òpeó. ir* aoc. post. II. grupjx.
1163
IkààZl Bo Sijaii
,,-ero «aimaf29
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	16. - 31. OKTOBRA 1953.	Leto	IV. — Štev. 75
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
Pozdravljam vas, oj narodna zaveza boriteljev, vas, male domovine nevstrašne hčerke in jeklene sine!
Ivan Trinko
ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV
Spomenica predstavnikov Slovencev v Italiji
Italija hotè krši določila za zaščito Slovencev v Italiji - 50.000 Slovencev v videmski pokrajini nima niti ene slovenske šole * Oddelek za človečanske pravice pri OZN potrdil prejem spomenice
Predstavniki Slovencev v Italiji so poslali Organizaciji združenih narodov v Lake Sucessu posebno spomenico, ki obravnava dejanski položaj slovenske narodne manjšine v Italiji.
Oddelek za človečanske pravice pri OZN je že, s posebnim pismom, potrdil sprejem te spomenice in v njem je tudi sporočil, da jo bodo proučili v smislu paragrafa 75 (Vi resolucije Ekonomskega in socialnega odbora. Po en izvod spomenice bodo izročili tudi vsem odbornikom komisije za človečanske pravice na njeni prvi seji, izvleček spomenice pa bo predložen tudi pododboru za preprečevanje diskriminacij in za zaščito narodnih mo.njšin.
Pričakujemo, da bodo zgoraj omenjeni organi OZN resno proučili vsébino naše spomenice in podvzeli primerne ukrepe, da se v njej navedene krivice odpravijo. V naslednjem objavljamo njeno vsebino:
Ker smo iz italijanskih časopisov, kot n. pr. iz dnevnika »II Nuovo Corriere della Sera« od 3. septembra 1953 št. 209, leto 78, ki izhaja v Milanu, izvedeli da so štiri italijanske stranke v Trstu, to je liberalna, socialdemokratična, republi-Kar«ka in demekristjanska ter »Comi®i-to Liberazione Nazionale« za Istro, predložile namestniku italijanskega političnega svetovalca pri ZVU v Trstu posebno spomenico, ki naj se dostavi tudi vsem zastopnikom držav podpisnic tristranske note od 20. marca 1048, je naša dolžnost, da to zadevo pojasnimo.
Omenjamo to spomenico na tem mestu, ker vsebuje stvarne netočnosti, ko trdi, da so v Italiji »pravice narodnih manjšin širokogrudno zaščitene od ustave in od deželnih statutov.«
Kako smo zaščiteni Slovenci v Italiji pa lahko razberete iz te naše spomenice v spodaj navedenih poglavjih.
Zakoni o zašiliti manjšine
Clen 6. italijanske republiške ustave določa, da bo italijanska republika s posebnimi izakonitimi določili ščitila narodne manjšine. Do danes pa ni bil izdan še noben zakon, ki bi govoril o kakršni koli zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji. Slovenskim pokrajinskim svetnikom ni dovoljeno, da bi v pokrajinskem svetu govorili po slovensko. Isto se godi mestnim občinskim svetovalcem slovenske narodnosti v Gorici. Ko so pri prvi mestni in pokrajinski seji govorili slovenski, so jih z vpitjem in žvižganjem prekinili.
Slovenci v Italiji morajo tudi v uradih in javnih ustanovah govoriti le italijansko, ker jih v nasprotnem slučaju uradniki zavrnejo. Nič bolje ni na sodnijah. Člena 122 Civilne«» sodnega postopka in 137 Kazenskega sodnega postopka pa celo obvezujeta rabo italijanskega jezika. Clen 137 Kazenskega sodnega postopka pa predvideva še visoko denarno kazen za onega, ki italijanskega jezika noče rabiti. Vsi dosedanji protesti, naslovljeni v tem oziru na lokalne sli vladne oblasti, so bili brezuspešni.
Italijanska vlada namenoma krati te pravice slovenski narodni manjšini, čeprav vè, da italijanska narodna manjšina, ki biva v Jugoslaviji, uživa iste pravice kot drugi jugoslovanski državljani In je v tem oziru popolnoma enakopravna. Zastopniki italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji lahko prosto govorijo
v svojem jez'ku v vseh uradih in tudi v obeh Skupščinah.
italijanska republiška ustava v č.enu 116 določa tudi Furlaniji in Julijski Krajini, ki tvorita enoto, deželno avtonomijo s posebnim Statutom. Do danes tega vlada ni izvršila. Ko so v parlamentu razpravljali o posebnih avtonomijah in izglasovali Siciliji, Sardiniji, Južni Tirolski in Val d’Aosti poseben štatut, so prenesli za nedoločen čas ustanovitev avtonomne pokrajine Furlanija-Julijska Krajina. To zavlačevanje je jasen dokaz, da italijanska vlada nima resnega namena uveljaviti to, kar določa ustava. S tem škoduje celotnemu gospodarstvu te dežele, posebno pa še slovenskemu življu, ki biva na Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so Francozi v Italiji, katerih je približno toliko kot Slovencev, dobili svoje zastopnike v parlamentu, prav tako Nemci v Tirolu, ker so jim ti zagotovljeni v posebnem statutu. Slovenci smo prav radi
t«» krivico «U » proMiimi glasovnicami na
volišče.
Stanje po mirovni pogodbi
S členom 15 mirovne pogodbe od dne 10.2.1947, ki je stopila v veljavo dne 15.9. 1947, se je Italija obvezala, da bo pod-vzela vse potrebne korake, da zajamči vsem osebam, ki spadajo pod njeno ju-risdikcijo, ne glede na njihovo narodnost, spol, jezik ali veroizpoved, uživanje človečanskih pravic in svobodščin z všteto svobodo izražanja misli, svobodo tiska, svobodo veroizpovedi, svobodo prepričanja in zborovanja.
Odkar je stopila mirovna pogodba v veljavo, pa do danes, ni italijanska vlada še podvzela niti enega potrebnega koraka, ki bi zajamčil uživanje omenjenih pravic in svoboščin tudi slovenski narodni manjšini v Italiji. Ko so leta 1866 prišli beneški Slovenci pod Italijo, ki je bila takrat vedno pod liberalnimi režimi in ko so z Rapalsko pogodbo prišli pod Italijo še nadaljnji Slovenci in Hrvati (okrog 600 tisoč), so italijanske vlade zatrjevale, da imajo tujerodci (mislili so na manjšine) iste pravice in dolžnosti kot ostali italijanski državljani. Isto je odgovorila italijanska vlada na spomenico Demokratične fronte Slovencev v Italiji od dne 9.6.1949 in na zahtevo Slovenske demokratske zveze v Italiji od 15.12.1949 potom geriškega prefekta, da »Slovenci v Italiji ne potrebujejo nikake posebne zakonodaje, ker so enakopravni ostalim državljanom italijanske narodnosti in veljajo torej za Slovence kot za Italijane isti zakoni.«
S takim ravnanjem je italijanska vlada izrecno priznala, da kljub določilom . 'ena 15. mirevne pogodbe in člena 3. in 116 Ustave, r ima namena izdati nobenega zakona, ki bi jamčil in urejal jezikovne, politične, kulturne in gospodarske pravice Slovencev v Italiji.
Tako -držanje pomeni, da Italija ho-té krši jasna ustavna in mednarodna zakonita določila, katera je sprejela bodisi s podpisom mirovne pogodbe, kakor tudi z izdajanjem nove republiške Ustave.
Kršenje gori omenjenih določil pomeni, da se Slovencem v Italiji ne prizna uporaba materinega jezika v uradih, v . javnih službah in drugih ustanovah. To pomeni tudi puščati prosto roko vsem zatiralcem Slovencev zlasti zloglasnim
»trikoloristom«, ki še vedno strahujejo in preganjajo slovenski živelj, posebno v videmski pokrajini.
Tudi trditev italijanske vlade, da smo Slovenci enakopravni ostalim državljanom italijanske narodnosti, je le pusta teorija. Slovenci smo to že dobro preizkusili in vemo, da je prišlo pred vojno do popolne likvidacije našega narodnega izživljanja. Zaradi neštetih prekrškov zahtevamo, da se izvajajo določila, ki so navedena v členu 15 mirovne pogodbe in členu 6 Ustave, v katerih so nam zajamčene pravice do svobodnega izživljanja na vseh gospodarskih, političnih in kulturnih področjih.
V goriški pokrajini je okrog 20.000 Slovencev, v videmski pokrajini pa okrog 50.000. — Goriška pokrajina je bita od leta 1918 pod Avstrijo in sloverske šole so bile do te dobe v popolnem razmahu, prav tako vse prosvetno in kulturno izživljanje Slovencev.
Ko je pa zasedla leta 1918 te kraje Italija in so prišli na oblast fašisti, so leta 1923 ukinili vse s'ovenske šole, slovenski učitelji so bili premeščeni v notranjost Italije, na slovenske šole pa so bili nameščeni učitelji italijanske narod-
nosti, ki niso niti najmanj poznali slovenskega jezika. To stanje splošnega raznarodovanja je trajalo čez 20 let, to je do druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno si je slovensko ljudstvo spet vzpostavilo slovenske šole, katere je pozneje Zavezniška vojaška oblast prevzela, potrdila in tudi podprla. Ko so pa leta 1947 prevzeli Goriško spet Italijani, so nekatere slovenske zavedne učitelje, kljub temu, da so bili italijanski državljani, odpustih ; obenem pa so odpustili tudi slovenskega višjega šolskega nadzornika. Tako so vse slovenske osnovne in srednje šole spet podrejene italijanskemu proveditoratu, ki slabo skrbi za njihov razvoj. Zaradi tega slovenske šole spet propadajo, nekatere pa so celo ukinili, kakor n. pr. v Krminu.
