Fr. Ločniškar: Naši naroclni obicaji o Božtču. Žalostno jc, da med našim narodom leto za le- tom bolj izgiujujo naši lcpi narodni običaji. Iiati se je, da bo z rcdom, ki zdaj stopa proti mejnikom člo- veškega življenja, izginilo še to, kar je ostalo kot spomin na tako globoko čustvovanje našega narcda. Slovenci smo sploh preveč dovzetni za vse, kar jc tuje, čcravno iinamo doma vse kaj boljšcga in lepšega in — kar je tudi poincmbno za naš iznwzgani narod —. ccnejšega. V mislih iiiiani tu poscbno naše stare častitljive božičnc jaslicc. Postavljanje jaslic se rned našim ljudstvom ve- dno bolj opušča. To pa ne samo po mestih, temveč tudi na deželi. Izpodriva jih božično drevesce, na- vada, kije razširjena zlasti mcd protestantskimi Nemci. Od tam snio jo dobili tudi mi. Oglcjmo si vredncst teh dvcli navad najprej z ozirom na duševno, srčno čustvovanje onili, ki so jim nainenjene. Spomniino se, s kakim vescljem smo kot otroci iztikali za zelenini inalioin po travnikili in gozdih! Ne mraz, ne sncg nas ni odvrnil od tega dela. -- ln potem to strokcvnjaško preudarjanje, kako bodo stali pastirci z ovčkami, da se vsi vidijo in kralji na konjili v ozadju, nad njiini v ozračju ~ na tanki niti privezana pa zvezda - vodniea. Bolj v podnožju zelenega hribčka pa hlcvček z drobnim Jezusoin, Marijo in Jožefom poleg oslička. Ali ni polled na tn ubožno družbo vzbujal v nas soeutja in svečancga razpoloženja? Vsak pastirček nas je zanimal in kralji so nam pripovcdovali čudež- ne reči o daijnjih, ncznanih deželah. skozi katere so pcloval i. liodili snio po hišah in ocemevali, kdo je lepše dovršil svojc delo. Vsako napak-d smo izsledili. Tako tepo smo uredili vse. da smo se čudili sanii sebi. Ali se narn ni pri tcm vzbujal tudi cut zä vnanjo lcpoto? Potem pa tisti prti pred jaslicami! Tega ni znal vsak narediti. Kupili smo jih za mal denar pri naj- boljših izdclovaicili. Koliko lepih narodnili okraskov ie bilo v teli izdcikili, to že danes raziskujejo ljubi- telji narodne umetnosti. Toda ti domači uinetniki izu- mirajo in ž niimi cdliaja v grob in pozabljcn je pre- eejšen kos našc narodove nmetniške chiše. Novi rod se nc zaninia vcč za,to, preveč se je oddaljil od svo- jega naroda. Vidi le vnanji blesk, dnša umira ... Na drugi strani vpeljujejo pri nas iz tujine zane- šena božična drcvcsca. Okrasijo jih z umetnim snc- gom (pavolo), raznobarvnimi trakovi, pozlačcninri oreščki, sladeicaini itd. Kako je to vse nenaravno, vse ponarcjeno! Edino blesk lučic bi še ncka.i vplival. Toda kjc je duša tega večera? Kje je ubogo dc- te, počivajoe prvc noč življenja v ubožnih jaslicah? Ni ga. Dušc ni, le vnanji blesk in bahatost. Tu prina- sa Jczus darovc v obliki nczdravih sladčie, bombo- iiov itd. z drugimi. morda potrebninii prcdmeti. Pri jaslieah pa se nasprotno žrtvuje otrok za novoroje- iKji Dete in on njeniu poklanja svoje nnjboljše umet- niške moči, .svoje sočutje in svojo Ijubezcn. Ali nc vidimo tu globoke razlike v vcrskcm ču- stvovanju dveli naredov? Kateremu daste prednost, sodite sami. Jaslicc sicer niso izum našega naroda, a ukoreni- uileso se pri nas tako, da jili lahko štejemo za svoje; zlasti