*13?!,S£l’gSr Cena 150 lir	Leto XXXH. Št. 3 (9308)	TRST, nedelja, 4, januarja 1970
PRIMORSKI DNEVNIK je začel uhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Msfea-i v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Sindikati in vlada
|VODSTVO PSI BO V SREDO ODLOČALO O IZSTOPU IZ VLADNE VEČINE!
Veliko število delavcev Je prežive!« božične in novoletne praznike v zasedenih tovarnah s svojimi družinami. Tudi to je značilno za Italijo ob vstopu v novo leto 1976, za katero si najvidnejši predstavniki javnega življenja ponavljajo željo: «Samo da bi' ne bilo hujše!»
Vprašanje gospodarske krize, se pravi brezposelnosti, je v ospredju vsega dogajanja in glavnih predvidevanj za letošnje leto. Predvidevanja pa niso dovolj, potrebna je jasna politična volja in predvsem razumljivi, čistj ukrepi za dvig gospodarstva. To pa mora storiti pred-, vsem vlada. Pozivi «družbenim silam», naj se združijo v naporu za premostitev nastalega položaja, nimajo smisla, če ni osrednje oblasti, ki je edina sposobna z odločnostjo usmerjati težavni korak k izhodu iz temnega tunela krize.
Ob tem vprašanju pa se prepleta vloga oblasti, torej vlade, parlamenta in političnih strank z zahtevami organiziranega gibanja delavcev, to je sindikatov.
Poudariti moramo, da glede bližnje prihodnosti ni skoraj nihče optimist. Večina, od bivšega ministra za načrtovanje Giolittija do komunističnega ekonomista Peggia in tajnika CGIL Lame meni, da utegne biti 1976 «črno leto», ko se delnim ukrepom za ozdravljanje krize lahko priključijo novi vali inflacije, medtem ko se lahko sprevrže v še večjo brezposelnost komaj zdržni «ventil» dopolnilne blagajne.
V minulem letu je v Italiji skupnost plačala iz «dopolnilne blagajne» 400 milijonov neproduktivnih delovnih ur. Že samo ta podatek vsiljuje razmišljanja o nujnosti preusmeritve celotnega proizvodnega «vzorca» v nove smeri.
Vlada je pripravila, kot znano, svoj načrt za srednjeročno spodbujanje investicij, preusmerjanje industrije in krepitev naložb na Jugu. To je tudi osnovna tema sindikalnega boja, ki stremi prej k spremembam splošnega gospodarskega okvira, kot pa k trenutnim in neodločujočim mezdnim izboljšavam. Z odgovornostjo, ki jim je lastna, so se delavski sindikati odpovedali zgolj «obrambni vlogi» v zvezi z osebnimi dohodki posameznikov in strok in prešli v ofenzivo na področju «gospodarskega vzorca». Tako so se znašli v položaju, ko je tradicionalnega nasprotnika (delodajalce, industrijce) zamenjal «politični sogovornik» — vlada.
Kaj pravijo sindikati o vladnih ukrepih za gospodarstvo, ki so jih včeraj predložili parlamentu? Predvsem to, da so vendarle «nekaj», ne veliko, niti najboljše, kar se je dalo narediti, vendar vsaj nekaj, o čemer se je mogoče pogovarjati. Sindikati zahtevajo od vlade, naj naredi še nekaj korakov naprej, naj opusti že tradicionalno megleno neodločenost in jasno določi smer, v katero namerava stopiti in v kateri bi ji morale slediti družbene sile.
Zato postavljajo sindikati predvsem dva pogoja. Milijard, ki jih določajo vladni ukrepi, ne gre deliti kar tjavendan, tudi ne kaže na veliko zaupati treznosti in razsodnosti spontanega načrtovanja italijanskega zasebnega kapitala. U-krepi morajo jasno «usmerjati» in «preusmerjati» gospodarstvo k ciljem družbene potrošnje, k storitvam, k doslej zapostavljenim vejam v gospodarstvu. Naj omenimo, na primer, vprašanje Juga, ki ga ni mogoče rešiti brez izbir, iz katerih ne bi izhajala povezava med industrializacijo in obnovo kmetijstva.
Načrt «preusmerjanja» nujno odpira vprašanje premika delovne sile. Preprosto povedano, sindikati se tudi strinjajo, da bo v nekaterih primerih potrebno odpuščati delovno silo iz neproduktivnih vej gospodarstva in jo preusmeriti drugam. Toda to se lahko zgodi samo, če bodo dana delavcem jamstva o ponovni in kakovostni zaposlitvi, brez klientelističnih degeneracij. Delavske organizacije bodo morale nadzorovati ta proces, kar pa objektivno pomeni nadzorovati predvsem proces investicij, ki bodo prvi pogoj ponovne zaposlitve. In tu gre dodati še tretje: cilj preusmerjanja gospodarstva v Italiji mora biti predvsem obnova, ki sloni na širši mobilizaciji delovne sile in drugih produktivnih energij. Ni dovolj vsrkati obstoječe množične pojave brezposelnosti, pač pa je potrebno gledati še dlje, k novemu valu zaposlovanja in torej jačanju materialne osnove italijanske družbe.
Prav ob teh vprašanjih, o katerih bo moral v kratkem razpravljati parlament, pa se sindikati zavedajo, da niso sami. Potreben je sogovornik, potrebna je čvrsta oblast in nova političpa volja. Tu pa prehaja problem na izrazito po-
litično področje: je Morova vlada sploh kos takim nalogam? Socialisti so si preko izjav De Martina in drugih strankinih voditeljev, postavili to vprašanje in odgovorili negativno. Nekateri med njimi že glasno zahtevajo odprtje vladne krize. Na drugi strani pa so komunisti mnenja, da bi kriza ne rešila nobenega izmed teh vprašanj in da je treba vlado prisiliti, naj svoje gospodarske ukrepe spremeni tako, kakor zahteva sindikalno gibanje. Vladna kriza bi pomenila skok v temo, verjeten razpust parlamenta in nove volitve. Ves ta čas pa bi osrednja oblast ostala ohromljena, delavsko gibanje bi ostalo brez sogovornika, problemi pa se samj ne rešujejo.
Seveda ostaja odprta tudi druga, bolj realnejša možnost. Grožnja s krizo, še pred kongresi KD in PSI, ki so veljali doslej za «mejnik» v življenju Morovega kabineta, naj bi prisilila vlado, da preneha s politiko neodločnosti in se začne resno soočati s potrebami delavstva in srednjih slojev, katerih glasniki so v parlamentu predstavniki levičarskih strank.
Od rešitve te zadnje zagonetke bo, seveda, odvisno, če bo leto 1976 potekalo v znamenju naporov za rešitev velikih problemov italijanske družbe, ali pa v znamenju novega volilnega spopada v bolj oddaljenih perspektivah.
STOJAN SPETIČ
SOCIALISTI ZAHTEVAJO NOVO, UČINKOVITO VLADO KOMUNISTI ODLOČNO NASPROTUJEJO VLADNI KRIZI
v	*	•	«
Članek predsednika Mora o delovanju vlade in gospodarskih perspektiv ah za 1976
RIM, 3. — Tukaj pričakujejo, da bodo na seji osrednjega vodstva socialistične stranke, ki bo 7. t.m., gotovo potrdili De Martinovo stališče o izstopu socialistične stranke iz vladne večine. To pomeni, da bo v sredo, najkasneje v četrtek, odprta vladna kriza.
O
tem piše jutri glasilo PSI «Avanti» v uvodniku, ki ga je napisal član vodstva Labriola. V njem ugotavlja, da vlada Moro -La Malfa ni izpolnila obveznosti, ki jih je sprejela ob umestitvi in obžaluje da komunisti niso znali v zadnjih mesecih zavrniti «ljubimkanje» nekaterih demokrist-janskih in republikanskih krogov.
Uvodnik v «Avanti» se zaključuje: «Ko bo v prihodnjih urah odprta kriza, se bo tudi kriza osamljenosti PSI končala. Vsi se bodo morali spoprijeti z resničnimi vprašanji. Paziti bo treba na težnje nekaterih, da bi zvrnili krivdo na druge, v pričakovanju morebitne volilne kampanje za predčasne volitve, o katerih nekateri govorijo z jezuitskim obžalovanjem. Mi nočemo predčasnih volitev. Predlagamo samo močno in učinkovito vlado ter ne bomo odložili našega kongresa, temveč ga bomo imeli v znamenju politične jasnosti in enotnosti stranke.»
O odprtju vladne krize govori tudi član osrednjega vodstva PSI Vittorelli v genovskem dnevniku «Il Lavoro», v katerem je napisal uvodnik za jutri. V njem piše, da kljub resnosti vladne krize, ni vzroka, da bi jo dramatizirali in govorili o neizbežnih predčasnih volitvah. Vittorelli pravi, da če se ne bo v najkrajšem času ničesar spremenilo, bo celotno osrednje vodstvo PSI v sredo potrdilo stališča, ki jih je zavzel De Martino in uradno zapečatilo konec sedanje večine. Tudi namestnik tajnika PSI Craxi pravi, da je sedaj zelo težko in skoraj nemogoče preprečiti vladne krize. Pri tem poudarja, da bodo na seji vodstva stranke 7. t.m. soglasno potrdili De Martinovo pobudo, se pravi izstop PSI iz vladne večine.
Glasilo KPI «l’Unità» bo jutri objavilo uvodnik, v katerem pravi, da komunisti nasprotujejo katerikoli pobudi, ki bi povzročila padec vlade Moro — La Malfa
ODPRTJE SODNEGA LETA K A SAGI J SKEGA SODIŠČA
Govor glavnega državnega pravdnika o položaju italijanskega sodstva
; . . .	>	. ■ ’ ■'Vf\v, v	1 ri-.
Državni pravdnik Colli je obsodil sodnike, «ki se udeležujejo politične in sindikalne dejavnosti»
RIM, 3, — Na Kapitelu je bilo danes ob navzočnosti predsednika republike Leoneja, pravosodnega ministra, zastopnikov ustavnega sodišča in številnih drugih državnikov ter predstavnikov krajevnih oblasti odprtje sodnega leta kasacijskega sodišča. Ob odprtju je imel govor glavni državni pravdnik kasacijskega sodišča Giovanni Colli, ki je govoril o položaju v sodstvu in poudaril «zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila kriminalnih dejanj». Dejal je, da sodstvo danes nima v rokah zadostnih sredstev, da bi se postavilo po robu kriminalu in sporočil, da sodstvo ni v stanju opraviti svojega ogromnega dela. Poleg tega je govoril tudi o položaju v italijanskih Zaporih.
Glavni državni pravdnik je poleg tega priznal, da je bilo v preteklem letu sprejetih nekaj važ-
iiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiHi
V Splitu obsojena ustaška skupina
SPLIT, 3. — Kot poroča italijanska agencija ANSA so v Splitu obsodili skupino ustašev, ki so poskušali postaviti 17 peklenskih strojev V razne kraje ob dalmatinski obali. Glavni obtoženec Vinko Barišič, ki je živel v Zahodni Nemčiji in je bil član ustaške organizacije od leta 1964, je bil obsojen na 20 let zapora. Barišič je prispel v Jugoslavijo prejšnjega junija pod lažnim imenom Horse Kraus, Potoval je z zahodnonem-škim potnim listom. Njegova naloga je bila postaviti 17 peklenskih strojev v turistične objekte dalmatinske obale.
Splitsko sodišče je ugotovilo, da je bil Barišič v zvezi tudi s Francozom Cristoferjem Dellabeujem in Italijanom Francescom Donni-nijem, od katerega je dobil nalog, da postavi peklenske stroje v najbolj obljudene kraje.
26. januarja v Atenah balkanska konferenca
ATENE, 3. — Iz neuradnih grških krogov poročajo, da bo konferenca balkanskih držav 26. januarja v Atenah. Konferenca, za katero je dal pobudo grški premier Kara mantis,, bo obravnavala vprašanja gospodarskega sodelovanja med balkanskimi državami, udeležile pa se je bodo vse države razen Albanije^ Zastopniki Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije bodo proučili1 možnost razširitve balkanskega sodelovanja še zlasti na področju prevozov in • energije.
. Medtem je danes. Turčija . uradno potrdila svojo udeležbo.
nih zakonov, kot na" primer reforma družinskega prava, zakon o javnem redu in nova pravila o zaporih. Dejal je, da še vedno pričakujejo nov zakonik o kazenskem postopku in dodal, da če ne bo kmalu sprejet, bo začel veljati, ko bo že dejansko zastarel.
Glavni državni pravdnik Colli je obširno govoril o povezanosti krize italijanskega sodstva s krizo italijanske družbe. Glede velikega števila kazenskih sodnih obravnav v zaostanku je poudaril, da je to krivda pretirano dolgega postopka. Priznal je, da je v Italiji mnogo sodnikov, da pa so slabo razdeljeni in zato niso v stanju, da bi opravili vsega dela, ki se vsai: dan kopiči.
Glavni državni pravdnik je izjavil, da nasprotuje predlogu, da bi prenesli iz pravosodnega ministrstva na višji sodni svet pristojnosti o sprejetju disciplinskih u-krepov proti sodnikom. Po njegovem mnenju ni mogoče odvzeti pravosodnemu ministru nadzorne oblasti, ker bi s tem obenem odvzeli nadzorstvo tudi parlamentu, kateremu minister neposredno odgovarja.
Zelo oster je bil državni pravdnik Colli proti tistim sodnikom, ki se udejstvujejo tudi v političnem in sindikalnem življenju. Zanj je to «politizacija sodne dejavnosti». V tej zvezi je opozoril «na nekatere pobude» kazenskih postopkov «za dejanja, ki so v pristojnosti javne uprave», kot drugi primer pa je omenil «tolmačenje zakonov na osnovi politične ideologije, ki je v nasprotju z obstoječim ustavnim redom, tolmačenje, ki gre preko meja, ki jih sodnik mora spoštovati in ki zapopadejo področja zakonodajne oblasti».
Takoj nato je omenil kot negativni pojav «javno udeležbo nekaterih sodnikov v strankarskih bojih, na shodih, sestankih, v časnikarskih polemikah in včasih celo v manifestacijah na trgih». Po mnenju glavnega državnega pravdnika Gollija, to obnašanje spravlja v slabo luč osebnost sodnika, «ki so ga vedno imeli za človeka nad strankami.» Zaradi tega, je dejal glavni državni pravdnik, «državljan gleda na sodnika z nezaupanjem, ki se še bolj veča s sindikalno dejavnostjo, ki je zadala novi in zelo hud udarec ugledu sodstva.»
Nato je glavni državni prav dnik kritiziral nekatere zakone, ki so omogočili «avtomatsko napredovanje in s tem odpravili izbiro najboljših sodnikov za visoka odgovarna mesta». Take imamo danes, je sporočil državni pravdnik Colli, 696 predsednikov sekcije kasacije na 102 razpoložljivi mesti in 1690 sodnikov s položajem 'kasacijskega svetnika na 505 razpoložljivih mest.
Glavni ■ državni pravdnik je na-
tó govoril o političnem in navadnem kriminalu, o nasilju, o uporabi orožja, o naraščajočem številu ropov, o velikem razvoju organiziranega kriminala, «ki se poslužuje izredno sodobnih sredstev in sodobne tehnike, ki nastopa pri belem dnevu, naslanjajoč se na učinkovitost terorističnega nasilja». Po njegovem mnenju sodstvo in policija vodita danes boj proti kriminalu v skrajno težkih pogojih. Kljub temu pa je poudaril velike uspehe policije v zadnjih časih. Toda ti uspehi, je dejal, so na žalost zahtevali drag krvni davek. V lanskih prvih enajstih mesecih je padlo 46 policistov, 4305 pa jih je bilo ranjenih. Proti koncu je glavni državni pravdnik obširno govoril še o izredno resnem položaju v italijanskih zaporih, kjer se zaporniki «vedno bolj pogosto organizirano upirajo».
in poziva politične sile, naj resno nastopijo v parlamentu v razpravi o dveh važnih in osnovnih vprašanjih: o novi zakonodaji o prekinitvi nosečnosti in o gospodarskih odlokih za preureditev industrije in za pomoč Jugu.
«l’Unità» nadalje pravi, da ne zadostuje odpraviti sedanjo vlado samo s poudarjanjem svojega političnega stališča, da pa je treba v tej zvezi jasno povedati, kaj se hoče doseči in kaj se namerava narediti v bližnji prihodnosti in ne govoriti o dolgoročnih perspektivah. Nato omenja resolucijo vodstva KPI, ki je bila objavljena 14. decembra, in v kateri je rečeno med drugim, da morajo vse demokratične stranke o-pustiti vsako protikomunistično stališče in priznati KPI, «da je velika in odgovorna vladna sila». Članek dodaja, da nihče ne more zagovarjati te potrebe v polemiki s komunistično partijo, če se noče osmešiti. Poleg tega «l’Unità» poudarja, da je treba z vsemi sredstvi vplivati na prihodnji demokrščanski kongres za obnovitev stranke in za novo politiko. Pri tem dodaja, da bo zelo koristno za italijansko demokracijo in tudi za stranke levice, če bodo na prihodnjem kongresu KD razpravljali in odločali o novi politični liniji, namesto da bi odločali, kakšno kampanjo bodo vodili na novih volitvah.
Predsednik vlade Moro pa je napisal članek za letno prilogo gospodarskega dnevnika «Sole — 24 ore», ki izide ob začetku novega leta pod naslovom «Panorama economico», v katerem o-bravnava. delovanje vlade v letu 1975. Članek je bil napisan pred objavo De Martinovega uvodnika v «Avanti». V njem predsednik vlade obširno govori o političnem položaju v državi, ugotavlja, .nekatera izboljšanja zlgsti na področju zunanje trgovine in poudarja ugoden razvoj boja «proti inflaciji». Obenem pa ne prikriva zaskrbljenosti zaradi resnega pojava nazadovanja industrijske proizvodnje in večanja števila brezposelnih, Temu vprašanju posveča velik del svojega članka, ki ga nato povezuje s politiko, ki bi jo bilo treba voditi v letošnjem letu.
Moro navaja vladno gospodarsko politiko v prihodnjem letu, ki naj bi po njegovi ugotovitvi prispevala k znatnemu povečanju javnih naložb predvsem na gradbenem in socialnem področju in pri gradnji velikih javnih del. Omenja avgustovske protikonjunktur-ne ukrepe in ukrepe za pomoč industriji in Jugu, ki jih je vlada prejela ob koncu lanskega leta. Meni, da bi moralo vse to, če bo politični položaj to dovoljeval, pomagati pri izboljšanju celotne-
ga gospodarskega položaja. Opozarja na nevarnost nenadzorovanega in kratkočasnega gospodarskega napredka, ki se zna v najkrajšem času spremeniti v recesijo z vsemi Jiudimi posledicami, ki jih lahko ima na perspektive družbenega razvoja v državi. Zato pravi, da je rešitev krize danes v rokah vseh, ki so na katerem koli odgovornem mestu.
Veliki del svojega članka Moro posveča obnovitvi delovnih pogodb, ki so sedaj na dnevnem redu in opozarja sindikate ter delodajalce, naj gledajo resnici v oči. V tej zvezi ponavlja predlog, ki ga je dal svoj čas v Bariju, da se plače lahko povišajo le toliko, kolikor bodo to dopuščale cene izvoznega blaga na tuje trge. Poudarja, da je treba preprečiti, da bi bile cene dela v Italiji višje kot v ostalih zahodnoevropskih državah.
Moro priznava, da so minili časi, ko je lahko vlada z nekaterimi ukrepi uravnavala gospodarski razvoj v državi in da se je sedaj odprlo vprašanje novih oblik gospodarjenja.
NEURJE V SEVERNI EVROPI
Razdejanje, ki ga. je povzročilo v V. Britaniji neurje. Poročilo na zadnji strani	(Telefoto ANSA)
OSTRA REAKCIJA NA URADNO VERZIJO VOJAŠKIH OBLASTI
Val ogorčenja na Portugalskem po novoletnih neredih v Portu
Število žrtev se je zvišalo na 4 - Hude kritike zaradi ostrega nastopa nacionalne garde - KP trdi, daje bil poseg vojakov povsem neupravičen
LIZBONA, 3. — Četrtkovo streljanje pred vojaškim zaporom v Custoiasu je terjalo danes še četrto smrtno žrtev, ker je eden od ranjencev podlegel poškodbam. Gre za 43-letnega delavca Manuela Costa Pereiro, ki je med streljanjem bil hudo ranjen. Zdravstveno stanje drugih ranjencev se je medtem izboljšalo.
Ogorčenje portugalske javnosti zaradi novoletnega streljanja se še ni poleglo. Uradna verzija portugalskih oblasti ni prepričala nikogar. Levičarski dnevnik «Diario de Lisboa» navaja izjave zdravnika dr. Valdemara Cardo-sa, ki trdi, da so bili vsi ranjenci zadeti v hrbet. Dnevnik tudi trdi, da ni nihče izmed 20.000 prisotnih demonstrantov skušal prodreti v zapor in da gre pripisati odgovornost za nerede prav
Predsednik republike Leone (levo) s senatorjem Fanfanijem, ki se je pravkar vrnil z Daljnega vzhoda, na odprtju sodnega leta kasacijskega sodišča. Med njima je pravosodni minister Reale
...............................................................................................................................iiiiiiiiiih
bo sestalo
Vodstvo PSI, ki se v sredo, bo skoraj gotovo odobrilo stališče, ki ga je zavzel De Martino do vlade Moro - La Malta, se pravi, da bo potrdilo izstop socialistov iz vladne večine. To pišejo danes nekateri vplivni č!,- i socialističnega vodstva. Med diug.mi je Silvano Labriola napisal uvodnik za «Avanti», v katerem govori o skorajšnji vladni krizi, zavrača predčasne volitve, predlaga novo vlado in poudarja, da socialisti ne bodo odložili svojega kongresa. O vladni krizi oziroma o izstopu PSI iz večine govorita tudi Vittorelli in Craxi. L'Unità» pa danes piše, da komunisti nasprotujejo kateri koli pobudi, ki bi povzročila padec vla-
de Moro - La Malta. Obenem pozivajo vse demokratične sile na soočenje v parlamentu o važnih zakonodajnih in gospodarskih ukrepih, ki jih je vlada nedavno sprejela.
V Rimu je bilo včeraj odprtje sodnega leta kasacijskega sodišča, na katerem je imel glavni državni pravdnik Colli govor o položaju sodstva v Italiji. Glavni državni pravdnik je obširno govoril o težavah sodstva in o resnem položaju v zaporih, hkrati
pa obsodil vse tiste sodnike, «ki se udeležujejo politične in sindikalne dejavnosti». Zanj ta dejavnost «škodi ugledu italijanskega sodstva».
Severnoevropske države je zajel silovit val neurja. Strašni vetrovi, snežni meteži, povodnji in morski valovi so povzročili velikansko gospodarsko škodo, ki gre na primer samo v Veliki Britaniji v milijone funtov šterlingov. Nevihte, ki so se ponekod sprevrgle v prave orkane, so zahtevale nad 30 smrtnih žrtev in na stotine ranjenih. O razdejanjih poročajo poleg iz Anglije, Škotske in Severne Irske tudi z Nizozemskega in Danskega ter iz Zahodne in Vzhodne Nemčije.
nacionalni gardi, ki je najprej izstrelila nekaj rafalov v zrak, ko pa je bila zmešnjava na vrhu in so demonstranti skušali zbežati, je začela streljati na prestrašeno množico. Pobuda vojakov je bila povsem odveč, saj množica ni i-mela napadalnih namenov. Časopis nadalje ugotavlja, da ’ se je novo leto na Portugalskem začelo v znamenju represije, medtem ko se kaže na obzorju nasilje. Povečanje življenjskih stroškov utegne povzročiti nove sindikalne zahteve, obenem pa kot reakcijo okrenitev desnice.
Družine vojakov, ki so jih aretirali po spodletelem poskùsu državnega udara 25. novembra so poslali predsedniku republike Costa Gdmesu, svetu revolucije, predsedniku vlade in državnemu pravd-niku brzojavko, v kateri obsojajo četrtkove dogodke v Portu. Družine aretiranih vojakov - izražajo svoje ogorčenje ob brutalni represiji pred Custoiasom in v Caxiasu ter obtožujejo za incidente svet revolucije in poveljstvi lizbonskega in severnega vojaškega območja.
Z zadevo se je ukvarjala tudi portugalska KP, ki v svojem komunikeju zahteva takojšnjo uvedbo preiskave o incidentih ter trdi, da je bil poseg nacionalne garde povsem neopravičen, saj je streljala na neoboroženo množico. KPP dodaja, da postaja vedno bolj očitno, da varnost zapora ni bila nikoli ogrožena. Demonstracije pred zaporom so imele miroljuben značaj, saj so bile izraz solidarnosti z revolucionarnimi vojaki, ki so jih aretirali po spodletem poskusu državnega udara 25. novembra.
O dogodku je danes zjutraj glavni štab portugalskih oboroženih sil objavil svoje poročilo, v katerem skuša zagovarjati tezo, da je bil namen demonstrantov povzročiti nerede, da bi potem lahko obtožili oborožene sile zaradi «represivnega posega». V svoji izjavi trdi poveljstvo oboroženih sil, da so bili mno-ki demonstranti oboroženi s samokresi, nekdo pa je celo imeli pri sebi avtomatsko puško. Ob upoštevanju vseh okoliščinah, trdi komunike oboroženih sil, je bil poseg nacionalne garde povsem opravičljiv in v skladu z normami za zagotovitev varnosti zaporov.
