276. številka. Ljubljana, v soboto 29. novembra XVII. leto. 1884. Izhaja vsak dan »*««*«»r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden me«ec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld- 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele tolike več, kolikor poštnina znaša, četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trii inkirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GI Za oznanila plačuje ae od Dopisi naj se izvole frankirati. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. trikrat ali večkrat tiska. .Gledališka stolba". -!~ Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vetja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ B četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 n Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. n P«! leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4„ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Vpravništvo „8lov. Naroda". Hrvatski zastopniki v Pešti. —o.— Zadnji ponedeljek hodili so zastopniki hrvatskega naroda po Pešti od Poncija do Pilata, od ministra do ministra, in o belem dnevi so kazali, v kakšnem stanji se nahajajo prava hrvatska! Izvrševali so program „narodne stranke", program »hrvatskega naroda", kakor so sami trdili, za kar so odposlani bili. In v tem se je razodeval ta program? Važno mora biti za nas in za hrvatske politike samo to, kaj da program sedanje vladajoče stranke na Hrvatskem pomeni merodavnim krogom ogerskim in javnemu mnenju madjarskemu. Ako si mi svoje želje in pravice snujemo dobro, s tem jih Se ne dosežemo, vse naše napore in upe morejo pokopati tisti, od katerih smo zavisni. „Narodna stranka" hrvatska obeta si cela nebesa od madjar-skega gospodBtva, vsaj vir hrvatskega življenja jej je državno-pravna „nagoda", a zategadelj mora prav ona opazovati in ocenjevati prikazni na obrazih politikov madjarskih, kadar se v le-teh navzočnosti govori o težnji in pravu hrvatskega naroda. Zadnji ponedeljek je bila taka prilika! Cela procesija hrvatskih zastopnikov je v ta dan trkalo sedaj pri tem svetlem gospodarji svojem, sedaj pri oni prevzviše-nosti madjarski. Odpirala so se jim duri in predsednik stranke, Lj. Vukotinovič „izlival je pred ogerskimi ministri topla čustva svoje Htrankeu, kakor poroča „ Pester Llovii". Govoril jim je, da „narodna stranka" ne dopušča nobenega oslabljenja hrvatskih odnošajev do Ogerske, a prosil jih je tudi, kakor svetopisemski Lazar, naj se usmilijo rev hrvatskih in naj privoščijo mrvico ogerskib dobrot tudi iztradanemu telesu hrvatskemu. In kaj bo na to preuiano prosjačenje, na ta nadobudni program „narodne Btranke" odgovarjali ministri, kaj madjarski odločilni listi ? Madjarske preuzvišenosti so si z veseljem napolnile žepe s hrvatskimi kapitulacijami, katenh jim je „narodna stranka" znova navdušeno nametala v naročaj in za odplačilo neso bili več , v zadregi. Najprej se jim je dalo, kar bi potrebovati utegnili! Utegnili — pravimo, kajti na Ogerekem je globoko ukoreninjena volja, upogniti z batalijoni hrvatsko nepokorščino in ne iskati si modernih zaupnic. Kapitulacijo hrvatske z zadnjega ponedeljka torej tudi neso imele posebne cene in ironično odplačilo je v tem, da „se bodo podpirale vse one želje Hrvatske in Slavonije, kateie —i so v skladu z interesi celokupne drŽave kroneogerske". Ogerska vlada je pokazala znova, da se ne da motiti v srečnem položaji bogatina, v svetopisemskem svojem razmerji k ubogemu hrvatskemu Lazarju, in „narodna-vladna stranka" m »aiska je to vi.lom, saj je sama pod mizo ležala 1 In dni.'i dan je mogla Citati v madjarskih novinah, kako se jo drsala po kolenih, kako se je odpotila v „ ho n ved-in n:sterstvou, da se „pokloni" (!) ministru Fejervary-ju, k ministru trgovine grofu Pavlu Szecheny-ju „da mu se — pokloni". Komu na Hrvatskem, k i ima še kaj narodnega ponosa v sebi, ne udari kri v lice, da se v polit'čdih akcijah hrvatskih zastopnikov pred vkupno vlado piše tolikanj ponižujoče! Da so to zakrivili zastopniki sami, to je jasno, a jasno je tudi, da servilnost „narodne stranke" na Ogerskem impono-vati ne more! Ako se piše, da je Hrvatska naselbina madjarska, to bode tako dolgo resnično, kolikor dolgo bodo hrvatski zastopniki to sami dokazovali na „materini-zemljiw. Iz Angre Penuene bodo pri hodnjič zamorci k Bismurku prišli tako tožit svoje rojake, kakor je zadnjič predsednik Vukotinovič tožil pri Kolomauu pl. TiBzi hrvatsko opozicijo. Zmernost politična je lepa stvar, a grda postane, kadar se prevrže v prosjačenje, v prilizovanje in kle-Čeplaštvo! Politični voditelji postanejo po tem elastične marijonete, na katere se ozirov ne jemlje, ker itak zmirom dobro služijo. Redka značajnost olajšuje tudi na Hrvatskem obsolutistično delo, pravo in svoboda naroda nam bratskega se gazi, ker je premalo Btanovitnih značajev, torej premalo dosled nega odpora v odločujočih hrvatskih krogih. Večina saborska hoče, da se po drni io strni hodt z vlado madjarsko. Tako tudi deluje, in zadnji ponedeljek se je po ministerskih parketih trudila dokazati, da se z narodom, ki ga zastopa, klanja in udaja madjarskemu gospodstvu! Čemu truditi se? Madjari so postali ironični, dobre volje, tako so že nakrmljeni z lojalnostjo hrvatsko „uarodne stranke". In s to istino lahko računajo hrvatski politiki! Od teh svojih zastopnikov v ogerskem zboru si hrvatski narod ne more dokaj dobrega obetati. Vedno še bode pel žalostno pesen, da je zanj bilo bolj« pred 1848. letom, ko je v ogerskem zboru imel sumo tri kralje vinske delegate nego sedaj, ko jih odpošilja štirideset. Tedaj seje govorilo z latinskim j* z kom, sedaj govori se v madjarščini. Hrvatje, ki ste uvekovečeui v manjšino ogerskega zbrora, udeležujte se debat z madjarskira jezikom, ali pa počenjajte, karkoli hočete! Izbirali so s'» hrvatki poslanci najboljše, ostajali so doma in bili parlamentarni stipendisti, ker noso pozabljali, da imajo pravico do stanarine in do dnevnic, (.».-tajali so pri svojih Penatih in mej tem so Ogri skovali mnog suipeu zakon, ki se ne ujema s samoupravo hrvatsko. Kadar pa je bilo treba rešiti miniaterstvo, tedaj so bili veseli, da se jih kdo spomni in jadrali so v ogersko zbornico in oddali so svoje glasove. S tem so se pri-liznili ministerstvu, tu nakopali hrvatstvu mržnjo nezavisnih madjarskih elementov. To je bila hrvatska politika v Pešti, politika stranke, ki si Še sedaj pripisuje jedino politično rezono! Velevažne mandate delegačne je „narodna strankau izročala najslabšim Članom sabora, samo da so bili dobri vladni mame-luki. Tudi v tem pridobila si je nezvenljivih zeslug za madjarsko kolonizacijsko politiko v hrvatski izse-sani domovini! Delavnost pa, ki so jo po zadnjih viharnih dneh znova pričeli zastopniki hrvatski, poverjeniki „narodne stranke", ni druzega, nego nov simptom bolne politike. Zopet so se jeli madjarski vladi metati pod noge, tudi v bodoče obetajo ostati politični mulci! Ali naj se čudimo, da hrvatski narod izgublja svojo potrpežljivost? Ali bodo slovenski vladni politiki LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. I. (Dalje.) „Nu, kaj sem povedal? ponovi," imel je navado vpraševati. Pa jaz nesem mogla ničesar ponoviti. Smešno Be mi je zdelo, da ni pripovedoval ne o sebi, ne o meni, a o nečem druzem. Kakor bi ne bilo vse jedno, kaj se tam dela. Še le mnogo pozneje sem začela razumevati