Da bi zmanjšali število učencev na slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Goriškem, so v letu 1950 prepovedali optantom za Italijo, ki so slovenske narodnosti, obiskovanje slovenskih osnovnih in srednjih šot, ker so se le-ti izjavili, da je njihov občevalni jezik tudi italijanski s pretvezo, da bi laže dosegli rešitve svojih opcij za Italijo.
Demokratična fronta Slovencev in Slovenska demokratska zveza sta v svojih spomenicah, ki sta bili poslani že leta 1949 in prej italijanski vladi, navedle vse zahteve Slovencev glede osnovnih in srednjih šol. Italijanska vlada pa na to sploh ni odgovorila.
Poslali smo spomenico na UNESCO, v kateri smo opozorili na prizadejane krivice na šolskem področju, a tudi s tem rismo dosegli ničesar. Potrdili so prejem naše spomenice, drugega odgovora ni bilo.
V Beneški Sloveniji in v videmski pokrajini je okrog 50.000 Slovencev, kateri že od leta 1866 čakajo, da jim italijanska vlada odpre slovenske šole. Tudi to smo navedli v naši spomenici, katero smo v juniju 1949 poslali italijanski vladi. Odgovora nismo dobili nobenega, pač pa trikoloristi strašijo v teh krajih Sloven-ice, zavednega Andreja Jušo pa so celo umorili.
Kje je tu spoštovanje svečano podpisane mirovne pogodbe in izvajanje členov italijanske ustave?
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Pojav Irikoloristienih tolp
iiliiiiiiiiilii!iiiiiiin:iiiiiiiiiii!iiiiiiiii:iiiii!i>iiiii»iliiiiiii   milini           im.nmim  ...............................................................................................................................
merih zakone in jih aplicirajo na način ki nikakor ne odgovarja principom republikanske ustave.
člen 25 Ustave določa, da je vsakdo podvržen sodbi tiste sodne oblasti, ki jo deloča zakon in v členu 103 je rečeno, da imajo vojaška sodišča v mirnem času pravico soditi samo za vojaške prestopke, ki jih izvršijo pripadniki oboroženih sil.
Zato moramo smatrati kot nezakonite obsodbe, ki jih je izreklo vojaško sodišče nad državljani, ki so v položaju odpuščenih vojakov. Take državljane lahko obtožijo samo na podlagi navadnega zakonika, ne pa na podlagi vojaškega zakonika.
Zvedeli smo, da so se po gorah Beneške Slovenije zopet pojavile tolpe oboroženih teroristov, ki sejejo preplah med prebivalstvom. Nekatere take skupine so opazili v Gornji Nadiški dolini, zlasti v 'bližini ivejsi Prcflnld, rirhi vifti in Marsin.
Očividnc gre za tolpe, ki pripadajo zloglasnim terorističnim formacijam, ki jih poznamo pod imenom »trikoloristično gibanje«. Kot znano so nastale te trikolo-ristične tolpe v prvih letih po vojni z namenom, daj bii zadušili vsako .gibanje beneških Sloveni ev za dosego svojih manjšinskih pravic. Te tolpe so zagrešile že celo vrsto strašnih zločinov nad našim prebivalstvom, katerih višek je bil v uboju Andreja Juše iz Petejaha.
Naše prebivalstvo, ki je moralo že pod fašizmom prestati mnogo hudega, zlasti med vojno, si želi sedaj miru. Zato pozivamo oblasti, da podvzamejo potrebne varnostne ukrepe za zaščito prebivalcev in poskrbijo, da se te tolpe razorožijo in pripadniki izročijo sodnim oblastem. S svojim delovanjem bi ti banditi radi ustvarili napetost v deželi in izzvali obmejne incidente. Obenem pa zahtevamo da se končno izvede preiskava o uboju Andreja Juše.
Primer Arisfarca in Renzija
Nezaslišana aretarija italijanskin novinarjev Aristarca in Remia in njuno tiranje pred vojaško sodišče, jo močno razburilo vse javne mnenje. Ljudje se sprašujejo če se lahko v italijanski republiki izraža svoje mnenje, ne da bi pri tem člcvek zašel pod obtožbo blatenja državnih institucij, kadar to mnenje ni istovetno z vlado? Ali naj bo državljan, ki ga obtožujejo kakšnega prestopka priveden pred rednega, ali pred posebne sodnike?
Kadar policijski ali preiskovalni organi sestavijo obtožnico in smatrajo, da je
svobodno izražanje misli prestopek, bi morala magistratura čuvati svobodo misli. Toda katera je tista sodna oblast, ki je kompetentna za razsodbo? Ali je Italija kakšna vojaška republika, kjer naj pridejo državljani pred vojaško sodišče in naj bodo od tega obsojeni?
Zalibog se tukaj, kakor tudi na mar-SikateiAm drjUgem področju, pojavljajo velike ustavne pomanjkljivost#, zaradi česar so še vedno v veljavi fašistični zu-keni, ki so v nasprotju z ustavno listino, medtem ko tolmačijo v dvomljivih pri-
wmniiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiii]|]iiiii!i:iiiii!i:iiiiiiiiiii vi • m	•
i Slovenci
Oh, kako je lep naš slovenski jezik, toda mnogi ga še zaničujejo. Od italijanskih šovinističnih nacionalistov sicer ne moremo drugtga pričakovati kot zaničevanje našega naroda in našega jezika. To kar je žalostno in zaradi česar boli srce zavednega in poštenega Slovenca je, da ljudje, ki so bili rojeni od slovenske matere, dostikrat ne marajo za slovensko besedo. O Slovenci, spreglejte! Zapustite pot, na katero vas vlečejo tisti naši sovražniki, ki imajo korist od vaše nezavednosti.
Slovenski jezik velja toliko, kolikor veljajo drugi jeziki in za nas velja še več ker je naš jezik. Kdor ne spoštuje svojega jezika, ni vreden spoštovanja! Kdor se sramuje svojega jezika, se sramuje samega sebe! Kdor zaničuje svoj jezik, zaničuje svojo mater! rie zaničuješ svojo mater, nisi vreden, da hodiš po zemlji, zemlja to bo preklela.
Ti nespametno dekle, ki že po šestih mesecih bivanja v Milanu ali v Neaplju, pozabiš na svojo preteklost, na svoj jezik in na zemljo, kjer si zagledala luč sveta; ko so vrneš domov nočeš več poznati svoje prelepe govorice. S težavo govoriš ita-
iiiilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiaiiini iiiiiii;i:iiin:ii!i!i i milil Ml I l.l 111:
ii mšiijtt ni jii
iijanski, toda vseeno govoriš, da se prilizneš in prikupiš tujim ljubčkom, misleč, da če govoriši Italijanski, te bodo bolj cenili in spoštovali. Ali ne veš, da se t4 ljudje za hrbtom posmehu j ejio? Ne smeš se prilizovati s tujim jezikom tak-šr.im ljudem, ki so tatovi tvoje poštenosti! Vprašaj tvoje starše, kako so pošteno živeli, ko niso znali drugega gov>r-riti kot slovensko. V vsaki besedi so imenovali Boga ir; takrat se golobice niso sprijaznile z jastrebi.
In ti mladenič, ne govori brez potrebe s svojim prijateljem italijanski, samo zato, da se prikupiš dekletom, ker so danes nastali takšni češi, da nekatere deklice ne marajo fantov, če ne govorijo po italijansko. Takšna dekleta niso vredna ljubezni.
Dragi beneški Slovenci, poznamo pregovor, ki pravi; »Starega vina in starih prijateljev se drži«. Ta pregovor naj vam bo v opomin, da se boste tudi vi držali starega, to je jezika, ki so ga govorili naši starši ir. ki ga danes nekateri njihovi sinovi zaničujejo in pre:lir!ajo. če bi mogli govoriti grobovi naših starih očetov, bi rek'i:	»Sinovi, ne zatajite
nas!«	Izidor	Predan
Stran 2
»MATAJUR
Štev. 7.5
IZ NAŠIH VASI
Ceglih ljudje plačujejo zlo visoke dau-ke, ni kamun ankul neč nardiu za zbuoj-šat cjesto. Sada pa, ko kamun vidi, de nje meči iti r.a to vižo naprej, je ukazu, de muorajo usi ljudje od 18 do 80 Ijeta iti štjeri dri na ictuoto za popravit cjesto. Kaduor nejče al ne muore iti na ro-buoto bo muoru plačat kamunu 3480 lir.
Ljudje so sprejel ta ukaz z velikim ogorčenjem an protestirajo, de se u na-
šim kamune djela takuo kot se nje dogodilo še u nobednem kraju Italije. <5e kamun ne zna ušafat drugje denarja za cjeste popravit, naj stopi h oblastem an zaprosi za pomuoč takuo kot djelajo drugje, kjer so potrjebni pomoči.
Smo votai za Pellizza, smo votai za Olivieri-ja an za druge take strice zavoj tega, ki so nam obljubil, de boju poskar-bjel za use naše pctrjebe. Sadà vidimo ob 19,15 uri, iz Ahtna pa ob 13. uri.
