OBZORJA STROKE
Aleš Gačnik_____ ____________
UNESCOVA MEDNARODNA POLETNA ŠOLA ZA MUZEOLOGIJO V BRNU NA ČEŠKEM
Na 23. generalni konferenci UN ESC A je bila sprejeta odločitev, da se nekdanji Češkoslovaški republiki zaupa ustanovitev specializiranega izobraževalnega centra, usmerjenega v sistematično izobraževanje v muzeologiji. In tako se leta 1987 v mrežo izobraževalnih centrov in programov vključi tudi Mednarodna poletna šola za muzeologijo (International Summer School of Muscology - ISSOM). Organizacija te mednarodne poletne šole poteka pod okriljem Moravskega muzeja (ustanovljenega leta 1818) in Masarykove univerze (ustanovljene leta 1918) ter ob pomoči Ministrstva za izobraževanje in kulturo Češke republike, Češke komisije za UNESCO, nekaterih nacionalnih komitejev UN ESC A, Mednarodne zveze muzejev (ICOM) ter nekaterih muzeoloških inštitutov iz tujine.
Kljub temu, da je zgodovina ISSOM-a relativno mlada, pa
tega ne moremo trditi za muzeologijo v Ce.ski republiki na splošno. Tradicija muzeologije in poučevanja le-tc .se pričenja v obliki lektorata za muzejske zadeve, ki je bil ustanovljen na Univerzi Brno v lem 192). Leta 1963 pa je že bil ustanovljen Oddelek za muzeologijo, ki od leta 1965 zelo tesno sodeluje z Moravski m muzejem iz Brna. Organizirali so triletni podiplomski študij iz muzeologije za muzejske profesionalce Sirom nekdanje Češkoslovaške republike. Med rezultate tega sodelovanja lahko uvrstimo tudi periodično muzeološko revijo Muzeologicke sešily, ki izhaja od leta 1969. ISSOM tesno sodeluje tudi z Mednarodnim komitejem za muzeologijo (IC01:0M), ki deluje znotraj Mednarodne zveze muzejev (ICOM).
ISSOM je usmerjena predvsem k teoretskim vprašanjem muzeologije in k teoriji "vsakodnevne muzejske prakse". Seveda pa to teoretsko vedenje ni samo sebi namen, saj se želi in mora oplajati v konkretni muzejski in muzeološki realnosti. Muzejski profesionalci v muzejih ponavadi razmišljajo v skladu z metodologijo temeljnih znanstvenih disciplin, pri tem pa pozabljajo v kakšni instituciji so zaposleni, Sodobni muzeji ne poirebujejo le disciplinarnih profesionalcev, temveč tudi osveščene in izobražene muzealec, ki se zavedajo specifičnosti muzeja kol institucije, muzejske razstave kot specifičnega komunikativnega medija, muzealije kot neizčrpljivega vira informacij... Seveda pa se sodobna muzeologija ne ukvarja le z muzeji in muzejskimi predmeti temveč (udi z nemuzejsko realnostjo. Da je tudi v muzejih potrebno misliti na muzeološki način in ne le v skladu z metodologijo temeljnih znanstvenih disciplin, je ne le koristno, lemveč predvsem nujno! Mili etnolog ali kustos-einolog je navsezadnje velika razlika!
Če v grobem izpostavimo najglobalnejša vprašanja, s katerimi se ukvarja muzeologija in na katere je možno dobiti odgovore na omenjeni mednarodni poletni Soli, potem lahko zapišemo naslednje dileme in vprašanja: kaj je muzeologija?. kaj je zgodovina fenomena muzeja?, kaj je muzejski predmet?, kaj je potencialna informacijska vsebina muzejskih zbirk?, kaj je muzejska prezentadja?, kaj so specifičnosti muzeja kot institucije?, kakšne so perspektive za muzeje (v) prihodnosti?. Itn,
40
V okviru ISSOM-a, katerega "idejni oče" je nestor evropske muzeologije, prof. dr. Zbynek Z. Stransky, so izdelani trije različni Studijski programi, kurzi "A", "B" in "C". Kurz "A" teče kontinuirano od leta 1987, kurz "B" se je pričel leta 1994, kurz "C" pa naj hi stekel v naslednjih letih.