in zanimati se za njegova dela. Tatjana ni prišla iz svoje sobe do kosila, pila je sama čaj in le po poslih je nama želela dobro jutro. V najinem posebno srečnem Hvetu je čudno /.vučaI glas iz njenega povsem drugačnega ogla, pogostem sem se samo hohotala za odgovor hišini, ki je, skleni vsi roki, počasi pripovedovala, da so jej Tatjana Semenovna naročili poizvedeti, kako sva spala, po včerajšnjem sprehodu in o sebi jej ukazali naznanit1, da jih je vso noč križ bolel, in ta neumen pes lajal, da vso noč neso mogli spati. In ukazali so povprašati, kako je dopalo današnje pečenje in prosili povedati, da danes ni Taras pekel, ampak za poskušnjo prvi pot Nikolaša in to jako dobro, zlasti preste, suhar je pa prehudo zapekla. Do kosila sva bila malo vkupe. Jaz sem igrala, Čitala sama, on je pa pisal, ali pa zopet šel ven; pred obedom, ob št;rih pa Brno se sešli v salonu, mati je prilezla iz sobe, in javljali so se ubogi plemeuitniki, tujci, katerih bo bili vedno dva ali trije v hiši. Redno slednji dan je podal mož roko materi, da jo pelje v obednico; ona je pa zahtevala, da drugo poda meni, in tako smo se slednji dan rinili in motali skozi vrata. Pri obedu je mati predsedovala in zabavali smo so prilično, umno in nekoliko slovesno. Najino prosto govorjenje z možem je prijetno rušilo slovesnost teh obedoih sej. Mej sinom in materjo so se včasi pripetili prepiri in nagajanja, zlasti ona je ljubila te prepire in nagajanja, kajti v njih se je najsilneje izražala nežna in trdna ljubezen, katera jih je vezala. Po obedu se je mama usela na velik naslonjač, mela tobak ali pa razrezo-vala liste novih knjig, midva sva pa Čitala ali pa šla v veliki salon k glasovirju. Mnogo sva vkupe čitRla ta čas, a godba je bila najina najljubša in najlepša zabava, vsakokrat je vzbudila nove strune v najinem srci, kakor bi z nova odkrila naju druzega druzemu. Ko sem igrala njemu priljubljene komade, usel se je na oddaljen divan, kjer ga skoraj nesem videla, iz čustva sramožljivoati prizadeval si je skrivati u lis, katerega je napravilo nanj sviranje; pa pogostem, ko on ni pričakoval tega, ustala sem izza glasovirja, Šla k njemu in zasledila na njegovem obrazu razburjenje, nenaravni blesk in vlažnost v očeh, katere se je zastonj prizadeval skriti. Mati je pogostem hotela na naju pogledati, pa se je najbrž bala nadlegovati naju, in včasi je, ne da bi bila pogledala naju, šla skozi veliki salon z na videz resnim in ravnodušnim obrazom, ps jaz sem vedela, da ni imela po kaj hoditi tod v svojo sobo in zopet vračati se. Večerni čaj sem točila v obednici, kjer smo se zopet vsi domaČi zbrali še pribijali Da svoj časnikarski križ tiste hrvatske rodoljube, ki narodu svojemu odpirajo oči? Svaka sila do vremena. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. novembra. Kakor se .Politiki" iz Dunaja brzojavlja, bode državni zbor pred Novim letom rešil budgetoi privizorij, predlogi o podaljšanji i/jemnega stanja na Duuaji in južnej Dalmaciji in zakon o uredbi duhovniške plače. — Schooerer misli v jednej prvih sej ioterpelovati ministerskega predsednika, zakaj ne postavi Kaminskega afere na dnevni red, ko se je poročilo dotičnoga odseka že razdelilo. Komitet solnogradsklli konservativnih deželnih poslancev za osnovo društva, katero bode imelo namen ustanoviti katoliško vseučilišče v Soluogradu, je že objavil društvena pravi a. Član tega društva bode lahko vsak veren katolik. Udje se bodo delili v ustauovnike, ki bodo uplnčali najmanj 1000 gld., osnovatelje, ki bodo uplačali najmanj 500 gld., podporne člane, ki bodo uplačali najmanj 100 gld. m letnike, ki bodo plačali na leto 1 gld. Častnimi Člani se pa bodo imenovale osobe, ki bodo imele posebne zasluge za druHvo. Vodstvo društva bode vodil centralni odbor 15 članov, ki bo voli na tri leta od občnega zboru. Dokler se ne ustanovi vseučilišče, bode se nabrani deuar posodil na posestva k večjemu po in upravljal bode to premoli nje knežje-nadškohjski konsistorj. Ker Madjari ne upajo z lepo in očitno ugnati hrvatske opozicijo, hočejo poskusiti z obrekovanjem. Madjarski listi sedaj trobijo, da stranko prava podpira nek ruski komitet. — Nezavisna in stranka prava sta neki sklenil) pri vseh nadomestilnih volitvah podpirati druga drugo. Govori se tudi, da bode 20 poslancev uaiodne stranke odložilo svoje mandate, ako bi obravnave reguikularne deputacije bile brez vsptha. Protisemiti mislijo predlagati v ogerskem državnem zboru, da se obdačijo obresti od državnih pap rjev, in da zbornica zavrže budget, ker v njem ni izraženo to načelo. Ta predlog jia gotovo ne bode vsprejet, ker se mu bodo protivili židje in njih pri-vržtnci, ki imajo državne papirje in ker bi utegnil le škodovati ogerskemu državnemu kreditu, ki itak že ni velik. — Odsek zbornice poslancev za pretre-sovanje rtforme zgornje zbornice je jako prikrajšal slednje inicijativno ptavo mimo prvotne vladne predloge. Tako ne bode smtla zgornja zbornica staviti nikakib samostojnih predlogov v vseh zadevah, ki se tičejo ustave, koufesijonalnih zadev, dovoljenja budgeta, linam; in davkov in s tem v zvezi stoječih kreditnih in dav čn h razmer Vlada je tem sklepom pritrdila, da le odsek ne pokoplje reforme. Viianjc države. Srbska vlada je znova opomnila Tine jo, da naj hitro začne z grajenjem železnice, ki se bode vezala s srbskimi, kajti le z največjo energijo jo more dodelati v 16 uieHeuh. Turški minister vua-ii| h zadev jej je zagotovil, da bode dodelana do dogovorjenega časa. Ali bode TurČ ja držala besedo, to je druga stvar. Predvčemj se je otvorilo novo zasedanje Italijanske zbornice. Predsednik je v svojem nagovoru omenil kraljevega obi>ka v Nupolii in Bo-Bchi, ko je v Mi krajih bi'a kolera. Sn Donato je predlagal, da se zato Ural u izreče zahvala. Cava-letto stavil je isti predlog zastrau vojvode Aoste. katera predloga sta se jednoglasno vsprejela, celo radikalci so za nja glasovali Finančni minister je pojasnil ugodno finančno stanje in predložil proračun za prihodnje leto H koncu so se stavile razne interpelacije in vprašanja na vlado. Tonkinska dedata je končaua v f rancoskej zbornici. Opozcija je j- ko bulo napadala vlado, pu tuli ujeni privrženci jo neso preveč zagovarjali. Tako je Itibot, jeden najveljavnejših članov zmerno-repu-biikanske stranke rekel, da kredit dovolijo vojakom ne pa ministrom, katerim s tem nečejo skazati nobene zaupnice. Celo sklicevanje ministerskr ga predsednika Ferry-ja, da je treba braniti čast Francoske, ni popolnem zadovoljilo zbornice. Hum unska zbornica se je predvčeraj otvorila b prestolnim govorom. Kralj poudarja v pre-stolnem govoru, da so razmere z vsemi državami dobre, da bode posebno treba gledati na zboljšanje narodno-gospodarskega blagostanja, uprave in pravosodja. Treba bode povišati kredit kmetovalcem, znižati železniške tarife in povzdigniti obrtoijo. Rodopske gore, katere so bili evropski diplomati prisodili vzbodnji Rumeliji baje proti volji tamošnjega prebivalstva, si je zopet Turčija samovoljno prisvojila in tam nabrala 70 novincev za svojo vojsko. Vzhodojo-rumelijska vlada, katerej je to gotovo znano, neki ne misli nič ugovarjati temu. Pn li vale Rodopskih gora so se bili, najbrž naščuvani od Turčije ustavili pridruženju k Vzhodnjej Rumeliji, in so vsled tega že nekaj časa živeli popolnem nezavisno, Časniki sodijo, da je Bismarck v nemškem državnem zboru zato tako