—    222   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
/¦ pismo.
Dragi prijatel!
¦                                                              6. rožnika 1847.
Se le letos mi je bilo mogoče , kar sim že dolgo dolgo želel, namreč viditi »lepo deželo, ki jo Apenin deli in morje obdaja in planine", ali kakor slavni laski pesnik Petrarka poje;
—    —    —    —    —    —    —    —   il bel paese
C\C Apennin parte e '1 mar circonda e TAlpe.
Kar sim od 5. rožnika do 11. veliciga serpana po ti na vse strani imenitni deželi vidil in občutil. Ti bom v pismicih na znanje dajal po domače , kakor prijatel prijatlu piše.
5. rožnika ob 10. zvečer sim odrinil na parobrodu, kterimu „Dalmata" pravijo, iz Tersta v Benetke, kamor sim drugi dan ob sedmih zjutraj došel.
Benetk Ti ne bom popisoval, ker se nad jam, de jih boš sam ogledat prišel. Resnično boš vesel viditi nekdanjo ^kraljico jadranskiga morja", ktera , desiravno več ne kraljuje, zmiram še veličansko sred vode stoji, de se človek čudi nad prederznostjo tistih, ki so se pervi umislili na vodo tako mesto postaviti. Skoraj bi verjel, de niso bili iz tega sveta, ki so tako veličansko stavbo pričeli, kar tudi latinski pesnik pravi:
»Viderat Hadriaticis Venetam Neptunus in undis Stare Urbem, et toto ponere jura raari :
Nune mini Tarpejas, quantum vis, Jupiter, arces Objice, et illa tui moenia Martis, ait.
Si pelago Tiberim praefers, Urbem aspice utramque, Illam homines dices, hanc posuisse Deos«.
Čudil se boš tu viditi posebno veliko krasnih cerkev in poslopij, kakor krasno bogato cerkev sv. Marka,
—   223    —
in dvor nekdanjih Beneških vojvodov; — cerkev sv. Jurja (San Giorgio Maggiore), kjer je bil Pij VIL papež izvoljen; — cerkev Matere božje, ki jo wMadonna della Salute" imenujejo; — cerkev presvetiga odreše-nika (San Salvatore); — sv. Janeza in Pavla, sv. Roka in še veliko druzih; — potem akademio lepih umetnost in most z imenam „Rialto", in arsenal, ki je malo ta-cih. — Le pridi, boš vidil, in se gotovo zavzel.
Brez de bi se bil tabart dalje v Benetkah mudil, sim se peljal proti enajsti uri 6. rožnika po železnici v Padovo, in opoldne sim bil že tam. V eni uri pri-derdra tedaj vozovlak, desiravno se po poti štiri- ali petkrat ustavi, dvajset talianskih glaskih) milj dalječ v Padovo.
Tudi Padove Ti ne bom popisoval, ker jo boš, če enkrat skupaj v Benetke greva, sam lahko ogledal, ker je, odkar imamo parobrode in železnice, skoraj bi rekel, doma.
Mesto je veliko, pa ne kaj posebno prijazno. Svetni kova cerkev, to je cerkev sv. Antona Padovanskiga ^Padovančani ga nikolj po imenu ne kličejo, ampak mu le Svetnik — il Santo — pravijo) , in cerkev sv. Justina poleg veliciga krasniga teržišča, ki ga ??Pra della Valle" imenujejo, ste narlepsi. Sloveče vseučilišče, zvezdogledisče, rastljinoslovni vert, železen most čez Brento , in Pedrokovo kavarnico boš moral tudi ogledati, in po tem se boš lahko v malo več ko v pol uri po železnici v Vičenco, prav lepo in bogato mestice, peljal.
.Meni pa ni bilo priročno v Vičenco iti, temuč sim šel po drugi cesti čez Monseliče v Rov i g, kamor se iz Padove z dobrimi kljuseti v štirih urah pride.
Debelo uro pod Padovo proti jugo-zahodu so Ev-ganejski hribi, ki jih Lahi po vsi pravici silno čislajo. Od jugo-izhoda se vlečejo 16 milj dalječ proti zahodu, na širokost pa merijo kakih 9 milj, kar je po našim skoraj dve uri. Okoli in okoli so dobro obdelani in s poslopji in gradiči kaj lepo obsejani. V več krajih 80 tu tudi toplice, kakor v Abanu, v Montegrotu, v Batalii itd. — Poleg Batalie pri omenjenih hribih je velik in sloveč grad (K a ta j o se mu pravi) vojvoda Modenaškiga z lepim muzeumam, kjer se posebno veliko orožja starih in srednjih časov vidi. Ne dalječ od tam je Ar k v a, kjer je slavni talianski pesnik Petrarka pokopan. Rad bi bil šel častitljivi grob obiskat, pa ni-sim utegnil.