zaradi prtov, ki so večkrat popolnoma saino- stojno narodno delci, z vsemi tistinii značilniini ro- žami, zvezdicami in drugimi okraski. kakoršnih ne tiajdemo v Ijudskili izdelkih drugih narodov. Koit rečeno, so jaslicc veliko primcrnejse ču- si'vovanje nušcga naroda kot razkošno l;ožičnc dre- vescc. To naj ostane kveejemu po mestili — ker je že tak'0 naavda ~ dczeki pa naj ohrani naš stari sloven- ski značaj, ki tudi ni tako potraten. Božični večer igra /elo veliko uR'igo pri našcm narodu. Tmcli smo ncšteto vraž, ki so pa po večini izginile. Ohranjenc so le še v zapiskih. Med navadami je ohranjeno sempatja še polaga- iije poprtnjaka na mizo o Božiču, novcm letu in na dan sv. Trch kraljev. Po nekaterih krajili na Kranjskcm dajejo po pol- nočni maši živini koščke poprtnjaka, v spomin, da je tudi ob Kristusovem rojstvu čula živina. I-^oprtnjak Treli kraljev okrase dekleta s testnn tnko, da> upodobijo te svetnike z njiliovo zvezdo. (^o- spodinjc krmijo ta dan z drnbtinami tcga poprtnjaka syoje kokoši. Natrosijo jim drobtine v velik cibroč (ali kaj prdobncga, v obliki obroča). da skupaj zob- Ijejo in da bi zato tudi celo leto ncslc skupaj, v enem gncz-du. Ostanek tetra poprtnjaka hranijo dekleta dci pu- sta, če se niso prej omožilc. Ako se pa katera omložti, pride ta kos poiprtnjaka na ženitovanjsko mizo. Fr. Locnis'iar: Naši zvonouit Čudno usodo so imeli ti naši zvnovi. Danes jih di več. Brezsrčna vojua tudi njini ni prizanesla. In nirtvi so prazniki, ni več one svečanosti na njih kot prejšnje case. Una pritrkavanja v vseh raz- ličnih izpreirxnibah starega mojstra cerkvenika so ilmrla za vedno. Ni zvonov, ni mojstra. Zvonovi sci ficli zadnjo pesem ncdolžnim žrtvam na vojnih po- Ijanah, oblikovani v topovc.(?) Cerkvenika je vzela beda vojnih let. Dobro še pomnim, kdaj smo dobili te zvenove in kako smo prišli do njih. V naši vasi je živela bogata vdova brez otrok. Bogatinka je bila to in čudint ženska. Pcsli so se mc- njavali pri njej vsako leto. Kdo pa naj bi bil ostal pri tej skopulji? Plačala je že še, todu1 delati je bilo tre- ba pri Kremcnki kakar v arneriskcm rudniku. Ljudje so trpeli kot črna živina, in narcjenega ni bilo nikdar dovolj. 'Zcmk'd je vedno godrnjaia in razsajala po njivali in hlcvih. Bila je kot živ <:j^enj. Zdaj je bila na njivi, v tern hipu že v gozdu in v hlcvu. Švigala je semtcrtje, kakor bi jo preganjal zli dull. Lenuhov Kremenka ni trpela, pa tudi saina ni mirovala nikdar. Njeno bogastvo pa se je kupičilo, da so jo zavi- dali vsi. Dobila je v svojein petdesetem letu celo snubca, ki se je polakomnil njencga bogastva. Nape- dila ga je pri prvi besedi z metlo in ni se oglasil več. Berači so se ogibali njene hiše. »Nc poznam tc,« je rekla skoro vsakemu, »mor- da iinaš več kakor jaz, saj služiš vsak dan. Sami le- nulii ste in potepi; delal bi bil mlad kakor sem jaz. Pa ne pridi me še drugič nadlegovat!« Zgodilo pa se je tudi, da je revni vdovi, ki je le- žala b::lna doma in prišla v hudo revščino. peljala blago z vozom. »To poznam,« je rekla. »A^iha, ])elji ji tele vrcče, pa glej, da mi medptjtoma kaj ne prodaš! Ne zaupain nikoinur nič, tudi tcbi ne, da ves!