del Popalo Trentiino Tiirolese (PPTT), (tudi za Sildtiroler Volkspartei), Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja. Prisotni deželni .in pokrajinski predstavniki omenjenih strank so obravnavali sedanji politični položaj v državi s posebnim ozirom na narodne in jezikovne manjšine. Še posebej so razpravljali o bližnjih političnih volitvah in možnih povezavah med manjšinskimi strankami in 'gibanji. Poudarili so neobčutljivost italijanskih vsedržavnih strank za manjšine in njih osnov-
ne kulturne, socialne in gospodarske potrebe.
V	tem trenutku, ko vlada v italijanskem življenju splošna zmeda, predstavljajo lahko avtonomistične in manjšinske stranke trdno alternativo, v kolikor pomenijo izraz pristne življenjskosti omenjenih ljudstev. V kratkem je predvideno ponovno srečanje teh strank za poglobitev medsebojnih stikov.
»Slovenci želijo svojo škofovsko konferenco«
Tako poroča nemški misijonski mesečnik »Stadt iGottes« v svoji majski številki. Te dni da v cerkvenih 'krogih v Sloveniji pretresajo možnosti za .ustanovitev samostojne slovenske škofovske konference, dasi obstaja že jugoslovanska škofovska konferenca. Toda razlike v mišljenju in kulturi med 'Hrvati in Slovenci so tolikšne, da so morali za slovenski del že najti ustreznih samostojnih oblik v bogoslužju, poroča nemški mesečnik.
Dodati bi .bilo še, da so po zadnji jugoslovanski ustavi in po samoupravnih načelih jugoslovanske republike opredeljene kot državne enote, z lastno državnostjo, za razliko od predvojnih centrali-zmov, da bi se tudi cerkvene skupnosti v 'sosednji državi prilagodile novemu stanju ter zapustile stari centralistični okvir.
Pretekli teden je ministrski predsednik Moro še enkrat poskusil rešiti svojo slabotno vlado pred padcem. Toda njegov govor v parlamentu ni prepričal nikogar več. Posledice so bile kot predvidene: razpust obeh poslanskih zbornic in objava državnozborskih volitev za 20. junij
■	V dneh pred 1. majem je v Milanu prišlo do vrste političnih nasilij, ki so spet tanjale smrtne žrtve. V spopadu med dvema ideološko nasprotnima skupinama so bili trije levičarski mladinci težko ranjeni. Eden je kasneje poškodbam podlegel. Kmalu zatem so »neznanci« zahrbtno umorili pokrajinskega svetovalca odv. Pedinovija, ki je pripadal isitranki MSI.
la konkretno imena Leone, Ru-mor in Moro.
Vsi trije so sicer ta sumničenja odločno demantirali, vendar stvar ni še do dna razčiščena. Javno mnenje je vseeno doživelo hud pretres, saj se je s tem zamajalo zaupanje v sam vrh državne oblasti. Urednik nekega znanega milanskega dnevnika je pred dnevi odkrito nasvetoval državnemu poglavarju, naj poda ostavko na svoje visoko mesto.
»Lov na antilopo« se še ni zaključil. Naj bo rezultat tak ali drugačen, duhovne krize v državi ne bo lahko zapolniti. Preveč je odgovornosti, preveč je izbega-vanj, marsikdaj so se vse oblasti preveč strastno oklepale svojih pozicij. Zaradi vsega tega bo treba pač računati na dolgotrajne posledice. Krivda ni le na eni stranki, ki je bila trenutno na vladi, ali pa koaliciji strank. Krivdo moramo iskati v samem sistemu javnega življenja in izgubi moralnega smisla pri večini javnih delavcev.
Treba bo tudi marsikaj preurediti. Tega se zavedajo vse stranke. Med katoliškimi vrstami je tudi že dolgo vrenje in zahteva po prenovitvi v stranki DC. To predlaga pisec članka »Cattolici alle urne« (Katoličani na volišču) v ponedeljkovem turinskem večer-niku »Stampa Sera«, da je treba zapreti tistim, ki so do sedaj vladali ter odpreti novim ljudem, novim zlasti po moralnih lastnostih.
VSEENO PA: NE DIKTATURI!
Vse to pa ne pomeni, da zavračamo sam način demokratičnega reda, na katerem danes še živi Italija. Vsi se zavedamo vrzeli, ki jih ima tudi ta sistem, vendar smo globoko prepričani, da je vsaka demokracija, tudi najslabša, boljša od diktature. Vsak totalitarni režim je v bistvu slab, ker ne priznava človekovega dostojanstva in z njim združene osebne svobode, tudi če morda prinese nekaj javnega reda ali materialnega blagostanja! A človek ne živi samo od kruha, kot pravi sodobni ruski pisatelj Du-dincev.
Zato smo prepričani, da gre pri tem novem političnem položaju v Italiji za težke in pomembne odločitve. Italijanski državljani bodo morali resno premisliti, ko bodo s svojim glasom prihodnji mesec odločali o bodočnosti republike. Totalitarizem je slab, pa naj bo odet v črno, rdečo ali kako drugo barvo. Na državljanih samih pa leži vsa odgovornost pravilnega zadržanja in s tem soodločanja!
IN MI SLOVENCI?
Tudi mi Slovenci se bomo morali kot italijanski državljani odločiti za pravo politično izbiro. Naš glas bo gotovo važen. Ne bo sicer odločilen pri usmeritvi nove politične poti. S svoje strani moramo ubrati tisto pot, ki bo naša, slovenska, obenem pa tudi jamstvo za demokratično in pluralistično družbo.
Zavedati se moramo, da prav v ohranitvi naše slovenske poti tudi na parlamentarnih volitvah — ne glede na praktičen rezultat — bistveno prispevamo k utrjevanju demokracije in uveljavljanju načel, ki jih kot manjšina s samostojnim političnim nastopom vedno zagovarjamo.
Leopold Mandič med blaženimi
od papeškega oltarja, smo s tam povedali
ZAKRAMENTALNA MILOST
Zakrament sv. zakona s svojo odrešilno milostjo očiščuje in dviga naravno ljubezen zakoncev. Nad njima se posebno uresničujejo Kristusove besede: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi« (Mt 18, 20). Kristus biva pri zakoncih in v družini, saj so po zakramentu zbrani v Njem in toliko bolj bo z njimi, kolikor bolj bo družina z Njim.
Z zakramentom sv. zakona nastane v zakoncih tudi nov način bivanja med božjim ljudstvom. Z njim prejmeta posebno posvečenje, ki preveva vse njuno skupno življenje in delovanje.
Bog podeli s tem zakramentom zakoncem tudi posebno poslanstvo v Cerkvi in človeški družbi, ker jim daje posebne milosti in jim poveri tudi izredne naloge.
V luči vere in milosti zakonci doživljajo izredno notranje očiščenje in posvečenje. Božja milost jih nagiblje, da se upirajo zlu in grehu ter tako postanejo zmožni zmage nad egoizmom in se žrtvujejo za božje kraljestvo v svetu.
Zakramentalna milost dviga njihovo medsebojno ljubezen in jih usposablja, da rastejo v darovanju sebe, da vztrajajo v zvestobi sozakoncu in velikodušno sprejmejo nove člane družine v otrocih. Zato v vsem tem najdejo polnost evangeljske resnice in božje ljubezni.
iiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiituiiiiiiNi
Marija in njeni čudeži
»Zahvaljujemo se očetom kapucinom, ki so nam vzgojili novega blaženega; zahvaljujemo se Dalmaciji, ki je rojstni kraj našega blaženega; zahvaljujemo se Padovi, 'ki je dajala življenjsko gostoljubje novemu priprošnjiku spovednikov in spovedancev,« tako je govoril iv nedeljo 2. maja pred okrog 60.000 verniki na trgu sv. Petra papež Pavel VI.
Takoj v začetku sv. maše (darovali so jo papež, štirje hrvaški škofje, škof iz Padove in prvi predstojnik kapucinov) je padovanski škof zaprosil sv. očeta, naj razglasi božjega služabnika p. Leopolda za blaženega. To se je takoj zgodilo s kratko molitveno izjavo in na pročelju Patirove bazilike so ob največjem navdušenju odkrili podobo novega blaženega. Pred njo in po tem izrednem dogodku je večkrat po zvočnikih donela razlaga in pešam v hrvaškem jeziku.
Izrecno žalimo omeniti in pohvaliti odlično izvedbo skoro dve uri trajajoče slovesnosti. Pomembna za oči in srce je bila izročitev različnih darov -iz Dalmacije in iz Padove. Mladi ljudje so v svojih narodnih nošah prinesli sv. očetu darove menda od vsega, kar premoreta Leopoldova domovina in Padovanska nižina.
