312
Jezikoslovni pomenki.
Nekaj od naših sostavnih (sintaktičnih) zadev
v prevdarek.
v
Spisal   J.   Šolar.
Lepo je viditi, kako marljivo da si naš narod prizadeva si jezik očistiti peg, ki mu jih je britka osoda vpalila, in si po njem pot do vikši omike potrebiti. Le škoda, da prave mere za cisto slovenščino, ki je po mojem govorjenje priprostih Slovencov, nočemo prav spoznati! Pisatelji pervih let so jo skorej po goli nemščini zavijali; tako so hotli celo člen posloveniti in so jeli pisati ,,ta senca te smerti" (eter Schatten des Todes), „to življenje tih svetnikov" i. t. n. Kar je nekdo zasledel, da Slovenec pred ime (substantiv) člena nikoli ne dene; na to so ga pa povsod opustili, češ, da ga tudi pri prilogih (adjektivih) i na koncu in pa povikšan zvek (accentus acutus) namesti, ker pravimo tudi „v e 1 i k a cesta,stari t e r g, m a 1 a v a s, n 6 v o mesto, sveti večer" in so po teh izgledih jeli tudi prestavljati „wir haben das neue Schloss (von unseren bekannten Šchlossern) wohl verkauft, aber sonst keines", ,,no vi grad
smo res prodali, druzega pa nobenega ne"; „der Gesunde bedarf des Arztes nicht", „zdravi ne potrebuje zdravnika": pa so jo le spet zavozili, ker niso pomislili, da Slovenci res pravijo „Beligrad, Novi gra^d, Novo mesto, Stari terg,Mala vas, velika cesta, sveti večer" itd., ali to le v takem pomenu kakor Nemci ,,Belgrad, Neustadtl,Altenmarkt, Kleindorf, Hauptstrasse, Christabend" ali pa Latinci mon s sacer, ara malima, mare rubrum, forum antiquum, tabula pieta (prilog za imenom, oba v en sam pomen zvezana, zato imata tudi v slovenskem jeziku oba en sam zvek (acceut), ali pa Gerki (t«) (A,axQcc (Txihj, (??) igv&occ {tceharca, (r[)vw 7z6Xig itd. (primerite tudi latinskim enake laške ali francozke besede) ; v unem pomenu pa današnji Slovenci (od starih ne govorim, saj se jezik tudi spreminja") pravijo samo: ta (ti, ov) novi grad (ali pa ta (ti, ov) beli grad) smo res prodali, druzega pa nobenega ne, ali pa: ,,grad smo res prodali, pa le ta novi (ta beli) itd. Vpraša se v zgornjem pomenu z besedo „kdo, kaj, kam" itd. pa z glagolom postavimo: kdo te kliče? stari oče; kaj popravljate zdaj v cerkvi? veliki oltar; kam greš? v Slovenji gradeč, v Stari terg itd., v tem pa samo z besedico ,,kteriu, pa z imenom in glagolom, tukaj: „kteri grad ste prodali". Besedica „ti", ,,ta", „to" (,,ov, ova, ovo") je tukaj bolj kazavno zaime (demonstrativ) kot pa člen, in se priloga derži ne pa imena; to se zgorej na unem izgledu tudi vidi, kadar se prilog zad za ime stavi. V tem pomenu Gerki tudi prilog s členom vred ali pred ime postavijo, ali pa za ime, kakor mi; Latinci in Nemci pa prilog pred ime denejo in ga s krepkejim glasom zgovorijo kot une besede v stavku; tako da se v vsih jezikih ti pomeni od zgorej unih ločijo. Kadar se pa vpraša z besedo „k a ko sen", ali pa „č i ga v" pa priprosti ljudje člena nobenkrat ne denejo, pa tudi „i" na koncu priloga ne, če prav v nemškem člen stoji. Za poimenjene priloge (substantivirte adjeetiva) pa že večidel Slovenci iz prilogov izpeljane imena imamo, postavimo: gluhe c, der Taube, m u t e c, der Stumme, bogat i ne c, ubožec, m e r 1 i č itd., če ne, moremo pa vselej tudi ime k prilogu postaviti, in po tem takem reči ,,z d ra v č l o v e k ne potrebuje zdravnika" (zdravemu človeku ni treba zdravnika), ne pa:,,zdravi" ne potrebuje zdravnika, če prav Nemec pravi: ,,der Gesunde (ali pa: der gesunde Mensch) bedarf" itd. Te pomene Latinci ravno tako naznanujejo kakor mi, Greki pa tako kakor Nemci.