odločno se obrnil proti svobodnjakom in katoliškemu centru, da pokaže, da stranke same morajo iskati njegove naklonjenosti, ue pa on njihovo. Ker ima on večino zase v zveznem sovetu, se mu tudi ni bati, da bi mu državni zbor mogel s svojimi predlogi delati sitnosti. Druga nolandeska zbornica je vsprejela zakon, da se spremeni 198 odstavek ustave tako, da se tudi mej regenstvom sme postava spremeniti izvzemši določeb, ki se tičejo prestolonasledstva. V predvčerajšnej seji je afriška konferenca vsprejela nasvete dotične komisije o omeje-nji Kongiškega ozemlja. To ozemlje se bode razprostiralo na spodnjem Kongu od 2 do 8 stopinje južne širjave. Na srednjem Kongu bode to ozemlje proti severu razprostiralo se v velikanskem polukrogu, ozemlje ob Zgornjem Kongu pa bode segalo proti vzhodu morda celo do Indijskega oceana. Ta vzhodnja meja pa vender še ni trdno določena. Pogajanja angleške vlade zaradi nove razdelitve volilnih okrajev še neso končane, kažejo se nova nasprotja. Pa tudi vsi liberalci neso zadovoljni s pogajanjem, kar je radikalnejših bi najraje videli, da se \se razdere in potem napno vse sile, da se odpravi zgornja zbornica, ko bi slednja zopet zavrgla volilno reformo. Dopisi. Iz Rudolfovega 27. novembra. [Izviren dop.] Blizu srame?, mi je druževal, častiti gospod urednik, ko sem napisaval za Vas cenjeni list sledeče vrstice. In kako tudi ne? Prej, ko je bilo na množ prilike, na izbor gradiva, na spomen : deželno-zborske volitve, deželnozborsko delovanje, boj za prekuhano lečo itd. — učakali niste baš ne toliko dopisov in pojavov iz našega mesta, kolikor Vam jih je rodilo marsikako gorsko zakotje. Vsak teden bi bil lahko, če ne dičil, vsaj mašil predale Vašega cenjenega lista po najmanj jeden dop;s iz našega mesteca. Osobito, če se pomisli, da se je i nam briniti za ove zadeve, koje so naj si bode posredno ali neposredno v prospeh blaginje našega kraja. Pa če tudi to ne, že naše mesto samo s svojim prebivalstvom, s svojimi zavodi in uradi ponuja toliko raznovrstnega gradiva, da bi se z njim čestokrat krmili „dopisi in domače reči", da celo polnil „listek" Vašega cenjenega lista. Pa ta presneta malomarnost, katera pa vender še ni tako ostudna kakor drugod — Če je sploh kje taka — ker isto rojevajo pri nam ueugodne podnebne razmere. A ne samo tol — Sled razlogov molčavosti gre po strahu dopisovalca. N. se bivalstvo ljubi mir in tiboto, akoravno se mej seboj uvek breznikuje. Če ne hvališ ali vsaj hvalisaš vse, kar ti pride pod pero, po tebi je! Ta pot možno da ugaja drugim listom, a za Va4 cenjeni list to ni! Vsled tega ta nenavadni molk ! Ker mi je pa danes prilično poročati kaj veselega, na vek uspomene vrednega, a povsem ocenjeno le po zaslužnosti, oglašam se i jaz v Vašem cenjenem listu po dolgovitem prestaoku. Naj poizve tudi vanjski svet, kako se napreduje v sredini Dolenjske. Za danes naj služi predmetom .Prvi narodni dom". Drugo pot kaj inačeg«, če bode Vam, častiti gospod urednik, ugajal ta dopis? Obris če hraniti s kratkimi potezami nekoliko bistvenih podatkov. Prvi narodni dom v Rudolfovem. Kateremu rodoljubu ni baš znano to za naš kraj res velikansko podjetje, o katerem se je že mnogo pisalo na vest in spodbnjo k podpori? Koliko naudu-šenja je zavladalo pri porodu ideje, si v sredini Dolenjske ustvariti narodno zavetišče 1 Kaka radost mamila je razgrete duhove pri uložitvi temeljuega kamena! Kolika darežljivost je obsipala narodni žrtvenik! A vse to je trajalo le kratki či sek, ravno da je bilo možno vzgraditi surovi trup velikanskemu poslopju. Vse notranje pak je obkroževala neljuba praznota, kojo so stvorili in na moč gojevali nekoji centrifugalni vrabci. Pa opustimo to uspomenkovanje na nekdanje koristolovco. — Dovolj! — navdušenost se je polegla in darežljivost preminula — železo jelo je rjaveti ter opeka prhneti — mutevžki živ-zati in čurčki smijati. — Kje našel si temu rukovanju razloga? — Jedino le v osobnih razmerah nekdanjih talnr-rodoljubov, katere se kakor nekedaj isto tako trebušijo še dan danes na ospredji. Pak narodnost znad jezika, pravijo, 80 rada zmika; — Kar pa srce goji, to nobenega ne skrbi —! To je bilo in je vodilo licemernim narodnjakom, kojim gre v prvi vrsti hvala za pospeševanje prekinutja doizgradjenja prvega narodnega doma. Bila pak je to tudi doba splošne otrpnenosti na duhu in telesi — izvzemši prefrigani jezik. — Srce je krvavelo narodnjaku-poštenjaku, ko je videl, da se mora čitalniško društvo potikati po drugih prostorih, mesto da bi kraljevalo v njemu posvečenem — a žalibože nedozidaue.m poslopji iu da mora ravno radi tega vse bore dohodke neprestano metati v obrestno nikdar nasičeno požiralo. Vse to je bilo nam več ali manj na sramoto, a na radost, zasmehovanje in roganje nasprotnemu taboru. In kako dolgo bi bilo še trajalo to neznosno stanje ? — Da možno, da bi se že zgradjeno ostenje jelo rušiti, če ne bi bila doletela i nas jedenkrat polziva sreča. Res je, da človek obrača, a Bog obrne. Bilo je na jesen 1. 1880, ko se je nastanil v našem mesteci c. kr. biležuik dr. Albin Pozni k. V kaj kratkem času se je seznanil ta gospod z na* širni razmerami in potrebami in v kaj kratkem času radi svoje priljudnosti in pošten|a priljubil meščanom in okoličanom. Čitalniško društvo ga je precej pri prvi odborovi volitvi po njegovem prihodu volilo za predsednika čitalnice; nekaj časa pozneje izvolilo ga je tukajšnja kmetijska podružnica svojim načelnikom in konečno meščanstvo samo za mestnega župana; koja častna mesta zavzema i danes ter bi bilo želeti, da bi jih posedoval i še mnogaja leta. Ka- 9»y~ Dalje v prilogi. T^OI okrog mize. To slovesno zuseianje pri eamo-va/ ti, kozarcih in ča*ab me je dolgo časa vznemirjalo. Meni se je zdelo, da nesem vredna te časti, premlada in prelahkomiselna, da bi vrtila pipo tako velikega samovara in stavila kozarec na taso Nikiti in ukazovala: „Petru Ivanoviču, Mariji Minični," povpraševati: „Je-li sladko" in puščati koščeke sla-dorja varuhinji in poslom. „Dobro, dobro," rekel je pogostem mož, — »prav, kakor velika," in to me je Se bol zbegalo. Po čaji je mati pokladala „patience" ali pa poslušala prorokovanje iz kvart Marije Miuične; potem je naju poljubila in odšli smo v svojo sobe. Največkrat sva pa vender vkupe sedela do polunoči in to bil je najlepši in naiprijetuejši čas. Pripovedoval mi je o svojej preteklosti, delala sva načrte, modrovala in govorila tiho, da bi posli ne slišali iu doneBli Tatjani Semenovni na ušesa, katera je zahtevala, da ideva zgodaj spat. Včasi sva zopet postala lačna, Šla tiho k omari za jedila iu pripravila s pomočjo Nikite mrzlo večerjo in pojela jo pri jednej samej Bveči v njegovej sobi. Živela sva kakor tuja v tej starej hiši, nad katero je čuval strogi duh starine in Tatjane Semenovne. Ne le ona, temveč tudi posli, Btare dekle, pobišje, slike so vzbujale spoštovanje, nekak strah in spoznanje, da midva tu nesva na svojem mestu, ter da morava živeti jako previdno in pazljivo. Kakor se sedaj spomnim, bilo je nama mnogo — ta strogi nespremeuljivi red, ta četa lenih in radovednih ljudij — težko in zoperno, pa tedaj je baš to stesnenje še bolj oživljalo najino ljubezen. Ne le jaz, tudi on ni nič pokazal, da mu kaj ne dopada. A narobe, kakor bi bil skušal prikriti samemu sebi, da je kaj slabo. Mate mi sluga Dmitrij Sidorov, velik prijatelj tabaka je redno slednji dan po