Če še omenimo, da smo imeli goriški in tržaški romarji svoje mesto takoj za diplomatskim zborom, samo nekaj metrov
severnoameriških škofov James S. Rausch. To je eno najbolj odgovornih mest v organizaciji ameriške katoliške Cerkve. Zanimivo je pri tem to, da je msgr. Rausch po materi Slovenec. V pismu msgr. L. Bazniku, bivšemu župniku slovenske fare pri Sv. Vidu v Clevelandu škof Rausch mad drugim pove:
»Moja mama je bila Ana Ohmann, prvotno Oman, hčerka Janeza in Jere Oman iz kraja Albany, Minnesota. Msgr. Oman je bil, ko bi rekli mi Slovenci, moj "little uncle” ali "imali stric”.«
Tako vidimo, da izhaja škof Rausch po materi iz znane Omanove družine v Minnesoti. Kar je za nas še posebno zanimivo in dragoceno pa je, da znameniti sin skromne slovenske matere ni niti pozabili, niti zatajil svojega slovanskega porekla, ampak se s ponosom priznava za Slovenca in v pismu še posebej zapiše: »we Slovenians« - >xml Slovenci«.
Naš rojak James Števen Rausch se je rodil 4. septembra -1928 v Albany, Minnesota. Tam je obiskoval ljudsko in srednjo šolo, leta 1946 pa se je vpisal v semenišče Grosier v Onarnia, Minnesota. V duhovnika je bil posvečen leta 1956 v katedrali mesta St. Cloud, Minnesota, kjer je v letih 1897-1914 pastiroval kot škof Slovenec Jakob Trobec. Škofovsko posvečenje pa je prejel lata 1973.
Že leta 1970 je .postal pomočnik generalnega tajnika in tri mesece pozneje generalni sotajni/k, lata 1972 pa generalni tajnik Konference katoliških ameriških škofov im Katoliške zveze ZDA.
Ponosni simo na tega odličnega škofa slovenskega rodu. V njegovi visoki in odgovorni službi mu želimo obilo uspehov in blagoslova. - Dr. Edi Gobec
UTRIP CERKVE
• Katoliška Cerkev je v Južni Afriki odprla svoje šole, ki so doslej izobraževale le otroke belcev, tudi črnskim otrokom. Tako bodo sedaj čmiai lahlko obiskovali 116 osnovnih šol in 76 srednjih. Isto so sklenili itudi protestanti; rasistični režim pa s temi ukrepi ni zadovoljen in taiko zcpat prihaja do novih sporov.
• Belgijska škofija Namur razvija izredno misijonsko dajavnosit. Čeprav je po številu manjša kakor ljubljanska in mariborska skupaj, ima kar 298 misijonskih delavcev v raznih deželah sveta. V delu za misijone sodelujejo načrtno vse župnije v škofiji.
• Skupina krščanskih Cerkva s sedežem v Ženevi si že dolgo prizadeva za enotno praznovanje velike moči po vsem svetu. Njihov predlog je, da bi obhajali veliko noč na nedeljo po dmgi soboti v aprilu. Ta predlog so z veseljem pozdravili vsi nizozemski Škofje.
• V Albaniji so izdali zakon za spremembo osebnih imen, ki »politično, ideološko in moralno« me ustrezajo sedanji socialistični stvarnosti.
• Tako v Indiji kakor v raznih deželah Daljnega vzhoda imajo kardinali in škof je stalne razgovore in tudi zamere in spore z režimi, ki hočejo z .novimi zakoni pre-
vse važnejše trenutke beatifikacije ponižnega p. Leopolda. Ko smo pozneje javno pred mikrofonom obujali svoje vtise, je neka romanca zajela doživetje skoro vseh; rekla je: »Biti tako blizu papeževega oltarja, gledati pred seboj skoro dve uri Petrovega naslednika naših dni, to je edinstveno, nepozabno.«
Tržaški romarji smo v štirih dneh obiskali kar 15 cerkva. Po zaslugi naših prijateljev tako pri rimskih salezijancih kakor v Sloveniku in pozneje v Monteortone pri Abanu smo tudi v tehničnem oziru doživeli romanje kot si ga je lepšega težko predstavljati. Velik dar 210.500 lir za novo kapelo blaženega Leopolda v Domju pri Trstu je prav tako dokaz največjega doživetja .posmrtne slave dobrega p. Leopolda. To vsoto smo zbrali (vseh nas je bilo le 44) takoj po beatifikaciji in denar že izročili dr. Angelu Kosmaču, ki skrbi za novi ekumenski center in novo Leopoldovo kapelo na Tržaškem.
Romarje sta spremljala kapucina p. Marjan iz Vipavskega Križa in p. Alfonz iz Trsta, ki sta oba poznala p. Leopolda in sta nam tako marsikaj povedala iz njegovega življenja. Razne tehnične skrbi za naše dobre in hvaležne romarje sva si delila p. Bruno iz Gorice in podpisani. - Fr. Štuhec
prečevati rojstvo otrok. Kardinal Gracias jasno izjavlja, da ima vsaka družiina svoje pravice, ki jih država ne more nikdar kršiti in jih kakorkoli spreminjati. Razne države v Indiji nameravajo namreč uvesti prisilno sterilizacijo' poročencev, čemur se pa vse veroizpovedi načelno upirajo.
• Na Filipinih podpirajo delavce v borbi za osnovne človečanske pravice tudi duhovniki. Pred cerkvijo Sv. Križa v Manili je bila velika manifestacija za odpravo krivičnega Marcosovega zakona, ki ne dovoljuje stavk in vmešavanja nadalavskih skupin v sindikalne zadeve. Predsednik Marcos je svoj nesocialni zakon sicer že preklical, toda takoj sta morala Filipine zapustiti dva italijanska duhovnika iz manilske župnije Sv. Križa.
• V Zah. Evropi deluje med približno
18.000	slovanskimi delavci in izseljenci 44 slovenskih duhovnikov. Največ duhovnikov je Zah. Nemčiji .in sicer 15. V tej državi se krajevni škofje zalo zanimajo za tuje delavce. Nedavno je pomožni škof v Essenu obiskal naiše rojake pri nedeljski maši in zalo pohvalil sodelovanje to liko mladih Slovencev pri službi božji.
V	.ponedeljek 24. maja bo sv. oče v slovesnem konzistoriju razglasil 21 novih kardinalov katoliške Cerkve. Imena devetnajstih so že znana, dve pa je sv. oče zaenkrat še zadržal zase (»in paotore«). Kardinalski zbor bo štel tako 136 članov, od katerih pa tisti, ki so dopolnili 80 let življenja, nimajo več pravice voliti bodočega papeža.
Značilnost novega konzistorija je majhno število Italijanov, ki so le trije. Od 21 je kar 13 rezidenoialnih nadškofov (4 v Afriki, 4 v obeh Amerikah, 2 v Aziji, 2 v Evropi in eden v Oceaniji).
Najstarejši novih kardinalov je 75-letni Poljak msgr. Falipiak, dekan avditorija sodišča Sv. rimske rote, najmdajši pa je 47-letni Jakne Sin iz Manile na Filipinih. Prvič bodo imele kardinala afriške dežele Senegal, Uganda in Nigerija tar Dominikanska republika v Srednji Ameriki. Eden od kardinalov, msgr. Filipiak, še ni škof in bo to postal v zvezi s kardinalsko častjo. Štirje novi kardinali pripadajo redovnim družbam (2 Družbi Jezusovi iz Kalkute v Indiji ter iz Tamamarive na Madagaskarju, eden benediktincem - nadškof iz Weatiminstra v Londonu ter frančiškan - nadškof iz Fortaleze v Braziliji).
Iz Slovenije
Festival cerkvene glasbe v Logu pri Vipavi
V	nedeljo 9. maja bo v romanski cerkvi v Logu pni Vipavi Primorski festival cerkvene glas.be. Glasbeni svet koprske škofije je povabil primorske pevske zbore, naj se udeleže tega nastopa, ki bo lotos prvi in ki si bodo sledili vsako lato. Prijavilo se je 23 zborov iz Primorske,
Si Tržaško porotno sodišče je obsodilo v odsotnosti bivšega poveljnika Rižarne Josepha Oberhausarja na dosmrtno ječo, proti Augustu Diatriohu Allersu pa je prekinilo kazenski progon, ker je Allers med tem umrl. Proces je jasno pokazal, da smo bili prav Slovenci in Hrvatje v največjem številu žrtve nacističnih zločinov v Rižarni, pri čemer imajo veliko mero sokrivde tudi italijanski kolaboracionisti, kar je .pokazala zlasti pretresljiva izpoved Ljubke Šorlijeve. .Proces pomeni nedvomno zmago vseh, ki so bili vse do sedaj prezrti .ter so upravičeno zahtevali, da se jim da, čeprav po 30 latih, priznanje za odpor zoper nacifašizem in .primemo, zadoščenje.