Dandanašnji pa tudi eni slovenščino še nekako po nemščini merijo, toda je ne posnemajo, ampak se je še preveč plašijo, tako da spet večkrat v to napačno zaidejo; tako pišejo: ,,man hat ihn zum Konige gewahlt", „so ga kralja izvolili" namesto „za kralja" (uno je polatinjeno); „am Feste der h. 3 Konige", „v" dan sv. 3 kraljev" namesto „na" sv. 3 kraljev dan"; ,,ein Wohlthater hat fiir die durch Feuer Verungluckten 50 fl. gegeben", „dobrotnik je dal", namesto „neki" dobrotnik je dal" itd.
Eni so jo pa jeli po ptujih slovanskih narečjih vihati in so nam v kratkem zavihali glagole, nekej zaimen (pro-nomina), nektere prirečja (adverbia) in pa nekaj prilogov (adjeetiva), tako so jeli pisati „ostajam" namesti „ostanem", „ostanem" namesto „bom ostal"; tisti mož, ,,kojega" sem snoč srečal, namesto „ki sem ga" srečal; „znaš nemški" namesto ,,nemško", ker zdaj nimamo nobenega prirečja več na „i"; „golobje domači, car ruski, gora atonska, koledar slovenski" itd., namesto „domači golobje, ruski car, atonska gora, slovenski koledar", ker se po slovenski navadi more tako reči, uno je pa le polatinjeno, to sem že zgorej pokazal. — Slovanske vzajemnosti take malenkosti ne podpirajo zlo, ker se jih vsak omikan Slovan , ako se začne našega narečja učiti, v dveh dneh lahko vsih nauči; če pa ni omikan, pa naših pisem tako ne bere; našim ljudem pa, ker naj bolj za-nje   in sicer za vse pišemo *),   pa  take  spake
*) Kar to zadene C. Peter v rimljanski zgodovini II. zv. stran 144 etc. od latinskega slovstva kaj modro govori, zato sera nekoliko verst iz nje posnel, da vam jih tukaj podam:
313
branje tako zmešajo in pristudijo, da raji na zadnje vse popuste ; tako potlej pisatelj za enega ptujega bravca, ki si S takim pisanjem pridobi, devet domačih zgubi.
Zraven teh nepotrebnih skerbi pa marsiktere prednosti svojega jezika ne zapazimo in ne varujemo, dasiravno se v domačem govorjenji se povsod najde. Taka se godi blizo nanašavkam „kiu in pa „kteri", pa „ko" in pa „kedar". Pisavci jih skorej brez razločka stavijo, kakor kane; ljudje jih pa, se ve da nevedoma, precej tenko ločijo. Jez ne mislim tukaj na tanko dopovedovati, kdaj da mora stati „ki", kdaj pa ,.kteri" za nemški „deru ali ,,welcheru; saj se fco na enih stavkih iz vsakdanjih pogovorov samo pokazalo. Tako prost Slovenec, če se ne motim, pravi:
„ Vsaka pšenica, ktero kupim, je snetjava; vsaka pšenica, k ter o sem kupil, je bila snetjava; vsaka pšenica, ktero boš letos kupil, bo snetjava, (v malo drugačnem pomenu tudi: vsaka pšenica,  ktero letos kupiš, bo snetjava").
Nasuproti pa: „Tista pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetjava; tista pšenica, ki sem jo včeraj kupil, je snetjava; tista pšenica, ki ti jo bo sosed dal, je snetjava".
V  pervih stavkih mu ne služi prav beseda „kteri", v družin pa „ki" ne. Enako tudi stavi besede „ko" („da, als") pa ,,'kedar" (wann); na priliko:
„Kedar pšenice kupim, večidel tudi malo reži prikupim; vselej, kedar sem pšenice kupil, sem si nekaj reži prikupil; vsakikrat, kedar vam bom pšenice pripeljal, bom tudi malo reži pripeljal. (V malo drugačem pomenu tudi: „to vem, da nam bo tudi malo reži pripeljal, kedar nam pšenico pripelje").