AHTEN-VJDEM
Od 15. oktobra je stopiu u veljavo tele nou vozni red autobusa, ki o peje iz Ahtna u Videm:
Odhodi iz Ahtna u Videm ob o,50 an 13,50 uri;
odhodi iz Vidma u Ahten ob 12,35 an 19,15 uri.
Ob praznikih autobus o peje iz Vidma
.lÉiiiÉiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii'iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniP
SPOMENICA PREDSTAVNIKOV SLOVENCEV V ITALIJI
Predlog za ureditev slovenskega šolstva
REZIJA
V NAPOTJE JIM JE MOST
Pred dnevi so nekateri neznani zlikovci zdrli trame, ki podpirajo most, ki vodi preko hudournika Potok. Ljudje so zaradi tega zelo ogorčeni kajti most jim služi, saj veže dva zaselka, to je Osojane ir. Njivo in jim skrajša pot za več kot dva kilometra.
Most je bil zgrajen pred dvemi leti in so ga zgradili oni, ki So obiskovali zidarski tečaj, ki je bil pri nas v tistem času. Zakaj so ga nepridipravi sedaj porušili si prebivalstvo ne zna tolmačiti in zato zahteva, da se izsledijo krivci tega vandalizma in primerno kaznujejo.
S TOVORNEGA AVTA JE P Al JEL
Pretekli teden, ko je vozil skozi zaselek Lipovac tovorni avto podjetja Lendaro iz Njivice, se je otrok Ennio Di Floriano ot(sil za avto in se tako nekaj časa peljal. Ko so mu opešale moči, je na ovinku pri mostu, ki vodi v Ravenco, padel r:a tla in obležal brez zavesti. Ker šofer tovornega avtomobila ni vedel kaj se dogaja za njegovim hrbtom, je vozil naprej. šele pozneje so nekateri mimoidoči opazili nesrečo in otroka prinesli v vas, kjer mu je zdravnik nudil prvo pomoč. Ponesrečeni si je pri padcu močne poškodoval po vsem telesu, posebno po glavi. Ozdravel bo v treh tednih, ako ne nastopijo komplikacije.
ŠE SO POŠTENI LJUDJE
Pred dnevi je šofer, ki vozi avtobus v našo dolino iz Vidma, našel v vozilu denarnico v kateri je bilo 25 tisoč lir, ki jo-je izgubil Kos Rihard. Denarnico je izročil karabir.erjem, ki so jo potem izročili lastniku, šofer ni sprejel nagrade, ki mu je Kos porajal iz česar se razvidi
da so še pošteni ljudje.
* ♦ *
Našemu občinskemu zdravniku dr. Giovanni De Cesare se je rodil sin. želimo mu, da bi rastel zdrav, krepak in zadovoljen v naši dolini.
TAJPANA
DELIBERA OD KUMUNA
Smo zvjedali, ki naš konséj kumunal e deliberóu kupiti od dite Del Fabbro, električno linijo za 19 milijonou lir. Zdi se pa, ki prefektura na nje aprovala to delibero, ker naš kumun o njema mùt za narditi dan debit tekaj velik.
KAJ BLAHA TO JE TU NAŠIM KUMUNE
Tu tim zadnjim censimentu od blaha, so tu našim kumune zledali 749 krau, 21C jenic an te1 et, 424 duce, 191 kozé an •dnehà samega kenjà. če ve konfrontanto s statistiko, ki so jo nardili pred 20. ljeti, tu našim kumune te blaho spadlo jušto na póu.
E REZ JE — Za našo ejerkou komodati je videmski tehnični urad (Genio Civile) dodeliu 7C0 000 lir. Djelo to čč beti nareto od impreze Amilcare Rossi taz Grions dal Tor. Judje so z zadovoljstvom sprejeli to novico, ker naša ejerkou na mà zarjes bizunjo popravila.
Aut.oritadi no bi ne smjele pozabiti še za nodo nam parpeiati, ker smo brez nje že več ljet.
BRDO
ZA PROPAGANDO TURISTIKO
Smo večkrat pisali, ki to koventà narditi r.o mdr več propagande od iepotah našega kumun a za paruleiči simori več turište. Terska dolina to je dan kraj, ki za riješ karateristike, za jami, ki ve marnò tu Zavrhu o bi muoru diventati s timpom zlo important. To se kapi, ki za tuo narditi to mà Spendati an zatuo naš kumun o bi ne naredu slabo, če tu prožim bilarčjo o bo luožou notre še ka-pitul »propaganda turistika«. Naši oštjer-ji an butihjfrji, ki so težje, ki no bi tjeli mjeti največ vantača od turističnega žvi-lupa, no bi muorii plačati to taso, saj no tuo žej djelajo u druge kraje.
SV. LENART SLOVENOV
Te dni smo zvjedli, de je država dala autorizacjon našemu kamunu, de lahko nardi mutuo za kritje pasiunost kamun-ske bilance lanskega ljeta za lir 629.000.
čudno se nam zdi, de naš kamun ne muora zaključit bilance brez nardit dougà. Mi vjemó, de usi plačujemo zlo visoke dauke an de takuo kamun debi usako lieto dosti milijonou lir. Ne bi neč jal, če bi kamun s tjem denarjem kaj nardiu, a do donas gre use po stari poti naprej. Cjeste so slabe, dosti vasi njema
šuol an še pour.o drugih reči manjka. £o nekatjeri karnuni, ki so buj majhni an buj revmi kot naš an tam so nardil več djel kot par nas an so zaključil bilanco buojše kot par nas.
KOZICA — čedaoska pretura je štra-fala našega vaščana Bledič Aleksandra, ker je u mlieke za prodajo mješu vodo na 10 taužent lir multe.
SV. PETER SLOVENOV
DIVJAČINA DJELA ŠKODO
Kakor je znano je u usej naši okuolici dosti divjačine, posebno zajceu an faza-nou, ki djelajo veliko škodo na puoju an Oku vinjik. Pretekli tjedan so se zbral naši možje an so poslal županu prošnjo, de bi se ukinila louska rezerva. To prošnjo je podpisalo 200 posestnikou zemlje okaol sv. Petra.
Troštamo se, de buodo oblasti uslišale prošnjo naših kmetou.
TEČAJ ZA MLEKARJE U AŽLI
Dne 19. tega mjesca je začeu u naši vasi u zadružni mlekarni tečaj (corso) za mlekarje. Ta tečaj obiskujejo mlekarji iz Nediške doline, de se buojo izpopou-nili svoje zrenje o mlekarstvu an sje-rarstvu.
PRAPOTNO
KOSTANJ GA JE RANIU U OKO
Medtjem, ko je tresu 19 letni Medveš Benjamin kostanj z drevesa, ga je huduo raniu kostanjou rič u desno oko. Puoba so muorii hitro pejat u špitau, kjer se bo muoru zdravit več cajta.
ZA VODOVOD NA STARI GORI
Za zgradit vodovod na Stari gori, so patri našega svetišča napravili zlo bogato loterijo. U nedeljo je bluo zavoj tega še posebno dosti ljudi par nas. Največje premije kot autcmobil, kravo mlekarico, lambreto, makino za šivat, radio an drugo so šli u reke foreštam iz Trevisa, Parme an Milana.
DREKA
Lansko ljeto je naš kamun zaključiu bilanco z 1 milijon an 745 taužent lir douga. Za krit ta doug je prefektura pooblastila naš kamun, de lahko nardi en mutuo za tist denar.
PODBONESEC
CJESTA U VELIKI NAGOBARNOSTI
Zavoj tega, ki dou s hriba se nimar tačijo velike skale, je ejesta an ljudje, ki hodijo po njej od Loga do Stupce u veliki nagobarnosti. Prou zavoj tega tud korjera, ki pride iz Vidma, ne vozi vel do Stupce, ampak se ustavi u Logu. Na tulku prošenj, ki so jih ljudje nardil za de bi nardil u tistem kraju en visok zaščitni zid, so oblasti končno uslišale to potrjebo an začele djelat. Na tistem djelu je zaposlenih več naših djeloucei an se troštamo, de bo u kratkem cajtu zid naret.
Fn zaščitni zid bi fcluó potrjebno nardit tud pod cjesto, kjer teče blizu rjeka Nediža, zak’ ta razjeda nimar zemljo pod cjesto. Kar so veliki nalivi daža, Nediža prou u tistim kraju prestop breguove an takuo preplavi puoja an traunike an djela veliko ški.odo tud pardjelkum.
ZA POPRAVILO CJERKVE U ČRNEM VRHU AN BRIŠČAH
Pred kratkim je videmski tehnični urad (Genio Civile) nakazu 1 miljon 790 taužent lir za popravilo ejerkve u črnem vrhu an 650 taužent lir za popravilo ejerkve u Briščah. Djelo bo preuzela im-preza Lucchitta iz Čedada.
SREDNJE
KAMUN KLIČE NA ROBUOTO MLADE
AN STARE ZA POPRAVIT CJESTO
Kaduor je kedaj hodu po naših vaseh je lahko vidu s svojimi očmi kakuo slabe cjeste imamo. Ker njemamo ejestar-jou an ker je že več kot deset ljet nje nobedan popravljou, je sevjeda donàs u takem stanju, de se skoraj ne muore voziti po njej. Obcjestne kunete, ki so postale nevidne sc poune pjeska an preraščene s travo, zavoj dažč an snega pa so nastale globokč on široke jame, de voz kar sam sc vstav kar ga živina ulječe.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Slovenci zahtevamo od italijanske vlade, da se slovenske osnovne in srednje šole uzakonijo, pii čemer pa se naj upošteva sledeče:
1. Vsem slovenskim šolam v Italiji na-čeljuj viceproveditor, ki mora biti slovenske narodnosti in mora biti popolnoma vešč slovenskega književnega jezika. Dobro mora poznati slovenske šolske iDzmere in biti mera priznan šolnik. Je neposredno odvisen od ministrstva, s katerim ima posebne stike.