■ Pred sovjetskim veleposlaništvom v Pekingu je prišlo do eksplozije, pri čemer sta dva kitajska vojaka izgubila življenje.
■ Nad 7.000 oseb se je udeležilo pogreba za 13-letno Patrizio Tomasini liz kraja Gramzeitte di Rovigo, ki se 15. aprila ni več vrnila na dom. Po dveh tednih so jo našli ubito v obcestnem jarku. Pogrebni govor je imel škof iz mesta Adria.
■ V skrivnostnih okoliščinah se je na vožnji z avtomobilom ubil Aleksander Pa-nagulis, ki je 13. avgusta 1967 izvedel neuspel atentat na grškega diktatorja polkovnika Papadopulosa, bil nato obsojen na smrt, pa zaradi pritiska javnega mnenja nato pomiloščen.
■ V ZDA se na strani demokratov vedno bolj uveljavlja bivši guverner Jimmy Carter, bi bo verjetni kandidat te stranke na novembrskih .predsedniških volitvah. Na republikanski strani pa še ni prišlo do razčiščen j a. Sedanji predsednik Ford ima resnega itakmeca v Reaganu. Tako si je Reagan v Texasu .pri primarnih volitvah zagotovil vse 103 glasove.
■ Nad sito prebivalcev Bejruta je bilo ubitih v eni sami noči od pirveda na drugi maj. Kot znano, je sedanji predsednik Frangie pristal na svoj odstop, politiki .pa mu ne znajo najti naslednika, 'ki bi bil večini pogodu.
■ Po vsej Italiji je 1. maj potekel v miru, čeprav je bilo -mnogo zborovanj in sprevodov, le v Rimu je skupina 150 razgrajačev .skušala napasti poslopje španskega .poslaništva, a jo je policija razpodila.
■ Na Poljskem se mudi od 25. aprila msgr. Luigi Poggii in bo tam ostal kar mesec dni. Udeležil ise je konference poljskih škofov, poromal v čestohovo, sicer pa čas izkorišča za pogovore s poljskimi škofi in predstavniki oblasti.
■ Na Nizozemskem je prišlo do hude železniške nesreče. Brizi vlak je zavozil v osebnega, ki je bil .poln potnikov, ki so šli v službo. Žrtve so vse iz osebnega vlaka. Eto sedaj -so nastali 23 mrtvih.
v glavnem mešani. Iz Trsta se bo udeležil zbor iz Skednja. Skupno bo nastopilo 565 pevcev. Skupen nastop bo v začetku slovesnosti in sicer ob 15. uri ob bogoslužju božje besede.
Veliko število pevcev bo gotovo pritegnilo tudi veliko poslušavcev, ki bodo deležni valiko duhovnega veselja ob poslušanju cerkvene glasbe. Zamejski Slovenci bodimo zastopani ob tem festivalu v velikem številu.
Slovenska mornarica
Splošna plovba iz Pirana je prevzel a na Japonskem novo ladjo »Kranj« z nosilnostjo 18.000 ton. S tam je tonaža Splošne plovbe narasla na 370.000 ton.
Težave z nabavo novih ladij so v Jugoslaviji nepremostljive. Ladjedelnice delajo namreč samo za izvoz in le zanj dobijo kredite. Domača ladjarska podjetja pa si morajo naročati ladje v tujini in plačati zanje ogromno carino, 'kar 21 % in sicer takoj po prevzemu ladje.
Ta okoliščina preprečuje razvoj pomorstva v Jugoslaviji, tako .da je država na svetovni lestvici zdrknila med pomorskimi državami že za nekaj mest nazaj. Obe-nem pa kaže na to, da je »samoupravljanje« manj gospodarski in bolj političen sistem.
•	Španski škofje so odločno proti zlo rahljanju ubogih po bogatih. Svarijo pred materialistično miselnostjo, ki je podlaga tako kapitalizma kakor komunizma. Cerkev v Španiji se počasi odloča za zdrav socialni red, v katerem je izključena marksistična teorija, razredna 'borba, ateizem, izreano pa dovoljena primerna privatna lastnina ter z zakonom potrjena osebna človeška svoboda naravnega in nadnaravnega življenja.
Zato, da bi lažje verjeli v čudeže, ki jih je delal pred 2000 leti, Kristus dopušča, da se čudeži še vedno godijo. V Lurdu in v Fatimi so ti čudeži danes tako številni, da jih lahko nadzorujejo kakor v »laboratoriju«.
V	današnjem času so raziskave mnogo bolj natančne kot so bile nekoč. Doslej je te čudeže preiskalo mnogo zdravnikov: med njimi judje, muslimani in neverni, protestantje in drugi. Vsi ti so doslej v 2000 protokolih potrdili, da gre pri čudežih za medicinsko nerazložljiva ozdravljenja. Ker se godijo čudeži v Lurdu od leta 1858 dalje, pride tako en tak protokol na vsaka dva tedna. Ozdravljenja so priznana samo tedaj, če so se zgodila v hipu, popolnoma in trajno.
Nekaj preiskanih primerov :
Louis Bouriette, kamnosek, je pri razstrelitvi mine izgubil vid na desnem očesu. Pa tudi levo oko je vedno bolj slabelo.
V	prvih dneh po prikazanju Matere božje sl je Bouriette dal prinesti vodo iz Lurda, iz studenca, na katerega je ob prikazanju pokazala Marija. Ko je položil s to vodo namočen obkladek na bolne oči, je Bouriette po dolgem času prvič iskreno molil: popolna ozdravitev njegovih oči je prišla v trenutku.
Drvar Pieter de Rudder se je ponesrečil pri podiranju drevesa. Deblo mu je zmečkalo levo nogo, tako da bi mu jo morali odrezati. Pieter je to odklonil. Toda zlomljena kost se mu ni zarasla in gnojna rana je izločila drobce kosti, tako da je je na prelomljenem mestu manjkalo kar 3 cm. Ko je iskreno molil k Materi božji, je ponesrečeni drvar začutil nenaden pretres. Prvič se je mogel sam dvigniti in poklekniti pred Marijinim kipom. Prelomljena kost na nogi se je v trenutku zarasla in tudi rana je izginila. Ugotovili so, da je bila kost znova popolnoma cela in leva noga nič krajša od desne.
Dr. Alexander Carrel, Nobelov nagrajenec za raziskave raka, je sam doživel čudež v Lurdu in ga je opisal v ameriški medicinski reviji. Neka deklica je imela tuberkulozno vnetje trebušne mrene. Ležala je že v smrtnem boju. Ozdravela je v trenutku. Dr. Carrel, ki je bil do tedaj neveren, se je pred to ozdravitvijo takole izrazil: »če bo ta ozdravela, bom tudi jaz verjel v čudeže.« Mož je umrl leta 1944 kot človek globoke vere.
na obisku med slovensko manjšino v deželi Furlaniji-Julijski krajini glavni tajnik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENjS) Olav Meinhardt, ki je sam pripadnik danske manjšine v deželi Schlesvv.ig-Holsitein v ZR Nemčiji. Glavni tajnik FUENS-a je obiskal Trst, Gorioo, Števerjan in Beneško Slovenijo.
Med njegovim obiskom pri nas so glavnega tajnika sprejeli .in spremljali člani vodstva Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice. S soboto zvečer je imel Olav Meinhardt najprej .sestanek z deželnim tajništvom Slovenske skupnosti. Deželni svetovalec in tajnik dr. Drago Štoka je glavnemu tajniku FUENS-a izrekel dob.ro-došlico tar mu orisal položaj slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Olav Main-hardt je nato izrekel solidarnost s prizadevanji slovanske manjšine v Italiji ter seznanil itajništvo z nameni in cilji Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, ki ima v svojih vrstah večino narodnih manjšin zahodne Evrope.
V	.soboto zvečer je bilo v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu srečanje z glavnim tajnikom .FUiENS-a, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju. Meinhardt je orisal
John TayIor je bil v prvi svetovni vojni hudo ranjen. Drobec granate mu je poškodoval lobanjo skoraj do možganov, tako da se je zaznavalo njihovo utripanje. Krogla mu je poškodovala desno roko in jo ohromila. Temu so se pridružili še vsakdanji napadi božjasti in izguba zavesti do 12 ur. Obe nogi sta bili ohromljeni. Leta 1923 je bil Taylor nenadoma ozdravljen v Lurdu po deveti kopeli. Pri procesiji sv. R. Telesa je izginila vsaka sled bolezni, niti znaka več o božjasti in hromosti.
Elisabeth Delot so operirali zaradi raka na želodcu, toda novotvorba se je znova razrasla in ženski je grozila smrt od lakote. Leta 1926 je bila po kopeli v lurški vodi nenadoma ozdravljena. Začuda, da je pri tem izginila tudi brazgotina od operacije in staro stanje želodca je bilo znova vzpostavljeno. Očitno je, da tukaj zdravi neka misleča sila in nobeni nepoznani X-žarki.
