Razgovorg z našimi narofiilk Vprašanja in odgovori Nakup travnika od matčre iieiloletnega Iastnika. š. Sernec v J. Kupill ste travnik ter z ozircm na vknjiženo zastavno pravico kupnino plačali. Agrarni banki, in sicer še preden ste dosegli- vknjižbo lastninske pravice na svoje ime. Sedaj ste pa zvedeli, da prodajalka ni bila lastnica prodanega travnika, marveč njeni otroci. Eden od teh je nedoleten in varuh noče izročiti pismene kupoprodajne pogodbe. Vprašate, kako bi dosegli vknjižbo lastnine na svoje ime, ali pa vsaj vrnitev kupnine. — Nedoletniki smejo nepremičnine odsvojiti le z dovolitvijo varstvenega eodišča. Ako varuh sam noče pristati na prodajo, ki jo je z Vami dogovorila mati nedoletnika, poskusite predlagati pri varstvenem sodišču, da slednje dovoli prodajo. Ako sta ostala dva otroka že polnoletna ter soglašata s prodajo, boste najbrž dosegli odobritev prodaje za tretjega, v kolikor bi bila delitev n<>j>remiCnine neprimerna. Ako sodišCe prodaje ne bi odobriIo, morete opravičeno od Agrarne banke zahtevati vrnitev kupnine, odnosno dela kupnine, v kolikor odpade na nedoletnika. Zastaranjo jamstvene tožbe radi žlvinske hibe. Jakob Selič. Kupili ste v jeseni 1934 kravo od nekega neznanega Vam moškega, ki je izrecno zatrejval, da je krava zdrava, v resnici pa je bila bolna ter je poginila že četrti dan po protlaji. Ker ste hoteli zahtevati od prodajalca odškodnino, ste dognali, da ga na naslovu, ki je bil naveden v živinskem potnem listu, ni najti. Izročili ste zadevo občini in orožnikom, pa še nijnate sporočila, kako se prodajalec imenuje in kje biva. Zvedeli ste od nekoga, ki je bil pri nakupu navzoč, da je bil prodajalec neki Križanec, ko ste pa slednjega stavili na odgovor, pa Vas je nagnal s pripombo, da je preteklo že 40 dni cd prodaje. Vprašate, ali je res, da ne morete nlčesar več ukrcniti v varstvo svojih pravic. — Obč. drž. zakon določa, da se more zahtevati jamfenje, ako gre za hibe pri živini, v Cestih tednih pri sodišCu, ker sicer tožba ugasne. V Vašem. primeru je pa prodajalec izrecno zatrjeval, da je krava zdrava, vsled česar velja za uveljavljenje odškodnine zastaralni rok treh Iet. V primeru pa, ko niste vedcli za osebo prodajalca, se rok podaljša, in sicer teče triletna doba od tistega časa, ko ste zvedeli za prodajalčevo oaebo. Odsluženje posojila z ilelom in zaščita. J. Ca- futa v P. Leta 1930 ste si izposodili 2j>00 din ter se Icta 1932 dogovorii;, da bcste cdsiužiii ta dolg na ta način, da. boste obdeiovali posestvo posDjilotiajalke. Vi ste sicer vsa leta clelali, obračuna pa doslei niste napravili. Posojilodajalka zahteva, od Vas, da podpišete obveznico, da znaša njena terjatev 2800 din, ker Vam namreč znižanja ncče priznati in nasprotno celo zahteva obresti, ki niso bile dogovorjene. Ker nove obveznice niste podpisali, Vam grozi, da že radi tega nimate pravice do zaščite. — Na vprašarije, ali dogovor ne drži, Vam odgovarjamo, da si smete računati za vse opravljeno delo primerno nagrado in da se ima odšteti cd izposojenega zneska nagrada, v kolikor ste jo zaslužili do 26. septembra 1936. V kolikor še ostane dolga, se zniža na polovico ter ga imate plačati v 12 letnih obrokih, ako šte zaščiten kmet. Zaščite ne zgubite, ako niste hoteli nove zadolžnice podpisati. V kolikor ste zaslužili nagrado za deja, opravljena po 26. septembru 1936, se ta nagrada odšteje od prvega, odnosno nadaljnih obrokov.; Obresti posojilodajalka sme računati od diieva, <ko bi morali posojilo vrniti, Ce se pa glede časa Vrnitve ni nič dogovorilo, od dne, ko je prvič zahtevala vrnitev. Žahtevek na plačilo obresti zastara v treh letih po zapadlosti