2. Slovenski šolski svet naj bo sestavljen iz vrst slovenskega učiteljstva.
3. Slovenski didaktični ravnatelji morajo biti slovenske narodnosti in popolnoma vešči slovenskega književnega ie-zika, morajo pa imeti tudi vse potrebne pedagoške in didaktične zmožnosti.
4. Pri nameščanju učiteljstva naj sodelujejo viceproveditore, šolski svet in slovenski didaktični ravnatelj, ki raj podajo svoje mnenje o učiteljevih zmožnostih.
5. Na slovenske srednje šole naj s» namestijo profesorji slovenske narodnosti s popolno kvalifikacijo in temeljitim znanjem slovenščine.
6. Na slovenske srednje šole naj se imenujejo slovenski ravnatelji.
7. Italijanščina naj se poučuje kot predmet v višini ur za posamezne razrede, kakor določujejo pedagoška načela, to je od tretjega razreda dalje po štiri ure tedensko in ne več, kot je sedaj v praksi.
8. V šolski zakon naj se vnese poseben člen, da se ne smejo premeščati slovenski učitelji in profesorji v notranjost države. Slovenski učitelji in profesorji naj poučujejo na slovenskih csnovnih in srednjih šolah.
9. Ustanovijo naj se slovenske šole povsod, kjer bivajo Slovenci, to je tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini in naj se uvede obvezno šolanje.
10. Prepreči naj se sleherno delovanje proti slovenskim šolam.
11. Provizoričnim učiteljem in profesorjem slovenske narodnosti, ki poučujejo na slovenskih csnovnih in srednjih šolah, naj se uzakoni stalnost na slovenskih šolah in prizna s posebnim zakonom stalnost na sedanjih mestih.
Edino na ta način bi Slovenci imeli svojo posebno šolsko avtonomijo, s katero bi morale biti pravice glede našega osnovnega in srednjega šolstva točno označene in zajamčene.
Slovenski priimki, imena in društvena imovina
Obče je znano, kako brutalno je nastopal fašizem proti narodnim manjšinam, ki so po prvi svetovni vejni ostale v mejah kraljevine Italije. Hotel je s silo uničiti vse kar je slovenskega. Ukinil je vse časopise, ni dopuščal tiskanja slovenskih knjig in je plenil vse, kar je bilo slovenskega, da bi izbrisal na tem ozemlju sled, da so tu bivali in živeli Slovenci.
V ta namen so fašisti izdali zakon z dne 10.1.1926 št. 17, po katerem so imeli prefekti vso oblast poitalijančiti slovenske priimke. Ta zakon je bil krivičen in je pustil velik madež, katerega bi morala vsaka demokratična vlada izbrisati in zakon preklicati.
Na podlagi tega zakona so bili poitalijančeni pristni slovenski priimki, a do
danes ni nobena povojna vlada izdala zakona, po katerem ti priimki, ki so bili uradno poitalijančeni, zopet uradno zadobili prvotno obliko. Jasno je torej, da italijanska vlada še vedno noče priznati, da so v njeni republiki tudi prebivalci slovenske narodnosti in da imajo kot taki pravico do svobodnega izživljanja. Zaradi tega zahtevamo, da se zgoraj citirani zakon prikliče in da se razveljavijo vsi dekreti, ki so bili izdani na podlagi citiranih zakonov. Razveljavitev omenjenih dekretov mora biti uradno izvršena.
Najhuje je še to, da Slovenci v Italiji nimamo niti pravice dajati svojim otrokom slovanska krstna imena, ker zahteva obstoječi zakon samo italijanska.
Nadalje ni italijanska vlada ničesar ukrenila, da bi goriškim Slovencem vrnila Trgovski dom v Gorici, ki je bil do leta 1933 last slovenske ustanove »Trgovsko-obrt ne zadruge«. Ta stavba, ki je bila s slovenskimi žulji sezidana 1904, je bila po fašističnem komisarju Jeta 1933 prodana federaciji fašistične stranke v Gorici. Sedaj je državna last.
Ne samo to, da sedanje oblasti nočejo vrniti Trgovskega doma v Gorici slovenskim kulturnim in gospodarskim organizacijam, za katere je bil zgrajen in namenjen, ampak tem organizacijam ne dajo na razpolago nobenih drugin lokalov, nasprotno, celo zavirajo, da bi si Slovenci ponovno preuredili kjersibodi kako dvorano in ne izdajo za to potrebnih dovoljenj. Isto velja za slovensko »Alojzevišče«. ki ga je država razlastila in ga še vedno drži. To »Alojzevišče« je služilo kot dijaški zavod. Tako vladno ravnanje onemogočuje kulturno udejstvovanje Slovencev v Gorici.
Gospodarstvo
Pred priključitvijo Julijske krajine k Italiji po prvi svetovni vojni in tudi pozneje do nastopa fašizma, smo imeli Slovenci samo v mr-stu Gorici naslednje gospodarske organizacije :
1. Zadružno zvezo v Gorici z lastno palačo na Korzu Verdi št. 37 in Ulica Morelli št. 36.
2. Centralno posojilnico z lastno palačo v Gorici na Korzu Verdi št. 32 s kinom »Central«.
3. Trgovsko - obrtno zadrugo s tr;mi palačami v mestu, med njimi sedanji Ljudski dom na Korzu Verdi.
4. Goriško ljudsko posojilnico z lastno palačo v Ulici Carducci št. 7.
5. Slovensko kmetijsko društvo "» sedežem v Ulici Carducci št. 6.
6. Slovensko čebelarsko zadrugo s sedežem istotam.
7. Kmečko barko v ul. Carducci št. 21.
8. Katoliško tiskovno društvo z lastno tiskarno in knjigarno.
Zraven tega smo imeli mnoge dobro, delne organizacije z močnim gospodarskim temeljem, ki so služile slovenski javnosti.
Fašistična vlada pa je izdelala po svojih komisarjih načrt za uničenje vsega slovneskega gospodarstva. Ta načrt je bil predložen po požigalcu Narodnega doma v Trstu Francescu Giunti samemu Mussoliniju. V začetku leta 1928 se je začela prava ofenziva proti vsem slovenskim in zadružnim organizacijam, ki je dovedla do njihovega popolnega uničenja, kakor je bilo to načrtno predvideno. Ostala je samo še Kmečka banka, ki je bila le premajhen denarni zavod, da bi delal skomine fašistom. To so bile
kakuo nas tratajo an zatuo se bomo znal runat za drugikrat.
Poleg tega, kamun njema nobedne pravice za nas parmuorat djelat na ro-buoto, ker nje nobednega leča, ki ga za tuo pooblašča.
AHTEN
NOU VOZNI RED AUTOBUSA
hude gospodarske sankcije, katere je uporabljal fašizem za poitalijančevanje Slovencev. Sedanja vlada ni podvzela prav ničesar, da bi popravila fašistične krivice, pač pa še danes ovira slovenskim podjetjem v goriški pokrajini vsako delovanje. Vsaka prošnja podjetij ali privatnikov za izdajanje obrtnic je vedno zavrnjena, medtem ko italijanskim podjetjem takoj izdajo potrebne obrtnice m dovoljenja, dasi — prav ta podjetja že posedujejo razne obrtnice.
Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da smo Slovenci v Italiji tudi dahneš kot v času fašizma, brezpravna raja in da nas hočejo podtalno in zvijačno izbrisati kot narodno manjšino ter svetu prikazati, da Slovencev v Italiji sploh ni. Medtem ko zavlačujejo priznanje naših pravic, hitijo z zidanjem ezulskih naselij na našem etničnem ozemlju, da bi nas čimprej zamešali med same Italijane in seveda tudi čimprej raznaro-dili.
Italija naj zajamči temeljne pravice
Slovenci v Italiji zavzemamo stališče, da se mora prenehati šovinistična gonja -in da se morajo čimprej izvesti vsa določba Ustave. Posebno važnost polagamo Slovenci v Italiji na vsebino onih zakonitih določil, ki naj jamčijo Slovencem v Italiji pravico do nemotenega kulturnega, jezikovnega, političnega in gospodarskega razvoja. Pod Avstrijo je imelo tukajšnje prebivalstvo italijanske in slovenske narodnosti z državnim in deželnim zakonom od leta 1867 zajamčene pravico do uporabe svojega materinega jezika v vseh državnih, deželnih ir. občinskih uradih, ki so morali imeti urad-rištvo, ki je obvladalo vse deželne jezike in je v teh tudi uradovalo. Zajamčena je bila v vsem pravica do izobešanja narodnih zastav, pravica nemotenega delovanja političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij in prav tako pravica do šolanja v materinem jeziku. Vse te pravice bi morale ostati neokrnjene Slovencem v Italiji tudi po letu 1918, kar se pa žal ni zgodilo. Po padcu fašizma, k porazu katerega so v nemali meri prispevali tudi Slovenci, je njihova pravica do nemotenega narodnega razvoja še toliko večja.