Načelnika glavnega štaba vojske general Ramalho Eeanes je medtem sklenil ustanoviti posebno preiskovalno komisijo, da bi ugotovili kaj je res v glasovih o mučenju političnih jetnikov. Gre predvsem za člane zloglasne politične policije PIDE, ki so jih po padcu Caetano-ve diktature aretirali.
gom Carrillom, ki je že nekaj časa na obisku v Romuniji. Romunska tiskovna agencija Agerpres piše, da. si oba voditelja prizadevata za razširitev sodelovanja med partijama v interesu revolucionarnih in protiimperialistič-nili sil.
DUNAJ, 5. — Romunski predsednik Ceausescu se je danes sestal s tajnikom KP Španije-Santia-
Januarja bodo izplačali povišanje pokojnin
RIM, 3: — INPS je sporočil, da bodo z januarsko pokojnino izpia-! čali tudi zvišano draginjsko doklado, kot to predvideva novi sistem, ki -so ga uvedli z zakonom št. 160 od 3. junija 1975. Zavod obenem opozarja, da znašajo minimalne pokojnine odslej 66.950 lir mesečno za. delavce ter obrtnike, kmete in trgovce, socialne pokojnine pa 44.800 lir.
Druge pokojnine, ki ne sodijo med minimalne ali socialne, se bodo zvišale kot znano za 6,9 odst., poleg tega pa bodo upokojeni delavci prejeli dodatek 18.096 lir mesečno. Dodatne pokojnine za delavce se bodo zvišale za 20.5 odstotka, za isti odstotek pa se bodo povečale pokojnine kmetov, obrtnikov in trgovcev.
Vojaška junla zanika mučenja
SANTIAGO DE CHILE, 3. — Čilsko zunanje ministrstvo kritizira ravnanje britanske doktorice Shei-le Cassidy, ki je zatrdila, da jo je čilska tajna policija mučila in jo obtožuje, da hoče v tujini skvariti «sliko» današnjega Čila. Gre za prvi uradni odgovor santiaške vlade na izjave dr. Cassidyjeve, odkar je ta dopotovala v London, potem ko so jo čilske oblasti izpustile na svobodo. Glasnik čilskega ministrstva za zunanje zadeve pripominja, da se Sheila Cassidy med svojim bivanjem v Čilu sploh nad ničemer ni pritoževala, kajti v primeru morebitnih mučenj bi zadevo prevzele odgovorne oblasti. Pristavlja tudi še, da je Cassidyjeva skupaj s pobeglim levičarskim gverilcem streljala na a-gente čilske tajne službe, ki so jo aretirali 1. _ novempra 1975 v nekem katoliškem počitniškert) domu V Santiggu. Po mnenju omenjenega glasnika bi santiaška vlada lahko pravzaprav obtožila žensko številnih prestopkov, vèndar jo je izpustila na svobodo pod pritiskom britanskega veleposlaništva.
Čilsko ljudstvo o vsej tej zadevi sploh še ni bilo obveščeno. Zanimivo je tudi, da Čilenci ravno tako niso bili seznanjeni z odločitvijo britanske vlade, da pokliče v domovino veleposlanika v Čilu Reginalda Secondeja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
4. januarja 1976
POZIV VSEM ŠOLAM NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
Letos moramo primerno 100. obletnico rojstva I.
proslaviti
Cankarja
Srednja šola pri Sv. Jakobu se ze pripravlja ■ Odkrili bodo doprsni kip • Izlet in srečanje na Vrhniki ■ Bralne značke, spisi in risbe
Letos bomo proslavljali 100. obletnico rojstva (10. 5. 1876) pisatelja Ivana Cankarja, na kar se morajo naše kultutno . prosvetne organizacije dobro pripraviti. Tako pomembno obletnico s primernimi po-bud.aml bodo prav gotovo proslavile tudi naše šole. še posebej pa se na to pripravlja srednja šola pri Sv. Jakobu, ki je poimenovana po Ivanu Cankarju.
O teh pripravah smo pred nekaj dnevi govorili z ravnateljico šole prof. Bedendovo. Točen program še pi dokončno izdelan, tudi zaradi te-ga, ker bi radi pritegnili k sodelo-"inju tudi. druge srednje in višje srednje šole. Tako še ni določen točen datum osrednje svečanosti, ki bo meseca maja z akademijo dijakov in odkritjem Cankarjevega doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar France Gorše. Ob koncu aprila ali prve dni maja bodo šli vsi dijaki in profesorji šentjakobske srednje šole na izlet in ogled Vrhnike. Ob izletu v. Cankarjev rojstni kraj bo tudi srečahje s šolami, ki so po Cankarju poimenovane.
V vseh razredih srednje šole «I-van Cankar» bodo dijaki pripravili risbe in spise o življenju in delih našega največjega pisatelja, v kratkem pa se bo tudi začelo tekmovanje za Cankarjeve bralne značke, ki jih bodo podelili na svečani akademiji ob odkritju doprsnega kipa.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
obvešča starše otrok, ki so na zimovanju v Zgornjih Gorjah pri Bledu, da je njihov prihod predviden jutri, 5. januarja, na železniški postaji v Sežani ob 16.36 in ne ob 15.36, kot je bilo pomotoma javljeno.
Pravilno in potrebno bi bilo, da bi poleg akademije v srednji šoli «Ivan Cankar» vse šole na Tržaškem in Goriškem organizirale skupno prireditev, ki naj bi bila nekakšen zaključek ali kronanje primernih pobud, natečajev in tekmovanj, zlasti pa boljše spoznavanje slovenskega šolstva in učenja slovenskega jezika.
• Jutri ob 21. uri bo v prostorih krožka Kras! v /Zgoniku sestanek članov PSI. zgoniške in fepentabrske sekcije. Na sestanku, ki je bil skli-
can kot priprava na 40. kongres stranke, bodo tudi izvolili delegate za pokrajinski kongres PSI.
Urnik trgovin
Jutri, 5. januarja, bodo dopoldne in popoldne odprte vse trgovine.
V torek, 6. januarja, bodo zaprte vse trgovine razen pekarn, ki bodo odprte do 13. ure.
SINOČI PRVIČ V TRSTU V GLEDALIŠČU VERDI
Janačkova «Katja Kabanova» v zelo učinkoviti izvedbi
Dognano glasbeno vodstvo dirigenta Georgesa Sebastiana in prepričljive vokalne kreacij'e vseh glavnih vlog - Sugestivne scene
Petinpetdeset let je moralo preteči, da je opera češko - moravske ga skladatelja Leosa Janačka ‘(Katja Kabanova» prišla končr.o tudi va oder gledališča Verdi. Če je po eni strani to dejstvo treba najbrž pripisali, nezanimanju tradicionalnega italijanskega Ojjernega ambienta za dela iz slovanske zakladnice (izjema so ie nekatera dela iz ruske operne literature) potem je prav tako res, da je šele sedanje umetniško vodstvo gledališča Verdi z večjo kulturno odprtostjo, ki jo kaže že nekaj zadnjih sezon, uvedlo novo repertoarno politiko,
V sredo, 7. januarja in v soboto,
10. januarja, je tedenska zapora ne-1 bolj ustrezno tisti vlogi, katero je obvezna.	I Trst poklican opravljati kot mesto
nillliiilliltlliiiiiiiuilillliiiillilllitiiiiiiiiiiiillliiiliiiliillllillillllliuiijiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SILVESTROVO SE JE PRVIČ SESTAL NOVI ODBOR
Vrsta sklepov deželnega odbora na podrožju socialnega skrbstva
Skupno bo dežela nakazala za posege na področju socialnega skrbstva nad pol milijarde lir
Novi deželni odbor, ki ga je tik ; nove za socialno skrbstvo v dežeb' pred prazniki izvolil deželni svet, Furlaniji - Julijski krajini. Gre nam-je imel na Silvestrovo svojo prvo se- reč za 160 milijonov lir (od teh so jo ter razpravljal o najnujnejših po- že v juliju nakazali 50 milijonov lir segih, predvsem na področju zdrav-| predujma), ki so jih razdelili med stva, javnih del, šolstva ter kultur- j štiri pokrajine, in sicer 34.487.300 lir nih dejavnosti, financ in drugih. V j za Trst, 49.721.350 za Videm, 23 milijonov 429.675 za Gorico in 47.3601765 za Pordenon.
Na podlagi deželnega zakona 43 je
tem okviru je odbor sprejel tudi vrsto sklepov. Tudi na področju socialnega skrbstva je odbor na pred- _ _______________
log odbornika Dal Masa sprejel o-1 dežela dodelila 193 milijonov lir po-krog dvajset sklepov za dodelitev i krajinskim bolniškim blagajnam za raznih podpor na podlagi deželnih 1 obrtnike, kmetovalce in trgovce ter zakonov. Skupno bo dežela v ta na- za lekarniško oskrbo, 48 milijonov men nakazala nad pol milijarde lir. Ilir pa je dežela nakazala za izpla-Najprej je odbor sprejel predlog 1 čilo deželnih dopolnilnih nakazil za za razdelitev dodeljenih podpor na j civilne invalide, slepce in gluhone-posamezne patronate in druge usta-1 me. Na podlagi istega zakona je od-
! bor sprejel tudi štiri sklepe 'za iz-.................................................... i recjn0 ,j0p0]ni]no dodelitev sredstev
ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju nato pa na avstrijski ambasadi v Londonu in Sofiji.
Na priložnostnem poslovilnem obisku v trgovinski zbornici je predsednik dr. Caidassi podaril dr. Blechnerju, v spomin ter v zahvalo za njegovo delovanje, zlato kolajno.

V NEDELJO, IS. JANUARJA
" SVEČAN PRENOS POSMRTNIH OSTANKOV ŽRTEV RIŽARNE
asm
tega pa si bo odbor prizadeval, da bi zagotovil čim širšo solidarnost z vojakom Liviom Sicuranzo, ki je že pet mesecev v vojaškem zaporu Peschiera, ker je v vojašnici pri Banih izvedel gladovno stavko iz protesta proti nepravilnostim. Po mnenju odbora je ravno ta primer, poleg številnih drugih, ki so se pripetili v vojašnicah naše dežele v zadnjem času, značilen odraz nedemokratičnih metod vojaškega vodstva.
Občina mora čimprej objaviti spored svečanosti - Dovolj je bilo zavlačevanj
9 Jt
V nedeljo, 18. t. m. dopoldne, bo
v	Rižarni svečan pogrel) - prenos posmrtnih ostankov (pepel in ožgane kosti) žrtev Rižarne. V nišo na notranjem dvorišču, prav blizu kraja, kjer je bila krematorijska peč, bodo položili pepel in kosti, ki so jih delavci občinskega podjetja Ace-gat našli pod ruševinami krematorija v decembru 1945 in ki so bile nato pokopane na pokopališču pri Sv. Ani v grobnico z žaljivim napisom «Ex Pilatura di riso — Vittime della guerra (bivša čistilnica riža — žrtve vojne) ter ožgane kosti, ki so jih karabinjerski potapljači našli februarja lani na dnu morja nedaleč od Rižarne.
, Na mramomati plošči, ki bo pokrivala nišo - grob v Rižarni bo napis v slovenščini, italijanščini in hrvaščini: «Pepel žrtev».
Točen spored, ki ga mora pripraviti tržaška občina, svečanosti v Rižarni ni bil še objavljen in se še ne ve, kdo bo imel glavni govor, poleg nagovora župana in nagovora v slovenščini. Vsekakor bi moralo biti to določeno čimprej, da se opozori javnost in pravočasno obvestijo svojci žrtev Rižarne, bivši interniranci v Rižarni in drugih koncentracijskih taboriščih, bivši borci in aktivisti, organizacije, šole in vsi ti-sti, ki bi se radi udeležili pogreba ter počastili spomin padlih.
Zavlačevanj je bilo že preveč. Nobeno opravičilo ne velja.
Devinsko-nabrežinski občinski odbor obsoja provokacijska dejanja
Občinski odbor Devina - Nabrežine je na izredni seji razpravljal o naraščajočem številu tepističnih in pro-vokacijskih dejanj, ki se že nekaj časa zaskrbljujoče vrstijo v različnih krajih tukajšnje občine.
Neprijetni dogodki kot mazanje cestnih znamenj, napisi po zidovih, lepaki proti posameznim odbornikom ekonomsko oškodujejo tukaj živečo skupnost, predvsem pa ustvarjajo težko ozračje napetosti in nestrpnosti.
Občinska uprava odločno obsoja podobne provokacije, o pojavljanju katerih je nemudoma opozorila pristojne varnostne oblasti, ter poziva vse občane k trajni budnosti, da se vsakršno nadaljnje provokacijsko dejanje zatre in odvrne.
Ustanovljen odbor za demokratizacijo vojske
Na pobudo demokratičnih politič nih in sindikalnih sil, demokratičnih vojakov ter zagovornikov vojaka Livià Sicuranze, so v teh dneh ustanovili v Trstu odbor za demokra tizacijo vojske. Odbor namerava sprožiti enotne pobude za seznanjenje š\rše javnosti s problemi vojske ter načeti med vsemi demokratičnimi silami široko razpravo o preosno-
vi	in demokratizaciji vojske. Poleg
delavcem, ki živijo v posebno hudih finančnih težavah, ker jim podjetja zaradi krize ne izplačujejo rednih plač. Dva milijona lir so dodelili u-službencem podjetja Saifac v Trstu preko tržaške občinske uprave, 1 milijon 200.000 lir uslužbencem tovarne «Meccanica generale» v Ronkah, ki so jo pred kratkim zaprli, 2 milijona lir uslužbencem podjetja «Fi-mar» iz Gordenonsa, kjer so zmanjšali osebju plače ter 600.000 lir u-sluébeBcem—podjetja-- «Fratelli Dot1 ta» iz Prete pri Pordenonu.
Na koncu naj omenimo še dežel-
in
Avstrijski gen. konzul zapušča naše mesto
Po več kot štirih letih zapušča naše mesto avstrijski generalni konzul dr. Heinrich Blechner. Dr. Blech-ner, ki je diplomiral na filozofski fakulteti na Dunaju je med drugimi opravljal delo funkcionarjev v okviru Unesca v Parizu, pozneje na
A V palači Diana se je te dni sestala preosnovana pokrajinska komisija KD za delavska vprašanja, ki jo sestavljajo predstavniki raznih plasti strankinega politične® in u-pravnega življenja. Komisija je sklenila, da bo prihodnje seje posvetila vprašanjem zaposlovanja v naši pokrajini, vprašanjem ladjedelništva, pomorstva in pristaniške politike ter pripravam na gospodarsko konferenco.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmniiiiiiiiinii
OSKRUNITEV SPOMENIKA V GROČANI
Poškcdavali so peterokrako zvezdo in oškrbili marmornato ploščo
Fašistični skrunilci so se priklatili v vas pod okriljem megle
Tudi pred dvema mesecema odkrit spomenik padlim za svobodo v Gročani ni dal miru fašistični golazni. Neznani zlikovci so v večernih urah v petek, ko je nad vasjo legla gosta megla oskrunili spomenik, ki so ga postavili prebivalci Peska in Gročane svojim padlim. Ljudje iz bližnjih hiš niso slišali ničesar. Oskrunitelji so poškodovali peterokrako zvezdo na pročelju, marmornati blok pa so na nekaterih
mestih oškrbili. Vest se je naglo razširila med vaščani in izzvala razumljivo ogorčenje in obsodbo za izzivalno dejanje, ki ščuva k narodnostni mržnji in tepta vložen trud za počastitev ljudi, ki so dali svoje življenje, da danes živimo svobodno.
Organi javne varnosti so, kot vedno, zagotovili uvedbo preiskave. Bo to zadostovalo, ali bo tudi to podlo dejanje šlo v pozabo.
V. L.
Deželni Teatro stabile na turneji po Istri
Deželni Teatro stabile se tudi letos pripravlja na tradicionalno turnejo po Istri in v Kvarner v sodelovanju z Onijo Italijanov iz Istre in z Reke in tržaško Ljudsko univerzo. Za to priložnost-i$a izbrali Milo Carla Goldonija «Sior Todero bron-tolon», ki je izzvalo velik uspeh tudi pri ,nas. Koledar, predstav je naslednji: 5. januarja na Reki, 6. v Labinu, 7. v Pulju, 8. v Rovinju, 9. v Novem gradu, 10. v Piranu ter 11. januarja v Kopru. V nekaterih mestih bodo v šolah priredili predavanja o Goldoniju. Po končanem gostovanju se bo Teatro stabile podal na turnejo po Italiji in sicer v Milan, Verono, Treviso, Bočen, Modem, Bergamo in Belluno.
Gledališča
ROSSETTI
DANES ob 16. uri Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice «Zakonska postelja» Jeana Hartoga. Izven abonmaja. Abonenti imajo 20 odst. popusta. Zadnji dan. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti.
AVDITORIJ
DANES, 4. januarja, ob 16. uri «Anatol» Arthurja Schnitzlerja. Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti, za predstave do 8. januarja.
VERDI
DANES ob 16. uri druga ponovitev Janačkove opere «Katja Kabanova» v premierski zasedbi.
Dijaška matica se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom ter jim želi srečno in uspehov polno novo leto.
na stičišču latinske, slovanske in germanske kulture.
Leos Janaček je <iKatjo Kalanovo» napisal skoraj 20 let po svoji prvi operi «Jenufa» in čeprav je v tem razdobju naredil velikanski razvoj in se uvrstil med najpomembnejše komponiste našega stoletja, je vendarle med ‘(Jenujo» in «Katjo Kabanova» isti osnovni melodični prijem, ki ima svoj izvor v narodnem melosu, vendarle s to razliko, da'je folklorna osnova v «Katji Robanovi» res samo podlaga za povsem avtonomno glasbeno strukturo, ki je prerastla svoj izvor in postala sredstvo za melodizacijo splošne socialne in intimne človeške drame, ki jo doživlja Katja in ki jo privede do tragičnega koraka. Nekateri tuji, tu in tam še vedno zaznavni vplivi, stopajo ob tem povsem v ozadje, saj je Janačkova glasbena govorica do kraja izvirna, zlasti še kot muzikalizacija govora, v kateri se liričnost in dramatičnost prepletata v čudoviti tonski mavrici občutij.
Dirigent Georges Sebastian je z močno glasbeno intuicijo zaznal te lastnosti Janačkove partiture in jih tudi uveljavil tako v liričnih kot dramatičnih odtenkih, ki jih je orkester tolmačil z ustreznimi zvočnimi poudarki, z viškom v finalu 3. dejanja.
Tudi posamezne vloge so bile podane z ustrezno vokalno barvitostjo in igralsko sproščenostjo, kljub rahlim neskladnostim na nekaterih mestih. Naslovno vlogo je pela sopranistka Helia T’Hezan, z lepim glasom, vendar ne dosledno dramatično obarvanim. Njeno taščo, staro Kabanico, je s suverenim pevskim in igralskim nastopom interpretirala članica beograjske opere mezzosopranistka Djurdjevka čakarevič, glasovno sveža in prijetna je bila Barbara Katje Angeloni Kolceve. V moških vlogah je glasovno najbolj ugajal tenorist Gianfranco Pastine kot Boris, basist Mario Petri je naredil pevsko in igralsko ustrezno podobo trgovca Dikoja, pa tudi Ermanno Lorenzi in Piero Filippi kot Kudriaš in Tikon sta zadovoljila. Na splošno je bil to dokaj ubran kolektiv, ki je v režiji Margherite Wallmann več kot dostojno opravil svojo nalogo. Posebej je treba omeniti zelo lepe scene Mische Scandel-le. Zbor, ki pa razen v tretjem dejanju, nima večje vloge, je uvežbal Gaetano Riccitelli.
Občinstvo, sprva mogoče še nekoliko zadržano, je zlasti na koncu s prepričanim navdušenjem pozdravila vse izvajalce te izjemno lepe glasbene mojstrovine.
La Cappella Underground Danes zaprto. Jutri 19.00 «Il re dell'Afri-ca», režiral Ernst Schoetsak.
Ariston matineja 10.00—11.30 «Silvestro e Gonzales, sfida all'ultimo pelo». Barvni risani film.
Ariston 15.30 «40 mila dollari per non morire», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «L’anatra aU’aran-cia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Boučhet. Barvni" filtri.
Fenice matineja 10.00—11.30 «L’ultima neve di primavera», igra Renato Castie. Barvni film.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Excelsior matineja 10.00—11.30 «Gli allegri passa... guai», igrata ■ Stan-lio in Olio.
Excelsior 15.00 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F.. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 15.00 «Il padrone e l'operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi. Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 15.30 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newman.
Cristallo 15.00 «Di che segno sei?». Igrajo: Alberto Sordi, A. Celen-tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «Un sorriso, uno schiaffo. un bacio in bocca». Barrai film.
Filodrammatico 15.00 «Banana meccanica», barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista». Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 15.00 «Beniamino». Barrai film.
Vittorio Veneto 15.00 «La sbandata». Igrata: Domenico Modugno in E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 14.30 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Radio 14.30 «Il principe azzurro». Barvna risanka.
Astra 15.00 «Fantozzi». Igra: Paolo Villaggio. Barvni film.
Mignon 15.00 «Soffici letti... dure battaglie». Igra Peter Sellers.
Volta - Milje 15.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Igrajo: M. Vitti, G. Giannini, C. Cardinale, V. Gassman, R. Pozzetto. Barvni film.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu vošči srečno in uspehov polno leto 1976 in se istočasno zahvaljuje za stalna »pomoč svojim članom, podpornikom in simpatizerjem.
j. k.!__________________________________________
lliiiiiiin!uimiiHlilil„l,lm,l|l,„„„„iii„,ii„„II„IIIZKniIUIm,t1|lll|lllll|IIIIIIIIIII||l|l||mn||||m||||||M||[|1
Zgornja okolica v gosti megli
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII|inillllMlt!IIIIIIIIUIIII||||||||||||||||i||llin|||||||||l|||||||llllllllllllllMllllllllflllllllllUIIIIIIIIIIIIII||t*]II||||l|||t|ii|||||||,,,||||||||a|||||||||;|||,„||||||,|11),Ij||„|„|„,||||||||||||||||a
Danes, NEDELJA, 4. januarja
ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob
16.34 — Dolžina dneva 8.48 Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 19.59.
Jutri, PONEDELJEK, 5. januarja SIMEON
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 7,8 stopinje, najnižja 7, ob 19. uri 7,4, zračni pritisk 1007,1 ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter severovzhodnik 6 km na uro, nebo o-blačno, morje mimo. temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 31 oseb.
Včeraj-danes
la, Ul. Oriani 2; Ali’Annunziata, P.le Valmaura 11.
ZAMK’SÒ^S A/AJ&GLJŠf :
REALTONE NOV US SANYO
ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI
UMRLI SO: 79-letna Margherita Fiorentin, 79-letni Vittorio Pinzani, 77-letni Alfredo de Martino, 77-letna Caterina Arman vd. Paoletich, 83-letna Lucia Fumis vd. Stocovaz, 89-letni Antonio Kotnik, 75-letna A-malija Kocman, 68-letna Nives Ce-chet, 74-letni Giorgio Mattel, 79-letni Franc-Riko Starec, 48-letni Luciano Zadnik, 88-letni Urbano Corradini, 82-letna Giovanna Tamburini vd. Devescovi, 83-letni Alfredo Danese, 67-letni Rodolfo Klemen. 78-letna Amelia Vascoto vd. Parma, 55-letna Maria Spighich por. Cernè, 66-letna Cecilia Ottomano vd. Ruggeri, 72-letni Giuseppe Honovich. 85-letna Maria Petelin vd. Celio, 78-letni Andrea Turk, 64-letna Angela Križman por. Ciacchi, 72-letni Giuseppe Berginc, 90-letna Giuseppina Sturm vd. Perosa, 65-letna Cristina Carli vd. Hrovatin. 87-letna Maria Cok vd. Novelli, 74-letna Marija Segina, vd. Danieli, 73-letna Emilia Nauta vd. Fabbro, 77-letna Maria Schwi-gel por. Sferza, 78-letna Maria Bla-son vd. Capone, 71-letni Savino Galluzzo.