Kurz "A" je povezan s splošno muzeologijo in je temat sko razdeljen na pet kompatibilnih sklopov
1	- ihetamuzeologija (koncepti muzeologije, metodološki aparat muzeologije kot znanosti, pozicija muzeologije v sistemu znanosti, njena misija v kontekstu socialne evolucije..);
2	- zgodovinska muzeologija (historična evolucija fenomena muzeja...);
i - soeiomuzeologija (razmerja muzej družba);
4	- teoretska muzeologija:
a)	teorija muzejske selekcije,
b)	teorija muzejske tezauracije,
e) teorija muzejske prezentacije;
5	- muzeografija / aplikativna muzeologija (metode in tehnike muzejskega dela; management, marketing, razstave, odnosti s publiko, publicistika ...).
Kurz "B" je povezan z zbirkami in je tematsko razdeljen na štiri sklope:
1	- zbiranje (evolucija in motivi kreiranja zbirk, socialni konteksti ipd.);
2	- selekcija:
a)	karakteristike muzejskega predmeta,
b)	identificiranje potencialnega muzejskega predmeta.
c)	primarna dokumentacija;
3	- tezauracija:
a)	muzejske zbirke,
b)	determinira nje muzejskih predmetov,
c)	sistematizacija zbirk,
d)	informacijska vsebina zbirk,
e)	zaščita zbirk,
0 zbirke in njihovo spreminjanje;
4	- prihodnost muzejskih zbirk.
Kurz "C" bo, kot naznanjajo programi, usmerjen k muzejski komunikaciji in edukaciji, temeljil pa bi naj na sedmih sklopih:
1	- pomen komunikacije;
2	- muzejska komunikacija:
a)	muzejska prezentacija,
b)	razlike v muzejskih prezeiitacijah;
3	- komunikacija "skozi pomen prezentacije":
a)	jeziki muzejske prezentacije,
b)	prezentacijske forme,
c)	prezentacijske tehnike;
4	- kreiranje muzejske razstave;
5	- evaluacija in povratna informacija;
6	- komunikacija brez prezentacije;
7	- prihodnost muzejskega komuniciranja.
Podiplomski kurzi na ISSOM-u temeljijo na predavanjih
seminarjih, delavnicah in strokovnih ekskurzijah. Danes
_ —
GLASNIK SED 34/1994, št. 3

uživa omenjena šola precejšen ugled, na kar nenazadnje kaže pestra udeležba tako slušateljev koi predavateljev, ki so ugledni muzeologi in muzejski profesionalci iz različnih evropskih držav in Kanade. Mednarodne poletne šole za muzeologijo, kot edine mednarodne šole v Evropi s tovrstnim načinom izobraževanja, ne moremo označiti kot tradicionalni "traning course" niti kol tovarno za produkcijo receptov, npr. kako naredili dober muzej... Vsa ta kopica informacij, izhodišč, napotkov ipd. nam služi predvsem kot
orodje v bodočih konfrontacijah naše vsakodnevne muzejske prakse z znanjem, pridobljenim v Brnu.
ISSOM ni pomembna le zaradi pridobivanja novega teoretskega znanja, temveč tudi zaradi možnosti vzpostavlja na profesionalnih in socialnih kontaktov, izmenjave izkušenj in mednarodnega sodelovanja v vseh sferah muzejskega dela.
Maruška Markovčič
OSNOVNOSOLSKA ETNOLOŠKA RAZISKOVALNA DELAVNICA NA RADIŠAH
(25.3. - 30.3.1994)
Letos spomladi je med 25. in 30. marcem potekala na Ra dišali v Rožu na Avstrijskem Koroškem osnovnošolska raziskovalna delavnica, ki so jo organizirali Zveza prijateljev mladine Ljubljana Center. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Slovensko prosvetno društvo Radi.še. Na delavnici je sodelovalo deset osnovnošolcev iz osnovnih šol v občini Ljubljana Center in prav toliki) otrok iz Radiš. Po terenu so jih vodile študentke etnologije in etnologinji; Irena Destovnik, Damjana Zbontar, Maruška Markovčič, Mojca Ramšak in Milena Kunej, Organizatorji so poskrbeli za nastanitev otrok in mentoric pri družinah, prav tako so nam svetovali, h katerim Pripovedovalcem naj gremo. Že pred začetkom delavnice smu na Radišah mentorice naredile sondažno raziskavo in se povezale 7 nekaterimi domačini. Opozoriti so nas na nesoglasja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci. S predhodno izbiro pripovedovalcev smo se ognili morebitnim neprijetnim, konniktnim situacijam, ki bi se lahko pojavile. Ze v prvih dneh dela na terenu smo ugotovili, da so domačini dovolj odprti in komunikativni, da naše delo poteka nemoteno, pa tudi njihovo narečje nam ni povzročalo prevelikih preglavic, saj smo imeli v skupinah tudi njihove otroke. Ker sama vasica leži na približno osemsto metrih nadmorske višine in so drugi zaselki - Tuce, Lipice, Verovce, Dvorec. Kozje, Rute (zg. in spi.-) posejani po planoti. SO nam organizatorji omogočili tudi prevoz do naših sogovornikov. Pet skupin je na terenu raziskovalo: a) odraščanje,