Nasuproti pa: „Tisto jutro, ko sem pšenico kupil, sem ti tudi za rež naročil; tisti dan, ko nam boš pšenico pripeljal, nam tudi nekaj reži pripelji46.
V  pervih stavkih mu ne služi prav beseda „kedar", v druzih pa „ko" ne.
Dalo bi se tudi nekaj stavkov nabrati takih, da se pomen v njih spremeni tudi po tem, ako se „kteri" ali pa ,,kedar" zgovori s polnim glasom ali pa ne (mit Nach-druck oder ohne Nachdruck); potlej je tudi takih veliko, da se nemška ali pa latinska nanašavka v njih ne da namestiti z nanašavko, to so posebno taki, ki so po bistvu veliki stavki (Hauptsatze) in le po podobi nanašavni; pa je bolje, če zdaj za enkrat le te pregledamo.
Vidi se precej, da besedi „kteri" in pa „kedar" kažete na več oseb in pa na večkratno djanje, zraven jima je pa še nekak nedoločiven in pogoj i ven pomen pritaknjen, dostikrat pa tudi samo na eno nedoločno osebo, na eno pogojivno djanje, tako da „kteri" pomeni zlo toliko kot „ki" in „če", „kedar" pa toliko kot „ko" in „če" skupej, ali pa kar Gerkom os av, ogtig av; ot av, vnorav (die Allgemeinheit und die Bedingtheit); „ki" pa „ko" pa samo na eno znano osebo (v množnem številu se ve da na več znanih) in pa na eno določno djanje kakor gerški og, ogug pa ots, otzots kažeta. Te prednosti na
„Das Wesen einer wahrhaften National-Literatur beruht „darauf. dass die edelsten und begabtesten Glieder einer Nation „aus dem Volksbewusstsein schopfen und hierdurch fortwahrend „in ihrem Vermogen und in ihren Mitteln gehoben werden, wah-„rend andererseits auf diese Weise das Volk selbst sich an ihren „Hervorbringungen thatig betheiliget und durch dieselben geistig ^,geweckt und fiir das hohere gewonnen wird. Nur so ist jener „Zusammenhang zwischen Schriftstellern und Volk moglich, der rdie Literatur zu einem Bindemittel der verschiedenen Stande „und zu einem Erzeugniss des ganzen Volkes machen kann" . . .
„Die romische Literatur vermag eben aus dem Grunde, weil „sie nicht national ist, so hoch auch ihr VVerth in vielen Be-^,ziehungen anzuschlagen ist, doch den hochsten Anforderungen „nicht zu geniigen. Es miissen ihr namlich nothwendig zwei wder wesentlichsten Vorziige fehlen, die in einer volligen An-^gemessenheit des Ausdruckes bestehende innereVVahrheit, -,,und die Einfachheit. welche beide nur dann moglich sind, „wenn die Form zugleich mit dem Gedanken als dessen ^natiirlicher Leib geboren , nicht aber wenn sie als ein ausser-„licher Schmuck aus der Schule und aus der Nachah-^,mung entnommen wird" . . .
gerškem jeziku učeni možje ne morejo nikoli prehvaliti, mi pa, ki smo jo med vsemi narodi, blizo da tudi med Slovani, sami čisto in še bolj obširno kot v gerkščini ohranili, pa tako malo maramo za-njo!
Pri druzih nanašavkah, postavimo, pri„kjer", „koliko r", „kakor", „kamor" itd. se pa, menim da, ta dva pomena zdaj večidel le po glasu (nach dem Redeton) ločita, pa vendar se mi zdi, da se jih v drugem pomenu ljudje tudi nekako ogiblejo in namesto „kj er", „kolikor" raji „ko", „kot" pravijo; namesto „kakor" se pa tudi sliši: „ko" ali „kot", postavimo: ,je čem ko(t) žužek", „je padel ko(t) snop"; nasproti pa: „spi kakor da bi bil mertev", „smerči kakor da bi žagal". Blizo da se „ko(T) od „ka-kor" tako loči kot nemški „als, wie" od „als wenn, wie wenn".
V Celji konec julija 1856.