kosilu, ko smo bili v velikem salonu, i pl i/.il se v moževo sobo in nabasal si tobaka iz omarice in treba je bilo videti, s kakim veselim strahom približeval se je Sergej Mihajlovič k meni, ter žugajoč s prstom in migajoč z očmi, kazal na Dmitrija Didorova, kateri nikakor ni mislil, da ga kdo vidi. In ko je Dmitrij Didorov odšel, ne zapazivši naju, vesel, da je vse tako srečno izteklo, kakor vselej, rekel je mož, da sem krasna in po- ljubil me je. Včasi mi ta mir, ta prizanesljivost in ravnodušnost ni dopala, pa nesem opazila, da je v meni isto in smatrala sem to za slabost. „Prav kakor otrok, ki ne sme pokazati svoje volje," mislila sem. — Oh, draga moja, odgovoril mi je, ko sem rekla, da bo čudim njegovej slabosti, — ali je mogočo biti s čim nezadovoljen, kdor je tako srečen kakor jaz? Ložje je samemu odjenjati, kakor pa druge upogniti, to sem se že davno prepričal, in ni ga takega položaja, da ne bi mogli biti srečni. Ob, nama je tako dobro, za me sedaj ni nič slabega, vse je zabavno in veselo. A glavno je — le mieux est 1' ennemi du bien. Ali mi verjameš, kadar za-slišim zvonček, dobim kako piBmo, ali se samo prebudim, se prestrašim. Prestrašim se, da je treba živeti, da se more kaj premeniti, a kaj boljšega, kakor je sedaj, ne more priti. Verjela sem, ne da bi ga bila razumela; bilo mi je dobro, in zdelo se mi jo vse tako in ne drugače, kakor mora biti, in da so tudi drugod, če ne bolj, pa drugače arečni. (Dalje prih.) Priloga »Slovenskemu Narodu" it 276. 29. novembra 1884. kot predsednik čitalnice, pričel je že precej v početku resno premišljevati, kako bi se odpravilo dosedanje, baš neznosno stanje in kakim potom dospelo do denarnih virov, koji bi vzpomogli dozgradbo prvega narodnega doma. Njegovi čilavi vztrajnosti, voljni trudoljubivosti in vsega priznanja vredni požrto-valnosti se je konečno posrečilo zaslediti i ta baš s trnjem zaraščeni pot in do kraja izvršiti to velikansko podjetje, katero dela čast narodu, diči naie itak ubdre mesto in bode služilo vidnim veličastnim spominom na njega blagega rešitelja — gos p. dr a. Albina Poznika. V to ime naj ga Bog žije še mnoga, mnoga leta v prid mili domovini!!! Ne bodem postajal široširen, to naj bode nalog prihodnjega letopisca; a izražam pa že sedaj Željo, ker baš ni neumestna, da bi se za slavnost otvor-jenja, ki bode prihodnje leto, pustila natisniti spomenica. Na pročelji okrašena s kakovim pesniškim proizvodom, če možno, tudi s sliko »prvega narodnega doma"; v ostalem pa naj bi obsezala zgodovino razvoja narodnega delovanja v kratkih a krepkih potezah blizu v sledečih treh odstavkih: 1. Prvi pojavi narodnega gibanja v Rudolfovem. 2. Rojstni dan čitalnice. 3. Prvi narodni dom. Pa sedaj dovolj o tem! Prvi narodni dom v Rudolfovem stoji dozgradjen. Krasna palača po vanjski obliki in notranji razredbi. Ta velikanska zgradba stala je mnogo truda, mnogo žrtvoljubnosti, mnogo stroškov, v koje popolno poravnanje potrebujemo še mnog08transke podpore in darežljivosti. Osobito veliko pa se bode upotrebovalo še za notranjo opravo, da bode tudi ista primerna tej narodni palači. V to ime so naprošeni vsi blagi rodoljubi, kojim je mar vspevaoje naše svete narodne reči, da po svoji možnosti darujoč pristopijo k narodnemu žrtveniku v prospeh prvega narodnega doma v Rudolfovem in ž njim posredno podpirajo narodni razvoj. Narod jim bode tudi hvaležen! Izginila je tedaj neljuba praznota iz narodnega Bvetišča. Da bi se bila poslovila od nas baš na meki Nastanjeni so v tej narodni palači: Čitalnica, Dolenjsko pevsko društvo in odvetniška pisarna v prvem nadstropji, kjer ima tudi kmetijska podružnica svoje seje. Pritlično na levo je dekliška šola in na desni prostori določeui za stanovanje čitalniškega sluge. Drugo nadstropje se je isto tako oddalo v najem. Krasna dvorana pak, katera se prične v prvem nadstropji in obilo objema severno polovico velikanske zgradbe, vspenja se kaj mogočno b svojimi stenami skozi drugo nadstropje. Okončevaje moj dopis: želim pa, da bi „prvi narodu) dom" v resnici slufcil svojemu prvotnemu namenu in da bi nikedar ne oskrunjevale narodni život v njegovih svetih prostorih ostudne maroge osobnih nasprotij. In vsegamogočni stvarnik usliši mojo gorečo prošnjo: Podeli i Ti Tvoj očetovi blagoslov, da bi v toli težavami dokončano delo imelo srečni vspeh in da bi to narodno svetišče poštenemu narodnjaštvu bilo varno zavetišče, pravo odgojevališče narodne zavesti, učilišče narodne vzajemnosti, izobraževališče čile n.-.rodne mladeži in končno tekmovališče v ljubezni, zvestobi in darežljivosti do mile naše domovine! Domače stvari. — (Vladike Stro s s m ay er j p pismo) na mestni zbor Ljubljanski slove: Slavnomu gradu Ljubljani velečastnomu njegovomu starešinstvu i zastupstvu! Čast mi je iz dubl|ina srdea svoga zahvaliti se, što me je vriednim i dostojnim cieuilo, uvrstiti u broj začasfcnih Svojih gradjaua. Kad ju pomislim na junačku i slavnu borbu, kojom se slavni grad Ljubljana i dični njegovi pobornici za slavjansko svoje biće od pamtivieka bore; onda se zaisto ponosim, što sam začaBtni gradjanin grada Ljubljane i sučlan divnih njegovih pobornika postao. I dosad je slavni grad Ljubljana uzpored sa gradom Zrgrebom miesto u srdeu momu zauzimao; odsele će mi pako podvo-strućena dužnost biti, sve što mogu za napriedak, piocvat i slavu dične Ljubljane učiniti. Ja slična odlikovanja najvišjimi odlikovanji na ovom Bvietu smatram, jer iz srdea i slobodne volje plemenitih duša proiztića i baš za to do srdea dopra in slobodnu volju i odluku na svak: pleminićiji rad in na svaku žrtvu podnica. Cienu je pako tomu lie-pomu odlikovanju još digla okolnost, što mi je spomenica njezina uručena prigodom sviečanosti otvorjenja galerije slika u Zagrebu, i to po članovi vi-ću, koje več odavna ljubim, štujem, divtć se njihovoj odlučnosti, postojanosti i po- žrtvovnosti u promicanju svetih narodnih svrha. Ova posljedna okolnost dala nam je ovih dana u Zagrebu ugodnu priliku s jedne i s druge bratske strane veselo uzklikniti: Sve što gradu Zagr ebu na napriedak i slavu služi, napriedak je ujedno i slava gradu Ljubljani; a sve, što diže, unapredjuje i slavi Ljubljanu, diže, unapriedjuje i slavi ujeduo i Zagreb. Tako se, hvala Bogu, od dana do dana sve više v srdeu i sviesti jednorodne braće uzmnožavaju one svete sveze, koje plemenite težnje za prosvetom i umnim napned-kom radjaju. Još jednom dakle: Viečita hvala! Podpisujem ae pako sa ponosom Josip Juraj Strossmayer s./r. vladika i zaćastni gradjanin mile Ljubljane. Djakovar 20. novembra 1884. — (Knezoškof dr. Misija) bode še le tretjo adventno nedeljo v 14. dan decembra t. 1. intronizovan. — (Slovensko gledališče.) P. n. občinstvo opozarjamo, da s& bode v ponedeljek predstavljala lepa igra : nNa Osojahu. — (Dobitki loterije za „Narodni dom") razstavljeni so pri naslednjih Ljubljanskih trgovcih, in sicer: pri VasoPetričiči, Franu Kolmanu, J. 8 i m o ne 11, i j i in F. Sparovici na Mestnem trgu; pri Fr. Kotku in Peregrinu Kajzelu na Starem trgu; pri JoBipu Gebi v Slonovih ulicah; pri T. Kaj se rji v Šelenburgovih ulicah in pri G. T a ni bo rn i n u na Kongresnem trgu. Gospodo, ki prihaja s kmetov v Ljubljano, opozarjamo, naj ne zamudi prilike ogledati si res prekrasnih in mnogo številnih dobitkov. Mi bodemo o njih izpregovorili še natančnejše; za danes pristavljamo le, da bode žrebanje