v sklopu katerega je bilo delovanje kulturnega društva Radi.še, razvoj šolstva in razlike med nekdaj in danes (vodja: študentka etnologije Irena Destovnik) h) stare pripovedke,
ki ^o jih razdelili na dva sklopa, in sicer tiste pred drugo svetovnti vojno in po njej (vodja: etnologinja Milena Kunej) e) obrti,
Cokla rs tVQ, izdelovanje »šintelnpv«, kolarstvo, metlar-f|Vo, šiviljstvo, pletarsivo, kovaštvo, sedlarstvo. Danes jih je /lv¡h le še peščica, pa še te le /a domačo uporabo, (vodja: etnologinja Mojca Ramšak)
d)	Znamenja,
popis in opis vseh znamenj, kapelic in k rižev na Radišah |51' dogodki, povezani z njimi, (vodja: študentka etnologije Damjana Zbontar)
e)	velikonočne Šege,
opis dogajanj v velikonočnem tednu (v tem času smo se namreč mudili na Radišah). Zanimale so nas še vedno žive
šege in navade, pa tudi njih spremembe skozi čas (vodja: študentka etnologije Maruška Markovčič)
Ta delavnica je bila zame neke vrste izziv, saj tokrat nisem hodila po terenu sama, kot to počnem ponavadi, ampak sem imela s seboj skupino treh deklic. Ugotovila sem, tla je to čisto nekaj drugega in zahteva veliko več energije in pripravljenosti, kol pa če si sam, ali pa s kolegi Študenti. S tem, da imaš skupino, so povezane tudi nekatere težave, ki jih s časom premostiš ali pa tudi ne. Na samem začetku namreč ne veš, kako bi otroke pripravil do tega, da bi sami spraševali. Skoraj vsi, predvsem mlajši, so zadržani in takšni ostanejo do konca. Izredno prijetno in seveda dobrodošlo je, če otroci niso le pridni in tiho sedijo in poslušajo, kaj pripovedovalci govorijo, temveč da so tudi komunikativni, odprti, da jih sama tema zanima in da v pogovoru aktivno sodelujejo. Nasa skupina ravno pri temi ni imela najboljše sreče. Res je, da je velikonočni čas povezan z različnim zanimivimi Šegami in navadami, zanimiva je tudi razdelitev opravil na posamezne dni velikonočnega tedna. Vendar pa se je pojavila velika težava, in sicer, da so vsi pripovedovalci delali in pripovedovali ene in iste stvari. Področje Radiš in okoliških naselij je tako strnjena celota, da skozi čas pri teh navadah skoraj ni prišlo do sprememb. Tako smo že pri prvi pripovedoval k i izvedeli skoraj vse, kar nas je zanimalo, ostali pa so le še ponavljali, kar je povedala že ona.
Seveda sta bili zanimivi dve radiški posebnosti: prata in baklada,
Prva je velikonočna jed, ki jo pripravijo tako, da dajo v svinjski želodec maso iz kruha, jajc, peteršilja in kuhanega suhega mesa ter vse skupaj spečejo.
Druga pa je praznik na veliko soboto. Takrat ljudje nesejo baklje, ki so jih naredili že tedne prej iz brun, ki so jih na vrhu precepili in v razpoke zataknili lesene smolnate paličice, da bi bolje gorele. Na koncu sprevoda jih vržejo na kres in ob ognju zapojejo Alelujo. Tudi pokanje Z možnarji je lep dogodek. Vendar pa hi bilo v tem primeru bolje, če hi stvari videli in si s tem ustvarili lastno predstavo, vse skupaj pa bi bilo tudi bolj zanimivo. Tako pa smo o tem le slišali, in sicer povsod, kamor smo prišli. Pojavljale so se manjše razlike, vendar so te (predvidevam) zanimive le za nas mentorje, ne pa za otroke, stare dvanajst, trinajst let, ki jih stvari, če niso zanimive, začnejo kmalu dolgočasiti.
Ob večerih so se vse skupine zbrale zbrale in poročale o svojem delu na terenu. Imela sem občutek, da je otroke različnih skupin zanimalo oziroma skrbelo bolj to, kako bodo napisali in predstavili svoje delo, kot pa tisto, kar so govorili drugi.
GLASNIK SfcD 34/1994, št. 3
29