Zato se obračamo na OZN in zahtevamo, da OZN s svojo polnomočnostjo izvede pri italijanski vladi, da izda s prevzetimi obvezami ter predvsem z določili člena 6 in 116 Ustave posebno manjšinsko zakonodajo, ki naj velja za vse Slovence, ki bivajo v Italiji in naj s posebnimi deželnimi zakoni zajamči:
1. Določeno število zastopnikov Slovencev v poslanski zbornici in v senatu ter deželnem parlamentu.
2. Enakopravnost slovenskega jezika v vseh javnih uradih v onih krajih, kjer prebivajo Slovenci.
3. Obstoj in nemoten razvoj slovenskega osnovnega in srednjega šolstva.
4. Nemoten razvoj slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij.
5. Kaznovanje onih oseb, ki bi se pregrešile proti določilom manjšinske zakonodaje.
Zahtevamo tudi, da se čimprej popravijo vse krivice, katere je fašistični režim povzročil Slovencem v Italiji in d® »e uvede proti Slovencem nov kurz strpnosti in razumevanja, ne pa raznarodovanja.
(Sledijo podpisi.)
Štev. 7.5
»MATAJUR«-
ZA NAŠE DELO
v*
Ce zajce napenja al če imajo drisko
U zadnji številki našega lista smo pisali o kokcidiozi, tuo je o tisti boljezni, ki mori u velikem številu zajce, donàs Pa tomo pisal o napenjanju an driski.
Napenjanje pride posebno rado par toladih zajcih, če se jih fuotra z mlado fljeteljo al ugrjeto travo. Rosna trava ne napenja, ne smije pa bit ugrjeta, če zajci jedo travo, ki je več časa ležala u kupu, jim začne vrjet u želodcu an djela-jo se plini (gas). Tisti plini zlo hitro na-Pounijo želodec an ker ne muorejo ven Pritiska napihnjen želodec na pljuča an sarce, takuo de se zaje zaduši.
če je napenjanje 2J0 možno je nar tucjše, de se take zajce hitro ubije, če Pa nje takuo hudo, jim pa dajajte za Uekaj dni samo dobro seno an skorje starega kruha an od polente.
če vidite, de so zajci okuol riti umazani an če je njihov drek mehak, če rejčt, de so bouni, de imajo drisko. Ponavnd Inide driska, če nje kajšna druga bolje. Zen, zavoj m pravilnega fuotranja, zavoj gnilega ali umazanega fuotra, zavoj preklada al pa ker živijo u mokrih hljeu-čkih.
Kar imajo zajci drisko se jih ne smije fuctrat z zelenim fuotrarn. Dajajte jim seno, ožgan oves an star kruh. Zlo pomaga tud dobro stoučeno lesno oglje, ki ga je trjeba poriješat med fuotar. Dobro je tud hrastovo lubje al hrastove vejice.
Djelo u kljeti
Sode z moštom je trjeba večkrat pregledat an uraunat gorkoto u kljeti. Dok mošt še vre an je še sladek, naj bo u kljeti približno 18« C. Kar pa je mošt končii vret an se je cuker spremenili u alkohol je trjeba gorkuoto u kljeti malo znižati, de bo približno 12-' C de se bo mlado vino prej očistilo.
Oe ima novo vino slab duh al savor se muorate pesvjetovat s takim človje-kom, ki se zastop na kljetarstvo, de vam to povjedu, kaj je trjeba nardit z vinom, <3e se zbuojša.
Kakuo se zv je če je krava breja
Z novim sistemom se lahko zvje brejost par kravah že parvi tjedan potlé. ki je bla par juncu Tuo so provai u A-meriki an sc im jel S.-O % primjeru pravil-he rezultate. Na novo vižo se zvje brejost krau s tjem, de se pregleda an kon-statira spremembo farbe u scaunici. Za Prit do tiste konstatacije je trjeba imjet taztopino natrijeve soli indorinola, scau-’ ico krave je trjeba pustit par miern Pou ure u normalni gorkuoti. Potlé je trjeba primješat petim partem scannile eno part zgoraj povjedane raztopine. Po 30 sekundah se že vid spremembo far-
be u scaunici. Scaunica od breje krave pestane zelena, od tiste pa, ki nje ostala breja pa obdarži neizpremenjenc farbo.
Ta sistem hitrega konstatiranja je velikega pomjena, ker takuo ne boju ubijal brejih krau.
Seteu ušenice
Tale mjesac se seje ušenica an zatuo je trjeba zemljo imjet že parpravljeno. Stan pregovor pravi »kakršna seteu, takšna žeteu«, zatuo je trjeba gledat, de se seje zdravo an dobro razvito sjeme. S jemo ie trjeba prec! setvijo dobro dižin-fetjerat. Za nardit tisto djelo je nar-buc-jš, de nucate dižinfetant u prahu kot je »Caffaro«. Za 100 Kil ušenice uzomite 200 do 250 gramu dižinfetanta. Dobar dižinfetant pa je tud 2 do 3 parstuotna raztopina moare galice (solfato di rame). U tjem primjeru je trjeba sjeme namočit u tisti raztopim.
Kravjak pomaga rast živali
Znano ie, de antibiotiki, (penicilin, stre-ptomicin) zlo pomagajo rast živali. Ameriški specialisti so ugotovil, de je u kravjaku vitamin B 12 an V 13, ki pomagata rast živino. Za esperiment so fuot-
lil lili I I I m i l;l l I l l.l l l l.l l 1111 <11 I I I I | I I | I l I I 11 I I I I 1:1111
Potlé kar pade listie iz drevja je čas, de začnete sadit sadno drevje.
Prej ku začnete sadit je trjeba korenine obrjezat an tisto djelo je narbuojš de nardite tisti dan kar buoste sadil. Obrje-žite samo ta debele korenine an tiste, Ki so preveč goste, če sadite drevesa, ki i-majo že obrjezane korenine, muorate še enkrat malo cdrjezat do frišnega lesa Kar obriezujete debele korenine muorate lepuo gledat, de nardite rano buj mp.i-hno ku muorete an zatuo je trjeba rje-zat naglih in ne pošeuno. če bi rjezal pošeuno bi lahko začele gnit korenine.
Obrezovanje drevesnega varhà
Kar obriežete korenine, muorate obrjezat tud veje. Veje se navadno skrajša za polovico al dve tretjini doužlne. Par o-brjezovanju vej je trjeba gledat, de se ne pušča dougih čepou nad varhnimi očesi an de se ne odrježe pieveč lesa par o-česu. Gledat je trjeba tud, de varhnja o-česa par stranskih vejah pridejo na von, de se bo imjelo takuo Ijepe varhove.
Par obrjezcvanju je trjeba gledat, de se obrježejo use veje u ’dnaki raunini, zatuo pustite spuodnie veje buj dougo kot gorenje. Najvišje veje obrježite nar buj kratko! Varhnjo vejo pustite buj deugo, de se iz nje razvije ljep, močan varh. Koščičp.sto sadno drevje (čerješojr.
JV AN TRINKO:
MAŠO PA@ILAWC0
tiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii iiritiiiiniiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiniiiiniiiii iiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiii
ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Čakanje
nuHJv	Ul iOAU OU J All 1C Oli JA ]tT
fuctrat z zelenim fuotrarn. Dajajte jim seno, ožgan oves an star kruh. Zlo pomaga tud dobro stoučeno lesno oglje, ki ga je trjeba poriješat med fuotar. Dobro je tud hrastovo lubje al hrastove vejice.
Djelo u kljeti
Sode z moštom je trjeba večkrat pregledat an uraunat gorkoto u kljeti. Dok B)ošt še vre an je še sladek, naj bo u kljeti približno 18" C. Kar pa je mošt končii vret an se je cuker spremeniu u alkohol je trjeba gorkuoto u kljeti malo znižati, de bo približno 12' C de se bo mlado vino prt j očistilo.
Oe ima novo vino slab duh al savor se muorate pesvjetovat s takim človje-kom, ki se zastop na kljetarstvo, de vam to povjedu, kaj je trjeba nardit z vinom, <3e se zbuojša.
Kakuo se zvje če je krava breja
Z novim sistemom se lahko zvje brejost par kravati že parvi tjedan potlé. ki je bla par juncu Tuo so provai u A-meriki an sc im jel S.-O % primjeru pravil-he rezultate. Na novo vižo se zvje brejost krau s tjem, de se pregleda an kon-statira spremembo farbe u scaunici. Za Prit do tiste konstatacije je trjeba imjet taztopino natrijeve soli indorinola. Scau-’ ico krave je trjeba pustit par miern Pou ure u normalni gorkuoti. Potlé je trjeba primješat petim partem scannile eno part zgoraj povjedane raztopine. Po 30 sekundah se že vid spremembo far-
llllllllllllIIIIIHIIUllllllIII 1'lillliMIIII 1111 11 ITI l!l!l lil l'l!l lllll I lllllll |l|ll!l!l[l!l lllll lllll IIII1IIIII l:lil Itili I lllll lllll lllllll Immillili lil1! lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Potlé kar pade listie iz drevja je čas, de začnete sadit sadno drevje.
Prej ku začnete sadit je trjeba korenine obrjezat an tisto djelo je narbuojš de nardite tisti dan kar buoste sadil. Obrježite samo ta debele korenine an tiste, Ki so preveč goste, če sadite drevesa, ki i-majo že obrjezane korenine, muorate še enkrat malo cdrjezat do frišnega lesa Kar obriezujete debele korenine muorate lepuo gledat, de nardite rano buj mp.i-hno ku muorete an zatuo je trjeba rje-zat naglih in ne pošeuno. če bi rjezal pošeuno bi lahko začele gnit korenine.