že 31. decembra t. 1. Naj tedaj nikdo ne zamudi preskrbeti si o pravem času sreček. — (Meščanstvo Ljubljanskega mesta) dobili so v včerajšnjej tajnej seji mestnega zbora, gg.: Janez Vrašovic, mizar; Gregor Zamejec, pekovski mojster in hišni posetnik; Josip Ravni ha r, čevljarski mojster; Blaž Jesenko, trgovec iu h sni posestnik in Ivan Hafner, vinski trgovec. — (V Ljubljansko občinsko zvezo) so bili včeraj vsprejeti gg.: Karol Hollegha, c. kr. stotnik v 46. pespolku; Feliks Reya pl. G a ste 1-letto, c. kr. umirovljeni stotnik iu graščak; Beno Puteany, c. kr. stotnik v 17. pešpolku; Karol Pollak, trgovec in hišni posestnik; Janez Junc, uradni sluga pri c. kr. finančnem vodstvu; dr. Jos. Kosler, tovarnar iu hišni posestnik; Martin Hribar, trgovec z moko; Jakob Klopčič, mokar in hišni posestnik ; Andrej Mu zlo vič, hišni posestnik; Josip Keber, starinar in hišni posestnik; Andrej Golob, čevljarski mojster. Vsprejem v občinsko zvezo se je zagotovil gg.: Ivanu M i I o h n o j u, agentu in Karol u Recknagelu, trgovskemu pomočniku. — (Vit. Waser jev govor.) Poroča se, da jo društvo juristov v Gradci napravilo nadsodišča svetniku g. Franu Kočevarju za slovo banket, pri katerem je tudi predsednik višjega deželnega so dišču g. vitez Waser izpregovoril besedo. Baje je rekel: „Dandanes je brez dvojbe ideja narodnosti prva, a pri tem je vender-le vprašati, ali je bilo za Avstrijo pametno, da se je vzbudila ta ideje. Sodniki naj si ne dajo uplivati od te ideje. Ou pričakuje, da bode gosp. Kočevar, povrnivši se v svojo domovino ostal zvest sin Temide, da bode visoko nosil sodniško samostalnost in čast, in da ne bode nikoli priteguil in za to delal, da bi pravosodje slu žilo naroduo-političnim tendencam". — Graški gospod predsednik si torej glavo beli s problemom globokim, ali je bilo pametno, idejo narodnostno upi hati tudi v Avstriji! Ako je bilo za to treba posub nega vnanjega povoda, potem so idejo nurodnostno vzbudili tisti, ki so zaceli nemščino povzdigovati nad vse druge avstrijske jezike in urivati je tudi tja, kjer se imajo ne nemški jeziki razvijati in uveljavljati pravico! In mej le te, spada brez dvoibe tudi gospod vitez Waser sam! Ideja naroduostno pa naši Avstriji ne bode škodovala, če se jej krivica ne bo godila, če se bode apo&tovala jednakopravnost. uzakonjena tudi za razne narodnosti. In zakone, pravico, jednakopravnost naj spoštujejo nsi uradovi, zlasti sodoji! Seveda, kdor terjatve jeduakopravuosti 8ubsumuje pod „narodno politično teudencijew, tisti tudi jednakopravnosti ne bo pritegnil — če je soduik ! — (Zopet jedna časnikarska raca.) Pod naslovom „Fltlchtlings Humor" pripovedujejo nekateri listi, da je ubežni Kotar svojo vojaško obleko po pošti vojaškej oblasti v Ljubljaui poslal in da je to obleko oddal pri nekem poštnem uradu na Notranjskem. To vse ui prav nič res. Ampak stvar je taka. Litijski žandarji dobili ao namreč dotično obleko pri nekem kmetu, poslali jo žandarmerijskej oblasti v Ljubljani, od koder se je odposlala nuprej. pri vsem tem pa ni nikakega humorja, k večjemu ta, da imajo nekateri ljudje tako ostre nosove, da celo vedo, kaj je Kotar pisal v ]>ismu, katerega živ krst videl ni. Tu pač velja: gelogen wie gedruckt 1 — (Vrsta porotnih obravnav) četrtega zasedanja pri Ljubljanski porotni sodniji je jako kratka. Prične se 1. decembra: Anžič Alojzij, hudodelstvo uboja; 1. decembra (II. obravnava): LauŠ Nace, hudodelstvo uboja; 2. decembra: Katero Tone, hudodelstvo uboja, 3. decembra: Opeka Jaka, hudodelstvo goljufije; 4. decembra: Jan Vincencij, hudodelstva teške telesne poškodbe; 5. decembra: Trost Jaka. hudodelstvo uboja in 5. decembra (II. obravnava): Maček Janez, hudodelstvo uboja. — (BS1. de!, pevsko društvo „Slavec") priredi prihodnjo nedeljo 7. dec. t. 1. v prostorih Čitalnične restavracije pevski večer, katerega program priobčimo pozneje. — (Preširnova slavnost), ki jo napravi akad. društvo „Slovenija" na Duuaji ne bode v 6. dan decembra, nego preložili so jo na 9. dan prihodnjega meseca. — (Prof. A. BezenŠek.) Plovdivska „Marica" poroča, da se je naš rojak g. prof A. BezenŠek preselil iz Sofije v Plovdiv. Poklicalo ga je upraviteljstvo v Istočni Rumeliji, da sostavi ste-nog n lij.sk i biro „pri Oblastnoto Sebranje", in da predava stenografijo ter nekatere druge predmete na realki Plovdivski. Dotični dopisnik iz Sofije, ki to v „Marici" poroča, hvali velike zasluge našega rojaka za kneževino, ker je stenografijo prisposobil za bolgarski jezik. Dopis sklepa z besedami: »Profesor Bezenšek si zamina obiđen." G. prof. BezenŠek ostavlja Sofijo z grenko mislijo; to pa — kakor Be nam od drugodi poroča — zategadelj, ker je naš rojak Cankovist in ni hotel hoditi s Beda-njim Karavelovljim ministerstvom. Delala so se zbog teja posebne sitnosti njegovemu listu rBalkans Post" in popustil je rajši dosedanjo službo in vzel povabilo za v Istočno Rumelijo. Tu se je podjetnemu rojaku našemu ponudilo drugo častno polje častne delavnosti. — (Vabilo k si a vnos ti,) katero priredi v spomin dr. Fr. Preširnu Ormoška Čitalnica v nedeljo dne 7. decembra 1884 ob 7 uri zvečer v svojih prostorih. Spored: 1. Trio, za gosli, cello in čveteroročno igro na glasoviru. Mendelssohn. 2. Kam? moški zbor. Kocijančič. 3. Slavnostni govor. 4. Kje so moje rožice? mešan zbor. Dr. G. Ipavic. 5. Deklamacija. 6 Zampa, potpouri za gosli in glasovir. Herold. 7. Ilirija oživljena, moški zbor. Dr. B. Ipavic. 8. Trio, op. 8 za gosli, cello in glasovir. Chopin. 9 Planinar, mešani zbor. Dr. B. Ipavic. 10. Danes tukaj, jutri tam, moški zbor. Kocijančič. Ustopoina : za posamezne 30 kr., za družino 50 kr. Pozivi V vi sel j i in tugi Slovenec prepeva sladke pesni domoljubne in mile svoje žalostinke. „Nema veselice poštene, pri katerih se ne sliši pisrnice sladki glas", so besede neumrlega Ant. Slomšek*. Tako gojila se je dolgo dolgo časa iskrena želja mej delavskim in obrtnim stanom pridobiti si priložnost izobraževati se v petji in v to svrho osnovalo K" je pred kakimi šestimi ni", eci „Del. pevsko društvo BSlavecJ, čegar smoter je jedino le gojiti slovensko in slovansko petje, ter tako s tem pokazati srednjemu stanu jedini pravi pot do om ke in obče izobraženosti. D'Uštvo ima doslej že nad 60 pevcev in čez 80 podpornih Članov. A kaj je to v primeri z ogromnim številom delavcev in obrtnikov našega mesta. Toraj usoja si podpisaui cdbor še jedenkrat obračati se do vseb prijateljev petja in zabave, da blagovolijo v ogromnem številu pristoputi k omenjenemu društvu, da bode ret> sledDJič ponos bele Ljubljane. Odbor sklenil je v svoji zadnji seji odpreti tudi zopet šolo za začetnike in sicer vsaki torek in četrtek, počeuši z 2. decembrom t. I. Pevske vaje za zbor so pa vsaki jionedeljek in sredo ob 8—9 ure v društveni sobi, Gospodske ulice št 8 I. nadstropje, kamor naj se vsi oni, ki žele k društvu pristopiti oglasijo pri društvenem pe-vovodji g. Ivan Justinu ob nedeljah pa od 11 —12. ure dopoludne. Odbor slov. del. pev. društva , Slavec". Meteorologično poročilo. J Čaa opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mo k runi v in m. >* ■o a od o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735 64 mm. 734 21 ma. 733-73 ■*. — 6 4° C -f H*0 + 20* U si. avz. Bi. JZ. sl. jz. obL d. jas. obl. 000 mu. Srednja temperatura — 0'34, za 2*3° pod normalom. Tržne cene * I Jul»IJ«i i * dne 29. novembra t. I. t1 kr irl. kr. Plenica, hktl. . . . 