« Cudna ženska je bila, uganjka devetim faram. Ko je umirala, je zažclela duhevnika in župana. Uravnala je naprcj dušne, potem pa telesue zadeve. In cudili so se ljudje, ko so izvedeli za njeno posled- njo voljo. Večino svojcga preniožcnja je na*klonila sjromakom. Takole je naročala: »Zdaj me ne bodo več na- dlegovali ti pestopaci. Vem, da niso vsi taki, a kdo jih pozna? Pa daj denar slabemu človeku, da bo de- lal se lažje slabo! -'az nisem liotcla mešati sveta, zato imejte vse skupaj vi v rokah, gosped župan. Ampak, da boste podpirali v resnici potrebne, ne postopa- čev! Povem vani, če se ne boste ravnali pa mojem ukazu, da vas bom hodila Ac iz groba strašit. Dajte jim z obrestmi, kar sem jaz zamudila in povejte jim, da Kremenka ni bila tako hudobna kakcr je bila na- tančna. Saj sem imela vedno to voljo v sreu, ki jo danes izvršujeni. In vain, gospod župnik, izročam t-C'Ie skrinio, ki je ])()d mojo postcljo. ^clczna je in lirani v sebi samo srebro in zlato. Zlato obrnem za sv maze svoji trdi duši, srebro naj pa poje večno cast vsem dobrim. Pctepoin pa ne! Dajte to srebro vliti v zvonove, da nam bodo lepše peli. Tako žcli Kre- inenka, ki je bila vedno trdega srea, pa ne hudobne- ga. Bog mi je priča!« Ove sc-'lzi, sta spolzcli po inrtvaskem lieu Kre- menke, edini, ki jih je videlo človeštvo. In čudo je bilo Ijudstva pri pogrcbu. §e njeni neprijatelji, kruljavi in betežni berači, so prišli kakor na ukaz od vseh strani. Ta dan so bili vsi ti reveži pogoščeni na županov ukaz in niliče ni upal drugega reči o Kremcnki kakor besedi: »čudna ženska!« Izpolnili so kmalu tudi drugo željo Kremcnkino. Pripravili so novc, lepe zvonove, kajti srebra je bile veliko. Peli so v njen in vsem dobrim v spomin. Prišla pa je vcjna in ž njo zlo na svet. Sneli so tudi naše zvonove. Želeli smo, da bi živela tiste dni Kremenka. Ona bi tega ne bila pustila, pa naj bi pri- šli ponje sami rablji. A vzcli so jih in onečastili tudi njen spomin. Iz dobe junašlva. (Presto po raznili virih.) Leta 1871. je izsilila Nemčija od premagane Francije v frankobrodski mirovni pogodbi, da ji je ta od.stopila Aizacijo in Lcreno, deželi ob lcveni bre- gu Rena. S krvavečim srcein je gledalo prebivalstvo francoske narodnosti, kako se širi Nemcc poi njih rodni zemlji. S krvavečim sreem so bivši poslanci zgubljenih dežel jemali v Parizu slovd od matere do- movinc vedoč, da gredo v sužnost oholega Neni- ca. Zavedali so se trde in bridke usode svojih ljub- Ijcnih pokrajin — a obupali niso. Vloižili so na narodni skupščini v B'Cfdö-u slovesni protest proti vncbo- vpijoči krivici, ki se je izvršila nad njih narodom in nad njih domovino. Poslanec Kclcr je z vsem glasom zaklical pri tern zborcvanju: «Obračam se do I3oga, maščevalca vseh krivic, obračam se do naših po- tomcev, ki nas bodo enkrat sodili, obračam se doi vseh narodov Evrope, ki ne morejo pripustiti, daj?i se nas vcncnier prodajalo kot navadno žival, oora- čam se do meča vseh pravicoljubnih Ijiidstev, da bi kar najhitreje razsekal ta sraiuotni frankobredski n;ir.