Obrezovanje drevesnega varhà
Kar obriežete korenine, muorate obrjezat tud veje. Veje se navadno skrajša za polovico al dve tretjini doužine. Par o-brjezovanju vej je trjeba gledat, de se ne pušča dougih čepou nad varhnimi očesi an de se ne odrježe pieveč lesa par o-česu. Gledat je trjeba tud, de varhnja o-česa par stranskih vejah pridejo na von, de se bo imjelo takuo Ijepe varhove.
Par obrjezcvanju je trjeba gledat, de se obrježejo use veje u ’dnaki raunini, zatuo pustite spuodnie veje buj dougo kot gorenje. Najvišje veje obrježite nar buj kratko! Varhnjo vejo pustite buj deugo, de se iz nje razvije ljep, močan varh. Koščičp.sto sadno drevje (čerješojr.
češple, breskve) se obrjezujejo buj kratko, pečkato (jabuka, hruške) pa buj dougo.
Kar je drevje obrjezano ga je trjeba dat s koreninami v posodo, kjer je gosta mešanica vode, ilovice an kravjaka.
Kakuo se sadi
Drevje se sadi kar je oblačno an mjer-no. Zemlja muoia bit mokrotna, a se ne smiie prijemat lopute. Ne smije se sadit ankul kadar je vjetar an mraz.
Dostikrat naši kmeti ne sadijo pru, ker izkopajo jamo preveč nizko al preveč globoko. Narbuojš je, de se zasuje jamo že kak tjedan prej, de se zemlja posjede. Par sajenju je trjeba dobro gledat, de se drevo posadi kakih deset centimetru buj visoko kot je rastlo do sidà. Kar se bc z« ml ja posedla, bo paršlo drevo u normalno visokuost.
Kar so korenine zasute, je dobro, 1e se dobro ujamejo korenine Gnoj se ne smije dajat preveč blizu debla an tud ne pod korer ine, ker bi začele gnit.
Parvezovanie h količu
De drevo rauno raste, ga je trjeba par-vezat h količu, a ne preveč tarduo. Ce bi bluo drevo preveč močno parvezano bi zavoj posedanja zemlje obviselo na količu an bi se posušilo. Za parvezovat nuca j te dobre benkove šibe.
Žalost je bila v naši vasici torej velika in splošna, še posebno, ker je bil pokojnik dobra in priljubljena duša. Takoj se je hiša žalosti napolnila z ljudmi, žene so pomagale jokati, ljudjo so se posvetovali in odločili, kateri naj gredo »varovat« mrtveca. Neutolažljiva vdova Je šla ž njimi in šele po prvem izbruhu žalosti so jo mogli spraviti domov — —
Naslednji dan niso mogli s pokojnikom v vas, dokler ni prišla pravica na *nesto. Tej pa se ni veliko mudilo. Sto-Prav pod večer je bilo mogoče vzdtgniti Sa in prinesti. Številna množica z duhovnikom na čelu je šla ponj.
Katrica z malčkom, drobni otroci in tlrugi ljudje, ki niso mogli radi starosti ®U niso utegnili radi opravkov iti niže, **> šli zadnji hip čakat na navadno ča-holišče. Pa kako čakanje! Vsi so molčali
ali tiho šepetali. Noben izmed otrok se ni ganil. Vsi so čutili, da se godi nekaj posebno težkega in mučnega. Le Katri-čin tihi jok in stokanje se je slišalo. Bratec je molčal v nedoumljivosti in splašeno gledal. Zdaj pa zdaj je zaplar kal tudi on, pa ni vedel zakaj...
Bilo je že temno, ko se je zasvetila vrsta pregibajočih se svetiljk med kostar njevjem in se je zaslišal topot ljudi in mrmranje molitev.
»Gredo! Gredo! Nesejo ga. Bog se usmili njegove duše!« so zašepetali in se zgenili čakalci.
Kmalu jo bila žalna procesija na mestu.
»Tata moj ! Tata moj !« je pretresujoče vzkliknila Katrica in planila k nosilcem.
»Tata moj ! Tata moj !« je ponovil malček in glasno zajokal.
ral piščance (cibeta) s kravjakom an so imjel zlo dobre rezultate. Fuotral so tud kakuoši an rezultat tega je biu, de so ble iajca u venči mjeri oplojena. Pozitiu-no delovanje kravjaka stoji u tjem, de kravjak uničuje škodljive bakterje u želodcu živali. Ni pa trjeba dajat kravjaka kravam, ker se jim s prežvekuvanjem djela sam vitamin B 12 u prebavilih.
Zgoščeno mleko
Sladko zgoščeno mleko v kositernih šk.atljah (konzervah) poznamo že nekaj
Rahitis narbuj lahko ušafajo tiste živali, ki zlo hitro rastejo an tiste, ki ne sesajo al hitro potlé, kar ne sesajo več.
Tista boljezen ne pride na hitro, ampak počasi an se jo spozna najprvo po tjem, de živim začne glodat razne reči, posebno mauto na zidu. Dostikrat se godi, de praseta pijejo gnojnico ul se med sabo grizejo. U časih se godi, de take boune živali dobijo krč po usem telesu, muskolni se nepnò, živau ne diha več an je nagobarno, de se zaduši.
Učasih se parkažejo tud motnje pp.f bodenju an zavoj bolečin u kosteh hodijo boune živali zvezano an težkuo. Naj-
»Sirote! Uboge sirote!« so ju pomilovali drugi in se vsi solzili.
Nenavaden sprevod je šel mimo in ž njim nekaj grozovito resnega in slovesnega....
Ljudje so molili. Domači so žalovali
»Ali pojdeš, Pepič?« je vprašala stara Urša kodrastega dečka, ki ga je srečala na poti v polje.
»Pojdem, pojdem; sklenili so, da pojdem.«
»No, še jaz sem vesela za te. Hvala Bogu! Pridno se uči in lepo se zadrži, da postaneš gospod, da boš molil.«
»Bom, bom. Eoste videli, da bom «
»Jaz te ne učakam; sem prestara Boš pa molil za mojo dušo.«
»Gotovo ! Tudi za vašo dušo bom molil.«
»No vidiš. Bog ti daj srečo' Veš, preden pojdeš, pridi; ti dam orehov, da boš grizel v mestu.«
Šla sta vsak po svoji poti.
Pepič je bil mlad dečko, dobre glave. Dovršil je z najlepšim uspehom domače šole. Učitelj je svetoval staršem, naj ga pošljejo naprej. Starši so zmajevali z glavo in se niso mogli odločiti, šolanje traja
desetletij. Sedaj pa so v ZDA začeli prodajati drugačno zgoščeno mleko, in sicer navadno kravje brez vsakega dodatka. V posebnih vakuumih ali strojnih pripravah zgostijo mleko na >-j prostornine s tem, da mu odvzamejo vodo. Tako zgoščeno mleko prodajajo. V državi Iowa prodajajo potrošnikom zgoščeno mleko enkrat na teden in se jim doma ne pokvari (amerikanska gospodinjstva imajo vse polno frigiderov-hladilnih omar!). Gospodinja primeša zgoščenemu mleku dvakratno prostornino vode in ima naravno mleko. Poročila pravijo, da vsebuje to zgoščeno mleko vse snovi kot sveže, tudi vitamine. V Iowa so doživeli farmerji prijetno iznenadenje:	od kar
so začeli prodajati zgoščeno mleko, se je potrošnja mleka zelo dvignila.
rajš ležijo an težko ustajajo. Praset.ii najrajš klečijo an se ulačijo po trebuhu.
čez nekaj tednou se začnejo nagubo-vat kosti u nožnih sklepih (movimenti delle gambe). Če se te otekline potipa se čuje, de so tarde an ne bolijo. Počas se začnejo noge krivit na ven al na notar, naprej al nazaj. Tud rebra an har-bat se skrivijo takuo, de je ejelo telilo krivo.
Boljezen je douga, učasih traja več mjescu, če živali prej ne krepajo.
Kakvo se zdravi rahitis
listo boljezen se lahko ozdravi, a jo je trjeba dougo časa zdravit. Najprvo je trjeba bouni živini dajat drug fuotar ar. jo puščat več ku se muore na soncu. Bajat ji je trjeba djetelje, sočno travo al dobro seno. Prasetam je trjeba dajat med fuotar djetelni drobir an posneto roljeko. Dobro je tud, de se dà prasetam kajšr-o sjerove jajce al zdrobljene frišne kosti. Usej rahitični živini je trjeba dajat kostno moko, klajno japno al kredo.
Prej ku se daje tiste reči živini, pa je trjeba viedit kitjere sostance jim manjkajo an zatuo je trjeba, de se posvetujete z veterinarjem al agronomom, ki bo po fuotra al zemljišču vidu, katjeri dodatek je narbuojš. Po navadi teletom, mladim konjem an prasetom parmanj-kuje klajno japno, posebno če je bila živina fuGtrana s kislim senom an otrob-mi, praseta pa s sjerkom al krompirjem. U tjeh primjerih je trjeba fuotra dodat krede. Kar je suša al kjer je svjet kame-nit ima fuotar u sebi premal fosfora, zatuo je trjeba dodajat fuotra kostno rrr> ko.