6;»(i Speh povojen, kgr. . Surovo maslu, „ - 72 Rež, n ... Q 1 -84 Ječmen, »I ... 4 71 Jajce, jedno .... — 1 3I Oves, n ... 3 '.' Mleko, liter .... - & Ajda, n ... 4 56 Goveje meso, kgr. - 64 Proso, n ... B iii» Telečje . , _ 58 Koruza, n ... f> 40 Svinjsko „ n — 56 Krompir, u ... 2 86 Koštrunovo „ „ — 34! Leča, Grab, » ... 8 —145 i. ... 8 _ — 17| Fižol, n ... 850 Sen.», 100 kilo . . 1 69 Muslo, Mast, kgr. . — 9* Slama, » * • • Drva trda, 4 □ metr. 1 51 B9 7.o; Speh frišen, „ — 58 „ mehka, „ „ 5|—1 dne 29. novembra t. I. (Izvirno teiegratićno poročili ,) Papirna rent)......... 81 «rld. 55 Srebrna lenta .... ..... 82 . 75 Zlata renta......... 104 „ 40 5" marčna renta...... . 36 „ 85 Akcije narodne banke ...... 872 , — Kreditne akcije....... 304 , 75 London......... 123 , 15 Napol............. * , 77 C. kr. cekiai . ........ f; „ 78 Nemške marke ..... 60 „ 20 4" , državne srečke iz I. 1854 250 gld. 125 . 50 Državne srećko iz 1. 1864. 100 gld. 4" , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/,...... 123 60 125 174 104 123 95 90 104 117 122 109 105 179 18 105 213 75 45 25 50 25 50 60 75 25 50 „ papirna renta 5°/0..... 5°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt7o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne Brečke......100 gld. Budolfove srečke .... l< > „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 , Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. Št 18 704. _~~~~" (769-1) Razglas mladeničem, vojaščini podvrženim. Zaradi prihodnjpga vojaSkepra nabora letn 1885 h kateremu bodo klicani v lt t b 1865, 1864, 1863 in 1862 rojeni mladeniči, se javno naznania: 1. V mik tukaj pn bi vit j m1 i h domačih ali vnanjih mladeničev, kar jih bode k prihodnjemu rednemu novačenju poklicanih, mora meseca decembra 18 84 v magistratnem easpcditu se oglasiti. Kdor se ne oglasi, tistega zadenejo naaledki §. 42 vojne postave. 2. V.iiinji t j. taki, ki niso v LJubljano pristojni, morajo k temu vp.su seboj prinesti popotne liste ali druge izkaznice. 3. Začasno zunaj svojega rojstnega kraja bivajoče ali pa bolne roladen če smejo oglasiti starisi, varuhi in drugi pooblaščenci. 4. Tisti, ki mislijo prositi ali začasnega opro-Sčenja od vojbščme ali pa uproščenja od dejanske Blužbe vojaške, imajo pri vpisovanji tuke j izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma. 5. Dolžnosti oglasa in drugim iz vojne postave izvirajo«'-.m dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni Magistrat v LliiMjaui, v 23. dan novembra 1884. Župan : G ra 88 el li. * i*r«i. Extrait de Noix du Dr. Thomion. Sredstvo, ki daie sivim lasem v 14 dneh prejšnjo barvo; no barva siti kože, ne perila, temveč samo lase. Ako bb hoče sive ali rudeće lađe takoj črno ali rujavo pobarvati, treba je samo mojega Eztrait de Noiz de Gnile. Cena lončku: Eztrait de Noiz 3 gld., Eztrait de Noiz de Oalle 2 gld. 50 kr. (720—1) Zaloga v LJubljani pri Edvardu IHahr.u9 parfumerji. Takoj prežene vso ■■it*rc«»(M». — Za uspeh se Jamči. — BsLAXTOr,YTI*, jedino sredstvo, s katerim se preženo Surki, prešički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 ki., pat. rszprievslee 50 kr. NECROLIK, zoper stenice, bolhe in mole. 1 steklenica 50 kr. — Ml lt«»l.VTII, sredstvo za zatiranje podgan iu misij. Ni strup in umori samo podgane in mifii. 1 pusica 60 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. Glavna zaloga za razpošiljanje: (714—4) E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). Proti povzetje od a. v. gld. 7.— se pošilja S Jcil© kave „Santos** najfinejše in sicer vseh poštnih in čolnih stroškov prosto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. (Uzorci zastonj.) — Ravno na ta način tudi 5 kilo laškega olja. jako dobrega. — Naslov: (745-5) GI0VANN1 G0RIUP & Co. v Trstu. Prodaja posestva. Lepo posestvo, krasno ležeče tik okrajne ceste Mo« kroiiog-Notoinesto, obstoječe iz 8 oralov njiv I. razreda, 3 oralov gozda, hiše, gospodarskega poslopja z vrtom, proda se iz proste roke. — Nat nčneje poizvč se v uprav-ništvu »Slovenskega Naroda". (762—2) Dr. Spranger-Jcvc- kapljice mm zelodee. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovernik dr. Čohn, dr. Miinning in mnoge drugo zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tujnu sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, ouiedlevici, glaviiholju, trebuhoboljn, zaslizenju, želodcu«) kislini, vzdig.»vanju, omotici, kolika, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapreti u. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dujedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stoki. 50 in 30 kr. Pri gospodn lekarjl Svobodi, pri Zlatem orlu, na Preslrnovem trgu. (716—4) Naznanilo otvorenja. P. n. S tem uljudno naznanjam, da bodem s 1. decembrom otvoril mojo sladčičarijo na Preširnovem trgu hiš. št. 2 (poprej *,š*7"In.ter). Zagotavljajoč vedno rcelno postrežbo, priporočam zmirom svežo zalogo najfinejših sladčičarij, mandel-nov, španjskih sapic (Wind), kakor vsakovrstnih slad-čičarskih pekarstev k čaju, tort vseh velikostij in vrst, bonbonov, bonbonierov in vsakovrstnih druzib m I;11 i t' i ■ (lastnega izdelka), tragantnih podob in raz kodnih Bladčićarskih stvarij. Nadalje priporočam odlične čokolade, razne najfinejše likere, čaj, pravi Jatnaika-rum in različna pristna dessertna vina, marmelade, sočno ovočje suho in praženo, vsakovrstni sladoled v na)lepših obbkab, ledene in Btrjene francoske cremć, šartlje, masleno testo in vsakovrstne drožne sladčicarije. Naročbo za Bvatbe, krste in druge slavnoBti se bodo vedno vsprejemale in točno izvrševale. Pričakujoč mnogobrojnih cenjenih naročil beležim z velespoštovanjem Edvard ZRoscUelc, (767—1) sladčičar. J Za jesenski in lovski Čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vBem, kateri boč«-jo pri mokrem mrazu obvarovati Buhe in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepremooljiva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše in najcenejše usnje ohranjajoče sredstvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi Be je dobro obneslo za mazanje krbkih in razpokanih kopit iu je najbolje priporočati. Cene: V velikih škatljah s B kilo po 10 gld. in z 2 Vi kilo po 5 gld. Nadalje v '/, škatljicab z 40 deka po 1 gld., v »/i škatljicah z 18 deka po 60 kr., v »/< škatljicab z 8 deka (4J f.) 25 kr. in v % Škatljicah z 3 »/, doka 100 komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schnsnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stiegor-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred ponarejen j m se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje tra|no in čedno, kupi naj samo Beudikovo nepremočno mast za usnje. (766—1) NAJBOLJŠI VV\R ZA CIGa/fr> * Je pristni C LE HOUBLON M i tMtu 4nk I 4iht ikttt Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vBak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. 5 O O/fEURLES ^FORMAT/1 Fnc-SImlle rin PCilnuattB ■ssssssssMBi ' Al) Hl I A n 1 S 17 'di' iicuM^r h ni:h B I Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dadč temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojček) se da lahko rokovoditi in bi ne Brnel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — NaroČiti se morejo samo direktno pri meni. (741—4) Dr. F. Boeck, Trst, 2 Via Pondares 2. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PESTAL0ZZ1GASSE 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—9) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. Ustanovljeno 1847, na Dn-najl ln Bndapeitl od 1861. ■van Ho fzdravilno pivo iz sladuega izvlečka 1 steklenica 60 kr. Ivan Ilolt-m končen-trovani sladnl isvle-cek 1 st. gl. 1.12, m. st. 70 kr. Medicinske kapacitete, kakor na Dunaji: profesorji dr. pl. Bumberger, Schrbtter. Schnitzler, pl. Rokitanskv, pl. Bascb, Finger i. v. dr.; v Berolinu: gospodje profesorji dr. Frericbs, pl. Langenbeck, Ose. Liebreich i. v. dr. zapisujejo take v mnogib boleznih z vidno najboljšim vspehom. Ivan Ilofl-a bonboni Ivan Hofl-a zdm vilic sladuega izvlečka ua sladna čokolada za |»ml po »/, kilo I. d. 2.40, II. pristni s trnu v modrih za- gl. 160, po '/* kilo I. vitkih a «0,3i>, 15 in 10 kr. i! gl. 1.3u, II. 90 kr. Srečni zdravilni vspehi pri i>i snili in plućnih l>4>-leziiih, slabem prebavlje-ii ji in J etiki. Gospodu izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. itd. Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse Nr. 8. V Mariboru, 19. januvarja 1883. V. bi.! Leta 1876 sem bil 7 mesecev bolan za plučnim katarom in nasledki te bolezni bili so v letih 1881/82 pogosto pljuvanje krvi, vedna hri-pavost in kašelj, noći brez spanja, Blabosti v prsih in pomanjkanje aape, tako da sem le s težavo in previdnostjo mogel priti gori po stopnicah. Vsa sredstva, katera sem rabil in najstrožji red mi neso nič pomagala in jaz sem že misli 1, da bodem vedno hiral. S 1. oktobrom I. 1. začel sem rabiti Vašo Ivan Hoff-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka in Ivan HofT-a bonbone iz sladnega izvlečka in zdaj po 4 meBecih sem popolnem zdrav, kakor poprej. Prosim, objavite mojo najiskrenejšo zahvalo, da vsi trpeči zvedo za ta nepresegljiva zdravilna sredstva. Z velespoštovanjem Vam hvaležni K. Kolluiann, merski nadzornik v Mariboru. Zdravniško zdravilno priznanje. I. Nemška bolnica v Filadelfiji, 12. maja 1881. Pošljite mi blagovoljno jedno dvanaistorico steklenic Ivan Iloff-a sladnega izvlečka. Jaz sem z njega učinkom jako zadovoljen. Moj bolnik brez tega ne more živeti. Dr. med. K. Kaab, zdravnik nemške bolnice v Filadelfiji. II. V Filadelfiji, 11. maja 1881. Gospod dr. E. Wilson je meni za mojo sedaj doječo soprogo Ivan Iloif-a sladni izvleček priporočal kot najboljše in najradikalneje aredstvo (na-ročba). (584— 2) i>i . med. Chas F. Tm-uimII. nsi s t viit m zdravnik profesorja Jeffersena v mediciuskom kolegiji v Filadelfiji. Gluvno /iilo^«-: Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj: Fran Dolenc; dalie: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferscbmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačič, drogeriji; Gorica: G. Crlstofoletti, dvorna lekarna; Celovec: W. Thurmwald, lekarna; Maribor: W. KOnig, lekarna, F. P. llolasek; Tržič: J. Raitharek; Pulj: G. B. VVassormann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. 8. I'lih/. Seravallo, Zanetti, lekarni; beljak: F. Scholz, dr. K u m pl i>\ i dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, N. Androvice, lekarni. 60 visokih odlikovanj. Prijatelji pilić (Laubsagen) dobć zastonj nov cenik s podobami od (650—7) Laubsage-Mferk/piisSpefialititen-Lager „zum goldenen Pelikan" Wien, VII., Siebeniterngasse 20. Ii Trstu M-JorharMnost. V eliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ha z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Surxey", 4200 ton, okolu 30. dne novembra. Kajuta za potnike 200 golil. — VmeBni krov OO golti. Potniki naj se obrnejo na (697—21) T. TERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiullisno d' Ani. roKlKjen, generalnega agenta v Tr**u. 111 6? ? T • ._. km r 3P>Pi o i j— ♦ 2 " & * i «1 Naznanilo podjetja. i t : S tem naznanjam, da Bem prevzel znano gostilno „zur Bierquellc" v Ljubljani, na Ribiškem trgu. Točila so bodo pristna dolenjska in blzeljska vina, odlično Sohreiner-Jovo marono pivo; tudi se botie najbolje skrhelo za dobra Jedila, zlasti predjužnlk, razen tega Be bodo VBprejemala mesečna naročila na obed. Za obilni obisk nBierquelleu vabi uljudno (758-2, JML- KODHIČ. Dr. Sclimidt-ovi uspešni Brilejki za kurja očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh prilepk\>v se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije. Cena škatljiei s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2S kr. m. *. JDt. Belir-ov živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekar.skih zelišč ter Be že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiHdi, bolečinam v križi in hrbt nem mozgu, božjasti, otrpnenju, ■ slabljenju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, oti puelosti mišic, trganju v členkih in mišica::, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Hehr-ov živčni ekBtrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom upo-I rabe 70 kr. a. v. NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevo izdedke in sauio one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsako druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—9) Glavna razpošiljalna zaloga: 01oKgu.il r- Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Diltiier-jn. Dr. ftebniidt-ove prilepke za Kur n očesa in r-i samorogu 64 Št. -5:. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., g i j smole se v ni -a tisočkrat sijajno jednem gospodinjstvu pogrešati osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažeuem želol< odvzame, če se dene mej perilo, ne-I I )( II1 «1 IMv I UlSCtl |JldM5K prijeten duh po mili in razširja prijetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. Ozetdinski balzam po dr. Kepesu £V004!£SK^SuS in zastarele ozebliuske bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. VJrI j; 111 j uveden«, Dalmatinska klet na Frančiškanskem trgu št. 3, (Poddružnice: v Trstu, Celovci, Mariboru, Gradci, Dunaji in Linci,) v katerem se prodajejo I>uuilclčeva Dalinntlnska vina, ki so po odlikovanjih in zgornjih prodajalnih mestih slavuoznana in od mejnarodnega sanitetnega kongresa 1874 bila za zdravilo proti raznim boleznim (kakor svedočijo mnogobrojni uspehi) priznana. Glavni namen te kleti je svetni trg seznaniti s popoinem pristnimi domačimi dalmatinskimi vini in tako varovati Častito občinstvo pred ponar^jevanjem tega svetovno znanega trsnega soka, katerega kupujejo Že svetovno znane vinske države evropske. Za pristnost Dumičičevih zdravilnih vin, katera se dobu sumo v gorenjej ^1 kleti in v poddružnicah, jamči kletino oskrbništvo. (739— ) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ilna ji j da sem Usojam Be tlav. občinstvu in posebno gg. potovalcem prijazno naznaniti, S gostilno „pri južnem kolodvoru". nazaj kupila in v isti posebno sob« za potnike, kakor tudi prostore sa restavracijo pripravno in elegantno ponoviti pustila ter vabim slavno občinstvo, da me mnogobrojno obišče. Sobe se računi jo jako ceno. V restavraciji gostilne so toči livrstno Koslerjevo carsko pivo in prava blzeljska vtua, dobi se zujutrek, kosilo in večerja, vse okusno pripravljeno in ceuo. Za mnogobrojni obisk so priporoča s spoštovanjem (728—3) Jožofa UPerless poBestnica gostilne. 