pcsameznega obrestnega obroka. OKrožanje poslopja vslenl vožnje v neposredni bližini. J. Zlatoper. Kupili ste pcsestvo s stanovanjskim poslopjem, ki stoji tik ob meji. Na sosedovem svetu se nahaja privatna cesta, po kateri imajo vsi pravico voziti. Prej je bila ta cesta oddaljena 4 m od Vašefra poslopja, sedaj pa voziio vedno bližie. tako, da Vam ogrožajo poslopje. Sosed se za Vaše ugovore in pouk od strani župana, češ, da se ne sme voziti bližje nego 4 m od poslopij, ne zmeni in Vam celo grozi. — Ni nam znan predpis, da bi privatniki po svojem svetu, odnosno po privatni cesti moraii voziti v oddaljenosti najmanj 4 m od poslopij. Radi tepa ne boste mogli zoper soseda, odnosno voznike ukreniti ni* česar, vse dotlej, dokler ne bodo dejansko o&ko dovali Vašega poslopia. Rr>sed le svojega zemliišča ne bi smel poglobiti tako, da bi izgubilo VaSe poslopje ali Vaše zemliišCe potrebno oporo. Odtegljaji pri izplaaiu pokojnine. B. Habit. Pritožujete se, da se Vam pri izplačilu pokojnine, ki je itak borna, odtegne vedno po 2 din. VpraSate, ali je to dopustno in po katerem zakonu. •— Pra- vilnik za hranilnično fai čekovno službo pri pošti doloCa v dlenu 46, IV. odstavku, da se mora za izplaCUo dekovnih nakaznic na domu plafiati takso, tn sicer pri zneskih do 50 din 50 par, do 1000 din 1 din, od 1000 do 5000 dta pa 2 din. Potemtakem bl se Vam smelo pri 80 din odtegniti le 1 din. Prosta Vam je pritožba na upravnika poSte ali na poštno ravnateljstvo. Kupec odnesel dvakrat po štiri litre vlna. J. Pivec. O priliki, ko je Vaš sosed prodal posestvo, sta on in kupec kupila od Vas po osem litrov vina lastnega pridelka, odnesla sta ga pa v štirilitraki posodi štirikrat. Nekdo je to naznanil financarjem, ki sedaj poizvedujejo. Vprašate, ali ste res zakrivin kaj protizakonitega. — Vino lastnega pridelka smete prodajati brez posebnega oblastnega dovoljenja le v množinah od najmanj pet litrov. NiC ne pomaga izgovor, da je kupec kupil osem litrov, pa da ni imel primerne posode in le radi tega odnesel dvakrat po štiri litre. Prosite gospoda financarja, ki Vas bo prišel zaslišati, naj Vam VaSe neznanje zaenkrat odpusti in zadeve ne naznani višjemu oblastvu. Kazen bi obstojala v tem, da bi morali plačati dvakratno banovinsko in petkratno občinsko troSarino — poleg redne — ter 30 din takse na obsodbo. Proti eventuelni obsodbi bi se zamogli pritožiti na finančno ravnateljstvo v Ljubljani, pri čemur bi pa morali plafiati 50 din takse. Vodo v vodnjaku kvari giiojnica iz sosednega posestva. K. J. v C. Leta 1934 ste si postavili nov vodnjak. Lani jeseni se je začela s sosedovega zemljišča iztekati gnojnica v ta vodnjak, tako, da je voda nerabna. Sosed je fficer obljubil premestiti, odnosno postaviti nov hlev in tudi na občini so Vam obljubili zadevo urediti — a je vse ostalo le pri obljubah. — Ako ne bo šlo z lepega, boste pač morali po § 364 obč. drž. zakona tožiti soseda, da prepreči, da bi se z njegovega zemljišča stekala gnojnica v Vaš vodnjak. Razdelltev skupnega pašnika. S. Majcen. štirje posestniki ste lastniki nekega pašnika. Vprašate, kako bi se dosegla razdelitev tega pašnika. — Poskusite najprej izvensodno delitev. Tu je treba spcrazuma vseh štirih deležnlkov; lahko se tudi dogovorite, naj odloči žreb ali razsodnik. Ako se pa ne morete zediinit!, tedaj pride do sodne delitve. Uvesti jo je treba s tako zvano delitveno tcžbo, ki se mora naperiti zoper vse ostale solastnike. Zahtevate lahko delitev v naravi, ako pa taka delitev ni mogoča, ali vsaj ne brez znatnega zinanjšanja vrednosti, tedaj pride do tako zvane civilne delitve. Skupna stvar se proda na sodni | dražbi, izkupiček