živini, ki ima rahitis zlo pomaga vitamin D, ki se ji ga daje u kaplicah med fuotar al pa se ji ga dà s punture. Tud ribje olje ima u sebi dosti vitamina D, a s tjem je trjeba mnat previdno; ne smije se ga dajat ne preveč an tud ne preveč dougo časa. Preveč ribjega olja lahko škoduje, posebno prasetam, ker zbolejejo na srcu al jetrih. Kaj čar sa an kaj ribjega olja je trjeba dat bouni živini muora po\jedat veterinar. Uto dobro zdravilo za rahitis je prašek »Vito-san«, ki je naret iz več vitaminou al drugi preparati, ki jih prodajajo u špeeja-rijah.
in ihteli; žene so istotako plakale, a Ka-tričini srce trgajoči vzkliki so vse drugo prevladovali.
»Tata moj! Tata moj! ...«
Pričakala ga je vendar, toda kakšnega!....
veliko let in stane veliko denarja. Kje naj ga vzamejo?
Deček je bil sicer kakor nalašč za učenje' bistre glave, šibek, malce bledoličen; za kakega hribovskega hrusta, ki naj bi bil kos svojemu delu, se ni zdel primeren. Bil je tudi nekako samosvoj, sanjav in z glavo Bog ve kod. V študijah! — so mislili domači. Za navadne otroške norčije ni maral veliko; tudi s tovariši se ni rad dražil. Pač pa je rad pohajal po travnikih, po goščah, cb potokih in kadar je bil bolj prost, je vodil ovce v senožet. Na paši je zidal cerkve in stolpe, doma je napravljal oltarčke in se veselil, ako mu ie kdo podaril pobožno podobico. V cerkvi je ob godu točno in priložno stregel gospoou kaplanu in ta ga je bil tudi vesel ter ga večkrat vzel s seboj kadar je šel kam po širni kaplaniji.
Vse je torej kazalo, da bi ne bilo na-
----------------Stran	3
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Po kg.
Krave	L.	170 do 215
Voli	»	235 -> 250
Jemce	»	230 » 250
Ovce	»	150 » 160
Koze	»	90 » 100
Jarta	»	300 » 320
Praseta	., »	270 » 300
Teleta	»	380 i) 430
ŽIVINA	ZA REJO	
		Po kg.
Krave mlekarice	L. 127.000 do 185.000	
iJenice breje	» 125.000 H 1801000	
Jenice 12 m. stare » 110.000 » 120.000		
PERUTNINA -	ZAJCI	- JAJCA
		Po kg.
Kokoši		550 do 60C
Piščanci	»	625 » 675
Race	»	450 » 500
Purani	»	500 » 575
Zajci	»	250 » 27(1
G use	»	450 » 500
Jajca usako	»	30 » 32
ŽITARICE
po kuintalu
Ušenica	L. 6.700 do 6.800
Sjerak	» 4.600 » 4.900
Ušenična moka	» 8.200 » 9.400
Sjerkova moka	» 6.000 » 6.200
Ušenični otrobi	» 3.700 » 3.300
GRADBENI LES	
	po kubičnemm.
BukovJ hlodi	- L, 15.500 do 16.000
Orjehovi hlodi	» 18.500 » 20.000
čerješnjovi hlodi	» 17.500 » 19.000
Smrjekovi hlodi	» 15.500 » 16.500
Kostanjevi hlodi	» 14.000 » 15.000
Jesenovi hlodi	» 18.500 3 19.500
DARVA’	
	Po kuintalu
Bukove darvà suhe L. 950 do 1050	
Bukove darvà surove » 800 » 900	
Dauge darvà	» 650 » 750
Eukovo oglje	» 2.700 » 3.000
SADJE IN	ZELENJAVA
	Po kg.
Kostanj	L, 25 do 401
K oreiijé	» 20 » 40
Radič	» 40 » 80
špinaža	» 70 » 100
Krompir	» 20 » 30
Jabuka	» 20 » 40
Hruške	» 40 » 60
SER AN	MASLO
	Po kg.
Mlekarniško maslo	L. 970 do 1000
Domače maslo	» 850 » 900
Ser do dva mjesca star » 420 » 450	
Ser čez dva mjesca star » 650 » 680	
Menjava denarja
Zlata Sterlina	6.50D
Napoleon	5.600
Dolar	632
Stellina karta	1.660
švicarski frank	147
Belgijski frank	12,30
Francoski frank	1,60
Avstrijski šiling	23
Zlato po gramu	745
Srebro po gramu	19
pačno, ako bi postalo iz njega kaj boljšega, ako bi šel v šole in postal gospod.
Starši so se večkrat pomenkovali o tem. Tudi s priletnim stricem, ki je imel skrito v starodavni mošnji lepo številce zlatih »napuljonov«, so se resno posvetovali. Tajna želja vseh je bila, da bi poslali dečka v šole. Toda, toda... Mm ! Glavo ima, glavo; toda študije so dolge. Kdo ga učaka? In pa, ali se preštudira? Tudi vojaščina ga zna o svojem času pobrati in Bog ve, ali se bo povrnil v Scio?... mn !... In pa, če pojde vse drugo lepo po poti, kaj bo, če ga nazadnje svet premoti, da pusti vse skupaj in postane kak nebodigatreba, kak potepuh, za križ sebi in drugim? ...
»Veste kaj? Ako bo vsak tako mislil, potem nihče ne pošlje sina v šolo in še brez gospodov ostanemo,« je modroval stric.
Po večkratnem posvetovanju so vendar prišli na to, da bodo poslali dečka v šo-
lo.	Glavni korak je bil torej storjen.
Zatem je sledilo veliko dela in skrbi s pripravami. Najprej so se razgovorili z učiteljem in kaplanom, da pridejo n» jasno z vprašanjem, kam naj dečka pošljejo.	(Nadaljevanje	sledi)
i litim 1111 m 111111 iiii lina m iiiiinii inn um m niiiiii m um im Ulili I n I III u in i n n i nuni luninim n
Rahitis ali mehkokostnica
Ovčji kaplan
Brunega človeka stor lakot
(Pravca iz
E biu dan oča, ke e imu no hčer an tale hčer nje tjela nič djelat. An e biu pršu an puob na snubu; ma nje oča mu jo nje tli dat e je jau de ima no pččo. Puob ga e uprašu, de katero pečo jima Nje oča e jau, de niče djelat. Pucb e jau, de ju uzame, če njema druge pčče an ju je uzeu an ju e .pejù darmi.
Ju e prpeju darmi, an nje tjela djelat nič.
Nje mož e šu. na djelo an e pršu da-ìnù, kar e bluo ruoč, an e pouprašu njega mater, de ke e djelala. Mat mu e povjedala: »San djelala tuole an to druge.« On e prašu, de ke e djelala soa že-nà. Njega mat e povjedala, de nje djelala nič njega žena. Potlé e jau : »Est an vi, mat, borna jedla an moa žena nič.«
Drug dan e šu spe na djelo, an e pršu
Mažerol)
»Oča, morte nejst ki darmi; če ne, uan na dajo jest!«
An tako se bla nauadila bit bruna.
O poštenem oštierju
darmi an e pouprašu njega mater, de ke e djelala. Mo e povjedala za nje djela. An e pouprašu, de ke e djelala njega žena. Mat e povjedala, de bla šla po ua-dó. Mož je jau: »Ben, borna jedla est an vi, an moji ženi dejte ji nimru malo.«
Treči dan e šu na djelo, an e paršii, an e pouprašu njega mater, de ke e djelala njega žena. Mat mo e povjedala, de bla šla po nacó, de pomedla hišo an e bla šla tje u hljeu dajat kravam jest.
Fn potle e bla ratala bruna an dje-luna an je hodila z možan, k 9 hodu z uozan.
Malo cajta potlé ju e prši gledat nje oča an ju e vidu, ke djelala. Potlé se zar čudu nje oča, ke ju e vidu djelat’
Potlé moš e šli z uozan danr.i, an onà se je ustavila ta pr oči an mo e džjala:
Slovenc slovenca vabi
Slovenc Slovenca vabi, da se ga pit’ ne zabi: pridite gore h nam, kjer smo dobre voje z vam.
Deb’ adnc zcpjeli an bomo prau veseli, vsa žalost naj nahà, kjer vince je doma.
Zdaj kupice volimo, na zdravje tudi pimo, kadar prazan bo bokau, bom pa za druz’ga dau.
»mil 11111 mm il i m 11 hi m i hi i n m m i ninnili ih 11111 mi 11 n r i m 11111111 ■ ■ i ■ • 111111 ■ ■ 111111111111 mi iihih mi 1111111 m 11111 n 11 n i min m i ih..........mi h
HATA JUHICA
Neka mačeha zapudi svojega nepravega sina s sitom po vodo. Puobič gre h potoku, zajame vode, pa namjesto vode ostane u situ eno. ribica, ki se je, kar je voda stekla iz sita, začela hudo premie-tat. Puobič jo če nest mačehi, ma ribica mu začne takuole guorit: »Jubi muoj, varži me nazaj u vodo, saj vidiš, de rnuo-ram na suhem umrjet. Tud tebi bi se ne zdjelo dobro, če bi te kajšen u vodo Vargu an bi mvoru se potopit — saj r.e bos nardiu za neč. Kar buoi u muojim imenu prosu, ti bo dano.«
Puobič, ki je dobrega sarcà, varže ribico nazaj u vodo an poskus zajeti u sito vodo za videt, če se mu nje ribica zlagala. An rjes, sito je daržalo vodo. Kar puobič pride damii, loži sito na mizo an mačeha je začudeno gledala an je mislila de je puobič štrihjon. Zapudi ga za-tuó u gozd an mu kuaže, de muora hitro posejč bukovo drevo an ga parnest darmi.