OKLICI: Delavec Maurillio Fa-vetta in študentka Maria Grazia Cisotto, uradnik Carlo Mezgec in kem. izvedenka Luciana Pribac, delavec Isidoro Fermo in gospodinja Danica Mitrovič, študent Eligio
Paoli in uradnica Adriana Hrvatin, mehanik Aurelio Nicola in krznarkà Gabriella Visintin, študent Flavio Donati in trg. pomočnica Liliana Ulcigrai, trg. pomočnik Luciano D’Angelo in trg. pomočnica Ardea Buzzi, delavec Olivio Giraldi in vrtnarica Uda Romano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia: Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-
KRZNA
U P E R ELEGANTNI MODELI vTŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IRSI	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/ID
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL ■ ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	79	60	62	31	35
CAGLIARI	20	90	35	27	71
FIRENCE	19	31	65	26	22
GENOVA	36	13	65	68	49
MILAN	38	53	30	56	60
NEAPELJ	76	18	49	60	42
PALERMO	21	66	26	15	47
RIM	79	5	36	48	76
TURIN	65	24	5	31	83
BENETKE	68	44	4	81	49
ENALOTTO					
211 X X 2	122	211
KVOTE: 12 točk - 29.835.000; 11 točk • 379.200; 10 točk - 35.300 Ur
Ob prvih mrzlih dneh smo ugotavljali, da že dolgo ni bilo toliko in take burje, kot nam jo je prinesla letošnja zima. V zadnjih mesecih preteklega leta skoraj ni bilo tiste vlage in megle, ki smo je zadnja leta vedno bolj vajeni. Ta ugotovitev pa je bila očitno preuranjena, kajti prav z novim letom so spet prišli dnevi, ko je vidljivost omejena le na nekaj metrov. Že nekaj dni se namreč nad našimi kraji zadržuje gosta megla. V mestu je sicer nekoliko redkejša, v zgornji okolici pa je vse neprekinjeno zamegleno, kar povzroča resne nevšečnosti predvsem prometu. Gosta plast megle je prekrivala zgornjo okolico tudi včeraj, še posebno pa se je zgostila v večernih urah. Marsikdo si je zato zaželel, da bi spet zapihala burja in osušila vlago ter razpršila meglo. To željo krepijo vremenoslovci, ki napovedujejo za prihodnje dni korenite vremenske spremembe.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi DANES ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
SODELUJEJO:
združena otroška zbora iz Mačkolj in Boljunca pod vodstvom Ljube Smotlak ter združeni mešani zbori pod vodstvom Dušana Jakomina.
Napovedovalec Miro Opelt.
TINE
ROŽANC
V KULTURNEM DOMU V SOBOTO, 17. T.M., OB 20.30. V NABREŽINSKI TELOVADNICI V NEDELJO, 18. T.M., OB 17. URI.
Prosvetno društvo «I. GRBEC» iz škednja
priredi pred zaključkom grafične razstave jutri, 5. januarja, ob 20.30
prosvetni večer z nastopom
pevskega zbora PRIMOREC iz Trebč
in predvajanjem filma Aljoše Žerjala.
Vabljeni !
Kulturno združenje Most
priredi v soboto, 10. januarja, ob 15.30 v Mali dvorani Kulturnega doma posvet d-
VLADIMIRU BARTOLU
PROGRAM:
Uvodne besede — dr. M. De-beljuh.
Referati — dr. M. Debeljuh, T. Kermauner, prof. M. Kmecl, prof. L. Legiša, I. Mrak, dr. D. Sedmak, dr. V. Vremec.
Okrogla miza med predavatelji. Splošna diskusija in pričevanja.
Vabljeni
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto,. 10. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani I. Gruden v Nabrežim in v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Bazovici.
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor ima DANES, 4. januarja, sejo glavnega odbora v Bazoviškem domu od 9. do 12. ure. Prosim točnosit! Starešina.
PD Kraški dom z Repentabra vabi občane, ki jih zanima balincanje, da se udeležijo ureditvenih del okrog balinarskega prostora pod Rupo v Repnu vsako nedeljo v jutranjih urah.
Ob izgubi drage mame
Marije
izreka ŠD Primorje svojemu blagajniku Ferdinandu Danieliju najgloblje sožalje.
Ob prvi obletnici smrti dragega brata
Ivana Sancina
se ga spominjajo in darujejo 10.000 lir za PD «Prešeren»
sestra Marija z možem Srečkom, nečakinje z družinami in drugo sorodstvo.
Boljunec, Lakotišče, 4. januarja 1976
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
FRANC-RIKO STAREC
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 9.30 iz glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Sporočajo žalostno vest sestra Marija, ib dud . dj u/tfisi brati Josip in svakinja Ana.
Iskrena hvala prof. dr. G, Klugmannu, dr. M. Starcu in prija-teljipj/ Ygltó .pjeno no?rtyovaljto pomoč. .
Trst, 4. januarja 1976
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Dne 2. t.m. je mimo preminila naša draga
ANGELA KRIŽMAN por. CIACCHI
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalostno vest sporočajo: mož Emest, sinova Adrijan in Aleksander in hči Anamarija z družinami, sestri Marija in Rozina ter vsi sorodniki
Trst, 4. januarja 1976 Občinsko pogrebno podjetje
Nenadoma je preminila naša preljubljena mama
MARIJA vd. DANIELI roj. SEGINA
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 5. t.m., ob 13.30 iz hiše žalosti, Prosek štev. 90, v kontovelsko cerkev.
Žalujoči: sin Ferdo, hčere Jolanda, Lidija in Eva
in sorodniki
Prosek, 4. januarja 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
lo, hčere Jolanda, družinami, bratje y 'odniki
_J
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi, na Silvestrovo, našega dragega
STANKA K0JANCA
Posebna zahvala č.g. župniku, g. zdravnikom in ostalemu osebju bolnišnice v Nabrežim, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marica, hči Neva in sin Stane z družinama.
Nabrežina, Sesljan, 4. januarja 1976
ZAHVALA
V imenu vseh sorodnikov
AMALIJE KOCMAN
prisrčna hvala občini Zgonik in dragim vaščanom iz Samatorce, ki so po dolgoletni odsotnosti drago pokojnico spet sprejeli za svojo. Posebna zahvala č.g. župniku, nabrežinski godbi, dragim prijateljem in znancem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Samatorca, Sv. Križ, Trst, Nabrežina postaja, 4. januarja 1976
rimo]
‘VI
3
4. Januarja IVI
OB VISOKI UDELEŽBI STARŠEV IN DIJAKOV
Izidi volitev v šolske organe na trgovskem tehničnem zavodu
Volitev se je udeležilo 58,73 odst. staršev in 70,77 odst. dijakov
Zaključujemo z izidi volitev v šolske organe. Tokrat je na vrsti Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois», kjer so starši, šolniki in dijaki volili v nedeljo, 14. decembra. Tudi na tej šoli je bila udeležba na volitvah sorazmerno visoka, vsekakor pa višja med dijaki kot med starši. Volilo je namreč 232 od 395 staršev, kar predstavlja 58,73 odstotka, in 144 od 204 dijakov, kar znaša 70,77 odstotka. Globalni odstotek znaša 62,77.
sedaj pa se pričakujejo pozitivne posledice velikih investicij, ki so bile sprožene leta 1975 in ki se bodo i zaključile čez štiri leta. Gre za pri- ; bližno 37 milijard investicij iz različnih virov, kot so samofinancira- f nje, deželni in državni prispevki ter ; prispevki iz sklada za Trst; to so ; investicije, ki bi morale privesti do preokreta v strukturi pristanišča.
Glede pomena, ki ga ima za Trst j nedavno odprtje Sueškega prekopa, j ! je inž. Colautti dejal, da je bil prvi
popolno obnovitev plovbe po kanalu.
1. januarja letos je slavil svoj 70. rojstni dan VENCE MILIČ K lepemu in zavidljivemu jubileju mu čestitajo člani «Kuka» in iz srca želijo še mnogo srečnih let med svojimi dragimi.
V	zavodski svet so bili izvoljeni ] učinek omejitev pričakovanega skr-
naslednji kandidati na listi dijakov: ; čenj» v prometu. Skrčenje bi nam Mauro Malalan, Edi Košuta in Ro- j reč prav gotovo bilo občutnejše. ko berto Pescatori.	J	bi moral promet še vedno obiti Rt
V	disciplinski svet sta bila za j Dobre nade. V Trst je že prispelo predstavnike staršev izvoljena Va-] nekaj stotin ladij iz Sueza, Vseka-; lentin-Zdravko Kante kot redni član j kor pa se bodo realne posledice cb-in Karel Calzi kot namestnik, za j čutile šele v prihodnjem šestmeseč- j predstavnike dijakov pa Silvano Se-, ju, saj so še vedno v teku dela za moli (IV. a) kot redni član in I- ' gor Luxa (IV. b) kot namestnik.
V	razredne svete so bili izvoljeni naslednji starši: I. a — Milan Švab in Nives Ferfoglia-Mazzucca; I. b —
Viktor Frandoli in Olga Mužina yd.
Berzi; IL a — Edvard Emili in Just Pecchiar; II. b — Ladislav Canciani in Albina škabar-Goiza;
III.	a — Alojz Rogelja in Olimpija Vremec - Susich; III. b — Karel Calzi in Olimpija Giovannini -Culli; IV. a —- Karel Gombač in Pierina Milkovič - Batich; IV. b — |
Lucijan Malalan in Jelka Guštin -Taučer; V. a — Marija Grgič-Grgič in Zdravko Valentin Kante ter V. b — Margherita Alberi - Bisiacchi in Miranda Senica - Gustincich.
Od dijakov so bili v razredne svete izvoljeni: I. a — Marija Kristina Cupin in Anamarija Basa; I. b — Vasilij Stocca in Darij Pertot;
IL a — Aleksander Žagar in Marko Arduini; IL b — Serena Cosina in Ivo Nabergoi; III. a — Franko Su-man in Marko Klanjšček; III. b —
Cinzia Marsich in Marjan Versa;
IV.	a — Albin Calzi in Mariza Batich; IV. b — Igor Luxa in Walter Malalan; V. a — Darij Štolfa in Da-niiela Èva ter V'. b — Edvin Berne-tič in Ornella Nappi.
Prosvetno društvo «IVAN GRBEC»
vabi na ogled slikarske razstave umetnikov Grimalde, Kravosa, Švare, Vecchieta in Volka.
Ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13.
Ogled in rezervacija mape, izdane ob S0-letnici osvoboditve, v prostorih prosvetnega društva in v Tržaški knjigarni
Razstava ostane odprta do vključim 6. januarja 1976.
ŠK KRAS se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je silvestrovanje v Repnu tako dobro uspelo, posebno pa lastniku restavracije Križman.
lliiiiiHiimijtiiiiiiiitiiiiiiHliiiiiiiiiMiiJHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniHiiiiiiiiiiiiiimimiiiinimimii,,,,,,
V pričakovanju odgovora predsednika pokrajine
SOCIALISTIČNI SVETOVALCI 0 VPRAŠANJU ONESNAŽENJA
Premičnih naprav za merjenje škodljivih snovi v zraku se premalo poslužujejo
V MINULEM LETU
Znaten padec prometa v tržaškem pristanišču
Generalni direktor pristaniške u-stanove inž. Colautti je v sinočnjem intervjuju tržaški radijski postaji podal prvi in še nepopoln obračun delovanja tržaškega pristanišča v minulem letu. Leto 1975 — je uvodoma dejal — ni bilo ugodno za evropska pristanišča. Promet v italijanskih pristaniščih zabeležtfje * skrčenje za 12 do 13 odstotkov, v drugih evropskih pristaniščih pa kar za 15 do 20 odstotkov. Trst bo zaključil svoj pristaniški obračun za leto 1975 s skrčenjem za okrog 4,9 do 5 odstotkov — gre pa za še začasne podatke — z najvišjimi konicami na področju trgovinskega prometa (11 do 11,5 odst.), manj pa, kar se tiče naftovoda, kjer znaša skrčenje okrog 8 odstotkov. Pač pa smo zabeležili zanimivo izboljšanje v prometu tako imenovanih trajektov (roli on-roll off), z zvišanjem za 27 odstotkov, in kontejnerjev s porastom prometa za več kot 13 odstotkov. V tonah znaša skrčenje trgovinskega prometa več kot dva milijona ton. Globalen promet prsta-nišča je namreč znašal v minulem letu 32 milijonov in 500 tisoč ton, leto prej pa 34.161.000 ton.
Inž. Colautti je poudaril, da pristaniška ustanova nikakor ne namerava neomejeno zvišati tarif in da teži predvsem k izboljšanju storitev in. produktivnosti pristanišča. Minu- \ lo leto je bilo leto zastoja : tarife [ so bile zvišane za okrog 10 odst..
Pokrajinski socialistični svetovalci Lucijan Volk, Gianfranco Carbone in Cristiano Centis so na predsednika pokrajine ponovno naslovili vprašaje, kot že pred mesecem dni, o onesnaženju mestnega cetra z nevarnimi izpušnimi plini. Svetovalci se sprašujejo, ali ni morda res u-temeljeno splošno mnenje, ki pripisuje problem onesnaženja tako imenovanim «težkim vprašanjem», na katere je odgovor vednp težak ali dvoumen. Izredno zgovorna sta primera, ki nam ga daje odbor mestne četrti Sv. Sobote, ki je prijavil odstranitev naprav za merjenje onesnaženja, in pa izredno redko uporabljena premična postaja za merjenje škodljivih snovi v zraku, last pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. K temu pa bi -sc lahko tudi dodal nezadovoljiv odgovor odbornika Perinija na vprašanje svetovalca Pampaninija o o-nesnaženju vode. Svetovalci tudi sklepajo, da raziskovalno delovanje uprave na tem področju ovirajo politični razlogi, in to zaradi tega, da ne bi privedlo do vprašanj na urbanističnem področju in pa ustvarilo problemov občinski upravi. Dokaz naj bi bil program ojačenja pokrajinskega laboratorija .za higieno in profilakso, ki daje prednost raziskovalnim pripravam, ki bi delovale za zasebnike, ne upošteva pa dovolj sektorja za raziskovanje okolja. Svetovalci podčrtujejo, da v odnosu do tega vprašanja nimajo dovolj elementov na katerih bi utemeljili to sodbo, zaradi česar prosijo, da bi se
jim nudila, možnost, da si ustvarijo jasnejše mnenje. Zaradi tega se . na koncu sprašujejo, ali ne misli morda pokrajinska uprava razviti obširnejšo raziskavo o onesnaženju in degradaciji okolja s pomočjo tudi mestnih inštitutov ,ki se že več let u-kvarjajo s temi vprašanji.
Tržačani, se ve, se radi sprehajajo po nabrežju, še posebno v. tistih dneh, ko se sonce poigrava nad morsko gladino in ko lahko strastni ljubitelji ribolova presede ure za par «guatov». Za tiste redke, ki se v tem meglenem, zaspanem vremenu sprehodijo po obali, pa ne manjka presenečenje ali zanimivost. Primer nam ga daje izložba urada za informacije tržaške turistične ustanove, na Trgu Unità (na sliki), kjer si lahko mimoidoči ogledajo nekaj grafičnih del našega umetnika Spacala ter knjigo «Il Carso di Spacal» v kateri , nam umetnik riše in razkriva značilnosti in resničnosti naravnih prizorov sveta, ki nas obdaja.
Gabrijelo in Rudija Korošca je osrečil drugorojenček DIMITRIJ
Srečnima staršema iskreno čestita, malemu pevcu Dimitriju želi obilo sreče v življenju pevski, zbor V. Vodnik
V torek, na praznik sv. treh kraljev, 6...januarja 1976, bo v Finžgarjevem domu na Opčinah ob 17. uri igral in, Vas veselo zabaval
ANSAMBEL TA IMS
Žalostno in : hudo naj v pozabo gre! .	•	.
LEPO, SREČNO in VESELO pa Vam greje naj srce!
Vabljeni
185 iir odkupna cena mleka
Deželni odbornik za kmetijstvo je te dni objavil nekatere predpise glede določitve odkupne cene mleka. Zaradi težav pri izvajanju predpisov osrednjega zakona štev. 306 (julij 1975) o raznih parametrih za določanje dodatnih poviškov, je zdaj določena enotna odkupna cena mleka pri hlevu, in sicer 185 lir (vključena IVA) za liter. Ta cena velja za kravje, pristno mleko-, z maščobo nad 3,2 — 3,4 odstotka ter od 2,7 do 3,3 odstotka beljakovin.
V krajih, ki spadajo med gorata podrbčja (repentabrska in zgoniška občina del devinsko - nabrežinske, tržaške in dolinske občine) se bodo lahko dodali poviški, če bo mleko vsebovalo nad 3,6 odstotka maščobe.
Tako odpadejo poviški za mleko iz hleva brez tbc in Rruceloze in za mleko z maščobo ter beljakovinami nad minimalnim standardom.
V torek, 6. januarja, ob 15.30 bo v Zgoniku
4. REVIJA BOŽIČNIH PESMI
Nastopata zbor Mirko Filej iz Gorice, domači zbor iz Zgonika; recitacije.
Pritožbe zaradi slabe ceste
Bernard Žuljan iz Ricmanj nam je te dni izročil pismene pripombe, kritike in pritožbe zaradi slabo vzdrževane pokrajinske ceste, ki pelje skozi Ricmanje in Log do Dom-ja. Po tej cesti, ki je najkrajša pot v industrijsko cono, je zlasti v jutranjih urah velik promet, ki ogroža zlasti varnost šolskih otrok. Cesta je ozka, pelje skozi naselja, v nekaterih predelih pa je preveč zanemarjena in še bolj nevarna ob slabem vremenu, še zlasti ob poledici. Tako je 19. decembra ponoči nastala med Ricmanji in Logom nevarna ledena plošča, po kateri je zletel marsikateri vaščan, ki se je peljal z motorjem ali z avtom na delo, prekinjena je bila tudi avtobusna proga.
Na cestnem tlaku je razpoka, ob nalivih pa teče voda po cesti kot v potoku, ker niso narejeni obcestni kanali. Ob cesti med Ricmanji in Logom je sicer že postavljena električna naprava, toda luči še ne gorijo.
Dosedanje pritožbe niso zalegle. Zato je skupina domačinov sklenila, da v sredo, 7. januarja, s protestnim zborovanjem na cesti, pred osnovno šolo v Ricmanjih opozori pristojne oblasti in poudari zahteve po ureditvi ceste in javne razsvetljave.
Prometni ukrepi tržaške občine
Danes se sreča z Abrahamom GIGI PUR1Č (PEKIČ)
Obilo sreče in zdravja še mnogo let mu želijo odbor in uslužbenci Društvene prodajalne na Opčinah.
MiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
danes ob obali
KINO
KOBER: ob 10.00 ameriški1 -SNOOPY SE VRAČA; ob 16.00 in 18:15 — ameriški: - ZELO; 20.30 - italijanski — NOČNI VRATAR. IZOLA: ob 10.00 — domači — PRE ZIMO VAN JE V JAKOBSFIELDU ; ob. 16.00 in 18.15 tér ob 20.30 -francoski - NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM

■ir ■
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Mala družbica je na silvestrovanju zbrala 7.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
Namesto cvetja na grob Amalije Kocman darujeta Julka in Franjo Colja 5.000 lir. V isti namen darujeta Marčelo in Milena Doljak 3.(100 lir.
# * *
V	počastitev spomina v Benečiji padlega partizana Atilija Uška daruje Zora Milkovič 30.000 lir za TPPZ.
Za TPPZ dai ujeta podporna člana Alojz Markovič 70.000 lir in Ivan štrajn 2.000 lir.
Namesto evf tja na grob Marije Daneu por. šegina daruje D.S. 5.000 lir za ŠD Kontcvel.
Za SPD I. Gruden darujeta Izidor Terčon iz Sekljana 2.000 lir in Renato Jazbec iz Nabrežine 15.000 lir.
V	počastitev spomina dragega brata Stankota Kojanca darujejo Mira, Rudi in Milan 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki silvestrovanja darujejo člani «Kuka» 7.000 lir za SPD Tabor in 7.000 lil' za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Stankota Kojanca c’•••ra je družina Edvard Gruden 10.09) lir za Glasbeno matico.
Jože Lcgiša (Nabrežina - Kamnolomi 62/a. daruje 2.500 lir za Dijaško matico.
Za nakup novih oblek pevskemu zboru PL Prešeren iz Boljunca darujejo: Duilio štrajn (Kroglje 271)
3.000,	vaščanka 3.000, Damjan Sever (Boljunec 288) 2.000, vaščanka
1.000,	družina Žerjal (Botač 5) 5.000, Miran Švara (Boljunec 130) 5.000, družina Mauri (Boljunec 144) 3.000, vaščanka 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Emila
Guština iz Repna daruje Silvester Žagar 3.000 lir za ŠK Kras.
Za zbor «Fantje izpod Grmade» darujejo: Rudolf Peric 10.000 lir v spomin padlih iz Prečnika, Irena Methkovec 10.000 v spomin sestre Rosande, Ivan Brecelj 10.000 v spomin žrtev vojne.
Anica Orel daruje 10.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
Namesto cvetja na grob Marije Jurkič darujeta Marija in Ivan Husu 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Alberta Kralja daruje Romana Štok 1.500 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 500 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Marije Šegine vd. Daneu darujejo za ŠD Primorje: Miranda in Renato Bla-son 3.000, Zofka in Franc Kapun
2.000,	Anica in Vojko Bukavec 3.000 lir.
Leopold Vatovec daruje 10,000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Anton Husu daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Alojza Guština s Kontovela daruje Zofija Gorup (Bani 15) 3.000 lir za Skupnost handikapiranih na Opčinah.
Ob obletnici staršev daruje Marija Zobec 3.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin brata Alberta, darujeta sestre Mila in Karmen z nečakinjo Renato 20.000 lir za športno društvo Primorec.
Za novo kotalkališče ŠD Polet so darovale naslednje družine in posamezniki (4. seznam):
Ul. Ricreatorio - Zavetniška ulica (v oklepaju hišne številke): N.N. 1.500. Darko Švab (15) 10.000, Judita Hrovatin (19) 10.000, Milo Vac-lik (17) 5.000, Pierina Ferluga (20)
3.000,	Lidija in Pepi Starc (21)
20.000,	Valerija Hrovatin (26) 1.000, Zora Hrovatin (26) LOGO, Riko Hrovatin (26/1) 5.000, Radi Dolenc (33)
10.000,	Viktor Kralj (36) 2.000, Pop-
ka Sosič (39) 10.000, Pepi Rauber (38/1)	10.000,	Nino Bogateč (41)
2.000.	, Piero Rauber (44/1) 5.000.
Aurelio, Sosič/ .<54) 2.OOP, Slavko Sosič (56) 4.000.	; .	■ . '
Ulica Carsia:	Oskar. Bole (1)
5.000,	Ivanka	Hrovatin	(19)	5.000,
arh. Igor Jogan (24/2) 10.000, Stana Repinc (28/2)	10.000,	Boris	Sosič
(30) 1.000, Justina Vaclik (30) 2.000, Antonio Garavello (30) : 2.000, Oškar Gorétti (32) 1.000, Maria Angeli , (32)
2.000,	Mario Škerlavaj	(32)	1.000,
Štefanija in Valerija Crevatin (32) 3.000; Ivan Sosič - Laufer (34)
10.000,	Škerla va j - Protti (34) 10:000, Edoardo Canziani (34) 2.000. Lean-der Milič (47) 10.000. Riccardo Rebula (51/2) 2.000.
Lipova ulica: Stano in Pierina Vaclik (2) 5.000, Zvonimir. Kalin (2/1) 15:000, Pepi Daneu - Banaca (10) 5.000.
Sabotinska ulica: Marino Kralj (6) 10.000, Melania Brišček (10) 3.06) lir.
Ul. Volpi: Gianni in Maria Lego-vini (10) 5.000 lir.
Ul. Calcare: prof. Egidij Košuta (4/1) 10.000 lir. '
Cvetličarna Klara 3,000, trgovina otroških oblačil 5.000, parfumerija Hrovatin 10:000, jestvine DESPAR 10.000, mesnica «Marino» 20.000, trgovina: Ulian 20.000. trgovina električnega materiala Malalan 20.000, trgovina jestvin Škabar 50.000, trgovina gradbenega materiala Cvelbar - Daneu 10.000, trgovina «Decibèl» 5.000 in pekarna Zora Čok
100.000	lir.
Michele Turittu (Bani) 25.000, dr. Leo Kralj in Mirko Križmančič (Bazovica) 10.000, Branko Pahor (Trst) 10.000, Livio Rovelli 1.000, Mauro Pittoni 1.000, Gilberto Carli
1.000	in Gaetano Chiozotto (vsi Trst) 5.000 in, N. N. (Opčine)
5.000	lir.
ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 — ameriški — DAISY MILLER.
PIRAN: ob 10.00 — ameriški PO-PAJEVA NOVA SERIJA; ob 16.00 in 20.15 — francoski — NASLEDNIK; ob 18.00 italijanski — IME MU JE TRINITÀ.
PORTOROŽ: ob 20.00 — satirična zgodba — POSLEDNJA NALOGA.
TRGOVINE
• Na obali bosta danes dežurali le dve trgovini: v Piranu samopostrežna «Koloniale» Trg bratstva; sadje zelenjava KZ Izola, Trg bratstva.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE
. Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi -plàvalni- bazeni-in drugi' športni objekti, barski program pa šL lahko, ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropplu in Palacu, v Portoložu in Pri treh papigah v Piranu.
£ ■ moquette ■ Si
CERTINAOž
Otaflfta/ter
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKt TRONSKE URE
Tržaška občina je v teh dneh spre jela vrsto manjših prometnih ukrepov v nekaterih mestnih ulicah. Pred poštnim uradom v Ul. Pascoli so zaradi velikega prometa, ki ovira poštna vozila pri dovažanju in odvažanju pošte, odredili prepoved parkiranja v dolžini petnajstih metrov med 8. in 15. uro. Začasna prepo ved parkiranja je v veljavi tudi \ Ul. degli Artisti pred poslopjem št. 10, kjer neko podjetje popravlja bančno poslopje. Prepoved je omejena v delavnikih od ponedeljka do petka, in sicer od 8. do 17. ure. V bližnji Ul. Donota pa so namestili prometni znak, ki določa, da imajo prednost vsa vozila, ki privozijo po omenjeni ulici do Trga Riborgo.