Monseliče je mestice ali marveč velik terg poleg zadnjiga verha Evganejskih hribov proti jutru. Od tod pelje cesta med dvema verstama visocih jagnjedov zmiram na ravnost v Rovi g, zadnje austriansko mesto na ti strani. Pol devetih zvečer sim bil tam. — V 20. urah sim prišel tedaj — hvala umnim glavam, ki so si parobrode in železnice umislile! — 120 milj dalječ iz Tersta v Rovig. Ko bi bil kdo kadaj rekel, de je to mogoče , bi bil vsak djal, de nori.
2. pismo.
V Ferari T, ro&nika 1847. I
Drugi dan, 7. rožnika, ko sim bil Rovig na debelo ogledal, sim šel ob osmih zjutraj v Feraro. Cesta gre spet dolgo naravnost po krasnim polji proti reki ^Po", ki ga bolj prav po starim Eridan ali Pad imenujemo, de ga mi Slovenci saj sklanjati moremo. Pad je nar veči reka v Italii, in deli austrianskoltalio od Papeževih dežel. V Pole seli, velicim tergu, se cesta zavije in pelje celo uro prek široke veličanske reke v V ali če, kjer se v Frankolin, pervo Papeževo selo , po ladjah ali barkah prepeljavajo.
Od Frankolina v Feraro je še nekoliko čez eno uro. Malo popoldne sim prišel tje, in kar precej sim šel lepo stolno cerkev ogledat.    Blizo  te cerkve je
sred mesta krasen in velik grad nekdanjih Ferarskih vojvodov, kjer zdaj en kardiual kot deželni poglavar stanuje. Okoli in okoli grada teče precej na široko voda. Po vsim gradu so me peljali in mi vse prijazno okazali, posebno kraeno sobo, kteri ^Zorina soba" (sala d'Au-rora) pravijo, zato ker je v nji zraven mnozih druzih podob Zora ali Aurora zares mojstersko naslikana. Poslednjič so me še, globoko do vode, peljali H ugo v o ječo ogledat, ktere omeni lord Byron v povesti „Pari-zina", ktero je deloma rajni Prešerin poslovenil *), — V mestnim ateneumu (Athaeneum) sim vidil veliko krasnih slikarstev (malarskiga dela), to je, veliko mno-goverstnih svetih in drugih podob. Poleg tega lepiga poslopja je tudi kmetijski vert (Orto agronomico).
Cerkev sv. Lorenca nima nič posebno lepiga razun de nje obok silno lepo odglasuje. Ce se sred cerkve, na primer, z rokami ploskne , se tak plosk od zgoraj kar dolgo ponavlja, pa zmiram bolj tiho, dokler popol-nama ne umolkne. V bolnišnici pri sv. Ani* so mi kazali stanico, kjer je bil Torkvato Tasso malo manj ko osem let zapert, in kjer so reveža terpinčili, de je skoraj res obnorel. Slavni pesnik se je bil v vojvodovo sestro Eleonoro zaljubil; komaj se to zve, in malopridni dvorniki, večidel hudobni priliznjevavci kačjiga serca, si žešeptajo, de Tasso nori. Vojvoda Alfons se razserdi in ukaže: „k sv. Ani ž njim!" In tam so ga zaperli, de je svoje nar lepši leta v ječi doživel in ob zdravje in še skoraj ob pamet prišel. — Knjižnico ali bukvišče z Ariostovim grobam so v lepim poslopji prav prijazno in umno vselili. Tu se vidijo tudi Ari os t o vi, Gua-rinovi in Tasso vi rokopisi. Certoza, nekdaj samostan, potem francoska soldašnica ali kosama, je zdaj mestno pokopališče, ki je vredno, de se ogleda.
V Ferari je tudi lepo sprehajališče, zlo prostorno, ki so ga z lepim javorovim drevjem, ali marveč s pla-tani obsadili, in ki se „Piazza d' Ariosto" zove. Na sredi stoji na visocim okroglim stebru lepa, iz mar-meljna izrezana podoba Ari os t a, ki je divjiga Rolanda tako krasno in sladko prepeval. Zadnjič sim še hišo tega slavniga pesnika ogledal, na ktere unanjim licu se še bere stari Ariostov napis, v kterim zadovoljno hvalo poje svoji hišici, ktera čeravno majhina, je vun-der bila čedna in vsa pripravna za-nj:
> Parva sed   apta mihi,   sed   nulli obnoxia,   sed non Sordida, parta meo sed tamen sere domus«.
Ferara je veliko in lepo mesto; saj meni je močno dopadlo. Ulice so široke in ravne; le škoda, de ima premalo ljudi. Nekdaj o boljših časih, ko je Ferara še svoje lastne vojvode z bogatim kratkočasnim dvorani imela, je štela do 30 tisuč duš; zdaj pa jih ima komaj 25.
*)    In »Koledarcik  slovenski«  letošnji nekoliko v poskušnjo dal.                                                                         Vred.