« Nemcc pa je kljub tcniu glasncniu svarilu gospo- daril po svoje; j-aj ni iiiicl dita za pravico. Mašil si je 'frci in ušesa, da bi ne videl, kako ga.ljudstvo y_za- sedenih p-:.ikrajinah zaničuje,Jesti tamkajšnjcga Ijudstva stisnje- TTcTtla iz njih oči svTgajo bliski sovraštva na neniško sol'datesko. Nenisko ljudstvo ni smelo vedeti, da je Je Tc/U^o" zapestij novjji državljanvv kryayjh t:d tež- kjJLizEzy. da so jcčc v Metzu in TTilonvillu pplne Al- ziuTanov in lXrcncev; ncmsko ljudstvo je liioralo ži- veti v veri, da so novopridobljcni clr/.avljani patri- jotje prve vrstc, ki ob vsakem narodncm prazniku in soprazniku zagrnejc svoja mesta, sela in vasi v-Ar-ijOj- žoltp-rudcča^ pjrejgrinj.alai Nemsko ljudstvo ni smelo vedeti, da je s "ifan^Vbrodskim mirom položcna kal za novo strašno maščevalno vojsko — ono je mralo biti uverjeno in prepričano, da je s tern poldrugim miljonom novili državljanov doseglo svoje narodno ujedinjenje in svojo varno zahodno mejo. V tern času je bilo, ko je stopil v vaško šolo v neki lorenski vasici star sivolas ueitelj. Bogve koli- kokrat je že v svojem življenju prestcpil prag te šol- ske sobe, bogve kolikokrat je gledal pred seboj ko- draste glavicc svojih učencev skozi velika očala; en sam njegov pogled je zadostoval, da je nastala grob- na tihota v zboru teh malih nagajivcev. Toda danes je njegova hoja drugačna kot na- vadno, njegov poglcd drugačcn, dnigačcn njegov glas, da celo njegova obleka drugačna. Odcl si je bil novc škarjasto suknjo, obul svoje najboljše čevlje, se pokril s svojim boljšim visokim in svitlim klobu- kom. ZaČLidcni ga pogledujcjo ljudje po vasi, čudijo se mu otroci ob vstopu v šolsko s^'bo. Ne čudi se rnu pa domači župnik, njegov nekdanji sošdec, ker on ve za vzrok te spremembe na prijatelju-učitelju. — Prišel je^qd ncmške qblasti pdlok^ki sivokuscga, v "sliizbij>starelega učiteTja^ odstayljä" zaradi 'njegovega1 trahc()š¥ega liiišljciija iif napovcdiije nastop novega učitclia Nemca, ki bo'poduceval francoske ofroFe v neinškem diiliu. — Bog sam ve, kaj je čutil starček- učitelj v svojem sreu, kc: je bral prvič, dnigič, trctjič ta nečloveški odlok. Danes je zadnji dan, ko ima stari gospod še pra- vico prestr.piti prag šolskc sebe — svejega* drugega doma. Zato se je obleke) pruznično, da vzame slovo, zato mu je spremenjena hoja, dnigačen glas, pcgled drugačen, zato mu jc debela solza v kotu očesa. Po končani uvodni molitvi jcmljejo otroci raču- nice izpod klopi, kakor navadno cb tej uri. ^osp-cd ueitelj tcga ne vidi. Pripravijo si zvezke in svinčni- ke, gospod ueitelj tega ne cpazi. Cakajo, da bo prvi poklican, naj izpelje donričo nalogo na šolski deski, a gospsd ueitelj se ne zganc. Za mizo se je vsedel, glavo je naslonil v dlan leve roke, a desnica mu bri- se solzo iz oeesa. Moj Bog, spcimini prejšnjih let, bridka sedanjost, temna. ncgotova bodnčnost njego- ve cžje dnrovine ~ to mu iemlie besedo, to mu iz- tiska seize. Toda trcba jc porabiti zadnje ure v soli, treba je prcsaditi iz starega srea v mlada srea tisto prlo-boko. gcrko ljubezen do naroda. Saj to sree bo kmalu strtc ienjalo biti, — aja mlada srea začenjajo šele živeti — ona morajo domovino Ijubiti, če naj k'daj žasije tej domovini zopet zlata sveboda. In