; V Ul. Pirandello in Ul. C. dell’Acqua namešča občinsko podjetje Acegat podzemeljske plinske cevi. Ker sta ulici ozki in je cestišče za to nevarno za promet, je občina od redila začasno prepoved vožnje za vsa vozila, in sicer v Ul. Pirandello od poslopja št. 35 do št. 66 in Ul. delTAcqua od št. 83 do št. 79.
Mali oglasi
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
«128» 70 73; 850 coupé 71; 500 L 70 72; Mini 70 72; Escori 1100 71; 850 S. 1000 72; 124 S. 70; 128 X 1/9 73; 124 70; Capri 1700 70; 1750 71; Simca 67; 132 1600 avtomatični 75. Na ogled pn AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje.
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avlo in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1, tel. 211-489.
OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 - Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923.
pam železnina
IVI ' STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Urnik: 8.30 — 12.30 16.00 - 17.00
Ob sobotab zaprto
Imate namen obnoviti opremo ...
toda
pohištvo
paolo
ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, vedno, jamčimo prihranek in kakovost
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrljika cona)
D O M J O, 132 • Tal. 82f 979
SUPERMARKET
DOMJO 157
JEZ
TEL. 82 65 41
DESRAR
La Termoelettnca
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. ZAGARE A
Trst, Trg Sansovino 6	///^
tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DEUiSnL J/
Ul Lazzaretto Vecchio 24
tel. 62853 - 4	*w
Prekop grobov
Občina sporoča, da bo v kratkem odredila na občinskem pokopališču pri Sv. Ani nove pokope na polju XIV (skupinske kripte) in to od št. 3601 do 4320, kjer so pokopani pokojni, ki so bili pokopani od 2. no vembra 1965 do 7. januarja 1966.
Kdor namerava prenesti ostanke v kostnico se lahko obrne k čuvaju pokopališča ali pa na oddelek pokopališč — Passo Costanzi 2. VI. nadstropje, soba 427 vsak dan od 8. do 10. ure, razen ob sobotah in praznikih, z naslednjim urnikom: od 2. februarja 1976 do 13. 2. 1976 za o-stanke pokojnih v grobnicah od št. 3601 do 3792, ki so bili pokopani od 2. 11. 1965 do 19. 11. 1965; od 16. 2. 1976 do 27. 2. 1976 za ostanke pokojnih v grobnicah od št. 3783 do 3984, ki so bili pokopani od 20. 11 1965 do 5. 12. 1965; od 1. 3. 1976 do 12. 3. 1976 za ostanke pokojnih v grobnicah od št. 3985 do 4176, ki so bili pokopani od 5. 12. 1965 do 23. 12. 1965; od 15. 3. 1976 do 26. 3. 197'i za ostanke pokojnih v grobovih od št. 4117 do 4320, ki so bili pokopani od 23. 12. 1965 do 7. 1. 1966.
HOTEL - RESTAVRACIJA
R I O L I N O
PROSEK (postaja) - Tel. 225-101 vošči srečno 1976 !
TRSI • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
DOMJO 137 TRST
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREIHCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše
f^umcaM
PRIMO ROVIS
PRAŽARNA« UL P1GAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišča 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 • 750.575
TT,
i—VOZNI RED VLAKOV—
6.05 R
6.25 L
6.55 D
8.03 E 9.25 R 9,44 E
IC 54 12.48 li, 40 14 40
17.18 L
17.30 R
18.04
18.55
19.20 L 20.28 D
22.25 E
1.40 E 6.25 L
7.20 L 7.48 E
9:15 D 10. 09 E
11.05 R
1 12.13 E
PROGA TRST — BENETKE
-	RIM - MILAN - TURIN
-	GENOVA
Odhodi iz Trsta
Benetke - Bologna - Firence (skozi Benetke) - Milan -Genova (skozi Mestre)-(*) Portogruaro (vozi samo ob delavnikih). Nadaljuje do S. Donà del Piave od 1.10 do 22.12.75. od 7.1.76. do 15.4. in od 21.4. do 29.5.
Benetke Rim m Milan Turin (skozi Mestre)
Benetke
Benetke - Rim (*)
DIRECT ORIENT: Benetke Milan - Domodossola Pariz Calais -, Mtinchen Puttgar den (spalniki Atene Pariz (1) - Istambul Pariz (2) • ležalniki 2. razr. Beograd Pariz)
Portogruaro Benetke Benetke Milan • Turin Portogruaro Benetke
Portogruaro (ne vozi ob sobotah in nedeljah)
Mestre (brez vmesnih postaj)
-	Milan Genova (*) ( + j Portogruaro
SIMPLON EXPRESS: Benet ke Rim Milan Lambrate
-	Domodossola Pariz (ležalniki I. m 2. razr. Trst Pariz, spalniki Benetke Pariz, ležalniki 2. razr. Žeograd Pariz in Benetke Pariz) Portogruaro
Benetke - Bologna Bari -Lecce (skozi Mestre) (ležalniki Trst - Lecce) ,
Benetke - Milan - Turin -Genova Marseille (Spalniki in ležalniki 1. 2. razr. Trst
-	Genova, spalniki in ležalniki 2. razr. Trst - Turin) Mestre - Bologna Rim (spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Trst - Rim)
Prihodi v Trst
Benetke
Cervignano (samo ob delavnikih)
Portogruaro
Marseille Genova - Turin
-	Milan - Mestre (spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Genova - Trst; spalniki in ležalniki 2. razr. Turin Trst)
-	Rim . Bologna Mestre (s spalniki in ležalniki 1. in 2. razr. Rim - Trst)
Benetke
SIMPLON EXPRESS: Pariz
-	Domodossola • Milan Lambrate Rim - Benetke ležalniki Pariz - Trst in Pariz
-	Beograd) - Lecce - Bari -Bologna (ležalniki 2. razr. Lecce - Trst)
Milan - Mestre (Mestre -Trst brez vmesnih postaj) <*) (+)
Benetke
1S.38
20.48
22.20
22.47
(*) Samo 1 vacijo (D Vozi samo
(2)	Vozi
(3)	Vozi
(4)	Vozi
razred z obvezno rezer
ob sredah in sobotah samo ob torkih in nedeljan samo ob torkih m sobotah samo ob sredah m petkih
proga
TRBIŽ
TRSI - VIDEM -
iz Trsta
5.25 L 6.10 D 6.18 L 7.15 D
10.08 L 12.25 D
13.05	L
13.55	E
14.05	D 14.28 L
16.55	L 17.43 D
17.55	L
19.15 D 20.14 L 20.52 D
22.40 L
Trbiž
Trbiž Salzburg
■ Trbiž
Caialzo
Carnia
Odhodi
Videm Videm Videm Videm Dunaj Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm nikih)
Videm nedeljah Videm Videm
ITALI EN ttSTERREICH EX. PRESS: Videm - Trbiž Du naj - Stuttgart Videm
23.43 E
13.42 D Benetke - Milan (skozi Me-119.25 L stre)
13.55	L Cervignano vozi samo ob de-
javnikih)
15.15	E Benetke
17.35 D Turin - Milan - Benetke 18.29 R Firence - Bologna Benetke (*)
19.02 E DIRECT ORIENT: Calais Pariz - Milan Benetke Puttgarden Mtinchen (spalniki Pariz Atene <3' P - Istanbul (4); ležalniki 2.
-razr. Milan Atene in Pariz Beograd)
19.16	L Portogruaro 21 00 R Milan (skozi Mestre) Rim
(skozi Benetke) (*)
22.56	L Benetke
23.25 E Turin Milan Rim Be netke (spalniki Rim Moskva vsak dan razen ob četrtkih m sobotah)
Videm
Trbiž - Videm Pordenone Videm (ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi samo iz Vidma)
Videm
Dunaj Salzburg Trbiž • Videm
Caialzo Videm (2)
(2) Vozi samo ob nedeljah m jirazni-- kih od 8.12.75 do 21.3.76. razen 25. m 26.12.75 4 ! 1976 m 19.3.76
PROGA TRSI - OPČINE -LJUBLJANA - BEOGRAD
-	BUDIMPEŠTA - ATENE
-	ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi iz I r s I a
Opčihe (ne vozi ob sobotah, nedeljah m praznikih) SIMPLON EXPRESS: Opčine Ljubljana Zagieb -Beograd
Opčine Ljubljana (1)
Opčine Ljubljana (1)
Opčine Ljubljana Zagreb • Beograd (ležalniki 2. razr. za Beograd) Vozi samo ob sobotah
D Ut ECI ORIENT:
Ljubljana Skopje Atene Istanbul Pariz Atene i2).
7.26 L
10.29 E
13.50
18.35
19.00
20.09 D
- Trbiž vozi samo
ob delav
(ne vozi ob sobotah, in praznikih)
(1) Vozi samo ob dnevih pred prazni ki od 6.12.75 do 18.376 razen 27. 12.75 in 5.1.76
Prihodi v Trsi
0.50 L Videm
6.45 L Videm ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
7.30 L Videm
7.56 D Sacile • Pordenone • Videm (vozi samo ob delavnikih)
8.47 L Videm
9.00 D ÓSTERREICH ITALIEN EXPRESS: Stuttgart . Dunaj Trbiž ■ Videm
12.03	L Trbiž Videm 14.05 D Videm
15.03	L Videm 16.10 D Videm 17.59 L Videm
Opčine -Beograd (spalniki Pariz -
Istanbul (3): spalniki in ležalniki 2. razr. Pariz Beograd in Milan Atene! Opčine	v
Opčine Ljubljana Zagreb ■ Budimpešta 'Spalniki Rim • Moskva vsak dan razen četrtka in sobote)
P r ih o d i v Trst
Budimpešta Zagreb Ljubljana Opčine (spalniki Moskva Rim vsak dan razen ob sredah in petkih)
Opčine ‘ne vozi ob sobolan nedeljah in praznikih) Beograd Zagreb Ljubljana Opčine (ležalniki 2: razr. iz Beograda) — Vozi samo ob sobotah
DIRECT ORIENT: Istanbul
-	Atene Beograd Skopih
-	Ljubljana Opčine spalniki Atene Pariz (4). Istanbul
-	Pariz (5): ležalniki 2 razr.
Atene Milan in Beograd . Pariz; spalniki ih ležalnik) L razi Beograd Trst) Ljubljana Opčine (L) Ljubljana - Opčine (1) SIMPLON EXPRESS:	Beo-
grad - Zagreb Ljubljana -Opčine (ležalniki 2. razr. Beograd - Pariz)
Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi samo ob torkih in sobotah
(3)	Vozi samo ob sredah in petkih
(4)	Vozi samo ob sredah in sobotah
(5)	Vozi samo ob torkih in nedeljah L — krajevni vlak
D — Brzovlak E — Ekspresni vlak R — Rapido
20.20 L 23.52 D
5.00 D
7.10 L
7.35 D
8.55 D
9.10 D 13.35 D 18.34 E
21.30 L
PrSmorikTSnevnlfc
GORIŠKI DNEVNIK
4. januarja 1976
SLOVENSKA OKOLICA GORICE SE UTAPLJA V ŠTEVILNIH TEŽAVAH
Novoletna razmišljanja predsednikov rajonskih skupščin Štandrež, Podpora ter Pevma, Oslavje in Šentmaver
Decentralizirana telesa so velikega pomena za rast ljudske participacije - Njihov vpliv na oblikovanje javnih odločitev
Z decentralizacijo goriške občine manjše teritorialne enote, ki jih voler njeno razdelitvijo na manjše te- dijo posvetovalni organi. Najprej so ritorialne enote, ki jih vodijo rajon-1
ske skupščine, se je razširila oblika sodelovanja občanov pri vodenju
se morali Podgorci bor.ti za samostojni okraj, ki jim ga je občina odrekala s tem, da jih je najprej
javnih poslov. Čeprav imajo rajon-1 hotela priključiti Stražicam, pozneje
ske skupščine samo posvetovalni značaj ter pošiljajo občini le predloge o komunalnih, družbenih in političnih vprašanjih, ki jih občina lahko sprejme, lahko pa tudi ne, odvisno od odnosa sil, ki določajo stopnjo politične volje, je njihova vloga velikega pomena za rast ljudske
pa k Pevmi.
«V prihodnjih dneh bomo imeli sejo rajonske skupšč ne, na kateri bomo poudarili zahtevo Podgorcev, da se v naš okraj vključi tudi področje okoli Majnice, ki je vedno težilo k vasi. Tudi prebivalci tega področja se izjavljajo za priključitev k Pod-
partecipacije in njen vpliv na obli-j gori, saj so povezani s tem krajem
kovanje javnih odločitev, zato se nam je zdelo prav, da ob pričetku novega leta vprašamo za oceno dosedanjega dela in za njihove želje tudi predsednike treh okoliških rajonskih skupščin, Danila Nanuta iz Štandreža, Edija Maligoj? iz Podgo-re ter Marjana Sošola iz Pevme.
Danilo Nanut:
«Dobri obeti za partizanski snomenik»
«Ob umestitvi rajonske skupščine v štandrežu smo si zastavili za cilj izgradnjo partizanskega spomenika, športnega igrišča, poimenovanje u-lic po zaslužnih slovenskih možeh, namestitev dvojezičnih krajevnih napisov, razširitev pokopališča, spremembo mej volilnega okrožja, spremembe regulacijskega načrta, odprtje zdravniškega ambulatorija in poimenovanje šolske zgradbe po Viljemu Nanutu. Gre za vprašanja, ki so že dolgo let na dnevnem redu — pravi predsednik štandreške ra jonske skupščine Danilo Nanut — ki jim bomo morali streči tudi v novem letu. O njih smo dobili od župana in odbornikov dosti zagotovil, vendar me čudi, zakaj se potem ne uresničijo. Očitno gre za pomanjkanje politične volje.»
Predsednik Danilo Nanut je dejal da bi morali letos pričeti z gradnjo partizanskega spomenika in tako kronati z uspehom petletno delo. Večkrat je bila rešitev tega vprašanja tik pred zdajci in vaščani upajo, da je zadeva sedaj zrela.
Rajonska skupščina se je lotila tudi toponomastike ter urejanja prometa, vendar je občina poslala v Štandrež samo znake o prepovedi prometa in parkiranja, ni oa poslala tistih štirih dvojezičnih krajevnih tabel, da bi jih namestili na glavne dohodne ulice.
Eno izmed najbolj občutenih vprašanj, s katerimi se je rajonska skupščina ukvarjala v prejšnjem letu in ki ostaja osrednje vprašanje tudi v novem letu, se nanaša na akcijo proti odtujevanju slovenske zemlje. Decentralizirano vaško telo se je obrnilo na predsednika deželne skupščine Pittonija, na pokrajinsko in občinsko upravo, da bi zaustavili razlaščanje. Tolmači narodne in gospodarske stiske, ki jo je razlaščanje povzročalo vaški skupnosti, so bili domači občinski svetovalci. «Mi dajemo priznanje tudi domačinom, ki so ob tem vprašanju pokazali primerno zavednost in občutljivost. Prepričani smo, da nam bo v tem pogledu kakor tudi glede spoštovanja naših narodno strih pravic prineslo novo leto nov napredek in da se bo na takšen način uresničeval duh italijansko-jugoslovanskega sporazuma o največji možni zaščiti naše narodnostne skupnosti,» ugotavlja Danilo Na nut v svojih razmišljanjih ob pričetku novega leta.
Tudi v novem letu bo politika rajonske skupščine odprta za sodelovanje ter bo temeljila na odgovornem sprejemanju odločitev v skupno korist, vendar mora takšno sodelovanje temeljiti na osnovi e-nakopravnosti ter stalne skrbi za zaščito naše skupnosti. Danilo Nanut odklanja zlonamerne izjave in pisanja v zvezi z razlaščanjem zemlje, češ da so štandreški prebivalci «krivi», da niso zgradili neke tovarne v industrijski coni, in dodaja, da so ponosni, če so domačim na kakršen koli način ubranili zemljo pred odtujevanjem.
V novem letu naj bi popravili tudi pogorelo občinsko zgradbo, v kateri je bil otroški vrtec, da bi vanjo prenesli sedež rajonske skupščine, zdravstveni ambulatorij, morda pa bi lahko v tej zgradbi kakšne sobe uporabili tudi za bivališče tistih domačinov, ki niso preskrbljeni. V vasi je namreč še vedno globoko občutena solidarnost vaščanov, ki izhaja še iz tistih časov, ko so imeli Štandrežci svojo občinsko upravo in so se morali občinski možje soočati z vsemi stvarmi, ki jih je življenje navrglo.
«V * novo leto stopamo z optimizmom in prepričanjem, da bo rajonska skupščina sposobna prisluhniti potrebam vaščanov ter jih zadovoljiti. Po 15. juniju lani se je tudi pri nas spremenil odnos sil in mi pričakujemo, da bo občinska uprava čimprej določila novo sestavo skupščine ter omogočila njeno redno delovanje. Tudi ta zahteva se pojavlja ob pričetku novega leta,» je svojo izjavo za naš list zaključil Danilo Nanut.
Edi Maligoj:
«Zahtevamo priključitev Majnice»
Predsednik podgorske rajonske skupščine Edi Maligoj začenja leto 1976 s povečanim naporom, da bi občinska uprava uslišala zahtevo Podgorcev po priključitvi tistega dela nekdanje podgorske občine, ki so ga pri razmejitvi mestnih okrajev priključili k Ločniku. Boj za o-hranitev nekdanje podgorske srenje, kakršna je zaznamovana tudi na katastru, traja od samega nastanka ideje e decentralizaciji Gorice na
z vsemi nitmi, medtem ko jih na Ločnik nič ne veže,» nam je dejal Edi Maligoj, ko smo ga vprašali po poglavitnih značilnostih politike rajonske skupšč ne v novem letu, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo na občini doseči popravilo osnovne šole v Podgori, ki je bila skrajno zanemarjena. Z deli so pričeli lani jeseni ter so zato šolarje premestili delno v župnijske prostore, delno pa v Pevmo. Kdaj I bo delo končano, ni mogoče vedeti, | prav gotovo pa bo preurejena šola i velika pridobitev.
V	vasi imajo celo vrsto komunal-1 nih vprašanj. Med poglavitne sodi odtok deževnice in odplak. Kadar je hud naliv, voda privre iz zbirnih kanalov ter preplavi glavno cesto, da se promet prekine. Skupno z deževnico se razlijejo po cesti tudi odplake, kar ustvarja tudi higienske težave. Predsednik Maligoj je pri mestnih podjetjih prejel zagotovilo, da bodo namestili črpalke za pretok vode iz zbirnega kanala v Sočo, brž ko bodo dogradili vodovod.
V	Podgori pričakujejo, da jim bo novo leto prineslo metan, vendar jih vznemirja novica, da mestna podjetja ne spoštujejo obljube, po kateri bodo prve nove naložbe v razširitev plinskega omrežja uporabili za Podgoro. Predsednik Maligoj se bo šel pozanimat na mestna podjetja, kaj je resnice v govorici, da so začela napeljevati plin po neki ulici v Gorici.
Ko bo občina kupila od zasebnika park. ki je sredi vasi, bodo Podgorci zahtevali obnovitev vodnjakov, ki so bili nekoč v parku in ki je eden izginil neznano kam. Ti vodnjaki so namreč sklesani iz kamna in je vanje pritekala voda iz izvirka pri šoli. Tudi ta izvirek, ki so ga s copra vilom ceste poškodovali, bodo morali zavarovati in tako dovajati vodo k vodnjakom kot v starih časih.
«Dve stvari moram še povedati, da me težita kot predsednika,» nam je na koncu rekel Edi Maligoj, «Najprej bi želel več sodelovanja članov skupščine ter njihovo 'bolj 'številno prisotnost na sejah, da bi bili sklepčni. Od občine pa pričakujem, da bi na naše predloge odgovarjala.»
Marjan Sošol:
«Nujno je popravilo šole»
«Spisek naših potreb, ki smo ga prinesli s seboj v novo leto, je dokaj zajeten in ne manjka nam volje in moči, da se bomo borili za vse zahteve, ki smo se zanje odločili ter jih že sporočili občinski upravi,» nam je dejal predsednik rajonske skupščine za Pevmo, Oslavje in Šentmaver Marijan Sošol. Zelo visok' je Sošol postavil izgradnjo športnega središča na občinskem zemljišču med šolo in župniščem v Pevmi. Poprejšnja odbornika Moise in Tuzzi sta podprla zahtevo, da bi zgradili odprto igrišče za odbojko in košarko, toda kasneje se je na skupščini izoblikoval predlog, da igrišče pokrijejo ter tako pridobijo prostor za sedež skupščine ter sestanke vaške skupnosti. Sredstva za to zgradbo naj zagotovi občina iz tistega zneska, ki naj bi ga p» trošila za tako razvito športno halo. «Želeli smo slišati to obvezo iz županovih ust, vendar se je župan zaenkrat temu izognil,» je dejal Sošol.
Prebivalstvo iz Pevme nadalje želi, da bi čimprej obnovili odtočne jarke, ki so jih uničili z oranjem na njivah Ente Tre Venezie, ter tako odpravili neprestane poplave v Solinah. Predlagali so premestitev pokopališča, ki je na ilov-
natem terenu, bolj proti Soči, vendar se zdi, da ga namerava občina zaenkrat le razširiti.
Vaščani zahtevajo ureditev javne razsvetljave po vseh treh vaseh in še zlasti na Vinčičih, ter asfaltiranje Ul. Grapaj v Šentmavru, ki je p dna lukenj in zlasti težko prehodna ob deževnih dneh. Občina 'e sicer asfaltirala Konišče, toda tam sr. samo tri hiše, medtem ko jih je. v Ul. Grapaj okoli deset. Pevmci so zadovoljni, ker so jim namjstili telefonsko govorilnico, toda na ra jonski skupščini so zahtevali govorilnico predvsem za Oslavje, ki so oddaljenejše od ’-iesta. Na sestanku rajonske skupščine so se Pevmci zlasti ogrevali za odprtje pločnika od otroškega vrtca do mosta, kjer je samo cesta in na' obeh straneh živa rrieja.
Krajevno posvetovalno telo je na dalje sestavilo spisek predlogov za ureditev osnovne šole v Pevmi,
stare in skrajno zanemarjene zgradbe. Gre za pridobitev novega prostora, v katerem bi bila zbornica, izboljšanje s' ':i itd. Ker že toliko let ni bilo v to zgradbo vloženega nobenega ; -ga denarja, občani pričakujejo, da bo v tem letu to delo op-cvlj -o.
Seznam potreb nadalje vkijučuje ohranitev poštnega urada v Pevmi tei namestita/ slovenskega uradnika, ohranitev mestne avtobusne proge. ki ji baje grozi ukinitev in iz-g;"dn’ri ljudske hiše za potrebe domačinov, ki so brez lastnega stanovanja in biv jo v neprikladnib prostorih.
«Osebno si želim, da bi vaščani aktivneje spremljali delovanje demokratično izbr. .ga zastopniškega telesa, kal "no je rajonska skupščina, in sodelovali z nasveti in pred logi,» je sklenil svoje misli ob za četku novega leta predsednik rajonske pkrr Marijan Sošol.
iiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiit umi iiimi im ii iiiiiin inni m mn Hm iiniiMiii m um ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PO ENEM MESECU SEŽE VID!JO USPEHI
Večje število kupcev - uspeh pobude trgovcev za boljšo menjavo dinarja
V Mei kot 200 trgovinah so menjali ves december dinar po 38 Ur
SKUPŠČINA DELAVCEV PODJETJA RIBI
Nezadovoljstvo sindikatov zaradi odloka o prometu
Dežela ni upoštevala mnenja krajevnih uprav in sindikatov
javnega podjetja za avtobusne prevoze marveč tudi zahteve goriške-ga občinskega in pokrajinskega sveta ter tržiškega medobčinskega avtobusnega konzorcija. Uslužbenci Ri-bijevega podjetja so proti temu protestirali in ustanovili v svoji sredi odbor, ki si bo prizadeval zato, da pride čimprej do ustanovitve javnega podjetja, ki bi prevzelo proge, ki jih sedaj vzdržuje podjetje Ribi. Poleg tega bo ta odbor zahteval sestanek s predsednikom in odborniki prometnega področja, takoj ko bodo izvoljeni v soboto v Tržiču, nato pa še z deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem in predsednikom pokrajine Agatijem. Istočasno so uslužbenci podjetja Ribi na skupščini sklenili, da dajo mandat deželnemu sindikalnemu vodstvu naj to sproži na pristojnih ravneh postopek za čimprejšnjo publicizacijo avtobusnih prevozov na Goriškem.
Podobno stališče je objavil tudi deželni tajnik sindikata avtoprevoz-nih delavcev FIAT - C G IL Sergio Tremul, ki obsoja deželno vlado zaradi počasnosti s katero je obravnavala to vprašanje in zaradi njene zadnje čeprav začasne odločitve.