11 *sT**M>)k lO t>'l po«l|etje, I., llorHogMHMe 1«, DUNAJ, I., Woll9Šellla mm i I LUTREIN1GU MGS PI LLEli li.ilj-i ua v.uli poilobnili Udolkov, n«5niajo to pastiljo nir itkotltjiv-f/n v neltl; najuspešneje sr rnhiju zopor boluzni v uru mili epoiliijuffa ili-l.i ti'loe.1, iirohajatno mrzlico, bolezni u.i koli, v mot-iuhIi m žensko bolesni j čistijo kri in lohko odpravi j.ijo blato. Ni ga cdruvilu, ki bi hito boljšo in pri toni popolnem noukodljivo zopor telesno &€iMPMfmetie9 gotovi vir vneli boloznij. Kor bo posladkorjcno, uživaju jili radi tudi otroci. To pilo so odlikovano b jkko častnim pismom (61<0—4) Qwa rl Kil i P I Vsaka skatljlca, ki nema firmo : Ajtotli*ke. MOM O Vrti J Cll JC • hfilif/fii l menili in na zadnjoj strani mute rtirstvriif znumkr, Jv i>nr, ter svarimo, naj so no ________ kupuje. /? t /7p-\ t t J**t l*nxiti nr »tni it tloltro, tlit ktlo m« tlobi Hlabrtja, neujtliv- (f^^^_~j3T}^Bg3' * nfijtt ali ct-tv ittioiHJivrftit iztlrlkit Vsakdo naj izročno zalitova ■ /J~~~^f HittHtritwvilk tClisubvtlni/t /lil. to imajo ua zavitku tor navodilu ■a rubu jmlfff ntttjrri /utilpi.H. Glavna ziilogu nu I*uii«jls ■ Apotheke ,9xuiu li*ili^» na Dunajski borzi proti zmernemu pokritju. 2. Za pre%setja ueikov v gotovini ali vrednostnih papirjih, pa ne s pod 900 gld. a. v. proti mesečnemu iaplarevanju dobička in položitvi raftanu. 3. Za nakup in prodajo vseh v kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev. 4. Za Izplačevanje predplač za skoraj polni znesek na srečke, akcije itd. 5. Za dajanje dobrih «ietoy kapital I Ntom, kateri imajo borzne papirje po dražih kurzlh, v rokah. Prospekti na zahtevanje franko, "^ifij Izvrsten med ((ruruntirun pitunec) v plehaatih škatijah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti postnemu povzetji ali pa proti gotovi plaći. — Dobiva se tudi med v satovjih. Ob jednem priporočam visokočastiti duhovščini avojo zalogo pravih garantiranih voščenih svce 0R0SLAV DOLENC, svečar v Ljubljani. (746—4) K Božičnim praznikom! | 7 tapeserijska kupčija in pred t iskanja „Pri vezilji", Židovske ulice, priporoča po najnižjej ceni (763—2) bogato zalogo blaga za vsakovrstna ravna tlela t pričete In uzorna izdelane stt-learije na plis, svilo in pl atno ; prof. JHfjrovo nratsko valno, Aruge volne vseh vrst in barv; nogovice, komadne, rute itd.; za stika-rije pripravne lepa zrezlane lesenine, n. pr. za listinje, ključe, ročne prti i. dr. o ► Naročila za predtiset in slikanje perila <> If se točno in po najugodnejših pobojih zvršč. Mazilo zu lase po prof- dr. Plth.u I Jedno najboljših sredstev, da so prostor, kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspeboin pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravega (705—4) lekarna „pri samorogu" J. pl. TRNKOCZY-ja, na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani. Zobozdravnik Schvveiger z; 3Dnnaja biva v hotelu „pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posainni zobje izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navodih amerikanske in nemške sostave. Pri novih zobovjih brez peres dajo se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in phtina-amal-ganom ter cementom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Ilerl sta iz Bremena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikansko avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno priino in ob zobovnib straneh utrdi. Jednacega učinka jo od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršuosti zlata in so le v take zobe vdevlje, keji so preslabi za zlato plombo. Comoutna, plomba ugodna je zlasti za sprednje zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minutah). Vsak zobobOI se takoj zatre, bolečo zobe plombira se še le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnoga leta izkušenem navodu polnijo se i zobno korenine a iBto tako po polnem gnjili zobje, če še tako bole. ne da bi je bilo treba izruvati, tako daje možno i njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja so vsprejcmljejo rado-voljno v pretvarjanje. Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil so bem tudi tu, pridobiti si /. vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnim' pripravami in opravo sedanje modeme zobno umotcljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi jo tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko Bpadajo. (768—1) Udano podpisani slav. p. n. občinstvu uljudno y naznanja, da je začel točiti izvrstno i Vi staro rumeno vino '} grafičaka g. K. Rndež-a in izvrstno Puntigamsko salonsko pivo a la Plluen. Za obilen obisk se toplo priporoča (761—2) Ivan Cesaric, restavrant. XXXXXXXXXXXXXXXXX Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče 0. k. privilegij šivalnih za zboljšanja strojev. Ivai; Jase, V Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, ranljivih za vsakatero šivanje, (na— a) 6letna garancija! Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po 4-6 gl. izdelujejo (750—1) P. & R. Seemann ¥ Ljubljani. tXXXXXXXXXXXXXXXXi Pivovarna bratov Kosler-jev. \ Izvrstno marčno pivo i v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—21) zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. VELIKA LOTERIJA. 500000 ina. axk kot največji dobitek v nafarečne-jeui ■lučaji ponuja velika o«l liani-burftke državo zajamčena denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit. ;'i mark 200000 2 dobit. a mark 100000 1 dobit. a mark 90000 1 dobit. a mark 80000 2 dobit. a mark 70000 1 dobit. a mark 60000 2 dobit. a mark 50000 1 dobit. a mark 30000 5 dobit. a mark 20000 3 dobit. a mark 15000 26 dobit. a mark 10000 5 (i dobit. a mark 5000 106 dobit. a mark 3000 253 dobit. a mark 2000 6 dobit. a mark 1500 515 dobit. a mark 1000 1036 dobit. a mark 5 00 29020 dobit. a ma k 1 4 5 19463 dobu. a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupe cio.rtOO tega n«' Jedna mik razredih dobitkov In poleg premija pride v sted-gotovo do odločitve* Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 1O0.O0O srečk« od katerih se bode 50.5OO arečk. tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri so bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačauje dobitkov, jo ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originaluib srečk te denarno loterije je izročena obema podpisanima trgovskima hiftaina in vsak, kdor jih hoče kup ti, naj se neposredno na nje obrne. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridojati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, katero bode 10. in 11. de-eeiubra, velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.dO. 1 polovica originalne (srečke uv. v. gld. 1.75. i četrtina «>riglunisie srečke av. v. gld.—.!)©. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko In ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnoninl državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja Številke, kj so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoce srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred lO. decembrom 1884 doposlati direktno na Jeduega podpisanih Klavnih loterijskih bureau. M. STEIN, Steltvtveg- 5, II Ali Iti lUii. Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno. Vsak hua pri nas to prednost, da dobi originalno srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da bi zahteval, uradno Mstino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pHbltka. (735—7) VALENTIN & C, KaiilBStrasse 36—38, 11A Ti Iti ■€<». lzdatelj in odgovora! urednik: Ivan Železnikar LaBtnina in tisk „Naroune Ti&karne". 7944