Presenetljivo, kar je še v Lurdu: tudi neozdravljeni se vračajo brez zagrenjenosti, poleg tega pa se tam dogajajo brezštevilna spreobrnjenja k Bogu. Mogoče bo Bog tudi tebe čudežno ozdravil? Od nevere do globoke vere.
• V Lusaki (Zambija) so dominikanske sestre poklonile krajevnemu škofu svoj samostan, da bo lahko tam uredil prostore za bogoslovce, ki jih je vedno več.
• Televizija v New Yorku je prikazala daljši film iz Jugoslavije; film je izdelala neka protestantska ustanova iz Texasa. Poročila pravijo, da je film zalo stvarno izdelan; lepo predstavi tudi sveta brata Cirila in Metoda, ki sta veliko prej ikaikor Martin Luter prevedla sv. pismo v ljudski jezik. Film prikazuje številne mozaike in freske iz raznih samostanov dn cerkva.
• Umbrija — prečudna dežela, kjer množice kristjanov volijo komunizem in množice marksistov prihajajo k nedeljski maši. Tako označujeta svoje kraje škofa Pa-gani v Gubbiu in Lambruschini v Perugi. Škof Pagani v svojem pastirskem pismu jasno uči, da komunizem ne more biti nadomestilo za krivični kapitalizem. Ta škof zagovarja zdrav socializem, ki pa ga moramo graditi previdno, počasi, načrtno, da ne zdrknemo kar tako čez noč v nepopravljivi »socializem« vzhodne Evrope.
vlogo manjšinske evropske zveze, nakar so mu prisotni zastavili vrsto vprašanj. Drugo jutro je Olav Meinhardt v spremstvu deželnega tajnika Slovanske skupnosti in predsednika .tržaškega svčta stranke obiskal Goriško, kjer si je v spremstvu deželnega predsednika in članov goriške-ga pokrajinskega tajništva ogledal goriški grad z mestom, nato pa .se podal v Šte-verjan. Tu je obiskal kulturni dom. Ste-verjanski pevci iso imeli .prav tedaj pevske vaje, zato je sledil še kratek pozdrav glavnega tajnika števerjanskim prosvetar-jem. Tako se je ob pomembni slovanski pasmi, ob Zdravici, končal kratki a prisrčni obisk na Goriškem.
Glavni tajnik FUENS-a se je nato podal v Beneško Slovenijo ter se ustavil v Trčmunu na Trinkovam .grobu in v Vidmu pri Furlanih, nakar je zvečer odpotoval na Koroško.
Obisk glavnega tajnika evropske manjšinske zveze pri nas bo gotovo še poglobil vazi med Slovenci v Italiji ter Federalistično unijo. To pa pomeni tudi korak naprej v evropski integraciji naše manjšine, saj motamo prav v čim širši .povezavi z drugimi evropskimi skupinami najti pravi okvir sodobne manjšinske borbe.
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
Ponosen n srn slovenstvo
Od leta 1972 je glavni tajnik Konference
Novi kardinali
Glavni tajnik FUENS med Slovenci v deželi
Prejšnjo -soboto in nedeljo se je mudil
Mladtshi znos zbora ..Liize Brani"
V	Katoliškem domu je 30. aprila nastopil mešani zbor »Lojze Bratuž« s samostojnim celovečernim koncertom. Z zanimanjem smo pričakovali ta nastop, saj je zborovsko petje vzgojno sredstvo tako za pevce ikot za ljudstvo v narodnem, estetskem, glasbenem in moralnem smislu. Z zborovskim petjem ohranjamo narodno blago, našo svojstvenost in poglabljamo področje za osnovno in najširšo glasbeno vzgojo.
Zbor »Lojze Bratuž« se je itega poslanstva lotil že ,pred dvajsetimi leti, ko je pok. skladatelj prof. Mirko Filej začel zbirati pevke in pevce iz mesta in okolice. Za njim je prevzel vodstvo izbora Ivo Bolčina, sedaj pa ga vodi že vrsto let prof. Stanko Jericijo.
Zbor se je predstavil na petkovem koncertu v številni zasedbi: 25 ženskih glasov, 17 moških. Vzoren in brezhiben nastop je nudil občutek organiziranosti in discipliniranosti, mladi in radostni obrazi pa so bili izraz svežine dn neke notranje zadovoljnosti in ljubezni do zborovskega patja. To so pevci s svojim dirigentom dokazali med koncertnim izvajanjem. In človek bi mislil, da ni več mladine, ki ustvarja in veruje!
Po stopnji težavnosti izbranih pesmi je bilo spoznati strokovno usposobljeno roko in prav tako razgledanost v literaturi, kar sta dokazali pestrost in zanimivost skladb. Program je bil dobro sestavljen, ker ismo 'dobili jasno sliko idejne dn umetniške vrednosti, pestrosti in zanimivosti ter tudi neke pevsko-tehoične primernosti.
Vse to je nedvomno veliko pripomoglo k uspehu celotnega večera. Mogoče je bil samo Vrabčev »Prihod« nekoliko prezahteven za zmogljivost zbora; vsekakor pa je včasih potrebno učiti tudi težje pesmi, ker so pač za to potrebne tehnične vaje intonančnega, ritmičnega in harmonskega značaja.
Pevci »Lojzeta Bratuža« pa so že večkrat — dn v petek ponovno — dokazali, da se hočejo vzgajati in napredovati; prav gotovo ne bodo prikrajšani na uspehih.
Zbor je kvalitetno izvajal čudoviti motet O vos omnes, ki je delo znanega španskega polifonista Tomasa da Viotoria. Druga Gallusova skladba je bila gotovo izrazitejša. Zbor je pokazal dobro pripravljenost v polifonskem izvajanju, zlasti v agogičnem dn dinamičnem smislu; tudi fraziranje, oblikovanje tona in dikcija so bili dobro naštudirani. To pa ne velja 'Prav popolnoma za nekatere umetne pesmi, čeprav so primerjave zalo težke.
Najbolj so ugajale Majska noč (Tomc), Slovo od gozda (Mendelssohn) in Zimski večer (Malič). Vse te skladbe so ustvarjale občutek oelote, harmonične povezave, intonančne točnosti in neke logične gradnje. Rekli bi, da je zbor pokazal tudi
V	torek 11. maja ob 20.30
bo v kinodvorani v SKEDNJU
CANKARJEVA PROSLAVA
Nastopajo otroci iz Skednja, Kolankovca in Sv. Ane; škedenjski pevski zbor; mladina srednje dn višje šole. Med branjem odlomkov iz Cankarjevih del bodo prikazani izvirni diapozitivi.
čedno dikcijo in da so pevci sposobni proizvajati lep in popoln pevski ton.
Bilo pa je opaziti, da je v glasovni moči le nekolika razlika med žensko in moško zasedbo. Soprani in alti so precizni, ubrani in prijetni, nekoliko šibkejši so tenorji, basi so v svojih prizadevanjih sicer vztrajni, a včasih prešibki, da bi zadoneli in zagotovili podlago ostalim glasovom. To je občutiti zlasti pri najglasnejšem petju (ff). Vodstvo zbora bi moralo poskrbeti za nove člane, ki bi zapolnili to vrzel.
V	drugem delu je zbor izvajal bisere iz naše narodne zakladnice. Vzorno je, da zbor »Lojze Bratuž« goji narodno pesem, da ohranja in posreduje narodu te vrednote. Izbor ljudskih pesmi ni bil sicer najbolj zahteven; mogoče so zaradi tega nekatere priredbe izzvenele še lepše in Pristnejše.
Pohvaliti je treba predvsem Močnikovo Pojdam pa v Rute, Mihelčičevo Puabač som star in Lobičevo Lipo. Pri nekatenh je bilo zaznati precejšnje poudarjanje ritma, kar gotovo ni koristilo pristnosti in ljudskemu tonu, saj je slovenska ljudska pesem nositelj narodove duše, njegovih strasti, notranjih konfliktov, volje in nežnosti, v tako številnih in pestrih odtenkih.
Mogoče je to gledanje preveč osehno, ne zmanjšuje pa vrednosti in pomena drugačnega interpretacij skega izražanja. Tudi to je hvalevredno: zbor skuša u-
stvarjati novo, stilno individualizirano formo in nov odnos do glasbenih umetnin. Ta novi obraz, ta estetska novost je bila vodilna nit petkovega samostojnega koncerta.
Ne bi bilo prav, če bi ob koncu ne izrekli priznanja tudi prof. Stanku Je-riciju, saj 'je vloga zborovodje odločilna. Če pevec prispeva skupnosti le del sebe samega, zborovodja daje sebe vsega, pravzaprav vse, kar zna. To ni kupovanje ali poveličevanje osebe, pač pa le izkazovanje spoštovanja da človeka, ki mu je zaupano vodstvo zbora »Lojze Bratuž«.