Ribijevi avtobusi vozijo v novem letu redno in brez motenj. Bojazen, da bi ostalo prebivalstvo Goriške brez avtobusnih zvez, je torej mimo, vendarle pa niso vsi zadovoljni z rešitvijo, ki jo je deželna vlada dala temu vprašanju. Ta je bila sicer prisiljena napraviti v hitrici to kar se je dalo napraviti v nekaj dneh, z vseh strani pa prihajajo kritike, da je rešitev zakasnjevala in da je morala nato, v zadnjem hipu, najti eno rešitev.
Dežela je, kot je znano, podaljšala za šest mesecev koncesijo Ribije-vemu podjetju. Do tega podaljšanja je prišlo šeie zadnji dan prejšnjega leta, potem ko je Ribijevo podjetje šele dan prej javilo, da bi še vnaprej vzdrževalo avtobusne proge. De žela pa je temu podjetju povečala prispevke.
Sindikati pa niso s to rešitvijo zadovoljni. V petek zvečer so se na sedežu CISL v Ulici Roma sestali uslužbenci podjetja Ribi in ugotovili, da je deželna vlada prezrla ne !e zahteve sindikatov o ustanovitvi
Akcija goriških trgovcev za boljšo menjavo jugoslovanskega dinarja in s tem povečane kupne moči jugoslovanskih kupcev, je uspešno prestala svoj krst in goriški trgovci ugotavljajo, po enem mesecu, od kar so jo začeli začeli, da je imela tudi določene uspehe. Število jugoslovanskih kupcev v Gorici se je povečalo, marsikdo, ki je prej zahaja! v Trst ali v Videm se je preusmeril v naše mesto.
Pozitivnost se ni omejila samo na dneve okrog jugoslovanskega državnega praznika konec novembra, večji prihod se je opazil v vsem decembru. To nam je povedal ravnatelj zveze trgovcev dr. Scarano, to so nam rivedali tudi posamezni trgovci. Kaj so goriški trgovci pravzaprav napravili, da so si pridobili naklonjenost jugoslovanskih odjemalcev? V drugi polovici novembra, kd so goriške in tržaške banke in menjalnice kupovale dinar po 3.3t35, so sklenili, da bodo menjavali dinar po 38 in s tem dejansko ovrednotili valuto kupcev iz sosedne države za okrog deset odstotkov. Dejansko so goriški trgovci izgubili nekaj na menjavi, kajti banke so jim plačevale tako pridobljeno valuto po svoji, nižji ceni, vendarle so to «izgubo» bogato poplačali s povečanim številom kupcev.
V	akcijo se je vključilo približno 200 trgovcev, ki imajo v svojih izložbah razobešen lepak z objavo, da menjajo dinar po 38. Zbrali so tudi skupna denarna sredstva, da so o tej svoji pobudi obvestili jugoslovanske kupce z oglasi v slovenskih listih in tudi na ljubljanski televiziji.
V	zadnjem času pa se je tudi v bankah menjalna vrednost dinarja dvignila, zato bo morda kazalo tudi v novembru določeno kvoto 38 dvignili za kako točko.
pogovorili o predložitvi kandidatnih list in dobili tudi ustrezna pojasnila v zvezi s temi volitvami.
Jufri skupščina članov PSI
Sestanek staršev liceja «P. Trubar»
Na klasični gimnaziji - liceju «Primož Trubar» v Gorici bodo volitve v šolske svete v nedeljo, 18. januarja. Starši, dijaki in profesorji bodo volili svoje zastopnike v vse razredne svete, v disciplinski svet, ter nekaj dodatnih članov v zavedni svet. Volilna komisija te slovenske šole vabi na sestanek, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 18. uri, v risalnim učiteljišča v Ulici Croce 3. Na tem sestanku se bodo starši
Jutri zvečer, ob 20.30, bo v Gorici skupščina članov mestne sekcije PSI. Skupščina bo predkongresnega značaja, na njej bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres stranke. Pcdobne skupščine so tudi v drugih sekcijah socialistične stranke na Goriškem.
Urnik trgovin
Zveza goriških trgovcev nam je poslala urnike trgovin za prihodnje dni:	.	...» is«.
Danes, nedelja, 4. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne, ki bo odprta v jutranjih urah.
Jutri, 5. januarja: vse trgovine bodo odprte. Odprte bodo lahko tudi tiste trgovine, ki imajo običajno tedensko zaporo.
Torek, 6. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurnih pekarn in mlekarn, ki bodo odprte v jutranjih urah.
Brivnice in frizerski salom bodo v nedeljo in ponedeljek ves dan zaprti, v torek bodo odprti samo v jutranjih urah.
Brincs odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke’
Gorica: Shell, Ulica Crispi; Esso, Ulica Lungo Isonzo; Totai, Ulica Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica: Esso, Tržaška cesta.
Gradišče: Total, Ulica Trieste.
Turjak: Večal, Ulica Piave.
Krvnin: Agip, Drevored Venezia Giulia.
Škocjan ob Soči: Moncisa, Ulica Diaz; Agip (Pieris), Ulica Garibaldi.
Rovke: Agip, Ulica Redipuglia.
Gradez:	Esso, Riva Slataper;
Shell, Trg Carpaccio.
Tržič: Shell, Ulica Matteotti; BP, Ulica Cosulich; Total Ulica Boito.
IHIII■■ll■l■lllllllllllltlllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIfllUIIIIIII]IIIUI■HIHIIIIIIIHIII■||lllllllllllllmllllllllllllllll
90 let Pierine Rožet iz Pevme
Prejšnjo soboto je v Pevmi proslavljala 90Tetnico rojstva druga najstarejša vaščanka Pierina Ko-mavli vd. Rožet. Veselega dneva so
se poleg sorodnikov udeležili tudi
...........................................................mu
Fotografska razstava o folklori v Pro Loco
V razstavni galeriji Pro Loco v pasaži je predsednik goriške Pro Loco dr. Ugo Pellis odprl fotografsko razstavo na temo «Folklora v Gorici», ki jo je ta turistična ustanova najavila po septembrski folklorni paradi v Gorici in povabila fotografe, naj pošljejo na natečaj svoja dela v barvni in črno - beli
tehniki. Javilo se je precej ljudi s približno 100 slikami, žirija, v kateri so bili dr. Pellis, Arduino Altran, prof. Marino Medeot in Luciano Graniti, je za razstavo sprejela petdeset slik in izrekla svoje mnenje tudi o najboljših.
V barvni tehniki so dobili nagrade Elisabetta Gloria, Carlo Bevi-
lacqua, Luigi Cargnel, Giuseppe As-sirelli in Giuseppe Vintarolo, za čr-no-bele slike pa Anna in Giorgio, Gualtiero Ballaben, Jožko Prinčič in drugi. Nagrajenci so dobili pokale in diplome ter fotografski material. Pri otvoritvi sta spregovorila predsednik Pro Loco dr. Pellis in goriški župan Pasquale De Simone.
Pierinini prijatelji in vaščani, bivši borci ter najstarejša pevmska vaščanka, Pierinina sestrična Angela Boškin, ki je kljub 91 letom še vedno vedrega značaja. Ob tej priložnosti so ji vaščani podarili 90 rdečih nageljnov, kar dokazuje, kako je Pierina priljubljena med sosedi, saj je že od svojim mladih let bila vedno pripravljena vsem pomagati.
Luč življenja je slavljenka zagledala v Pevmi, nadaleč od kraja, kjer danes stanuje s sinom Marinom. Ker je bila družina revna se je morala Pierina kaj kmalu zaposliti, da bi si zaslužila vsakdanji kruh. Najprej je nekaj časa delala v Pevmi, potem se je za 17 let preselila v Trst, kjer je postala «pe-glarka», kot so temu poslu pravili v Pevmi. Z likalnikom v roki je preživela nešteto ur. Po prvi svetovni vojni se je vrnila v Pevmo, kjer se je omožila z Jožefom Ro-žetom. Iz svojega zakona sta dobila tri otroke, ki sta jih vzgojila v slovenskem duhu. Vsi trije so se med drugo svetovno vojno priključili partizanom. Po moževi smrti stanuje Pierina pri sinu na Solinah, kjer še vedno kaj pomaga pri gospodinjskih poslih, kljub temu. da jo •anatra» noga, kot sama večkrat poudaria.
Na sobotni slavnosti je Pierina kljub svojim 90 letom znala povedati marsikatero dobro in s svojim veselim značajem pripravila prav prisrčno razpoloženje. K številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in voščimo nunci Pierini še veliko let in naj ostane vedno veselega in dobrega razpoloženja. CNa sliki vidimo slavljenko skupaj i nečaki in drugimi modniki)
Čeino trčenje:
2 osebi hudo ranjeni
Čelno trčenje med dvema avtomobiloma je včeraj popoldne v Koprivnem botrovalo hudi prometni nesreči, pri kateri sta se poškodovali dve osebi, ki sta se vozili v avtomobilu z jugoslovansko registracijo. Gre za 64-letnega upokojenca Cirila Bratuža iz Vrtojbe, kateri se bo zaradi zloma leve noge, možganskega pretresa in drugih udarcev zdravil 90 dni ter za njegovo 49-letno ženo Klaro, ki se bo zaradi zloma desnega zapestja ter udarca v prsni koš zdravila 30 dni. Oba so najprej sprejeli v goriško bolnišnico, hitro potem pa so ju odpeljali v šempetrsko bolnišnico.
Pridržana prognoza zaradi injekcije
V tržiško bolnišnico so včeraj zjutraj s pridržano prognozo sprejeli 46-letnega Eligia Capolicchia iz Ribiškega naselja. Zdravniki so mu namreč ugotovili začetek zastrupitve krvi, ki mu jo je povzročila pomirjevalna injekcija, ki mu jo je vbrizgnil bolničar ambulante v papirnici v štivanu. Takoj po injekciji se je Capolicchio počutil slabo in padel v nezavest. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu u-gotovili, da je bil alergičen na zdravilo, ki so mu ga vbrizgali.
Rado Nanut j c umrl
Veliko prijateljev, znancev in sorodnikov je pred dnevi v mrzlem zimskem jutru spremilo na zadnji poti priljubljenega rojaka pokojnega Radota Nanuta, ki je nenadoma umrl.
Po domačem cerkvenem obredu je žalni sprevod krenil na goriško pokopališče, ! jer so Radota pokopali v materinem grobu.
Nepopisna tesnoba nas je objela ob kruti resnici, da stojimo ob mnogo, mnogo prezgodnjem odprtem grobu, kjer se je sklenila trda življenjska pot dragega prijatelja.
Ob tem bridkem poslavljanju smo skoro brez besed. Nemi pa ne moremo mimo žalostnega dogodka ne da bi se poslednjič poklonili spominu mladega življenja, ki nas je za večno zapustilo.
Pokojni Rado Nanut je umrl v 46. letu starosti. V kratkem življenju je okusil vse grenkobe. Živel je osamljen, skromno in vdano. Kljub temu je ohranil svoje dostojanstvo in vljuden značaj, po katerem so ga vaščani in prijatelji cenili in vzljubili. Morda pretežko breme odgovornosti, ki mu je bilo naloženo v mladih letih in katerega ni prenesel, mu je prekrižalo vse načrte v življenju.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» izreka sorodnikom globoko sožalje, pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja.
Prijatelji
Prispevki
V	sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu so prispevali: Cvetka in Berto Pahor (Poljane 6) 30.000 lir, Jolanda in Mirko Devetak (Poljane 5) 5.000 lir, Franc Juren (Poljane 4) 5.000 lir, Štefanija in Julko Vižintin (Doberdob 13) 5.000 lir, Vižintin in Lavrenčič (Poljane 13) 10.000 lir.
V	počastitev spomina Stanislava Faganela so goriški industrijski izvedenci prispevali 15.000 lir Zelenemu križu.
Slovenska kulturna društva in Zveza izseljencev iz Benečije organizirata 6. januarja 1976 ob 15. uri v gledališču «A. Ristori» v Čedadu
«DAN EMIGRANTA»
Spored: Ansambel «Beneški brati» Antona Birtiča, pozdrav emigrantov «Nediški puabi» učitelja Chiabudinija in Beneška dramska skupina z dialektalno komedijo Izidorja Predana «Beneška ojcet» (režija: Adrijan Rustja).
Pozdravili bodo Arnaldo Pittoni, predsednik deželnega sveta, dr. Giovanni Del Basso, čedadski župan, Giuseppe Chiabudini, pokrajinski svetovalec KD, prof. Paolo Petricig, pokrajinski svetovalec, za kulturna društva, Luciano Feletig, za emigrante.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v GORICI
želi vsem članom veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v Novem letu 1976.
Občna zbora sekcij ANPI iz Šieverjana in s Peči
Sekcija ANPI iz števerjana vabi bivše borce in prijatelje na občni zbor, ki bo v četrtek, 8. januarja, ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču.
Pečanska sekcija ANPI bo pripravila občni zbor v petek, 9. januarja, ob 19.30. Bivši borci in prijatelji naj se za to uro zberejo pri plošči.
Marija Šuligoj med lepoticami
Marija Šuligoj, 22-letna bolničarka iz Dola, je bila prvi dan leta deležna laskavega priznanja v nekem znanem lokalu v Buttriu pri Vidmu. Ob tamkajšnji izvolitvi lepotice «Love story» je bila izbrana med tremi najlepšimi in se bo tako čez nekaj mesecev udeležila finalnega dela tekmovanja za lepotico Vidma. Za najlepšo v Buttriu je posebna korpisija izbrala 20-letno uradnico iz Ločnika Luciano Zanut-to, tretja izvoljenka pa je 16-letna delavka iz Krmina Luciana Feresin.
(Na sliki vidimo Marijo Šuligoj po izvolitvi)
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST
30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
DANES, 4 januarja, ob 19.30 v župnijski dvorani «Gregorčič» v ŠTANDREŽU.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Pasqualino Set-tebellezze». G. Giannini. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 15.15—22.00 «I tre giorni del Condor». R Redford in Faye Du-navay. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «L’affare della sessione speciale». L. Sei-gner in M. Lonsale. Barvni film.
CENTRALE 14.30—21.30 «I lunghi giorni delle aquile». M. Carne in L. Olivier.
VITTORIA 15.00-22.00 «Il braccio violento della legge - N. 2». G. Hack-man in F. Rey. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Trsid
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Oggi a me, domani a te». Barvni film.
l\ova Gorica
SOČA «Pastirci», slovenski barvni film ob 10.00. «Amarcord», ameri-ško-italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pastirci», slovenski barvni film ob 16.00. «Mož z Vzhoda», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Serpico», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul E. Toti, tel. 72-701.
TVRDKA	NARDIN VOJKO
Ul. del Carso 67 — ŠTANDREŽ — Tel. št. 81-310	
Zastopnik za Goriško:	RADENSKA - ROGAŠKA	
	PIVO UNION in FORST
želi srečno	in uspehov polno leto 1976 !
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — UL Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
or
olmiro
modne pletenine
RADOVLJICA NOVA GORICA YUGOSLAVIA
Vam nudi v svoji industrijski sodobno urejeni prodajalni na Leninovi ulici širok asortma
—	modne ženske pletenine, jersey obleke, kostime in krila
—	modne moške pletenine
—	modne otroške pletenine
Velika izbira izdelkov v kvalitetnih materialih, širokem asortmaju barv in velikosti ter za vsako priliko
Pnmorski’dnevhlfc
KULTURA
4. januarja 197é
PRVA OD ŠTIRIH ZAMUJENIH POMEMBNIH OBLETNIC ZA PRIMORSKE SLOVENCE
7O-Ietnica ustanovitve Ljudskega odra
«Rdeči prapor» je 4. marca 1907 zapisal: «Ljudskemu odru» gre zahvala, da je primorskemu ljudstvu odkril predavatelja Ivana Cankarja - Kaj sta o pomenu Ljudskega odra zapisala Rudolf Golouh in Ivan Regent
Lanskih pomembnih zamujenih obletnic je zelo verjetno več kot samo štiri. Gotovo pa je, da naš dnevnik nikakor ne sme pozabiti na: 70-letnico ustanovitve LJUDSKEGA ODRA v Trstu,
110-letnieo rojstva dr. Otokarja Rybara,
40-ietnico smrti dr. Henrika Tume in 20-letnico smrti dr. Josipa Wilfana.
Zato smo za vse štiri obletnice sestavili pregled podatkov o njihovem pomenu, predvsem s stališča vprašanj, ki danes vznemirjajo našo skupnost v Italiji in manjšine ter vse napredno gibanje v svetu. Spričo današnjih razmer, ko se po podpisu osimskega sporazuma pripravljamo, da bomo naš narodnoobrambni boj nadaljevali predvsem s sklicevanjem na načela štirih v uvodu sporazuma omenjenih mednarodnih dokumentov in notranje zakonodaje države, v kateri živimo, vedno na podlagi načel njene ustave, smo mnenja, da lahko nauk, ki ga moramo potegniti iz vseh štirih pregledov, izrazimo v naslednjih štirih stavkih:
1.	Obnoviti in povečati prosvetno delovanje z obnovo in povečanjem zlasti knjižnic naših prosvetnih društev — v prvi vrsti na Tržaškem in Goriškem — pa tudi v vseh 20 narodnostno mešanih občinah videmske pokrajine — po vzoru nekdanjega Ljudskega odra.
2.	Intenzivno proučevati mednarodne dokumente o zaščiti narodnih manjšin in s tem nadaljevati izvajanje načel, ki jih je po prvi svetovni vojni uveljavil na kongresih evropskih narodnosti dvakratni poslanec v rimskem parlamentu pok. dr. Josip Wilfan, načel, ki so danes že uveljavljena v zakonodaji naše matične domovine.
3.	Okrepiti in obnoviti — kolikor nam to ni še uspelo v teh povojnih tridesetih letih — naše gospodarske organizacije tudi po zgledu, ki nam ga je dal pok. dr. Otokar Rybar.
4.	Preprečiti raznarodovanje v vseh 20 občinah videmske pokrajine, v katerih živijo tudi Slovenci, s pomočjo take šolske zadruge, s kakršno je uspelo preprečiti raznarodovanje pok. dr. Henriku Tumi že pred prvo svetovno vojno na Goriškem.
Mnenja smo, da ta nauk zasluži, da ga naša narodna skupnost upošteva pri načrtovanju delovanja v posporazumskem razdobju svojega življenja, ki bo zelo verjetno mnogo daljše od dosedanjega prvega povojnega in na dlani je, da se moramo potruditi, da bo v tej dobi boj te naše skupnosti uspešnejši od povojnega.
Danes se bomo zaustavili pri Ljudskem odru, na naslednjih kulturnih straneh našega dnevnika pa še pri ostalih obletnicah.
S. R.
O LJUDSKEM ODRU in njegovem pomenu objavljamo podatke iz članka, ki ga je pred desetimi leti napisal za naš dnevnik tržaški slovenski socialdemokratski prvak RUDOLF GOLOUH. Za dopolnitev njegovih podatkov pa smo dodali še nekaj odlomkov iz članka, ki ga je za Jadranski koledar ob 50-letnici ustanovitve LJUDSKEGA ODRA napisal njegov u-stanovitelj Ivan Regent.
Rudolf Golouh — danes skoraj devetdesetletnik — je med drugim napisal:
«Prve zavedne skupine slovenskih delavcev v Trstu in na Goriškem so bile do leta 1905 organizacijsko združene z italijanskim delavstvom, po osamosvojitvi pa so začele razvijati samostojno svojo delavnost na vseh področjih. Niso se borile le za znosnejše življenjske in delovne pogoje, skrbeti so začele tudi za kulturni dvig svojih članov. Po ustanovitvi «Ljudskega odra» v Trstu leta 1905 so polagoma razpredli gosto mrežo delavskih izobraževalnih društev po slovenskem Primorju in po Istri. Ustanovitelj, prvi režiser in igralec Ljudskega o-dra je bil Ivan Regent.
«Ljudski oder» je postal kmalu pomembno središče kulturnega de-a. Uveljavil se je s svojimi knjiž-licami, s predavanji in z dramskimi sekcijami. Slovenska delavska društva so že v preteklem sto-etju posvečala posebno pozornost splošni izobrazbi svojih članov v vseh danih oblikah. Že prvo Ijub-jansko delavsko društvo je y svolli pravilih poudarjalo, da je na-nen društva braniti in pospeševa-i v vseh oblikah «gmotne in duševne koristi delavskega stanu», tržaški «Ljudski oder» je le sledil, čeprav s precejšnjo zamudo, zgledu prvih delavskih organizacij v ostali Sloveniji. Politični diferenciaciji je sledila povsod tudi kulturna; delavci so začeli sami prirejati svoje prosvetne večere, katerih si niso mogli predstaviti brez deklamacij in iger, ki naj bi pri" kazovale njihove socialne težnje. Vse kaže, da jih je dramsko amaterstvo še posebej privlačevalo, saj so, še preden so utegnili ustanoviti svoj «Ljudski oder», igrali na odru starega «Delavskega doma» v Trstu neko enodejanko, o kateri vemo danes le to, kar je na kratko zabeležil takratni «Rdeči prapor», da je — kakopak! — «sijajno uspela». Želji, da bi s primernimi gledališkimi deli, ki bi jih sami igrali, vžigali v ljudeh vero v novi svet in dvignili njihovo zavest, pa ni bilo lahko ustreči. Primanjkovalo je primernih tekstov in tudi dramski krožki «Ljudskega odra» so še dolgo u-prizarjali malopomembne enodejanke in se le sčasoma povzpeli više. Iger z resnično socialno vsebino takrat niso pogrešali le naši amaterji, pogrešali so jih tudi italijanski, nemški in češki delavci, in marsikateri sestavek v takratnih delavskih listih in revijah je opozarjal na to pomanjkljivost. Borbene pesmi, objavljene v takratnih slovenskih in drugih publikacijah, so deloma zapolnjevale to vrzel v socialni literaturi. In ker ni bilo boljšega pri roki, so pogosto izpolnjevali svoje predstave z deklamacijami improviziranih priložnostnih socialnih pesmi. Zelo iskane so bile takrat zlasti pesmi o Prvem maju. Naj kot retrospektivno zanimivost tu bežno omenimo, da je Etbin Kristan takrat zalagal s socialnimi pesmimi, napisanimi v nemškem jeziku, tudi vsakoletne prvomajniške publikacije nemških delavcev v Avstriji ter da imam tudi jaz na vesti nekaj takih zločinov, zagrešenih v italijanskem jeziku in objavljenih v italijanskih socialističnih revijah.
Neka taka moja pesem 2 naslo-
vom «Gorijo dvori in palače topijo se krone in mitre» (že naslov pove, za kaj je šlo), je romala po vseh teh delavskih odrih in vsa sreča, da se je naposled nekje zgubila. Te pesmi so bile hudo revolucionarne, hkrati pa tudi o-bupno papirnate, v začetni razvojni fazi našega delavskega gibanja pa so kljub temu vžigale. Skromni so bili ti začetki, prvi nerodni zvoki neke nove simfonije, ki je vibrirala v zraku in ki jo jè poglobil in izbrusil čas. To pomanjkanje socialne literature je napotilo Etbina Kristana, da je začel pisati za slovenske delavce dramo «Tovarna» z 'izrazitim kolektivnim karakterjem. Videti je bilo, da mu je dala dosti dela, ni pa mu uspela. ’ Preveč je’ bilo v njej retorike, premalo globlje vsebine. Uprizoril jo je dramski odsek «Ljudskega odra» v veliki dvo-
r:
1

V petek dne t*. oktobra 1910. PREDAVA
v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II.
IVAN CANKAR
o predmetu
UMETNOST
LJUDSTVO
Zažetek ob 8. uri io pol zveier
Vstopalna 30 vin. za osebo
Vatoext predasti nam zagotavlja, da mi bodo prUateljl Izobrstbe udelelili trga naSega prvega predavanja v velikem ite-viba. Pa je tudi naia dolžnost, da posebej 'zkaieoMJčaat temu velikemu aloveoskemu umetaikn In prijatelja ljudake kulture. Nihče caj ne manjkal
E=es8=3
Lepak — vabilo Ljudskega odra na Cankarjevo predavanje v Delavskem domu
rani Delavskega doma v Trstu, ki je bila tisti večer nabito polna gledalcev. Igro je režiral dr. Fer-folja, vaje zanjo so se vlekle dolge mesece, vse vloge so igrali sami delavci. Igrali so dobro. Toda pot do tja je bila precej dolga.
Tržaški delavci so društvena pravila «Ljudskega odra» sestavili sami, jezikovno pa jih je uredil Etbin Kristan. Ker ni bilo dovolj cvenka, so ustanovno «glavnico» zbrali prvi člani društva. Ker nabrana sredstva niso zadostovala za nabavo vsaj najpotrebnejših knjig, je društvu priskočila na pomoč «Slovenska matica» v Ljubljani s knjigami iz svoje zaloge. Kljub temu pa so bile ob izbruhu prve vojne, torej slabih deset let pozneje, vse podružnice «Ljudskega odra» bogato založene s knjigami in revijami. Prav tako naglo so se razvijali tudi dramski krožki tega društva, brez katerih ni bila nobena podružnica na Krasu in na Goriškem. Delavci so se z veliko vnemo posvetili tej vabljivi obliki kulturnega dela, in ni bilo malo med njimi takih, katerim je v začetku delala velike težave že sama pravilna izgovarjava, ki pa so se sčasoma razvili v dobre amaterske igralce.