dvignil se je gospod ueitelj in začel govoriti ne o računstvu, ampak o -- demovini, o Franciji. Oovoril jc o njeni nekdanji slavi, o njeni lepoti, o nje- nem bogastvu. ^ovoril je o njenih prijatcljih in o nje- nih sovražnikih. Primcrjal jo je materi, ki z veliko ljubeznijo objema vse sveje otroke, misli in skrbi le za njih srečc in naklanja največjo pazljivost ter lju- bezen ravno najrevnejšim, najbeteznejšim, najvcčje poinoči potrebnim. (lovoril je o srcu rnatere, ki Rr- vavi, ko jj tržejo •ctroka iz njcncga naročja, da bi ga za vedno ločili od nje, da hi ji ga izneverili. Vedno jasnejši je bil njegov glas, vedno živahnejše njegove kretnje, vcdno milejši njegov pogled. O ljubczni do domovin ~ Francijc jc govoril, in te ljubezni polno srce je prekipevalo, da se je ona iz starega, preizku- šenega srca prelivala v mlada srca njegovih šolar- čkov. Njso vsega umeli, kar jim je govoril, a čutili so. kaj jim pravi; za struno starčcvega srca, ki sc je oglasila o labudji pesmi dcinovinskc Ijubezni, je za- brnelo petdcset strun ncdolžnih otrocjih šrc. Začutili so, da je Nemec tujec in da ostanc tujec v njih do- inači vasi. da cšlane prava nTnTinati le ' doniovina "FfancTjä. Niso obrnili oči od svojega čitelja, nauj so zrli kot na visje bitjc, ki j;m govori iz drugega sve- ta; kot prcroku so mu verovali, ko je napoyedal po dolgih tužnih dnevih rohstva veseTo'svitlo zarjq od- fesenja. — Qospod učitelj je vzel kredo v rcike; hiso prlčakovaii, da jim bo prsal računske naloge na de- sko. 'o delo se z današnjiin pedukom ni skladalo. S tresoeo roko je poslavljajoči se vzgcjitclj napisal z velikimi črkami črez celo desko: Evive la France! Z navdiisenostjo so učenci polnili grl zaklicali: ^ivela Francija! Hvaležno jih je pogledal gospod uči- tclj, cmaluiil jc, prijel sc za srce in mrtev obležal pred šolsko deska Srce mu je počilo. Na njegovem ßTobu mu jc ]:riiatelj župnik napisal besede: »Umrl kot zrtcv domoviuske ljubezni, živi v svojih učencih 'd'alje.« Dne 9. decembra t. 1. pa je francoska državna zbornica najFlcvesncjšc sprejela zopet poslance iz Alzacije in I.orcne v svojo sredo. Krivica storjena I. 1871. nad niuiiimi prcbivalci, se je kruto maščcvala nad nasilne^i - Nemci. Otroci, ki so paslušali poslo-" 'vilni'provcr stvolasega uči.telja, so dancs 60 letni stareki. a zdi se .jim, kot da ie bilo včerai, ko so ob klicu: Rviva la France! videli zdihniti plcmcnito in preroško chišo svojega vzgojitelja. Iz ofročjih ust Ncki dclavcc, ki je bil vdan pijači, pripoveduje zjutraj svoji žcni, kaj se mu je ponoči sanjalo. Vidcl je, kako so prišlc k njemu zapored štiri p::dgaiic. Pr- va je bila tolsta in debela, drugi dve sta bili zelo su- hi, in cetrta je bila slepa. Mož je bil precej praznove- ren in zato so ga te sanje jakci vznemirjale. Slišal je praviti,j):\ pcineni nesrečo. če sc komu sanja o pod- ganah. ^cna mu ni znala razložiti sanj. A njegov mali, bistrcuinni sineck mu je, kakor Jožef Faraonu, raz- ložil sanje tako; »Velika in debela podgana pomeni dcbclcga gostilničarja, katcremu nosite .vi. oče, svoj denar; dve suhi podgani sva midva z materjo, slcpa podgana ste pa, oče, vi sami.«