Umrl je prof.
V	letošnjem šolskem letu je smrt neusmiljeno posegla med tržaške profesorje. Kar po vrsti so odšli Ivan Šavli, Metod Turnšek, Jože Peterlin in 29. aprila Tone Penko s Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu. Umrl je na ljubljanski kliniki za neozdravljivo boleznijo, ki ga je hitro uničila, saj je bil še pred mesecem dni v Trstu.
Penko se je rodil v Trstu 1908, toda njegovi so prišli iz Pivke in tam je do pred kratkim živela njegova mati, s katero je bil zalo povezan. Zaradi prve svetovne vojne so se starši preselili v Maribor in tukaj je dovršil 1928 klasično gimnazijo.
V	Ljubljani je doštudiral biološko skupino na filozofski fakulteti in po vojaščini dobil službo v Ljubljani 1935 in 1937 v Mariboru, kjer je ostal do razsula Jugoslavije.
Nemci so ga izselili z družino v Srbijo, od koder pa se je vrnil domov v Gradec pri Pivki, delal dve leti v tovarni, nato je poučeval doma otroke in prejemal za to živila. Leta 1945 je prišel v Trst in bil eno leto ravnatelj na srednji šoli »I. Cankar«, nato profesor na tej šoli in od 1948 skoraj ves čas na Trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois«.
Bil je odličen profesor, ki je znal dijake pritegniti s svojo osebnostjo in globokim znanjem. Učil je za življenje, dijake je razumel in jim tudi zunaj šole pomagal. Znal je tako zanimivo predavati, da nikoli ni imel težav z disciplino, nikoli nasprotovanja, vsi pa so ga ohra-niLi v najlapšem spominu.
Za šolo je prevedel tri knjige Francesca Fiorentinija Prvi koraki z naravoslovne vede za pouk v srednji šoli, Firence 1970. Znana je tudi njegova poljudno znanstvena knjiga Tržaški ribji trg, ki je izšla 1951 v Trstu in je 'letos pripravljal ponatis.
Penko se je uveljavil tudi kot prosvetni in radijski predavatelj. Za radio je pripravil vrsto ciklusov z različnih področij naravoslovja in jih podal s svojim značilnim glasom tako nazorno in prikupno, da so ga vsi radi poslušali. Vsako leto je obiskal tudi tržaške skavte na njihovem taborjenju in jim pripravil nekaj nazornih »dni narave«.
Kot človek je bil skromen in zelo skrben oče. Družina je živela v Ljubljani, sezidal ji je hišo in izštudiral hčer in oba sinova. Pogreba so se udeležili zastopniki profesorjev in dijakov Trgovskega zavoda in Znanstvenega liceja.
Bralci pišejo
O duhovnikih doktorjih
Novi list se je znova spomnil duhovni-kov-daktorjev. Eden izmed teh je poslal uredništvu tega lista pismo, ki ga tudi mi objavljamo, saj gre za naše sobrate-duhovniike.
Spoštovani! Ko ste mi pred nedavnim
Nevzdržno finančno stanje SSG
Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča ise je 28. aprila sestal na izredni seji in preučil nevzdržnost finančnega stanja, v katerega je ustanova zašla zaradi neizpolnjenih obveznosti odgovornih predstavnikov javne uprave in političnega življenja v krajevnem in državnem merilu.
Z oziram na dolgoletno krizo vsled nerešenega javnopravnega položaja SSG dn
Tone Penko
posvetili v listu nekaj vrstic — tudi pohvalnih — v zvezi z mojo službo škofo-vega vikarja, se Vam nisem zahvalil. Oprostite!
Ko pa sem sedaj prebral še Vaš drugi članek o učenih duhovtiikih doktorjih (20. aprila j in o njihovem neplodnem delu, se Vam iskreno zahvaljujem za vljudno prijaznost in spodbudno besedo.
Kolikor je meni znano, smo sedaj v tržaški škofiji štirje duhovniki doktorji: Ivan Vrečar (Teol trgi jd), Jože Prešeren (cerkveno pravo), Angel Kosmač (vzhodne vede) in podpisani doktor teologije. Naj omenim še teologa Jakoba Ukmarja? Ivan Vrečar je bil pred 50 leti prvi doktor ljubljanske teološke fakultete. O njegovem prispevku slovenski teologiji vam lahko kaj več pove zadnja številka Bogoslovnega vestnika, glasila teološke fakultete v Ljubljani, leto 1976, stran 297. Moja doktorska disertacija pa je izšla v Trstu leta 1946. Pisal sem o srbskem svetem Savi. Omenja jo med drugimi neka jugoslovanska enciklopedija.
Prepričan sem, da smo vsi doktorji, kakor tudi drugi slovenski duhovniki — vsak po svojih močeh — storili svojo dolžnost. To svojo dolžnost še naprej izpolnjujemo, ker se je prav dobro zavedamo. Trditev, da se mi »elegantno rešujemo v komer«, je krivična obsodba za vse »številne« doktorje in sploh za vse slovenske duhovnike.
Še enkrat prav lepa hvala za tako pozornost! Pozdravljam
LOJZE ŠKERL, doktor teologije
Kamenčki
Na Švedskem tako, pri nas pa drugače
V	časopisih smo brali, da je švedska vlada izdelala zakonski predlog, da se mora vsem otrokom tujih delavcev na Švedskem dati možnost pouka v materinem jeziku in kulturi od 6. do 19. leta, to je od osnovnih šol do končanih srednjih šol. Parlament je zakonski predlog sprejel in določil potrebno vsoto za vzdrževanje takih tečajev. Računajo, da je na Švedskem približno 80.000 otrok tujih delavcev, ki so zaposleni v tamkajšnjem gospodarstvu. Vsi ti bodo odslej deležni ugodnosti, da se bodo lahko v posebnih tečajih učili svoje materinščine in se seznanjali z domačo kulturo in zgodovino na državne stroške.
Tako na Švedskem. V Italiji, ki tudi trdi, da je demokratična država, pa slovenska etnična skupnost v videmski pokrajini nima nobenih šol ali tečajev za pouk v materinščini: nasprotno, oblasti hočejo preprečiti celo to, da bi se vršili tečaji slovenskega jezika v šolskih prostorih, četudi gre za tečaje, ki jih vodijo prostovoljci in ki državo nič ne stanejo.
Kako daleč je italijanska demokracija od švedske!
njegovega finančnega stanja je upravni svet že v preteklosti večkrat sprožil vprašanje nadaljnjega delovanja gledališke ustanove slovanske narodnostne skupnosti v Italiji. Tako je tudi pred začetkom letošnje sezone podrobno seznanil s stanjem vse potrebne dejavnike.
Ob podpori vseh strank ustavnega loka, sindikatov, tržaške občine, pokrajine in dežele Furlanije-Julijske krajine je bilo gledališču zagotovljeno jamstvo za premostitev finančnih težav v tekoči sezoni obenem z obljubo, da bo predložen v rimskem parlamentu poseben zakon, ki naj bi dokončno rešil problem obstoja in razvoja SSG. Bili so dogovorjeni točni roki, v katerih bi se za gledališče udejstvila razpoložljivost 200 milijonov lir, kolikor je bilo pač potrebnih za 'kritje proračuna in nemoteno delovanje ustanove. Od teh je bilo danes žal podeljenih samo 25 milijonov, tako da je nemogoče nadaljevati z delom.
Upravni stot je sprejel vrsto sklepov, da .hi čim učinkoviteje posredoval pri odgovornih političnih in upravnih dejavnikih ter je tudi sklenil, da se bo ponovno sestal s celotnim osebjem gledališke ustanove čez sedem dni.
Nova slovenska opera v Trstu
Pavle Merku, poznan slovenist, a tudi uspešen skladatelj, je dokončal svojo prvo opero »Kačji pastir«. Besedilo je pripravila pesnica Svetlana Makarovič na podlagi svojih izvirnih pravljic.
Merku pravi, da je »Kačji pastir« pravljica z vsemi prvinami, ki so njemu najbolj pri srcu. Gre za ljubezen, ki je ena glavnih tem za življenjsko razmišljanje in umetniško ustvarjanje. In druga prvina je tarna oblasti, to je odnos katerega koli človeka do katere koli oblasti.
Človeška bitja, ki nastopajo v pravljici, trpijo in zato lahko pojejo z ekspresionistično govorico, ki je 'nabita, napeta in ki naravnost 'posreduje poslušalcu določano čustvo. Simboli v pravljici — Oblast, Življenje, Spomin — niso človeška bitja in ne trpijo, zato pojejo govorico ljudske pesmi, ki je realistična, čustveno neprizadeta dn absolutna, zakaj melodija ljudske pesmi je lahko pri žalostnem in pri veselem besedilu, šele besedilo daje viži nek pomen.