Pomembno kulturno nalogo med slovenskim ljudstvom v Primorju je «Ljudski oder» opravil tudi z javnimi predavanji: ta oblika izobraževalnega dela je bila v Pri-
morju do ustanovitve tega društva precej zanemarjena. Etbin Kristan in dr. Henrik Tuma sta imela že leta 1905 - 1906 vrsto predavanj o aktualnih vprašanjih tistega časa. Zatem so v naslednjih letih predavali v Trstu in v vseh večjih krajih v Primorju:
Ivan Cankar, dr. Anton Dermota, prof. Dragotin Lončar, akad. slikar Ivan Franke, dr. Pavel Grošelj, dr. Alojz Kraigher, dr. Ivan Prijatelj, dr. Lavo Čermelj,
Albin Prepeluh, dr. Vošnjak,
Zofka Kvedrova,
Alojzija Štebijeva
in še mnogi drugi najvidnejši kulturni in javni delavci tistega časa. Govorili so o vprašanjih, ki so bila takrat v ospredju javnega zanimanja:
o zgodovini socialnega gibanja, o utopičnem socializmu, o Karlu Marxu,
o revolucijah v zgodovini človeštva,
o znanstvenem socializmu, o Danvinu in darvinizmu, o Jugoslovanih in socializmu, o balkanski vojni, o ruski in kitajski revoluciji, o Rousseauju in njegovem ustavnem načelu, o Pariški komuni, o svobodi in osebnosti, o ilirizmu, jugoslovanstvu in Slovencih,
o novih obzorjih moderne literature,
o pomenu Prešerna in njegove poezije,
o feminizmu (Z. Kvedrova), o nalogah ženske v moderni dobi (Alojzija Štebijeva) itd. Dogodek zase so bila predavanja Ivana Cankarja o «Slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi», o «Umetnosti in ljudstvu», o «Trubarju in Trubarjevih slavnostih», o «Slovenski prozi», o «Navdušenju», o Antonu Aškercu, o «Očiščenju in pomlajenju».
Vsa ta njegova znamenita predavanja so bila v celoti natisnjena z izjemo, če se prav spominjam, predavanja o «Navdušenju», ki se je menda zgubilo. Med tem predavanjem je Cankar prebral kot zgled lažnivega navdušenja novelo «Kajetan Ogrizek», kot zgled iskrenega navdušenja pa Gregorčičevo «Domovini» in Župančičevo «Mi gremo naprej, mi strelci», Vsako Cankarjevo predavanje je zbudilo veliko pozornost v vsej slovenski javnosti.
Predavanje o Slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi je hudo razburilo primorske meščanske kroge, ki Cankarju niso dovolili, da bi predavanje ponovil v prostorih njihovega hotela v Gorici.
Nato je predaval v prostorih tamkajšnjega delavskega društva «Rdeči prapor», ki z dne 30. aprila 1907 pripominja k temu, da sta bila «oba Cankarjeva govora hud udarec za slamorezno politiko naših kulturnih in političnih slamo-rezcev». V številki z dne 4. marca pa pristavlja: «Ljudskemu o-dru» gre zahvala, da je primorskemu ljudstvu odkril predavatelja Ivana Cankarja.»
To društvo se je s svojim intenzivnim kulturnim delom močno zasidralo med primorskim delavstvom; veliko je bilo število predavanj, veliko je bilo tudi število predstav, ki so jih dramske sekcije prirejale v vseh večjih krajih.
« • *
Pok. Ivan Regent, ustanovitelj LJUDSKEGA ODRA, pa nam je v omenjenem članku zapustil naslednje dragocene in poučne podatke: «Priprave za ustanovitev tega prvega delavskega prosvetnega društva so bile izredno težke in so trajale dolgo zaradi absolutnega pomanjkanja najpotret nejših gmotnih sredstev. Ime «Ljudski oder« je nastalo iz italijanskega «Tribuna popolare». Nismo mislili, ko smo izbrali to ime, toliko na gledališki oder, kolikor na predavateljsko tribuno. Pravila za ljudski oder sva pisala skupaj s pok. Antonom Jernejčičem, dokončal pa jih je pok. Etbin Kristan. i Med nekaterimi ustanovitelji Ljudskega odra je prevladovalo spočetka mnenje, da naj bi bilo to prosvetno društvo predvsem predsoba socialnodemokratične stranke; nekakšna past, s pomočjo katere naj bi bili socialni demo-kratje lovili ljudi, predvsem delavce, za svojo politično stranko. Tega mnenja so se posamezni držali dolgo časa, toliko časa namreč, dokler jih ni stvarnost prepričala, da so bile take misli le prazne iluzije. Kot «predsoba socialno demokratične stranke», kot past, za lovljenje ljudi v socialnodemokra-tično gibanje se namreč Ljudski oder ni izkazal. Prav nič ne. Take vloge Ljudski oder sploh ni vršil. Ne spominjam se, da bi bili mi pridobili spočetka v socialdemo-kratične vrste, potem pa v komunistične vrste s pomočjo Ljudskega odra kakega člana. Svoje člane je Ljudski oder nabiral med delavci, ki so bili sindikalno že organizirani. Njim je bil namenjen. Pokazalo se je, da so prosvetna društva kaj slabo sredstvo za nabiranje članov v politično gibanje. Delavska prosvetna društva niso bila potrebna kot past za lovljenje članov v politične organizacije, marveč so bila in so potrebna za vzgojo delavstva in za to, da
mu posredujejo splošno in socialno znanje. Kot prosvetno društvo pa, se pravi, kot društvo, ki naj bi posredovalo delovnemu ljudstvu socialistično in splošno znanje, ki naj bi delavstvo vzgajalo v socialističnem duhu, kot tako je izvr- -šil Ljudski oder svojo nalogo v polni meri. Izvršil jo je vsaj toliko, kolikor je bilo v danih razmerah največ mogoče.»
«Ljudski oder je kultumo-pro-svetno delo razširil iz mesta na deželo, tako da je imel prvo leto po prvi svetovni vojni na Primorskem in v Istri 64 podružnic. Sko-ro vsaka podružnica je imela svoj pevski zbor, bodisi moški bodisi mešani; svoj dramski odsek, svojo knjižnico, svojo čitalnico, svoj predavateljski odsek».
Že po prvem predavanju Ivana Cankarja smo imeli v osrednji knjižnici Ljudskega odra v Trstu premalo Cankarjevih knjig, čeprav jih je bilo lepo število. Isto
r	 1
' DmŠtoo Cjubski Dber
p Trstu. =
.—------------------------
V	«t«»«- 17. t- »«l»-**.«'*-:!
PREDAVA,
v velili dvorani delavskega doma
til. Buntlt.uo t-t V 11. ita«-.
Ivan Franke
i/ LjuMjaof,	Akademije.
o proletarskih pesnih
ADE NEGRI
Začetek ob 8 ur. zvečer,
Vstcpn.na 20 vin. za osebo. j
----^-----
VI .1 Ntèr,
S»feve «nlry	te Itjti* j>rU*k«\ ;j
Lepak — vabilo Ljudskega odra na predavanje Ivana Frankeja o pesmih Ade Negri
velja za vse predavatelje, glede katerih so naši delavci izvedeli, da so napisali kako knjigo ali kak članek v določeni reviji Hkrati je Ljudski oder širil in populariziral nedvomno napredne i-deje, katere so predavatelji obravnavali v svojih predavanjih. Po vsakem predavanju je bilo v knjižnici Ljudskega odra ogromno povpraševanje po knjigah, člankih ali po predmetih, katere so omenili predavatelji v svojih govorih. Vsako predavanje je bilo za tržaško delavstvo praznik. In kakorkoli so zahtevala predavanja od odbornikov Ljudskega odra veliko skrbi, truda in požrtvovalnosti, nam za ta trud ni bilo nikdar žal. Noben odbornik se ni nikdar odrekel nobenemu takemu težkemu delu. Delovanju Ljudskega odra se imamo zahvaliti, da so

>! J
«
ri tiP
/ . .P ,
' li-ri
i
ri-M
‘ ;'V *	1 f
! I
i
mm
ri--ri .. ■ ' y
A ri '■ J' ..

delavci v Trstu svoje znanje razširili, ga poglabljali in da smo i-meli že v letih pred prvo svetovno vojno prav leto število aktivistov, tovarišev, ki so znali javno govoriti, dopisovati v liste, polemizirati in so bili v ponos delavskemu socialističnemu gibanju».
«Vse to lepo, intenzivno in o-gromno delo je bilo skoro vedno izključno v rokah naših delavcev.
Jasen dokaz, da ni res, da si delavci ne bi želeli ukvarjati se s kulturno-presvetnimi vprašanji in s kulturno-prosvetnim delom. Treba je le zbuditi jih, treba je le, da se med njimi samimi najde kdo, ki bi jih pritegnil k temu.
Teme predavanj, o katerih smo pravkar govorili, so večinoma delavci sami priporočali, ni bilo nobenih izobražencev, ki bi narekovali delavcem teme.»
To ogromno delo so opravljali delavci v večernih prostih urah.
Po trudnem in težkem delu so prihajali zvečer v delavski dom, v prostore Ljudskega, odra urejevat čitalnice, urejevat knjižnice, izposojat si knjige, prejemat ietakc, da so jih potem nosili po kavarnah in gostilnah; svetovali so drugim, kaj naj čitajo, kakšne knjige naj si izposodijo in navadno so bili v Ljudskem odru do poznih nočnih
(Nadaljevanje m 6. strani)
..................................................................................
■
»ri
V ‘ r '*
; ri,v
Stavba na vogalu ulic Madonnina in Pondares, kjer je bil leta 1912 sedež Ljudskega odra
V ZBIRKAH ZA LETO 1976
Prve tri knjige Slovenske matice
Drama A. K. Tolstoja «Car Fjodor loanovič» - Knjiga Helge Glušičeve o pripovedni prozi Cirila Kosmača - Izbrani filozofski spisi Alme Sodnikove
Slovenska Matica, poleg Mohorjeve družbe najstarejša slovenska založniška ustanova, je prav pred koncem leta izdala prve tri knjige iz svoje zbirke za leto 1976. V zbirki Vezana beseda je izšla v prevodu Josipa Vidmarja drama Alekseja Konstantinoviča Tolstoja z naslovom CAR FJODOR IOANOVIČ. V zbirki Razprave in eseji je izšla knjiga o pripovedni prozi Cirila Kosmača izpod peresa Helge Glušičeve. V Filozofski knjižnici pa smo dobili nov zvezek, ki v redakciji Franeta Jermana prinaša izbrane filozofske spise Alme Sodnikove.
Aleksej Konstantinovič Tolstoj (1817-1875) je najstarejši od treh Tolstojev, ki so pomembni za rusko literaturo. Čeprav morda ne dosega svojih dveh soimenjakov iz kasnejših desetletij, je vendar pomemben zlasti za rusko dramatiko in to prav zaradi dela, ki smo ga zdaj dobili v slovenskem prevodu. A. K. Tolstoj, ki je bil sodobnik Lermontova in sodi s tem med začetnike ruske romantike in realizma, se je sprva uveljavil kot lirični pesnik. Napisal je tudi več pripovednih poem, svoj vrh pa je dosegel v dramatiki. Napisal je dramsko trilogijo, od katere je prva drama posvečena Ivanu Groznemu, druga carju Fjodorju loa-noviču, tretja pa Borisu Godunovu.
Niti prva niti tretja drama nista tako pomembni, zlasti ker sta bolj epsko dramatični kroniki. Tretja pa prihaja na oder sploh zelo redko. Najpomembnejša pa je osrednja drama trilogije, drama o carju Fjodorju, ki je od nastanka v sedemdesetih letih pa do današnjih čni stalno na sporeda Moskovskega hudožestvenega teatra. (Do leta 1943 so jo uprizorili kar 790-krat). Zato šteje literarna - zgodovina to Tolstojevo stvaritev za enega od viškov ruske dramske literature. Schiller in Shakespeare sta bila' Tolstojeva vzornika, ki ju sicer Tolstoj ni dosegel. Vendar pa je s svojo dramo izredno pomemben za razvoj ruske dramatike, tako da predstavlja njegova drama največji vrh ruske dramatike njegovega časa. Drama je na eni strani izredno spretno komponirana, obenem pa človeško pretresljiva. V svoji spremni besedi, v kateri prevajalec Josip Vidmar prikazuje življenje in delo Alekseja K. Tolstoja, pravi Vidmar, da je drama o carju Fjodorju kljub svojevrstnemu razpolaganju s tragičnostjo in kljub reduciranju vsega zgodovinskega obdobja na skoraj čisto osebne motive v trilogiji, ki vsebuje vrsto živih in prepričevalnih, toda večidel epsko povezanih prizorov, strnjeno in resnično ustvarjalno delo.
■iiiiiiiimiiimiinmiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiHiiimmiinitniiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiniiiniiiiim
NA TRŽAŠKIH FILMSKIH PLATNIH
Najboljši filmi pretekle sezone
Pregled se nanaša na razdobje od poletja 1974 do septembra 1975 ter obsega nove in starejše filme
Kot vsako leto, bomo tudi letos pregledali najboljše filme, ki nam jih je nudila pretekla sezona; bralci bodo tako imeli pred sabo nekakšno sintezo naših recenzij in bodo lahko primerjali lastno «lestvico» z našo. Za preteklo sezono pojmujemo filmsko sezono 1974/75, torej približno obdobje od poletja 1974 pa do septembra 1975; novejši filmi bodo zato prišli v poštev prihodnje leto.
Med filmi, ki so se predvajali na platnih premierskih kinematografov, bomo izbrali skupino 10 najboljših del, ki jih navajamo v naključnem vrstnem redu: Ingma-ra Bergmana «Scene da un matrimonio» (Scener ur ett Aktenskap), Georga Lucasa «American Graffiti», Pier Paola Pasolinija «R fiore delle mille e una notte», Romana Polanskega «Chinatown», Luisa Bunuela «Il fantasma della libertà», Dušana Makavejeva «Sweet Movie», Michelangela Antonionija «Professione:	reporter», Billyja
Wilderja «Prima pagina», Alana J. Pakule «Perchè un assassinio», Sama Peckinpaha «Voglio la testa di Garcia».
Takoj za temi filmi pridejo po našem mnenju naslednji: Alberta Lattuade «Le farò da padre ...», Alaina Resnaisa «Stavisky il grande truffatore», Francisa Forda Coppole «La conversazione», Jacka Claytona «Il grande Gatsby», Wil-liama Friedkina «L’esorcista», Michaela Cimina «Una calibro 20 per lo specialista», Vernona Sewella «Mostro di sangue», Dina Risija «Profumo di donna», Wernerja Herzoga «Aguirre furore di Dio», Roberta Altmana «California po-
ker», Roya Warda Bakerja «Barbara il mostro di Londra».
Radi bi navedli še boljše filme, ki niso prišli v komercialne dvorane, videli pa smo jih v filmskih klubih, na festivalih ali na televiziji: Parviza Kimiavija «I mongoli», Marca Ferrerija «El cocheci-to», Andreja Tarkovskega «Solaris» (integralna verzija), Franceta Štiglica «Pastirci» in «Povest o dobrih ljudeh», Živojina Pavloviča «Let mrtve ptice», Clauda Chabro-la «La panchina della solitudine», Johna Cassavetesa «Husbands», Montea Hellmana «Bor to Kili», Bartelov - Cormanov «Death Race 2000».
Ker se nam zdi poznavanje starega filma večkrat še aktualnejše od novega, bomo navedli tudi starejše filme, ki smo jih med sezono videli v kinematografih, v klubih, na televiziji ali na festivalih in ki so predstavljali posebna presenečenja: Douglasa Sirka «R trapezio della vita», Luisa Bunuela «Una mujer sin amor», Williama Wylerja «Infedeltà», Sergia Leo-neja «C’era una volta il West», Le Royev - Berkeleyev «Golddiggers of 1933» in Berkeleyev «Babes in Arms», Jerryja Lewisa «Tre sul divano», W. S. Van Dyka «Tarzan e il cimitero degli elefanti (Tarzan l’uomo scimmia), Henryja Kinga «La grande strada bianca», Georga Cukorja «Adam’s Rib», Bly-stonov «Stanlio el Ollio teste dure», Billyja Wilderja «La fiamma del peccato», Alfreda Hitchcocka «Il delitto perfetto», «Il club dei ’39», «Sabotatori», «Il caso Para-dine», «Gli uccelli» in «Vertigo», Richarda Quina «Noi due scono-i sciutti», Goffreda Alessandrinija i
«La segretaria privata», Ernesta B. Schoedsacka «H dottor Cyclops», Borisa Barneta «Devuška sa ko-robkoj», Josepha L. Mankiewicza «Èva contro Èva», Otta Preminger j a «Tempesta su Washington» in «Fallen Angel», Roberta Aldri-cha «Il bacio dell'assassino», Ce-cila B. de Milla «La via dei giganti», Michaela Curtiza «Casablanca» in «Yankee Doodle Dandy», Mitchella Leisena «La porta d’oro», Maxa Ophiilsa «La signora di tutti» in «La ronde». Augusta Genine «Prix de beauté», Maria Camerinija «Gli uomini che mascalzoni!», «T’amerò sempre», «Come le foglie» in «Grandi magazzini», Giuseppa De Santisa «Caccia tragica», Roberta Rossel-linija «Europa 51» in «Stromboli terra di Dio», Ferdinanda Marie Poggiolija «Addio giovinezza» in «Le sorelle Materassi», Alessandra Blasettija «Terra madre» in «1860», Roubena Mamouliana «Dr. Jekyll and Mr. Hyde», Michaela Powella «L’occhio che uccide» in Powella - Pressburgerja «Black Narcissus», Terenca Fisherja «H mostro di Londra», Vittoria De Si-ce «Teresa Venerdì», Johna Boor-mana «Senza un attimo di tregua», Maria Mattolija «Voglio vivere così», Roffaella Matarazza «Tormento», Anthonyja Manna «Serenata», Raoula Waisha «They Drive by Night» in «Manpower», Delmerja Davesa «Hollywood Canteen», Roberta Rossena «Jphnny O’Clock», Jacquesa Tourneura «Cat People», Vincenta Minnellija «An American in Paris», Howarda Hawksa «Acque del sud» in «Il grande sonno» . ..
SERGIJ GRMEK
Tragedijo o carju Fjodorju so uprizarjali v ljubljanski drami pred štiridesetimi leti. Takrat je Josip Vidmar delo prevedel in tudi dramaturško opremil. Za sedanjo knjižno izdajo prevoda pa je prevod popravil in dopolnil tako, da je drama prevedena v celoti brez dramaturških okrajšav. Ker je že dolgo, kar je izšla v zbirki Vezana beseda zadnja knjiga, bo drama A. .Tolstoja v izdajah Slovenske matice še toliko pomembnejša. K vrednosti izdaje pa pripomore prav gotovo tudi prevajalčeva strnjena a tehtna spremna beseda.
Pripovedna proza Cirila Kosmača je naslov razprave Helge Glušičeve, razprave, ki je ni mogoče šteti za monografijo o prozi Cirila Kosmača, ki pa pomeni vendarle tehten prispevek k razumevanju pisateljeve umetnosti. Bralec, ki pričakuje sicer celotno podobo in analizo Kosmačeve proze bo torej razočaran. Avtorici je šlo očitno le za to, da bi izluščila prvine, ki so posebej značilne za prozo Cirila Kosmača, torej za analizo motivnega in oblikovnega razvoja Kosmačeve novelistike. Delo je sicer ozko tematsko, toda ker avtorica dodaja tudi oris, bibliografijo Kosmačevih del, osrednja dva problema Kosmačeve proze pa a-nalizira na jasen in vsakomur razumljiv način, bo razprava Helge Glušič dobrodošla vsem, ki jih zanimajo vprašanja domače literature, posebej pa še za umetnost Cirila Kosmača.
V Filozofski knjižnici je izšla knjiga izbranih filozofskih spisov Alme Sodnikove v redakciji Franeta Jermana. Pobuda za izdajo te knjige je bila deseta obletnica smrti Alme Sodnikove, ob kateri je njen učenec Frane Jerman zbral avtoričine raztresene filozofske spise in jih strnil v knjigo. Drugi motiv izdaje pa je bil v tem, da smo Slovenci vključeni v tradicijo evropske filozofije in smo njeni sopotniki. K tej evropski filozofiji pa smo tudi nekaj prispevali, kot kaže prav primer Alme Sodnikove, ki se s svojimi deli vključuje v to tradicijo.
Knjiga ima najprej uvodno besedo, ki jo je napisal Frane Jerman. V njej govori o življenju in delu Alme Sodnikove (1896-1965), ki je bila profesorica filozofije na ljubljanski univerzi in tudi dekan (prvi dekan ženska v Jugoslaviji) na filozofski fukalteti univerze v Ljubljani. S svojimi deli in svojo znanstveno metodologijo je dvignila filozofsko historiografijo na evropsko raven, kar dokazujejo vse njene razprave.
Knjiga z izbranimi spisi Alme Sodnikove ima tri dele. V prvi del so uvrščeni spisi iz zgodovine filozofije. Posvečeni so raznim filozofom, kažejo pa metodo Sodnikove, kako raziskovati zgodovino filozofije. Drugi del je posvečen estetiki, zato ga sestavljajo estetske razprave, ki kažejo še poseben interes Sodnikove za to stroko. V ta dela sta uvrščena tudi dva odlomka iz knjige Zgodovinski razvoj estetskih problemov, in sicer tista, ki govorita o zgodovini estetike na Slovenskem. Tretji del knjige je posvečen profesoričinemu raziskovanju slovenske filozofije. Objavljene so razprave, ki govore o slovenskih filozofih ali filozofih, ki so delovali na Slovenskem. Razpravam je na koncu dodana bibliografija objavljenih del Alme Sodnikove.
Slovenska matica ima za leto 1976 pripravljeni še dve knjigi, ki pa bosta izšli z manjšo zamudo. Tako bo izšel Prijateljev zbor-
nik v redakciji prof. Štefana Barbariča s prispevki učencev prof. Prijatelja posvečenih temu preroditelju našega slovstvenega zgodovinopisja. Drugo knjigo pa predstavlja dopolnjena disertacija Petra Fistra o arhitekturi slovenskih protiturških taborov. j| Ru_
revije
MLADIKA 10
10. številka letošnje Mladike se nam predstavlja v božičnem vzdušju. Tako nam na primer po kratkem uvodnem razmišljanju Toneta Bedenčiča, Milena Merlak nudi daljšo novelo «Pot k polnočnici», s katero je dosegla tretjo nagrado na natečaju «Mladike». Novela se sicer ustavlja predvsem na opisu zunanjih dogodkov in kmečkih božičnih običajev, pri o-pazovanju predmetov, pri površnem tihožitju, ne da bi kakorkoli segala v motivacijo božičnega doživetja v verniku. Tudi Albert Miklavec se oglaša z božičnimi motivi v verzih. V okviru rubrike Za sodobne žene in dekleta pa daje Rozeta kratek «kažipot v prijetno in veselo praznovanje božiča». Ne izostajajo seveda članki, ki se spoprijemajo s političnimi ali kulturnimi vprašanji. Nepodpisani avtor (D D.) razvija nekaj misli ob nedavnem sporazumu o dokončni meji med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav dejstvo «iskreno pozdravljamo», piše avtor, so misli prežete s sentimentalno grenkobo, z nekakšnim pesimizmom, zaključujejo se pa s skrbjo, da bi «kot narod brez zemlje morali prav vsi v tovarne, kjer se bomo v kratkem času sproletarizirali in tonili v jezikovno tujem morju». Pod naslovom «Smisel za irealne zasuke» je M.R. zapisal intervju, ki ga je imel s pisateljem Levom Detelo ob priliki mednarodnega kongresa PEN, ki se je sredi novembra odvijal na Dunaju. Detelove besede silijo v glavnem k nadaljevanju polemike Pahor - Rebula - Kocbek, poleg tega pa je govor o novem področju «duhovnih misli», kateremu se je pisatelj zadnje čase posebno posvetil. Anton Kacin sodeluje z analizo nastanka slovenskih šol ob 30-letnici, pri čemer se ustavlja ob izredno kratkem in kronističnem podajanju zgodovinskih dogodkov ob koncu vojne, ob delovanju Zavezniške vojaške uprave in njenim antagonizmom s SIAU (Slovensko - italijanska antifašistična unija). Članek se zaključuje s pregledom števila dijakov, ki so prva leta obiskovali naše šole na Tržaškem, Goriškem in okolici. Dalje se v tej številki Mladike oglaša še Joža Velikonja (Rudi Jurčecu v spomin), Matejka Maver pa sodeluje z intervjujem, ki ga je imela z dr. Demšarjem, ravnateljem Glasbene matice, glede važnosti in pomena glasbene vzgoje. j p
Prejeli smo
OBALA — 29/30 — Revija za druž-beno-gospodarska vprašanja in kulturo, Koper, decembra 1975 s prilogo «Literarni list 1» - priloga revij Obala, Srečanja, I-drijski razgledi.