Puobič gre u gozd, varže proč sekjero, si zbere bukovo drevo an por’óé: rZlata ribica, de bi bukva padla!« An bukva že leži na tleh. on se vsedne nanjo an še enkrat por če tiste besjede an bukovo drevo ga ponese pruot duomu.
Pot je pejala blizu grada u katjerem je stala mlada grofica na oknu. Čudno se ji je zdjelo, de drevo nese puobča an zatuó se mu smeje an mu je jala, de je štrihjon. Puobič se je ujezu an u imenu
zlate ribice želi, de bi mlada grofica postali mati un gre po svoji poti naprej.
Kar na drevesu pride damù ga mačeha zapudi od hiše, ker ga je daržala za štrihjona. Puobič nje vjedu kam naj bi se obamù an zatuó gre u grad prosit, de ga uzamejo za pastjerja. Mlada grofica pa je rodila hitro potlé Ijepega puobča, za katjerega nje nobedan vjedu, kaduo je r.jegou oča.
Kar je biu pvobič od mlade grofice star tri Ijeta, je klicu grof use bogataše tiste dažele na veselico. Bli so usi dobre voje. Potlé peje grof svoje goste u en velik salon, kjer je biu tri Ijeta stari puobič z zlatim jcbukom. Grof je jau. ae Ust, kutjeremu bo pvobič dau jabuk, jc r.jegou oča. A pvebič nje teu dat jabuka nobednemu. O tej reči je zvjedu tud past jer an je šri u tist salon an se djelu, de gleda gospodarja. Kar odpre urata, mv. že pride hitro na pruot otrok an mu ponudi jabuk. Grof nejče na nobedno vižo vjervat, de. bi biu pastjer otrokou oči ar. zetuo por'éé: »Če boš ti prej teli koš orjehu štču, ku jest zrježem pečeno kokoško, ti bom vjervu, de je otrok tvoj.«
Pastier je biu s tjem kontent an pur-nesli so mu orjehe, grofu pa kokoško. Oba sta začela djelat. Pastjer je poklicu zlato ribico an tista mu je štela orjehe an takuo jih je prej šteu ku gospodar razrezu kokoško. Kar grof tuo vidi, še ne muore vjeivat, de bi biu pastjer oča od
tistega otroka. U jezi ukuaže, naj hčer, pastjerja ar. otroka ložijo u sod an use skupaj varžejo u vedo.
Mlada grofica je u sodu jokala, ker se je bala smarti, a pastjer jo je tolažu z besjedami: »Nič se ne buoj! Dok sem jest par tebi, se ti ne bo nič hudega n ardilo.« Kar se je pastjerju zdjelo, de je sod po vodi že zadost deleč priplava, por’óé, naj sod skoči na suho an se razbije. An takuo se je rjes nardilo an pred sabo so videli Ijep grad. Usi trije so šli notar stat an so žijvel dovgo Ijet srečni an kontenti.
IDI IIIIIII lllll II1111III11111IIIIIIIII11IIII milimi
OTON ZUPANČIČ
Enkrat je biu brdàk kmet, ki je djelu nuoč an dan, de bi se zbuojšu žive-nje a ves trud mu je ostri jalou. U tistim buoštvu je poklicu zluodeja, de bi mu pomagu. Zluodej pride an por’če: »Po-skarbii ti bom sod dobrega vina, ki se ne bo ankul spraznu. Teku bo nimar brez konca do tvoje smarti. Nardi si oštarijo an toči usakemu piucu pou vina an pou vode. Moje vino je takuò močno, de ne bo nobedan vjedu, de ga karstiš. Hitro boš ratu bogat. Za plačo mi boš dau po smarti tvojo dušo. Vjervej mi, de ti jo bom luožu. u najbuj gorko pastejo, ki se ušafa u našim paklu. Povjedej, če si kontent?«
Kmet odguori ves srečen: »Kakuò bi mi ne blà tvoja ponudba ušeč! Na takuò dobregà an resničnega pariatelja, ku si ti, njesam še ankul vidu, odkar sem na svjetu. Dragi brat, objubit pa mi muoraš, de boš hodu tud ti h men pit, ker bi mi bluò doug čas brez tebé.«
Zluodej mu tuo rade voje objubi an mu še enkrat pcr’če, de ne smije parnest notednega vina brez vode, potlé pa gre proč an mu parpeje že tisto nuoč svoj čudovit sod vina. Drug dan je kmet od-peru oštanjo. Filici so usi hualil vino, čeglih je bluò pou vode u njem. Vino jim je stuoru plačat, vodo pa né. Takuò se je par tistemu oštjerju pilo najbuj za dobar kup najbuojše vino. Imeu je nimar tekar ljudi, de nje mogu usjem parnest za pit. Kar je paršu zluodej, mu je natoču čistega vina u katjerem nje bluò kapje vode. Zluodej ga je più rade voje an nje vjedu za oštjerjevo furbarijo.
Kmet je hitro ratu bogat an živu vjesu u 1111111 mini i immillili iniiiiiiMii iiiiiuimi 111 im um inumi
Divji mož
Divji mož, kosmati mož tri doline je ogradil:
)>To bo vrt moj, vanj si rož in sočivja bom nasadil.«
V izbico vesel je šel, ali ko se v njej zravnal je, v strop n glavo se ie zadel in ves dvorec m v razpal je.
Pluga nima ne brané, kar z lokami prst rahlja si: kar storile so roké, to z nogami potepta si.
šel na jezero je pit, a na brado je pozabil; mož povodni, v kotlu skrit, za kodeljo ga je zgrabil.
Divji mož, kosmati mož hišico si je sezidal.
»Tukaj nirno živel boš. kdo ti ne bi zdaj zavidal?«
»Joj'« zajavka divji mož, »za nezgodo gre nezgoda!« A vodnar: »E, kaj se boš' Ne nezgoda, le neroda!«
an brez skarbi za svojo dušo. U svoji bogatiji nje ankul pozabu te buozih an je nimar usjem tistim, ki so im j el potrje-bu pomagu. Takuo nje imù u svojim ži-venju nobednega souražnika, ki bi mu biu nevoščliu an želeu kajšno nesrečo.
Kar je umrii je stopu pred ;v. Mihje-la, ki vaga grjehe an dobre d j eie an sodi duše an mu je povjedu, kakuò je živu an prodaju vino. Sv. Mihòu ne vid u njim nobednega velikega grjeha an ma dà svojo roko. U tistim času se oglasi zluodej an če imjet oštjerjevo dušo. Sv. Mihòu pa mu por’éé : »Ne blebetaj, takuo nau-mno! Mož nje točiu usakemu piucu pou vina an pou vode, ku sta se bla ložlš dakordo. Ti si più par njem nimar čisto vino. če si teu, de bi mješu vino samo ljudem, tebi pa nosu čistega, si muoru tuo jasno povjedal, kar sta se ložli dakordo. Takuò ti sam se njesi daržii akorda an zatuo ne neč vaja. Drugim ljudem je dajau cštjer ijjes vino u je bluo notar pou vode, ma jim stuoru plačat niti čer.tezima za vodo. tjem ni nardiu nobedne škode ljudem, ma jim je nared« dosti dobrega, ker se njeso mogli upijanit.
Rezijanska pravca
Lisica bila šla dikla plavanu. Na šla pomatat. Tadi na ložla dva centezima, da ma jtit nutuu Rim. Na sretla zeca. On je rekal tu lisico, da »Kan vi gret« botrica?«
Lisica na rekla, da gre u Rim, tadi.
Tadi lisica nu zéc to šlo ukup, to sre-t!o ùka. E rekal ùk, »da kam vi greta?* Ben tadi so šli usi triji u Rim, pa nia-čaka no so srjetli. Mačak anu lisica da tu ma jtet na kokuši, da to ma dela1 žinitke ta za Pulùdnikon.
i-
:
Zéc u šil se skrit tuu smuliko, no pra-sàc tuu listje, anu medvet ù na ràst. Na miš je parSlà, mačak je škučil tau listje, an je vigraspal ùku uoči. Medvet je spadal zéc ràsti za strahom, anu zéc je se dsral za strahom. Dòpo ni ni so se oženili vič, ki so mèli usi strah; so ubje-žal usak po dnej, usak po svej.
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric» Založnik: »Matajur« d. z o. z.> Dovoljenje videmskega sodišča štev. *1 z dnem 26.7.1950
Beneška Ljudska pravca: „Uòcona e uzèu za zluoòeja“
iviAlAJUK	b	lev.	/*>
Za naše mlade bralce 1
____________________________
'Dna fameja taz Muzca na se po večerji parečtia za spjet’ rožarih. Zena na
nje mož o njé maru pjet’ an e àòu tu oštarijo. Kar žena ne vidala, k’ mož o
hré ta ótu, ne se dérla za njim, k’ o éé žej vidati, kako o tè zluódej ha priti hle-
uzome tu roke korono, poklekne na stóu an na začne pjet’ s suojimi otroki. Koj
na hré tu hljeu. Ejtu na despné uócona an na ha peje tu solàr. Na ha loži tu pa-
stejo an na ha zveže, zak’ o ne moré se pohonitl. Potém na ha ljepo odene, k’
no se vidijo uón koj njehà zavite rohe. Kar o se mož uàrne an o té jeti tu pa-
zluodej. Zerìà na hleda za njim se smeja.
an
stejo, o se močno ustraši, kar o vidi ione an o utečč kudoč, k tu pastejl to je
dat, kar o bó pia an se smeju s suojin1* znanci tu oštariji. Zena ne linila pjet’ aJ*