Opera »Kačji pastir« bo doživela svojo krstno izvedbo v tržaškem gledališču Verdi. Režiser opere je Giorgio Presburger. Opara je napisana v dveh jezikih. Skladatelj Merku je istočasno uglasbil slovenski izvirnik in italijanski prevod besedila v sodelovanju s Svetlano Makarovič. V tem ima nova opera tudi določeno prvenstvo.
Sožalje
Ob smrti nepozabnega prijatelja prof. Toneta Penka izrekajo ravnatelj dn profesorji šole »Fran Levstik« s Proseka in iz Sv. Križa globoko sožalje družini.
Ljudje
David Cociancich je diplomiral iz veterine na parmski univerzi.
Zaključni koncert GM
V	nedeljo 25. aprila je bil v Kulturnem domu v Trstu zaključni koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matioe dn sicer Mozartov Requiem. Pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so nastopili orkester Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor iz Maribora, Slovenski oktet in oktet Gallus, ki so ju pomnožili člani zbora Slovenske filharmonije in zbora RTV Ljubljana, kot solisti pa so nastopili člani ljubljanske Opere. Število izvajalcev in predvsem njihova kakovost so obetali pravo umetniško doživetje. Pričakovanja so se v celoti uresničila in občinstvo je je prišlo na svoj račun.
Sv. Ivan - Trst
Ravnateljski svet didaktičnega področja Sv. Ivan-Trst na svoji izredni seji dne 22. aprila odločno protestira proti osnutku pokrajinske uprave v zvezi z ustanovitvijo šolskih okrajev, ker ni upoštevala slovenskega šolskega okraja.
Omenjeni ravnateljski svet ponavlja svojo zahtevo, ki je bila že sprejeta na seji dne 4. aprila 1975 in posredovana pristojnim oblastem, političnim strankam in sindikalnim organizacijam.
Prepričani smo, da samo slovenski šolski okraj omogoča slovenski etnični skupnosti v Italiji pozitiven razvoj in obstoj našega šolstva, kakor to predvidevajo zadnji parlamentarni zakoni o šoli, delegirani odloki in republiška ustava.
Občni zbor sekcije SSk za občino Dolina
V	soboto 24. aprila so se člani in volivci Slovanske skupnosti iz dolinske občine zbrali na občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje organizacijsko delovanje, razširili vodstveni odbor in s tem tudi formalno potrdili obstoj te krajevne sekcije.
Poročilo o vlogi in dosedanji dejavnosti Slovenske skupnosti tako na ožjem področju občine kakor tudi v širšem pogledu je podal občinski svetovalec Alojz Tul, nakar se je razvila živahna in plodna razprava o najrazličnejših problemih, ki tarejo naše vasi in ljudi od otroških vrtcev, cest in kanalizacije pa do regulacijskega načrta in javnih prevozov ter problemov kmetijstva.
Med razpravo o splošnih političnih problemih je prišla do izraza predvsem zaskrbljenost zaradi zavlačevanja in odlašanja pri reševanju svojskih problemov Slovencev tudi v luči Osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Govor je bil tudi o napovedani industrijski coni na Krasu ter zadevnih vsestranskih posledicah za slovensko manjšino v zamejstvu. Mnogi so ugotavljali, kako se naši problemi kljub Osimu ne rešujejo in nekateri oelo zaostrujejo v zastorbljivem obsegu.
Ob zaključku razprave so .prisotni udeleženci izvolili nov odbor, ki bo vodil delovanje sekcije. Vanj so bili izbrani: Boris Gombač, Silvester Metlika, Glavko Pe-taros, Alojz Tul, Mario Zahar, Ernest Smo-tlak, Sergij Mahnič, Zorko Jurjevič ter Danilo Grahonja.
Občni zbor je bil v dvorani srenjske hiše v Gročani ob številni udeležbi zastopnikov iz raznih krajev in vasi v občini.
Skavtsko jurjevanje
25. aprila so imeli skavti in skavtinje iz Trsta jurjevanje, tj. praznik, na katerem sprejemajo nove člane. Jurjevanje se je vršilo na jasi med Opčinami in Prosekom. Tu se je zbralo nad 150 skavtov in skavtinj, od teh približno 40 novih članov. Na začetku je bila maša, ki jo je daroval g. Tone Bedenčič. Sledil je obred obljub in sprejema novih članov, pri katerem sta spregovorila za skavtinje gdč. Vera Lozej, za skavte pa starešina prof. Theuerschuh.
Popoldne je bila na vrsti tekma v orientaciji, ki je nudila tekmovalcem priložnost, da pokažejo svoje znanje v tej spretnosti. Ob zaključku dneva je zagorel taborni ogenj, ob katerem so skavti in skavtinje preizkušali svoja grla ter se zabavali ob šaljivih prizorčkih, ki so jih sami uprizarjali.
Poimenovanje šole
Osnovna šola iz Bol junca nosi od zdaj naprej ime domačega glasbenika Frana Venturinija. Slovesnost poimenovanja je bila v nedeljo 25. aprila in je obsegala odkritje in blagoslovitev Venittirinijevega doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar France Gorše, ter priložnostne govore ravnatelja Škrinjarja, dolinskega župana Švaba, šolskega skrbnika Fidenzija, predsednika prosvetnega društva »F. Prešeren« Slavca ter pesnice Marije Mijotove, ki je obudila svoje spomine na glasbenika. Sledil je kulturni spored, na katerem so nastopili otroški pevski zbor »Fran Venturini« od Domja, pevski zbor »F. Prešeren« iz Boljunoa ter harmonikarski ansambel Mladinskega doma iz Boljunca.
Skupnost »Družina Opčine«
Gradnja našega skupnega doma na Opčinah je od poznega jesenskega časa prišla v obdobje počitka. Mrzlo vreme in vsestranska zaposlenost sta odsvetovala nadaljevanje postavljanja 'tega za nas vse prepotrebnega objekta.
Zdaj pa je nastopilo pomladno prebujenje in z njim nameravano skupno prostovoljno delo na našem 'gradbišču. Požrtvovalna brata Plesničar sta nam dala vsem zgled: teden pred veliko nočjo sta krepko prijala za delo in s tem uradno začela z nadaljevanjem.
Vsi člani Skupnosti Družina Opčine bi radi videli, da bi na jesen lahko našli tu prijetno domovanje. Ne moramo dovolj izraziti, kako je inaša srčna želja, da bi bili tu v bodoče na uslugo vsem prebivalcem vzhodnega Krasa, posebno pa prebivalcem slovenskega porekla, ki so lansko leto največ pripomogli, da je naša stavba 'tako rasla.
Gotovo računamo na pomoč skupine Costruttori Universitari iz Padove, ki bo pa prišla na delovišče komaj julija.
Vsem ljudem dobre volje in sposobnim obrtnikom ter delavcem kličemo: pridite na Opčine, dajte nam roko, pomagajte nam, ki nas zahrbtna bolezen tako kruto tlači, da bomo v našem domu postali kljub vsemu koristni člani družbe! Vsem velikonočnim darovalcem se najiskreneje zahvalimo in se 'še naprej priporočamo.
A.ž.
SLOV. PROSVETA IN ŽUPNIJSKI DOMOVI NA TRŽAŠKEM
priredijo v nedeljo 9. maja ob 16. uri na vrtu Finžgarjevega doma (v Marijanišču) na OPČINAH, Narodna 89
TABOR
OB STOLETNICI CANKARJEVEGA ROJSTVA
Spored
■ nastop združenega mešanega zbora z Opčin, iz Rojana in od Sv. Ivana vodi Humbert Mamolo;
■ nastop otroškega zbora »Slovenski šopek« iz Mačkolj vodi Ljuba Smotlak;
■ priložnostni slavnostni govor bo imel časnikar Saša Martelanc;
■ sodelujejo recitatorji z branjem odlomkov iz Cankarjevih del.
Po sporedu vesela družabnost s kioski; igra ansambel TAIMS.
Svet Slovenske skupnosti je zasedal
Prejšnji teden je zasedaj pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Gorici. Člami sveta so obravnavali celo vrsito pomembnih vtpražanj, ki zadevajo v tem nelahkem političnem trenutku slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Najprej je bilo na dnevnem redu poročilo o sedanjem političnem .položaju s posebnim ozirom na skorajšnje politične volitve. Ob tem -vprašanju se je razvila dolga in živa debata elanov sveta, ki so podrobno osvetlili problem samostojnega nastopa Slovenske skupnosti in možnosti za medim anjšinsko povezavo. Vsekakor bo o tem odločal bližnji deželni svet stranke.
Deželni tajnik je nato poročali o osnutku vladnega zakona za ratifikacijo Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki sploh ne omenja Slovencev. Proti taki politiki je svet zavzel negativno stališče in zahteval, da najde vilada v tem svojem predlogu mesto tudi za slovensko manjšino.