LITERARNE VAJE XXVH. letnik — štev. 2. decembra 1975. — Mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem.
JEZIK IN SLOVSTVO, leto 1975-76, št 3.
pfimorikTdnèviiìfc 6
4. januarja 1976
Rezultati 30 let Cankarjeve založbe
Pod naslovom Trideset let Cankarjeve založbe je izšla Bibliografija te založbe, obsegajoča čas od 1945 do 1974 s tem, da je v bibliografijo vključena tudi dejavnost Slovenskega knjižnega zavoda v letih 1945 - 1956, ko je bil takratni Slovenski knjižni zavod združen s Cankarjevo založbo. Bibliografijo je sestavil Jože Munda, opremil pa je knjigo Jože Brumen.
Cankarjeva založba je bila u-stanovljena komaj tri tedne po o-svoboditvi Ljubljane, kot izvemo iz uvodne besede sedanjega direktorja založbe Miloša Mikelna. Prva izdaja je bila brošura Edvarda Kardelja Moč ljudskih množic, izdana v 70.000 izvodih. Med drugimi avtorji prvega leta so bili še Šolohov, Stalin, Plehanov, Dimitrov, Gorki, Aleksej Tolstoj. Naslednje leto je založba izdala 36 del v 320.000 izvodih, leta 1947 je začela sistematično izdajati dela Manca, Engelsa, Lenina, izšla pa so tudi pomembna leposlovna dela kot Tihi Don, dela Maksima Gorkega in druga. Prihodnja leta so se zvrstile izdaje temeljnih del klasikov marksizma in aktualne politične ter družboslovne literature domačih avtorjev. Pri tem je založba izoblikovala tudi svoj leposlovni program. Septembra 1956 se je Cankarjeva založba združila s Slovenskim knjižnim zavodom, ki je bil prav tako ustanovljen kmalu po osvoboditvi. Ta založba je
že leta 1945 izdala 54 knjig, med katerimi je bil tudi izbor leposlovne proze iz NOB. Skupaj je Slovenski knjižni zavod v vsem času svojega obstoja izdal 559 del v nakladi skoraj 5 milijonov izvodov. V tridesetih letih pa sta obe založbi izdali 2031 del v nakladi 11 milijonov 400.000 izvodov! To pa predstavlja veliko knjižno bero. Cankarjeva založba se trudi, da bi tudi v bodoče ohranila sedanji tempo izdajanja knjig, da bi podoba založbe ostala taka tudi v prihodnje in da bi založba še nadalje uspešno izpolnjevala svoje kulturno poslanstvo.
Kakšna je bila dejavnost Cankarjeve založbe v tridesetih letih nam podrobno pokaže njena bibliografija. V njej so upoštevane vse izdaje, knjige, brošure in časopisje, ki sta jih Cankarjeva založba in Slovenski knjižni zavod založila v letih 1945-1974 in poslala na knjižni trg, bodisi sama, bodisi skupaj s kako drugo založbo. Publikacija se sicer ravna po metodah moderne bibliografije in vsebuje vse podatke vseh tiskov obeh založb, razvrščenih po decimalni klasifikaciji. Na koncu je dodan pregled vseh zbirk, kazalo naslovov pa imensko in stvarno kazalo, tako da daje knjiga vsem tistim, ki bodo delo potrebovali, najbolj točne podatke o vseh edicijah te pomembne slovenske založbe.
Sl. Ru.
NiiitiiiiiiiiiiiiiinuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiHitiiiiiiiiKiiiiiiiMiii
Rešitev novoletne križanke
VODORAVNO: 1. REPEN, 6. ploha, 11. KOŠUTA, 17. kimono, 18. romar, 19. stopet, 20. satiri, 21. vera, 22, I.K , 24. opore, 25. opera, 26. Piper, 27. trta, 29 Ikar, 30. sami, 31. malin, 32. Smole, 34. oso, 35. I.T., 36. ropar, 37. plitev, 38. jam, 39. čistiti, 42. IDRIJA, 44. ene, 46. Pavone, 48. PIKA, 49. Grane, 51. meter, 52. B.T., 54. za, 55. letniki, 57. Pater, 58. ROJAN, 60. Genoa, 61. S.D., 62. etik, 63. Kanada, 64. Aden, 65. por, 66. pač, 67. loji, 68. enojen, 70. togi, 71. ej, 72. robot, 73. Lenin, 74. zares, 75. LUCIJAN, 77. K.A., 78. et, 79. Delon, 80. rival, 81. prid, 83. imenik, 85. Kal, 86. PREDAN, 88. abonent, 91. tol, 93. naloge, 95. Ibsen, 97. or, 98. ako, 99. okusi, 100. KAREL, 101. kava, 103. vtis, 105. ose, 106. lager, 107. nakit, 108. ČEDAD, 110. I.Š., 111. Umag, 112. GORICA, 113. Atenec, 115. Koper, 117. sirota, 118. riniti, 119. Atena, 120. obala.
NAVPIČNO: 1. ritem, 2. emiri, 3. pora, 4. ENI, j. no, 6. prepiri, 7. Loren. 8. Omar, 9. ha, 10. aritmija, 11. K.S., 12. Oto, 13. šopi, 14. upokojeni, 15. terasa, 16. ate-rom, 17. kapati, 20. SOSIČ, 21. vila, 23. krota, 26. Papin, 23. ale, 31. motor, 32. slika, 33. Everton, 36. river, 37. priznane, 40. SPETIČ, 41. tatek, 43. D.P., 45. Nana, 47. ebonit, 49. cenen, 50. ek-sogen, 51. MATAJUR. 53 tja, 55. leden, 56. Idris. 57. pepel, 58. rajon. 59. Adelaide, 60. gajiti, 63. KOBAL, 65. poroke, 69. ene, 70. Talin, 72. Riva, 74. Zenon, 76. cikloiden, 77. kregi, 79. debel, 81. PROSEŠKA, 82. da, 84. maser, 86. plusi, 87. Niagara, 89. novica, 90. trata, 91. TAVČAR, 92. okteti, 94. ako, 96. BREG, 100. Kamen, 101. KAROL, 102. Akita, 104. sani, 106. lupe, 107. NORA, 109. det, 112. gib,
117. so.
KRIŽANKA... z našim krajem
1		2	3	4	5	O	0	6	7	8	9		10
	O	11				12	13					0	
14	15	O	16								0	17	
18		19	O		0	20		n		O	21		
B	22		23	0	24			25	0	26			0
27						0	0	28					
O	29			0	30	31	32		0	33			m
34					0	35		0	36				37
38				0	39			40	0	41			
42			0	43					44	Ila	45		
46		m	47							48	m	49	
	M	50				0	m	51				0	
Rešitev križanke v torkovi številki
tllllllllllllllllllUllllllltllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIII
70-letnica ustanovitve Ljudskega odra
(Nadaljevanje s 5. strani)
114. C.I.^116. O.T.,.
ur. Drugi zopet so hodili k igralskim vajam, tretji k vajam pevskega zbora, četrti k jezikovnim tečajem nemščine in francoščine, k stenografskim tečajem in k i-deološkim tečajem. Intenzivno kul-turno-prosvetno delo ni mirovalo in je rodilo bogate sadove.»
«To svoje kulturno-prosvetno društvo so primorski delavci močno vzljubili. Ime Ljudski oder je postalo simbol prosvetnega stremljenja primorskih delavskih inno- I žic. Ko so morali slovenski primorski delavci z nastopom fašizma v trumah zapuščati rodno grudo, so nesli s seboj tudi ljubezen do Ljudskega odra. V emigraciji so si začeli ustanavljati prosvetna društva z imenom Ljudski oder. Ustanovili so jih v Franciji, v Belgiji, v Argentini in še drugod. Ponekod jih imajo še danes.»
«Bogate rezultate dela in truda delavskih množic na prosvetnem torišču je na Primorskem uničil fašizem. Knjižnice, klavirji, harmoniji, drugi inštrumenti in drugi inventar Ljudskih odrov je izginil v plamenih zločinskih črnosrajčnikov, ki so si v svoji omejenosti domišljali, da bodo ustavili razvoj delavskega razreda in njegovih kulturnih prizadevanj. Med razvalinami fašističnega barbarizma je tudi bogato imetje Ljudskih odrov, ki ga ni do danes še nihče povrnil. Na razvalinah pa raste nova družba in nova kultura kot . sppijiepik, yisoko razvitega člove-1 štva in zmage socializma.»
VODORAVNO:	1. «naš kraj»,
6.	kraj s svetovno znano kobilarno, 11. klatež, 14. Anton Novačan,
16.	slavili smo... let od osvoboditve,
17.	glas krave, 18. otok v Kvar-neru, 20. veznik, 21. kakor, 22. semitski bog, 24. socvetje s podaljšanim vretenom, 26. veletok v SZ, 27. zibàjè se lahkotno letati, 28. recipročna vrednost oja-čevalnega faktorja elektronke, 29. delna elokvenca, 30. nočna , ptica, 33. Abrahamov nečak, 34. je tudi... morska, 35. Sarajevo, 36. vrsta delavca, 38. ljubk. ime za Antena, 39. ameriški otroci, 41. italijanski filmski igralec (Franco), 42... in drugi, 43. odbor, 45. čeden. zal. 46. kazalni za:mek, 47. pogorje v Južnih apneniških Alpah. 49. nikalnica, 50. italijanski filmski komik, 51. vrsta alkaloida.
NAVPIČNO: 1. prileten. 2. Ivan Pregelj, 3. lepo obdelan kraj pred hišo, 4. črna v italijanščini, 5. otitis na pol, 6. izrastek na glavi.
7.	trska, 8. hho število, 9. Ivan Cankar, 10. ostrivec, 12. uradnik v starem Rimu, 13. pojav na morju, 15. vas pj-i «našem kraju». 17. denaren, 19. italijanski operni skladatelj (Vincenzo), 21. slovenski pesnik (Srečko). 23. italijanski predsednik (Giovanni), 24. ocet, 25. svetovno prvenstvo v atletiki, 26. francoski filmski igralec (Alain), 31. italijansko me sto, 32. francoski filmski režiser (Roger), 34. rešiti, 37. orodje iz daljših dlak za barvanje, 39. prevozno sredstvo, 40. kontakt, 43. kakor, 44. sedma črka grške abecede, 47. predlog, 48. Ivan Vouk.
(lako)
NEDELJA, 4. JANUARJA 1976
. * ..»1. : • ■ *' -
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razmisliti bo treba o neki važnejši zadevi in temu ustrezno ukrepati. Sprejmite neki afront kot bi šlo za opozorilo, kajti sicer boste nasprotniku nasedli. Prijetne ure v neki novi družbi bi znali drago plačati. Glede zdravja kar dobro.
BIK (od 21. 4. do
f	20. 5.) Potreben je
I	} odločen sklep, kajti
y sicer boste drago \. S plačali cincavost.
Pr tem pa bodite tudi ustrezno previdni. Srečanje s prijatelji ali poslovnimi tovariši se bo lepo končalo. Prav tako vam bo zelo lepo in prijetno v družbi, ki vam je pri srcu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pogosto ste preveč samosvoji in vsiljujete svoje poglede tudi tedaj, ko veste, da niso najboljši. Izogibajte se preveč zgovornim ljudem, tudi tistim, ki se izdajajo za vplivne o-sebe. Neka rafinirana oseba vas bo speljala na led. Nekaj nervoze.
Veljaven od 4, do 10, januarja 1976
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite na / ■£ÉÉPM	svojem delu pozor-
l	J	ni in če je potreb-
\.	y	no zavihajte roka-
^	ve. Vsako zavlače-
vanje bi vas lahko stalo veliko. Nekaj več harmonije boste uživali doma, med svojci. Pošta, darilo ali kaj podobnega, kar vas bo razveselilo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Svojega mo-r	A rebitnega nerazpo-
J	loženja ne zvra-
čajte na druge. Tudi v primeru, če vam bo šlo kaj hudo narobe, skušajte ohraniti mirno kri in veder obraz. Naj nasprotnik ne ve, da ste v težavah. Tolažbe iščite med domačimi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S taktom in diplomacijo si boste ustvarili takšen ugled, da vam ne bodo mogli do živega niti najbolj pripravljeni tekmeci. To pa še ne pomeni, da lahko brezskrbno pustite delo v nemar. Tudi v družbi se boste krepko uveljavili.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prevzela vas bo utrujenost in negotovost vase in v začetku vam ne bo lahko. Če se pošteno odpočijete, bo problem rešen, vendar bi ne bilo napak, da neke zadevščine korenite je proučite. Z nekom boste delali načrte za potovanje. Nervoza.
ŠKORPIJON (od 24. r .w. N	10. do 22. 11.) Ob
(•'SSt'' \	zadnjih obračunih
je tu in tam zaškripalo. Da bi se to ne ponovilo, bi bilo bolje smotrno ukrepati od začetka. Tudi varčevanje bi ne bilo odveč. Neka temperamentna oseba se vam bo priljubila. Temeljitejši zdravniški pregled.
^	STRELEC (od 23.
/Ca »\	11. do 20. 12.) Mir,
ki ste ga tako potrebni, je odvisen od okolja, v katerem živite. Razčistite torej najprej svoj ambient in vse bo spet prav. Velike koristi vam obetajo zadnji dnevi tedna. Hkrati pa vas čaka tudi razočaranje . čustvenega značaja.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pravzaprav rte bo nič novega, vendar ne boste z razmerami zadovoljni. Neraz-položenje na delovnem mestu se bo preneslo tudi v vašo širšo o-kolico in posledice ne bodo najboljše. Obisk ali potovanje ali vsaj načrti za potovanje. Ljubosumni boste.
d)
©
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čas je, da sklenete načrte, ki jih že dolgo delate. Če hočete nadaljevati z delom, boste morali začeti z varčevanjem. Stara prijateljstva se bodo prebudila, vendar kmalu spet usahnila. Priložnost, da razčistite zamotano čustveno zadevo.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Preveč racionalno življenje je suhoparno, ven-y pa danes ni druge ^ ' poti. Če se prepustite čustvom, boste kmalu v težavah in težko se boste iz njih izvlekli. Splošen zdravniški pregled vam je potreben, ker bo pomiril vas in vso vašo okolico.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.15 Kmetijska oddaja
12.55	Risani filmi: La pantera rosa, Picchiarello in La talpa e l’automobile
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Gost ob 14. uri: Sandro Balchi
15.00	BRATJE KARAMAZOVI
16.00	Program za mladino
17.00	DNEVNIK
17.25	Rezultati in poročila o italijanskem nogometnem prvenstvu
17.55	Večer v cirkusu: CIRKUS BILLYA SMARTA
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
20.00	DNEVNIK
20.30	ZELENA SLED, tretje, zaključno nadaljevanje
21.50	ŠPORTNA NEDELJA
22.50	DNEVNIK in Vremenska slika
10.55
15.00 18.15
19.00 19.50
20.00 20.30 21.00 22.00
8.25
8.30
9.05
10.45
11.30
12.15
12.25 15.55 16.40 17.10 17.20 17.50
19.30 20.00
21.15
21.45
22.15
19.30
20.15
21.45
22.40
DRUGI KANAL
Zimski šport: Tekmovanja za svetovni pokal
Prenos iz Garmischa v evroviziji
Italijansko prvenstvo v košarki
Sledi nadaljevanje prenosa iz Garmischa
Italijansko nogometno prvenstvo
REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
Scotta nd Yard: TOP SECRET
športni dnevnik
OB 20. URI
DNEVNIK
«Če ...»
Sedmi dan: Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
POROČILA
Za nedeljsko dobro jutro
FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU
L. N. Tolstoj: ANA KARENINA
KUŽA LAJA MIAU MIAU, lutkovna oddaja
Kmetijska oddaja
POROČILA
Innsbruck: SMUČARSKI SKOKI, barvni prenos Andersen: Snežna kraljica Pred zimskimi olimpijskimi igrami POROČILA
TV ŽEHTNIK, humoristično - satirična oddaja
Hišica v preriji, serijski film
DNEVNIK
V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI, oddajo je pripravila zagrebška TV Karavana: SOMBOR DNEVNIK Športni pregled
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček
Figaro, Seviljski brivec, onerni film Napoleonove ljubezni: ELEONORE Jazz Ljubljana: Jazz orkester RTV
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:
8.05	Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mozartov godalni kvartet; 11.15 «Na Mars za vsako ceno»; 12.00 Nabožna od daja; 13.00 Kdo, kdaj, zakai?;
13.30	Glasba po željah; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Levstikovo; «Gadje gnezdo»; 18.30 Koncert;
19.30	Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Medeljh v športu; 22.10 Sodoórìa glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Melodije; 10.00 Z nami je; 10.30 Dogodki in odmevi;
11.30	Najbolj znane popevke;
12.05	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.35 Plošče; 14.45 La Vera Romagna;
15.00	Orkester Riddle: 15.15 Beat glasba; 16.30 Nedelja za vas; 16.45 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.40 Nedeljsko popoldne; 19.30 Lahka glasba;
20.00	Orkestri,
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 19.80 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala;
11.30	Roditeljski krožek:	12.00
Najbolj znane plošče; 13.20 Kič;
14.30	Drobec satire; 15.30 Nogomet od minute do minute. 16.50 Pevski program z I. Zanicchi; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 PrirtoVrto na sporedu z G. Cinquetti; 21.15 Lahka glasba; 21.50 Magični)'''ogledalo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00,	19.00
Poročda; 6.50 Danes za vas;
7.30	Za kmetijske proizvajalce;
8.07 Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš: igra za otroke; 8.44 Skladbe za mladino; 9.05 Šl- pomnite, tovariši...; 10.05 Prvič, drugič, tretjič; 11.05 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov; humoreska: I. Cankar: Mož, ki je izgubil prepričanje; 17.50 Svetozar Vlajkovič:	Nedeljski čeveljci z
zvonovi: 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci !,
12.30 12.55 13.25
13.30
14.00
17.00
17.15
17.45
18.15
18.45
20.00
20.40
22.30
22.45
9.55
17.45
18.45
19.00
20.00 20.30 21.00
22.00
10.00
17.10
17.30 17.55
18.10
18.30 18.35
18.45
19.10
19.30 20.00
21.10
21.45
19.55
20.15
20.30
21.00
21.50
PONEDELJEK, 5. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: -LENINGRAD, ponovitev prvega nadaljevanja Tedenska informativna knjižna oddaja Vremenska slika DNEVNIK
Jezik za vsakogar: aspekti ameriškega življenja
Oblast in odgovornost
DNEVNIK
Program za najmlajše, lutke Program za mladino: slike iz sveta Brodolomci z «Mary Jane»
Peto nadaljevanje nosi naslov «Dežela prednikov»
ARKTIK/ IN ANTARKTIKA Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
ARABESQUE - Film Filmske premiere DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
in 11	71171 vici vnnrii *
SVETOVNO PRVENSTVO V MOŠKEM SLALOMU
Prenos iz Garmischa v Zahodni Nemčiji v evroviziji
Ponovitev svetovnega prvenstva v slalomu za moške
Športni dnevnik
LA CASA DEL BOSCO
Ob 20. uri
DNEVNIK
Srečanja 1976: Eno uro z Jerzyjem Grotowskim Beneško gledališče je uprizorilo delo Jerzyja Grotowskega «Spe cial Proget» To je dalo povod za današnje srečanje z avtor jem, enim najbolj zanimivih odrskih oziroma gledaliških režiserjev na svetu. Grotowski je star 42 let in je gledališko u metnost študiral v Krakovu in v Moskvi. Seveda je pod vpli-. o:n Stanislavskega, mojstra ruskega realizma Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola
Pravljica iz lutkarskega vozička: O lažnjivi laži. za možitev godni
Majhna čudesa velike prirode
Obzornik
Marksizem v teoriji in praksi:
UVELJAVLJANJE MINULEGA DELA V PRAKSI
Mozaik
Odločamo
Zdravo mladi
Risanka
DNEVNIK
M. Kranjec - V. Frantar: SENCE POD OSTRIM VRHOM Kulturne diagonale
Mozaik kratkega filma, ob koncu DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK
DEVET LET SKOMIN, tretje nadaljevanje Leoe pozdrave . . .
Alvar Alto, dokumentarna oddaja, prvi del
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7_.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.3(. Gla sba po željah; 14.30 Pregled slovenskega tiska; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski" MglJftfi; 22.15 Glasba za lahko noč.
KOPER
. 6.30, 7.30, 12.30; 14.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah;
13.35	Plošče; 14.00 Športni ponedeljek; 14.35 Pismo iz...; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Program za mladino; 16.00 - 16.45 Operne uverture; 17 00 Ponedeljkov športni pregled; 17.15 Ritmi in melodiie;
18.00	Glasbeni koktajl; 18.35 Zborovsko petje; 19.30 Lahka glasba:
20.00	Domač; pevci; 21.00 Moja poezija; 21.10 Pisana glasba,
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00,	15.00.	19 00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Orkester; 12.10 Program iz tujine; 13.20 Hit parade: 14.OF Neapeljske popevke; 15.10 Povzetek oddaje Un colpo di fortuna ;
15.30	Plošče za mladino; 16.36 Popoldansko srečanje; 17.05 Ra dijska 'priredba; 17.25 Komorna in operna glasba : 20 00 Bacharacb in njegova glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00. 15.0u, 19.00 Poročila. 6.50 Rekreacija, 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmi co.; 9.40 Ansambli in solisti' 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Za vsakogar neka.); 12.10 Revijski orkester; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak». 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Kulturna kronika.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. JANUARJA 1976
TOREK, 6. januarja 10.00 TV šola; 15.45 Smučarski skoki, prenos iz Bischofshofna; 17.15 Kaj je to?; 17.35 Mihec iz Lonneberga; 18.00 Obzornik; 18.15 Trideset let spomeniškega varstva; 18.45 Poročilo s seje CK ZKS; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mi med seboj; 21.00 G. Flaubert:	Vzgoja srca; 21.55
Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
12.25 Smučarski skoki; 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Mandragola, film: 22.00 Mostovi, dokum. oddaja; 22.40 Svet ki nas obdaja; 22.55 Smučarska šola.
SREDA, 7. januarja 10.00 Šola; 17.05 I. Zorman: Storžkovo popoldne; 17.30 Japonska obrt; 17.55 Obzornik: 18.10
Na sedmi stezi; 18.45 Glasbeni a-materji; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Poštna nakaznica, film; 21.30 Mozart: Divertimento v D duru; 21.50 Dnevnik
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Eskimska zima, dok.; 21.20 Poje Elda Viler; 21.40 Slavni pobegi.
ČETRTEK, 8. januarja 10.00 Šola; 17.25 čarobna žoga; 17.40 Če bi se odprlo; 18.10 Obzornik; 18.30 Pohod čez ledeno puščavo; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 O. Davičo: Pesem; 20.50 Kam na oddih; 21.00 žerjavi lete na jug; 21.30 Po črnih in belih tipkah; 22.00 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.30 Vino-wisky in slana voda, film; 22.00 Avtomobil skozi kame ro; 22.20 Mala Evropa v srcu Bosne.
PETEK, 9. januarja 10.00 Šola; 16.40 Pred zimskimi olimpijskimi igrami; 17.10 Križem kražem; 17.20 Morda vas zanima: Bojan Križaj; 17.55 Obzornik; 18.10 Naši zbori: Luka Koper; 18.45 Svet, ki nas obdaja; sile v materiji: 19.00 Bazeni med skalami; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar; 20.05 Teversenove pravljice; 20.40 CIA, dokum. oddaja; 21.20 Dnevnik; 21.40 Šerif v New Yorku.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Smučarska šola; 20.15 Dnevnik; 20.30 Celica smrti, film:
22.00 Narodni plesi, izvaja KUL Ivo Lola Ribar.
SOBOTA, 10 januarja 10.00 Šola; 12.55 Smuk za mo ške prenos iz Wengena. 15.00 Športna reportaža; 16.25 Po črnih in belih tipkah; 17.00 Lebensborn. prvi del, dokum oddaje. 18.05 Obzornik; 18.45 David Copper field, 19.15 Risanka; 19 30 Dnev nik; 19.50 Zunanjepolitični komentar: 20.00 Mi in okolje; 20.30 Mož ob vsakem času, film: 22.25 Dnevnik; 22.40 Jazz orkester Beograd.
KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Smuk za moške; 19 30 O troski kotiček; 20.15 Dnevnik
20.30	Sence izginjajo opoldne:
21.30	Drugi svetovni mir; 22.30 Mozartov Koncert za klavir in orkester.


Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA »

Laktionov najprej v svojem članku obuja spomine na svojo mladost in likovne začetke in že tu obsoja takratne porevolucijske stilne smeri v sovjetski likovni umetnosti, hkrati pa je ves v skrbeh za mladi likovni naraščaj in nadaljuje:
«Seveda je za nekatere zapeljivo: komaj si brizgnil barvo, že kriče genialno! ter natisnejo v Lifu članke. Mar ni to skoraj svetovna slava? Toda vedite, da se resnična in prava umetnost poraja samo v naporih, v naporih in ustvarjalnih mukah.
Pot cenenega uspeha ni naša pot, boljša je negotovost kot nezdrava senzacionalnost, ki je potrebna samo neplodnim svetom. Zakaj govorim te besede mladini? Zato, ker je mladina naše upanje, ker je najbolj rahločuten in najbolj sprejemljivi del človeštva.