pa razdeli med deležnike. —; Komur je na skupni stvari pristojala kaka služnostna ali druga stvarna pravica, jo lahko izvršu- , je po delitvi kakor pred njo. — Za agrarne skupnosti veljajo drugačni predpisi. j Odvzem kosa njive brez dovoljenja lastnika v svrho razširitve občmske ceste. An. Fa. S. Tž. Ob priliki popravila občinske ceste so Vam brez Vaše vednosti in brez privoljenja vzell koa njive, dofiim so druge pasestnike vpražali in tistim, ki niso dali zadevnega dovoljenja, niso ni<5esar vzeli. Vprašate, ali in koga naj tožite. — OMina ima pravico v svrho razširitve samoupravne cestc začasno ali stalno zaseči zasebno lastnino. Seve bi morala pri tem varovati predpisani postopek. Svetujemo Vam, da najprej poskusite dcseči pri občini, da Vam plača primerno odškodnino; ako Vara ne bo ustregla, se pritxižite na okrajiio glavarstvo in ako tudi to ne bi pomagalo, potem pač tožite občino pred sodiščem na plačilo odškodnine. Plačilo oskrbnih stroškov bolnišnici za sina. M. Kovač. Vaš sin senahaja radi zastrupljenja krvi že mesec dni v javni bolnišnici, kjer bo moral cstati še par tednov; na občini že zahtevajo, da Vi plačate oskrbne stroške. Vprašate, ali ste res Vi dolžni plačati bolnišnici te stroške, ko je Vaše posestvo zadclženo in morate skrbeti še za več drug!.h otrok, razen tega pa je bolni sin že imel lasten zaslužek. — Ako je Vaš sin polno'eten, je dolžan plačati oskrbne stroške sam. Ako pa nima lastne imovine ali rubljivega zaslužka, sme uprava bolnišnice terjati plačilo podrejena <xl Vas, ker ste nanireč Vi po zakonu dolžni v tem primeru take stroške plačati. Lahko pa prosite upravo bolnišnice, naj Vam plačilo odpusti. Prošnji priložite potrdiJo davčne uprave, da ne plačujete več neposrednih davkov nego 100 din letno, in potrdilo občine, da ne zmorete plačila, ali vsaj o vrednosti Vašega posestva, višini dolgov ter številu oseb, katere morate oskrbovati. Verjetno je, da bo uprava bolnišnice Vaši prošnji ustregla. Ako znaša višina neposrednih davkov nad 100 din letao, mora proSnjo rešiti banska uprava. Pogojno odpuščeni kaznjenec in potovanje v inozemstvo. V. S. G. B. Radi bi šli s sezonskimi delavci v Nemčijo in vprašate, ali in od koga !bi mogli dobiti potni list, ko ste bili pogojno odjpuščeni iz kaznilnice. — Potni list bi morali zaprositi potom občine na okrajno glavaratvo. Po jpredpisih bi pa morali dokazati, da niste bili ne policijsko ne sodnijsko kaznovan. Tega žal ne boste mogli dokazati, zato bi bila prošnja skoro gotovo brezuspešna. Za natančnejše podatke glede sezonskih delavcev se obrnite na g. Kereca, vodjo borze dela v Murski Soboti; morda gre brez potnega lista. Cerkvena glasbena šola. Jakob Selič. Imate Sina, ki je cno leto posečal cerkveno glasbeno šolo v Celju; ko pa se je slednja preselila v Maribor, je moral učenje prekiniti, ker nimate sredstev za vzdrževanje sina v Mariboru. Na vprašanja Vam odgovarjamo: Podpore za šolanje v navedeni šoli ne podeljuje nihče, pač pa ravnatelj šole večini gojencev oskrbi brezplačno hrano pri dobrotnikih. Stanovanje bi si morali potemtakem sami oskrbeti. Kot smo zvedeli, je bilo Vašemu sinu stanovanje na razpolago. šola se sin tudi lahko doma, seve, ako ima primernega učitelja, in v tem primeru lahko v Mariboni Opravlja samo izpite. Glavni predmeti prvega letnika so: glasbena teorija, koral, petje, klavir in harmonij; drugega letnika: harmonija in modulacija, koral, cerkveno-glasbena liturgika, splošna glasbena zgodovina, petje, dirigiranje, aauk o orglah, orglanje in klavir; tretjega letnika: kontrapunkt, oblikoslovje in osnovni pojmi cerkvene kompozicije, koral, domača