člani sveta so nato razpravljali o vprašanjih organizacije ter sklenili vsestransko okrepiti talko osrednje kot posamezne strankine organe. Posebej je svet sklenil, da se ustanovi posebna občinska komisija za vprašanja goriške občine, ki bo morala zasledovati vse zadevne probleme.
Obljube volčičev in veveric
Podmladek skavtske organizacije so volčiči in veverice. Volčiči so dečki od 9. do 14. leta, Jci se morajo šele učiti pod vodstvom starega Akale, da bodo zmožni sami živeti v gozdu kot skavti. Zato je njih geslo:	»Volčič	posluša starega vodka.«
Njihovo delo v krdelih je predvsem igra in življenje v naravi. Podobno je tudi z vevericami. Gre za deklice v slični starosti kot dečki. Tudi njih delo v vodu je predvsem igra in spoznavanje narave, primerno za .rtjiih leta. Med veverice in volčiče vstopijo is posebno obljiubo.
Preteklo nedeljo 2. maja se je na gmajni na Vrhu zbralo veliko -tega drobiža. Prišli so iz Gorice in števerjana, iz Rupe, Peči, Gabrij in iz Doberdoba. Gmajna je bila polna njih živžava In veselega smeha. Začelo se je z mašo, >ki jo je na prostem brali -g. Stanko Jerieijo, duhovni vodja gor iških volčičev. Med mašo so mladi peli, saj že volčič in veverica ljubita petje, številni so pristopali k sv. obhajilu. Po maši so bile Obljube novih volčičev on veveric. Lepo število (kakih 40 dečkov in delklic je napravilo obljube.
Zatem so sledile igre do kosila. Po kosilu je bila velika skupna igra, ki so se je vsi, novi in sitari volčiči in veverice, udeležili ločeno po skupinah. Vsaka skupina je morala izpolniti 15 različnih nalog. To je zahtevalo čais. Ko so vsi naredili, kar jim je bilo naročeno, so se zbrali pred »komisijo«, ki je pregledala njih rešitve in odgovore. Razne naloge so morali izvršiti itudi pred komisijo in vsemi navzočimi prijatelji.
Vse skupine so se dobro odrezale, zato so bili vsa zadovoljni. Zadovoljni so bili tudi šitevilni starši, ,kii so bili navzoči nekateri ves dan, nekateri samo popoldne. Tako so se tudi oni naužili lepega dne sredi kraške gmajne, ifci je v maju res mikavna.
Števerjan — Poroka
V	župnijski farni oerkvi sta sklenila 1. maja doživijenjsko zvezo Klara Komjanc iz Bukovja in Igor Černič iz Gabrij ob Vipavi. Oba izhajata iz narodno zavednih in vemih slovenskih družin. Poročne obrede je .izvršil števerjaraski župnik Anton Prinčič ob somaševanju g. Marijana Kom-janoa iz Sovodenj. Poročno slavje je bilo na nevestinem domu na Bukovju, kjer so gostje proslavili tudi 50-letnico življenja nevestinega očeta Dragota. Naj bi življenjska zveza bila srečna, dolgotrajna in uspehov polna, je želja tudi našega lista. G. Dragotu pa želimo še obhajanje novih življenjskih obletnic.
Praznovanje 1. maja v Rupi
»Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj«, pravi naša pesem, pa se zdi, da se je hotela zima, ko smo se pripravljali na praznovanje 1. maja, še enkrat iz nas ponorčevali. Mrzel veter je ozračje ohladil, da ga niti sonce ni moglo ogreti.
V	nižinah ob Vipavi se je pojavila slana, ki je ponekod mlade poganjke in cvetoča drevesa precej prizadela.
Ni pa vreme prizadelo prvomajskega slavja v Rupi. Slovenski pregovor: »Naša kri - ne zataji«, je tudi to pot prišel do
OBVESTUA
Štmaver pod Sabotinom v prekipevajočem pomladnem prebujenju
polne veljave. Niso zatajili tisti, ki so na prireditvi sodelovali in ne tisti, ki so jo obiskali.
Veselje so nam prinesli »Veseli štever-janci« s svojo poskočno glasbo; velikega umetnika slovenske besede Ivana Cankarja so nam približali prizadevni recitatorji iz Doberdoba; prijetno ozračje sta ustvarila pevska zbora iz Doberdoba in Mačko] j, vse nas pa so ogrele in vzpodbudile k nadaljnjemu delu za slovenstvo klene in prepričevalne besede deželnega svetovalca dr. D. Štoke.
Bil je to res prisrčen slovenski praznik brez tujih primesi. V tem je še njegov poseben pomen in tak naj ostane tudi v bodoče.
Primorski dijaki so se srečali v Novi Gorici
Že pred leti je prišla pobuda o stalnem srečanju primorskih višješolcev v kakem središču Primorske. Takšna srečanja so bilo dosedaj v Postojni, Tolminu, Trstu in letos v Novi Gorici. Prišli so dijaki iz vseh višjih srednjih šol na Primorskem, tostran in onstran meje. Z naše strani so se iz Trsta pripeljali s posebnim vlakom, goriški dijaki pa so šli peš. Skupaj z dijaki so bili tudi profesorji.
Na programu je bilo pomerjenje v raznih športnih panogah, tki jih dijaki gojijo na višjih srednjih šolah. Poleg tega je bilo še nagradno tekmovanje v risanju »ex tempore« ter kulturni del, ki je obsegal predvsem ocenjevanje sestavkov na temo »Ivan Cankar in slovenska kultura«. Trije najboljši sestavki so bili nagrajeni in so jih objavili kot razmnoženim). Prvo mesto je bilo dodeljeno dijaku iz Tolmina, drugo dijakinji iz Kopra, tretje pa skupini dijakinj, ki obiskujejo tečaj vrtnaric v Trstu.
Zbranih dijakov je bilo veliko, morda preveč za Novo Gorico. Poleg tega je srečanje motil dež, ki je padal ves božji dan. Tudi vreme je bilo zato krivo, da letošnje srečanje ni poteklo tako sikladno kot prejšnja.
Prihodnje leto se bodo dijaki srečali v Kopru, zatem pa pride na vrsto naša stara Gorica.
Športni uspehi slovenskih dijakinj
V	Gorici že nekaj lot prirejajo športno tekmovanje med dijaki različnih šol; vrši se v marcu in aprilu. Teh tekmovanj se udeležujejo tudi slovenske višje srednje šole. Letos so naši dijaiki zabeležili nekaj lepih uspehov, predvsem v odbojki deklet.
Dijakinje so bile ločene v dve skupini: med »nevfilanjene« in »včlanjene«. Ne-olanjene .so tiste, 'ki ne pripadajo odboj-ikarski ekipi, ki je član državne organizacije FIPAV, članjene pa so tiste, ki pripadajo ikaki elkipi pri FIPAV. Slovenske dijakinje so nastopile v obeh skupinah.
V	kategoriji »nevčlanjenih« so dosegle drugo mesto takoj za 'klasičnim licejem Dante. V tej ekipi so nastopile: Vida Cijan, Jolanda Srebernič, Damijana Cotič, Adiri-jana Petejan, Palmi ra Tomšič, Myriaim Petejan, Lučka Tomažič, Marija Špacapan, Bruna Terpin, Franka Devetak, Giracijela Zavadlav. V kategoriji »včlanjenih« pa so zasedle dobiro tretje mesto v skupni lestvici. Nastopile so: Lučka Uršič, Emanuela Primožič, Silvana Perše, Franka Jarc, Marija Jarc, Luiza Gergoiet, Suzana Jarc, Tatjana Košič, Myriam Košič, Do-riana Devetaik. Vse omenjene dijakinje so članice športnega odseka društva Hrast iz Doberdoba oziroma 01ympije iz Gorice.
Tabor za Cankarjevo stoletnico
V	ponedeljek 10. maja bo poteklo sto let, odkar se je na Vrhniki rodil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Za to priložnost napovedujejo v Cankarjevem letu celo vrsto proslav in prireditev, ki jih pripravljajo razna društva in organizacije. Velika uradna prireditev bo tudi v hali Tivoli v Ljubljani konec tega tedna.
Naše bralce opozarjamo, da bo svečana proslava Cankarjeve stoletnice tudi na Tržaškem. Pripravlja jo Slovenska prosveta in naši župnijski domovi. Prireditev bo na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 (Marijanišče).
Poleg tega opozarjamo bralce tudi na posebno oddajo Vere in naš čas v nedeljo 9. maja ob 12,15, v ikateri bo o Ivanu Cankarju in o krščanskih osnovah v njegovih delih govoril pisatelj Alojz Rebula.
★
Za cerkev v Mačkoljah: Dalka Vecchiet v spomin Štefana Maver 10.000 lir.
