Iz velikih dni boja za naše življenje
»Napisano na položaju, decembra 1943«
Že peto leto polnimo našo rubriko in se trudimo kolikor je v naši moči. Želimo, da bi bila rubrika pestra in zanimiva. Dogodkov, ki se nizajo je veliko in dolgo bomo lahko še pisali. Dostikrat se v njih oddolžimo borcu-aktivistu, ki je morda postal potisnjen ob rob, prenekaterikrat poskušamo predstaviti stvar, ki do sedaj še ni bila poznana, zopet drugič se spominjamo dogodkov in posameznikov ob pomerabnih jubilejih.
Kaj pa danes, ob koncu leta, ko se veselimo v pričakovanju novega, še neznanega? Morda bi se poslovili malce drugače in si zaieleli še uspešnejše leto 1987.
V zapuščini pokojne Ive Škulj-Albreht sem našla pesmico, ki je napisana v kar 26 kiticah. Njen avtor mi ni poznan, podpisano je le, da je nastala na položaju decembra 1943. Pa poglej-mo nekaj najbolj nagajivih:
Ker bi tudi firbcem radi vstregli v ta namen smo Pegaza vpregli,   ' da poda vam kratko poročilo, kaj se novega je kje zgodilo.
Fantje, fantje vsi med partizane. Vse zbežale so še bele vrane. Zdaj spoznali bomo kdo je vrag,        ; kdo izdajat hoče lastni prag.
Na Turjak so polnih hlač zbežaJi, da glave bi si obvarovali. Toda DULEje dejal: PARDON! Vse poslal v trinajsti bataljon.
Kajpak Nemci tudi niso spali, V Skofljico so se s tanki pripeljali tam pa mladi fantje naših vrst, švabom dali so ognjeni krst.
Če soli v dežeh primanjkuje, se pri nas nihče ne pritožuje, kcr drugod so še neslani, prvi fuhrerjevi modrijani.
Najnovejša nemška ofenziva, skoraj vredna tega ni naziva, ker edini cilj teh nemških ptičev, je pobrali nam čim več prašičev.
Brate Srbin kaže puni suze, narod moj živi le od koruze, ' ko pa nas bo osvobodil TITO, vsega zvrhano bo spet korito.
Pripravila: MOJCA ČERNE