glasbena zgodovina, petje, dirigiranje, nauk o instruKientih in orglanje. V vseh letnikih se poučuje tudi vera. Vsi doslej navedeni predmeti so glavni; stranski pa so: latinščtna (izgovorjava in razlaga liturgienih tekstov), slovenska slovnica, računstvo, trgovsko spisje, zadružništvo, knjigovodstvo, tajništvo. Dedšdina iz leta 1930 iii znižanje. A. C. C. D. Vaš oče je Vaši sestri, ko se je leta 1930 poročila, obljubil 15.000 din dedščine. Sestra je leta 1933 umrla in ji je ode dotlej izplačal šele 5000 dinarjev. Vdovec-svak zahteva od Vas, ki ste lani prevzeli posestvo od očeta, izplačilo ostalih 10.000 din. Vprašate, ali ste res dolžni plačati vseh 10.000 din brez znižanja, čeprav je vrednost očetovega posestva padla in ste ostali otroci (sedem vas je) prikrajšani. — Oče pokojni hčeri Skoro gotovo ni obljubil dedščine (to bi mogla hčš, odnosno vdovec-svak terjati šele ob smrti Očeta), marveč doto. V kolikor je oče obljubil večjo doto, kolikor bi znašal zakoniti dedni delež (in bi bili torej drugi otroci prikrajšani), vsebuje taka obljuba daritev, ki je veljavna le, ako je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ako je obljuba dana pred notarjem, jo boste morali kot prevzemnik izpolniti, ker vzlic temu plačilu ostali otroci najbrž ne boste prikrajšanl pri nujnih dednih deležih, kl znašajo le polovico zakonitih. Ako ste ob prevzemu očetovega posestva, odnosno sklenitve izročilne pogodbe izrecno prevzeli v svojo plačilno obljubo navedeni dolg v znesku 10.000 din, tedaj ne morete več doseči znižanja dolga, ker je rok — na katerega smo v »Slov. gospodarju« opetovano opozarjali — potekel 26. septembra 1937. Le v primeru, ako Vi niste izrecno prevzeli navedenega dolga, marveč Vas vdovec terja !e po splošnih določiLih obč. drž. zakona (S 1409) kot prevzemnika, tedaj bi — po našem mnenju — začel enoletni rok za uveljavljenje znižanja vrednosti prevzete imovine (več kot 25%) teči z dnem, ko ste za dolg zvedeli in ste že bili lastnik prevzete imovine. Pravica posojilnice tirjati obresti za leti 1936 in 1937. A. Petrovič. Ker ste si sposodili 10.000 dinarjev že leta 1928 v domači posojilnici, Vam piitiče zaščita, ako ste kmet in ste vsled tega doižni svoj dolg\ ki ss Vam zniža za 50%, plačevati v 12 letnih obrokih s 4'A% obrestmi, počenši s 26. septembrom 1936. Ako ste plačali po tem dnevu kake obresti, se vštejejo v prvi obrok. Vrnitev že plaCanih. obresti po gorenjem ne morete zahtevati. Stroški napačne vkiijižbe. M. š. B. Nasprotnik Vara je dolgoval neko odškodninsko terjatev in piavdne stroške. Vaš zastopnik je sam po svojem prijatelju dobil informacijo, da je Vaš dolžliik baje lastnik nekih nepremičnin ter je predlagal vknjižbo zastavne pravice za terjatev in stroške. Pozneje pa ste dognali, da se je vknjižba izvršila pri nepremičninah neke tretje osebe, ki se je slučajno enako imenuje kot Vaš dolžnik. Slednji je med tem umrl. Vprašate, ali ste dolžni plačati Vašemu zastopnikn stroške navedene vknjižbe in kaj naj s aJednjo napravite. — Predvsem predlagajte (lahko sam na kak umdni dan ustno ali pismeno), naj se zastavna pravica zopet zbriše, ker se je le pomotoma predlagala. Taksa za zbris znaša le par dinarjev (pri višini terjatve do 1000 din le 5 din, čez 1000 din do 5000 din le 8 din, čez 5000 din do 10.000 din le 10 din itd.). Odvetniku pa po našem mnenju niste dolžni plačati stroškov vknjižbe, ako je zadobil informacije sam in od svojega znanca. — Rentni davek ste dolžni plačati od obresti, neglede na to, ali je Vaša obrestovana terjatev zastavnopravno zavarovana ali ne. — Po smrti dolžnika preide dolg na ležečo zapuščino, odnosno dediča.