SKAD vabi na predavanje, ki bo v sredo 12. maja v mali dvorani Katoliškega doma ob 20.30. 0 Krasu bo predaval dr. Zvonko Logiša.
Svečano odprtje »Doma Andreja Budala« v Štandrežu bo v nedeljo 9. maja ob 10.30. Ob 10. uri zbiranje na Pilošču. Popoldne ob 15. uri nastop kotalkarjev ŠD »Polet« z Opčin in akademija mladih telovadcev iz Nove Gorice. Sledi družabni večer.
V počastitev sloletnice rojstva Ivana Cankarja bo Slovensko amatersko gledališče v Trstu pripravilo v petek 7. maja ob 20.30 v ul. Montecchi 6, Trst dramsko lepljenko »V areni življenja sem stal«. Prva ponovitev predstave bo v soboto 8. maja ob 20.30, druga pa v nedeljo 9. maja ob 18. uri.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 10. maja okrogla miza o tržaškem procesu o Rižarni, ki se je pred kratkim končal z obsodbo nacista Oberhauserja. Uvodno besedo na večeru bo podal dr. Drago Štoka, ki je na procesu zastopal zasebno stranko. Večer bo ob 20.15 v dvorani Slovenske prosvete.
Kdor se resno zanima za mednarodni evharistični kongres v Filadelfiji (ZDA), naj si ogleda propagandne prospekte in plačilne pogoje v knjigarni Fortunato v Trstu. Vožnja z letalom brez drugih uslug
310.000	lir.
Potovanje v Sovjetsko zvezo. ACM iz Gorice in Trsta vabi vse, ki se zanimajo za ekumenska vprašanja na ugodno desetdnevno študijsko potovanje (od 25. avgusta do 4. septembra) v Sovjetsko zvezo. Potovanje prireja Ekumenski svet iz Slovenije. Cena za celotno potovanje z letalom je 350.000 lir ter dodatno še 10.000 lir za obisk Novgoroda. Vpis do 15. maja. Zaradi (kratkega roka pohitite z vpisom pri g. A. Koshutu v Gorici. Podrobnosti pozneje.
15. in 16. maja PRAZNIK ŠPARGLJEV v Štandrežu Sobota 20. maja: ob 20. uri otvoritev. Plesna zabava z ansamblom The Lo-vers iz Sovodenj.
Nedelja 16. maja: ob 15. uri slikarski »ex tempore«; ob 19.30 folklorni večer: sodelujejo folklorni skupini iz Koprivnega in Sovodenj ter štandreški mladinski zbor. Sledi prosta zabava. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača.
D AR O V I
Za Katoliški dom v Gorici: U. Z. 6.000; Marijina družba 10.000; Vinko Levstik, Rim, 10.000 lir.
Za Katoliški glas: naročnica iz Kumina z željo, da bi Katoliški glas večno živel v priznanje in zadoščenje ob neki neprijetnosti 10.000; N. N. 10.000; C. M. iz Rupe 4.000; Ana Daneu v spomin na pok. prof. J. Peterlina 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Rafaela in Silvana namesto cvetja na grob dragi sestrični Olgi 20.000; hči Meri in sin Ladi ob 90-iletnici polk, mame Afre po 2.000 lir. Za pevski zbor Rupa-Peč: prijatelj N. N.
25.000 lir.
Ester čubej: za slovensko d uhovni j o in za katoliški tisk po 4.000 lir.
B.	C. iz Gorice: za lačne po svetu in za Alojzijevišče po 5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: Drago Komjanc ob 50. rojstnem dnevu 50.000; movoporo-čenca Klara Komjanc dn Igor Černič
50.000 lir.
V	spomin Ane Saksida: družina Bandel-De Domeraico za slovensko duhovnijo, za Katoliški glas in za cerkev na Sv. gori po
10.000 lir ter za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
Za »Mladiko«: Ana Daneu v spomin prof. Jožeta Peterlina 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Daneu Ana v spomin prof. J. Peterlina 25.000; družina De Natale ob krstu 10.000; De Fecondo
1.800; Gianna v spomin tete Ane Marije Turk 15.600; Luciano Bartoli 10.000; družina Malalan 10.000; Netka škerlavaj 5.000; družina Di Lenardo v spomin Silvana 15.000; družina Pizzania 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: družina Frankovič v spomin Franka in Jožefa Frankovič
5.000 lir.
Za cerkev v Boljuncu: N. N. namesto cvetja na grob Štefanu Maver in Silvanu Križmančič 20.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f mjm
Poročila: 7.15 (samo Ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de-
avnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 9. do 15. maja 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »Kukavičji Mihec«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakalj. 14.30 Nedeljski vestnik.
15.30 »Nevesta iz Messine«, drama. 17.30 šport in glasba. 18.30 Nedeljski koncert.
19.15 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska .v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komami koncert. 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva v naši deželi. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Gluck: »Orfej in Evridika«, opera. 22,15 Glasba.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 Glasba.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Človek pred rojstvom. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Hlapci«, drama. 22.10 Glasba.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo.
20.50 Koncert. 21.30 Glasba.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Karlo Sancin«. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji.
20.50 »Dora«, igra. 21.30 Lahka glasba.
★
Ljubljanska TV
Spored od 9. do 15. maja 1976 Nedelja: 9.30 Vzpon človeka. 10.20 Otroška oddaja. 12.50 Nedeljsko popoldne.
17.55 »Overlord«, film. 20.00 Salaš. 21.05 Karavana (Sana). 21.50 Šport.
Ponedeljek:	17.10 Mladinske oddaje.
18.05 Plavanje. 20.00 »Effi Briest«, drama.
21.55 Kulturne diagonale.
Torek:	17.20	Mladinske	oddaje. 18.15
Cankarjeva proslava na Vrhniki. 18.45 Slovenski ljudski plesi. 21.00 »Kontrapunkt življenja«.
Sreda: 17.10 Mladinska oddaja. 17.25 Pionirji fotografije. 18.10 Po sledeh napredka.
18.45 Polke in valčki. 20.00 Nogometni finale za pokal prvakov.
četrtek: 17.20 Mladinska oddaja. 18.25 Poljudno znanstveni film. 20.00 »Mladi Garibaldi«. 21.05 Četrtkovi razgledi. 21.50 Iz koncertnih dvoran.
Petek: 17.25 Križem kražem. 17.30 Ivan Cankar. 18.15 Naši zbori: Virmaše. 18.45 Čutila. 19.05 Cesta in človek. 20.05 Mali oglasi: Amerika. 20.55 Človek brez meja.
Sobota: 12.30 Otroci pojo. 15.15 Atletski pokal Slovenije. 18.25 Veliki raziskovalci.
20.00	Dan jugoslovanskega radia in televizije. 21.00 Tudi nocoj skupaj...
★
Za cerkev na Sv. gori: Klara in Karla Gorjan v spomin none Marije 10.000 lir.
Za ortopedsko nogo: M. M. 1.000 lir.
Šport
Olympia-Libertas GO 3 - 2
(13 : 15, 15 : 7, 15 : 11, 6 : 15, 15 : 6)
V nedeljo 2. maja zjutraj so igrala doma goriška dekleta, medtem ko je tefkma za fante odpadla, ker so manjkali sodniki.
Kljub okrnjeni postavi so se naša dekleta prav dobro izkazala. S požrtvovalnostjo so nadoknadila pomanjkljivosti in tako zadala ekipi gorišikega Libertasa poraz, čeprav tesen.
S to zmago se je njihovo število točk na lestvici zvišalo na štiri in moramo vse* kakor biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati.
Igrale iso: Uršič, Srebemič, Culiat, Primožič, Bertolini, Devetak, Košič.
* * *
V soboto 8. maja Ob 18. uri pa se bo v svoji zadnji domači prvenstveni tekmi prve divizije Otlympia pomerila z videmskim Lambertinom. Tekma bo v telovadnici na Komu.
«SODELOVANJE »
Tako bi rad naslovil glasilo slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov v svetu, za katerega izdajo nameravam čimprej poskrbeti. Da bi se čim bolje približal namenu tega glasila, ki je razvidno iz samega naslova, se obračam na rojake po svetu, ki se prištevajo med slovenske gospodarstvenike in podjetnike, da mi čimprej pošljejo svoje naslove. Njihov prvi korak na poti k sodelovanju bo omogočil izid prve številke glasila. Nadejam se, da se boste mojemu vabilu odzvali v čim večjem številu, zato vas pozdravljam z geslom; V sodelovanju je moč.
VINKO LEVSTIK S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 Roma (Italla)
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je dne 29. aprila v Ljubljani za vselej zapustil
I
prof. Tone Penko
Dragega kolega, priljubljenega im zaslužnega profesorja bomo ohranili v trajnem spominu.
Trst, 30. aprila 1976
Licej »France Prešeren«