Zelo žal mi je, toda najdemo ljudi, ki z umazanimi rokami mečejo v te čiste duše semena plevela, mlademu, neizkušenemu človeku pa ni vedno lahko ločiti zrna od plev.
In prav zdaj bi rad delil te misli, ko smo znova zaslišali glas centralnega komiteja naše partije, ki je usmeril
našo pozornost na nevarnost «diverzije buržoazne ideologije v književnosti in umetnosti».
Ž začudenjem so se ustavljali ljudje pred podobami nekaterih, še precej mladih umetnikov, herostratov našega časa in njihovih duhovnih očetov. To so različni umetniki in niso podobni drug drugemu, pa čeprav so si rodni bratje, kot Nikonova, ali pa tuji drug drugemu kot Brigovski in Antonov, Eriger in Vasnecov, Jegoršin in drugi, kot tudi njihovi duhovni očetje Falk in Drevin, Šternberg in Tišler, Kuznecov in Udaljcev. Toda imajo tudi skupne poteze. Za vse je značilno iznakaženje človeške podobe ter njegove fizične in duševne lepote. Drugo, kar je značilno za te umetnike, je njihova poklicna grobost in shematičnost — tako v risbi kot barvi.
S čim lahko pojasnimo, da je v zadnjih letih začela bolezen formalizma razjedati srca in pamet precej pomembnega števila mladih umetnikov? Samo poglejte dela S. Dudnika in G. Satelja. Saj nista več vendar mlada umetnika, že zdavnaj sta se bila uveljavila kot solidna realista. Menim, da so si številni zapomnili mojstrska dela Dudni-kova in njegove, barvno zanimive portrete iz prejšnjih let. Toda, žal, število takšnih omahljivcev je začelo v zadnjih letih naraščati.
Seveda ne moreš pojasniti tega pojava samo z bor-nostjo talenta, ki hoče biti za vsako ceno originalen. Dejstvo je, da živimo v nemirnem času ostrega boja med starim in novim. Delno javno, pogosteje pa na skrivaj, poteka ta boj nenavadno ostro, še posebej na področju i-deologije.
Ob vsem tem se moramo zamisliti tudi nad odkritji «novih bregov» v našem času in njihovimi navdihovalci, umetnostnimi strokovnjaki tipa A. Namenskega, O. Beski-na, V. Kostina, D. Sarabjanova, N Dmitrijeve in nekaterih drugih. Marsikaj so storili, da so porinili našo umetnost do
tistega roba, odkoder bi zelo lahko zdrknili v večjo nekulturnost tudi takšni naši kulturni delavci kot I. Erenburg, J. Nagibin in vrsta drugih.
Če bi, da tako rečem, poslušali glas I. Erenburga, bi že zdavnaj morali stopiti pod zastave formalizma, zavreči bi morali svojo ljubezen do naše, ruske realistične umetnosti in vzljubiti razne «izme», v glavnem francoskega porekla.
Tega ne morem in nočem!
Kako naj bi se odrekel Rjepinu, svojemu rodnemu očetu, ki me je bil naučil ljubiti svoje ljudstvo, služiti mu z vsemi mislimi in mu darovati vse, kar je v meni dobrega! Ne, nikoli ne bom storil takšnega izdajstva!
Resnična umetnost večno živi in nam sveti iz stoletnih daljav, lažna umetnost pa umira pred našimi očmi takoj, ko se porodi. Osebno sem prepričan, da kmalu ne bodo več delili umetnosti na «novo» in «staro» umetnost, temveč na «živo» in «mrtvo» umetnost. In seveda ne bodo nobene kritike oživile mrtve umetnosti, pa naj si še toliko prizadevajo.
Pomanjkanje objektivnih ocen in subjektivizem ne kraljujeta samo v razstavnih komitejih, temveč tudi v umetniških svetih in celo v komisijah izvedencev. Da bi dejansko kaj spremenili, je treba nujno pregledati sestav vseh teh organov. V sestavo teh organov je treba vključiti predstavnike naše družbene skupnosti.
Ob koncu pa bi rad povedal še to-le misel: kulturni delavci raznih panog se morajo združiti v skupen odred, vsi, pristaši resnične realistične umetnosti — pisatelji in igralci, režiserji in arhitekti, komponisti in filmski delavci. Takrat bo to šele nepremagljiva sila, ki ji ne bodo mogli nič doma razni formalisti vseh barv niti njihovi pokrovitelji tako v tujini kot doma.»
Omenjene misli torej avtoritativno s strani partijskega glasila «Pravda» dopolnjujejo to debato prò et contra ab-
straktni umetnosti. Morda pa je še prezgodaj zadevo zaključiti in narediti bilanco. Eno dejstvo iz vsega pa je le jasno: destalinizacija v kulturi gotovo še zdaleč ne pomeni anarhoidne in individualne demokratizacije v umetnosti, je pa na drugi strani tudi res, da štirideset let lakiranega, svetopisemskega slikarstva stalinističnega razdobja še po svoji inerciji in okusu potrošnikov vpliva, da sleherno novo doživlja užaljene, ostre in silovite reakcije, o čemer morda najbolj zgovorno priča pripomba preprostega obiskovalca razstave V. Smirnova v Pravdi, ki kratko, a ogorčeno piše: «Odstranite podobo Falka Slečena, ker je ni mogoče gledati! škoda, da je mogoče videti na razstavi tako neokusne portrete in pejsaže!»
K temu mojemu članku je takrat redakcija Naših razgledov pripisala še naslednjo block notes:
«Ta fenomen žigosanja, ki je popolnoma tuj umetniškemu ustvarjanju, se že razširja na področje moderne glasbe, modernega filma, moderne proze in moderne poezije. Življenjska praksa sama potrjuje, kako je to absurdno. Kolikokrat doslej so že z raznimi dekreti, članki, partijskimi direktivami in podobnim posegali v kulturna področja «v imenu komunizma». Zgled Uje Erenburga v gornjem članku priča, kakšno zmedo lahko povzročajo ždanovski posegi na področju kulture in umetnosti. Pogosto so «žda-novci» prav formalizem preganjali z lastnim formalizmom: navajali so samo imena, delili etikete in jih primitivno, brez poglobljenih estetskih analiz, kratkomalo obsojali in odklonili.
Destalinizacija še ne pomeni demokratizacija — resnica je namreč, da se problemi umetniškega ustvarjanja niso rešili in se tudi ne morejo rešiti na sestankih. Ali vse to res koristi sovjetski kulturi in prispeva k njenemu ugledu in napredku?»
(Nadaljevanje sledi)
PnmoršfcTSnevHik

PORI SPORT SPORT
4. januarja 197f
' H’ .
NOGOMET
:a:SSr
V 15. KOLU PRVENSTVA D UGE
atletika :
PO ZASEDANJU MEDNARODNE ZVEZE
Goričani pred težko preizkušnjo Spored tekmovanj v tej sezoni
Triestina doma juriša na zmago
V taboru Ponziane so optimisti - Monfalcone nujno rabi obe točki
Po enotedenskem premoru se bo nogometno prvenstvo D lige danes nadaljevalo s pari, petnajstega kola, v katerem bo v ospredju pozornosti dvoboj med Adriesejem in Mestrino, ki sta trenutno najnevarnejša nasprotnika Triestine za končno zmago. Deželni četrtoligaši pa oodo igrali takole.
BASSANO — PRO GORIZIA
Goričani gredo v goste enajsterici, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice. Položaj Pro Gorizie pa prav gotovo ni rožnat, saj ima le dve točki več od Bassana. Zato je razumljivo, da bo izid tega srečanja precej odločal o bodočnosti teh dveh ekip. Goričani preživljajo še vedno kritično dobo, medtem ko so s poveritvijo trenerskega mesta kape-tanu-nogometašu Zorattiju tehnični problem trenutno rešili. Zo-ratti je namreč vlil moštvu poguma ter novih moči in to je mnogo botrovalo k zmagi proti kvotira-ni ekipi Adriese. Tokrat bi se seveda Goričani zadovoljili tudi z remijem, medtem ko domačini odločno startajo na zmago.
Enajsterico Bassana trenira s po sobni trener Nave, ki je tudi selektor raprezentance D lige. Predstavnike Bassana smo imeli priliko videti pred tremi tedni v Trstu. E-najsterica je sicer ena od tistih, ki je doslej poslala na igrišče največ nogometašev (25) in to jasno dokazuje, da s stalnimi spremembami Nave se ni še odločil za standardno postavo. V vrstah Bassana bi vsekakor omenili odličnega vratarja Magrina, čistilca Primona in stoperja Gema, ki je lansko sezono igral v vrstah Legnana. Od Legnana, je v vrste Bassana prestopilo še levo krilo Mestriner, ki je s tremi goli trenutno najboljši strelec ekipe. Glavni steber moštva pa je vsekakor srednji napadalec Sandri, ki igra vlogo režiserja, pozabiti pa ne smemo še na zvezo Rigonija, ki je lansko sezono igral v vrstah Vi-cenze.
TRIESTINA — AUDACE
Gost Triestine Audace pride v Trst po dveh zaporednih zmagah, ki so prišle po zamenjavi trenerja Lo-dija z Baruffijem. Ekipa Audace je odlično stortala (tri zaporedne zmage), nato pa se je nekaj zataknilo in, čeprav so vsi zahtevali zamenjavo trenerja, je Lodi ostal na stolčku do 12. kola. Tudi novembrske ojačitve so morda prišle prepozno in tega je v glavnem kriv dru-goligaš Vicenza, ki je pravi, «mer cen» društva Audace. Vicenza je namreč v novembru ojačila moštvo Audaceja s posojilom solidnega krilca Verdolina (bivši član Legnaga),
Innocentija in Frinzija, ki je že lani igral pri Audaceju. V glavnem je moštvo Audaceja ohranilo lansko strukturo. Med pomembnejšimi nakupi bi vsekakor omenili levo krilo Formentija (Sampietrese), ki je skupno z Meronijem s štirimi zadetki trenutno najboljši strelec e-kipe.
Ta dva napadalca bosta verjetno delala precej preglavic obrambi Triestine, ki po treh prejetih golih v Dolu ne sme razočarati svojih navijačev.
Srečanje se obeta zanimivo in lepo. Tržačani računajo na dve točki, gostje pa upajo na remi. Glede pos’tave Triestine ne bo bistvenih sprememb. De Luca, kljub izključitvi v Dolu, je dobil le opomin in zato bo lahko igral. Odsoten bo le Foresti, njegovo mesto bo prevzel Zampare, Zanini bo tako spet igral skupno z Lucchetto branilca. Bo torej Triestini uspelo s pozitivnim i-zidom si predčasno zagotoviti naslov zimskega prvaka?
MONTEBELLUNA — PONZIANA
Predvideva se, da bo današnje gostovanje Ponziane dokaj naporno.
saj sodi Montebelluna med solid-nejša moštva te skupine. Kljub temu, da je Montebelluna letos prodala nekaj dobrih nogometašev, med katerimi tudi Andreisa Triestini in strelca Cimentija (Sangiovannese), je z nabavo Gaiottija (Portogruaro) imela posrečeno roko. Gaietti je namreč z 11 goli trenutno najboljši strelec in za kroniko naj dodamo, da se je šele prejšnjo kolo proti Audaceju končala njegova uspešna serija zadetkov, saj je devet nedelj zaporedoma vedno prišel do gola. Pozabiti pa seveda ne smemo dinamičnega desnega krila Schedo, ki je lani igral v vrstah Tre viša, zanesljivega vratarja Prandinija in obetajočega krilca-branilca Tesser-ja, ki je bil večkrat izbran za reprezentanco D lige.
Montebelluna predstavlja zanimivost v tem, da je doslej le enkrat remizirala in sicer v prvem kolu (Sampietrese). V preostalih 13 tekmah pa je osemkrat zmagala, petkrat pa doživela poraz, in sicer enega (Coneglianese) na domačih tleh.
To jasno dokazuje, da moštvo, B. B.
natrpan kot še nikoli doslej
V januarju in februarju večje število prireditev v dvoranah • Vsi za 01
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Svet mednarodne atletske zveze, ki je pred nedavnim zasedal v Rimu, je med drugim tudi sestavil spored tekmovanj za letošnjo sezono. Spored je natrpan kot še nikoli prej in redki so od maja do avgusta dnevi kot v Evropi ali v ZDA, da bi ne bilo na sporedu kakega večjega tekmovanja.
Zaradi zgodnjega termina olimpijskih iger so v prvem delu sezone tudi vsa velika tekmovanja s tehničnim pomenom, medtem ko bodo po 01 opravljali elitne mitinge ali meddržavne dvoboje, ki navadno po že doseženemu vrhuncu ne dajejo posebno dobrih rezultatov.
Januar in februar sta polna tekmovanj v dvoranah. Sedmo evropsko prvenstvo bo v Miinchnu 21. in 22. februarja, 5 dni kasneje pa se bo na prvenstvu zbrala ameriška elita. To prvenstvo bo v New Yorku. Američani imajo v dvoranah precejšnjo prednost. Prvi večji nastop bo 10. januarja v Richmondu, sledila pa bodo nato tekmovanja v Los Angelesu, Philadelphiji, New Yorku, Albu-querque, Portlandu, Louisvillu in končno enkrat v New Yorku.
V Evropi, kjer imajo dvoranska tekmovanja drugačen značaj, bo
manj mednarodnih mitingov. Najza- stvo višješolcev, od 10. do 12. v nimivejša tekmovanja bodo vsekakor , Los Angelesu pa prvenstvo ameriške državni prvenstvi NDR (24. in 25. atletske zveze. Smetana teh dveh januarja) in SZ (1. februarja). i tekmovanj se bo zbrala na neizpros-Marec bo že nudil sklepna tekmo- i nih izbirnih tekmah za olimpijsko vanja v krosih. Tek «5 mlinov» v Mi- I reprezentanco. Olimpijski «trials» bo-lanu bo 7. marca, prvenstvo Velike i do točno po olimpijskem programu Britanije 13. marca, balkanski kros i od 19. do 27. ponovno v mestu Euge-pa 14. marca.	| ne. Že izbirni značaj obeh prven-
Jugoslovanska sezona je jasno u- štev in nato neusmiljene odločitve
smer jena na balkanske igre, ki bodo i v Celju od 18. do 20. junija. Igre bodo služile kot zadnja izbira olimpijcev, ki bodo imeli nato mesec dni časa za izpopolnjevanje forme. Pred BAI v Celju bodo mednarodna tekmovanja v Novi Gorici, Ljubljani, Osijeku in Zagrebu. 1. in 2. maja
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii«
ODBOJKA
INTERVJU Z V. KREVSLEM
Dobre možnosti Jugoslavije na predolimpijskem turnirju
Kvalifikacijski turnir za 01 bo od 15. do 23. januarja v Rimu
Pred tednom dni so najboljši ju- ! goslovanski odbojkarji končali 9-dnevne skupne priprave na Bledu. Skupni trening v tem prelepem gorenjskem turističnem kraju je bil samo etapa skupnih priprav za nastop na izredno zahtevnem predolimpijskem turnirju, ki bo od 15. pa do 23. t. m. v Rimu. Tudi to pot je bil vodja in prava gonilna sila priprav neumorni in prizadevni prof. Viki Krevsel, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj.
«Kaj' nam bi povedal ob tem prvem snidenju po izrednem uspehu na EPO 75?»	_ ,
«Prvo snid&rfe1'$0' EPO 75, če seveda izvzamemo uradni sprejem 13. novembra v Beogradu, je bilo precej nenavadno. Zbrali smo se 10. decembra v Beogradu. Naslednjega
dne nas je že zgodaj zjutraj pot vodila na veliki turnir v Genk. Kljub temu, da ni potekel niti mesec dni, odkar smo bili zadnjič skupaj, smo vsi Veliko doživeli. Vsi smo bili izredno veseli, da je bila moška odboj-karska reprezentanca proglašena za tretjo najboljšo ekipo v Jugoslaviji za leto 1975. Odbojkarja Bogoevske-ga so proglasili za najboljšega športnika Makedonije kot tudi Grbiča Zrenjanina.»
«Pri izboru igralcev je prišlo do nekaterih sprememb. Kaj je temu vzrok?» . i -.
«Res je prišlp-jdo nekaterih sprememb. Med i^bjwci nista, več Bošnjak in Boričič. Prvi je'prenehal aktivno igrati odbojko in se bo posvetil študiju medicine oziroma diplomi; drugi pa ta čas služi vojaški
Naraščajniška nogometna ekipa Krasa s trenerjem živcem ...........IMII1IIII1I11IlllII1I11I1111111Illl,1I1I„„ii.iii»*»"<''''i"">"'«.i"i|'iiiiii'iii..''i''''"""""",","i,,"""""m'i",,n"i,,,i„„,l"IllII'IIIi1I1II11mi1......mn
Osrednje srečanje današnjega kola prve italijanske nogometne lige bo v Turinu, kjer se bosta spoprijela favorita za državni naslov Juventus in Napoli.
Tekme današnjega kola se bodo pričele ob 14.30.
Ekipe pa bodo igrale v naslednjih možnih postavah.
Juventus - Napoli
•	JUVENTUS: Zoff, Cuccureddu, Lardelli, Furino, Merini Scirea, Damiani, Causio, Gori, Capello, Bet tega, 12 Alessandrelli, 13 Altarini. 14 Spinosi.
NAPOLI: Carmignani, Landini, La Palma, Burgnich, Vavassori (Punziano), Orlandini, Massa, Julia-no, Savoldi, Esposito, Boccolini, 12 Fiore, 13 Pogliana, 14 Casale.
1974-1975: Napoli - Juventus 2:6: Juventus - Napoli 2:1.
* * *
Bologna - Roma
•	BOLOGNA:	Mancini, Roversi.
Cresci, Cereser, Bellugi, Nanni, Trevisanello, Vanello, Clerici, Ma selli, Chiodi, 12 Adani, 13 Valmas-sei, 14 Bertuzzo.
ROMA: Conti, Peccenini, Rocca, Cordova, Santarini .Batistoni, Boni, Morini, Petrini, De Sisti, Spadoni, 12 Meola, 13 Negrisolo, 14 Pellegrini. 1974-1975: Bologna - Roma 1:0:
Roma - Bologna 2:1.
* * *
Como - Milan
•	COMO:	Rigamonti, Melgrati,
Soldini, Guidetti, Fontolan, Garba-
rini, Rossi, Correnti, Pezzato, Tor-risi, Cappellini, 12 Tortora, 13 Mut-ti (Martinelli), 14 lachini.
MILAN :	Albertosi, Anquilletti,
Maldera, Benetti, Bet, Turone, Go-rin. Bigon, Galloni, Rivera, Ghia-rugi, 12 Tancredi, 13 Sabadini,. 14 Scala.
1974-1975: Como je igral v B ligi. * * *
Fiorentina - Torino
9	FIORENTINA: Superchi, Galdio-
10	Roggi. Pellegrini, Della Marti-ra Beatrice, Caso (Rossi), Merlo, Casarsa, Antognoni, Speggiorin, 12 Mattolini, 13 Bresciani, 14 Bertini.
TORINO: Castellini, Santm, Sal-vadori Patrizio Sala, Mozzini, Ca-nnrale' Claudio Sala, Pecci, Oraziani Zaccarelli, Pulici, 12 Cazzaniga, 13' Lombardo, 14 Garritane.
1974-1975: Fiorentina - Tonno 2:2; Torino - Fiorentina^ 2:1.
Inter - Ascoli
9 INTER: Bordon, Giubertoni Fedele, Oriali, Gasparini. Pacchetti, Bertini, Marini, Bomnsegna, Mazzola, Libera, 12 Pagani, 13 Galbiati,
ASCOLP Grassi, Lo Gozzo, Pe-
rie. MHSutti. C.-Mai. MagU.,
Legnare, Salvori, SJva, CplA^Ghet-ti, 12 Becchi, 13 Zandoh. M Calisti.
1974-1975: Ascoli -Inter 0.0, Inter-Ascoli 0:1.
* # *
Lszio “ 0cs6H3
• LAZIO: Pulici, Polentes, Martini,
Wilson, Ghedin, Badiani, Garlaschel-li, Re Cecconi, Chinaglia, D’Amico, Lopez, 12 Moriggi, 13 Di Chiara, 14 Ferrari.
CESENA: Boranga, Zuccheri, Od-di, Festa, Danova, Cera, Bittolo, Frustalupi, Urban, Rognoni, Mariani, 12 Bardin, 13 Ceccarelli, 14 Petrini.
1974-1975: Lazio - Cesena 2:1; Cesena - Lazio 0:0.
* # *
Perugia - Sampdoria • PERUGIA: Marconcini, Raffaeli, Baiardo, Frosio, Berni, Amenta, Scarpa, Curi, Novellino, Vannini, Peliizzaro, 12 Malizia, 13 Ciccotelli, 14 Sollier.
SAMPDORIA: Cacciatori, Arnuz-zo, Rossinelli, Ferroni, Zecchini, Lippi, Tuttino, Bedin, Magistrelli, Orlandi, Saitutti, 12 Di Vincenzo, 13 Lelj, 14 Nicolini.
1974-1975: Perugia je igrala v B ligi.
* * #
Verona - Cagliari
9 VERONA: Ginulfi, Bachlechner, Nanni, Mascetti, Catellani, Cozzi, Franzot, Maddè, Luppi, Moro, Macchi, 12 Porrino, 13 Sirena, 14 Guido! in.
CAGLIARI: Copparoni, Lamagni, Longobucco, Gregori, Niccolai, Soffi, Quagliozzi, Butti, Virdis, Viola, Riva, 12 Buso, 13 Mantovani, 14 Brugnera.
1974-1975: Verona je igrala v B ligi.
rok. Tako imajo sedaj odprto pot med izbranci. Vujasinovič, Tomaso-vič, in Kisič, ki so bili izključeni iz dvanajsterice pred pričetkom evropskega prvenstva. Na skupne priprave smo povabili tudi člana Rije-ke — Vučkoviča, ki se, žal, našemu vabilu ni odzval. Ostala deseterica pa je vsem ljubiteljem odbojke dobro poznana: Gvozdenovič, Grbič, Lukač, Matijaševič, Vračarič, Ele-zovič, Jelič, Dobrič, Lozančič in Bo-goevski.»
.«Kako pi gcenil trenutno jormo izbrancev?»
,«Pq izrednem uspehu na EPO 75 je bilo pričakovati velik padec v formi'. ŠlČdili"so razni sprejemi, nagrade in igralci šo bili potrebni nekoliko odmora. V tem času se je malo treniralo in vsi so morali samo igrati zaradi pričetka prvenstva. Najhujše je tako mimo in bivanje na Bledu je bilo za vse izredno dobrodošlo.
«Plavi se na turnirju v Genku na Nizozemskem niso najbolje odrezali.»
«Vse tri tekme v tem majhnem in izredno gostoljubnem kraju, kjer živi veliko naših rojakov, smo izgubili. Tu smo v danih okoliščinah pokazali prav vse naše slabosti.»
«Kakšen je nadaljnji program pri prav reprezentance pred odhodom v Rim?»
«Po • prihodu iz Genka smo ostali v Beogradu samo tri dni, ker so bile v naši prestolnici izredno slabe vremenske razmere za trening. V devetih dneh priprav na Bledu in Pokljuki ter okolici so se psihofizične sposobnosti vseh izbrancev izdatno izboljšale. Trenirali smo tudi po sedem ur dnevno. Ponovno se bomo zbrali 3. januarja in naslednji dan (danes op. ured.) odpotujemo v Moskvo. V glavem mestu SZ bomo o-stali do 10. t.m., kjer bomo skupno trenirali z najboljšo sovjetsko šes-terko CSKA in odigrali tudi tri u-radne prijateljske tekme.»
«Za Jugoslavijo pomeni odpoved igranja NDR na kvalifikacijskem turnirju v Rimu zanesljivo pot do finala?»
«S tem so se naše možnosti izdatno povečale. Vsekakor pa moram povedati, da smo NDR v zadnjih neposrednih spopadih stalno premagovali. To pomeni, da bomo imeli e-nega tekmeca manj in odločilen spopad za nastop v sklepnem turnirju bo spopad z ZDA.»
«Reprezentanca ZDA je verjetno popolna neznanka?»
«Zaenkrat nimamo o tej izbrani vrsti nobenih informacij. Pred na-stopom na EPO 75 pa so Sovjeti z njimi odigrali kar osem prijateljskih tekem. Glede na to, da je trener CSKA češnakov tudi trener reprezentance, bomo marsikaj zvedeli prav od njega.»
«Ker dobro poznaš vse reprezentance, ki se bodo udeležile kvalifikacijskega turnirja v Rimi, kateri bodo štirje finalisti?»
«V prvi skupini je nesporen favorit Italija. Tekme z Venezuelo, Islandijo in Indonezijo bodo le gola formalnost. V drugi skupini bi morali biti mi, tretji pa prav gotovo dvakratni svetovni prvaki ČSSR. V četrti skupini pa bo odločilen neposredni spopad med Romunijo in Bolgarijo.»
«Glede na to, da si bosta priborili pravico za nastop na 01 v Montrealu le dve reprezentanci, kdo ima največ možnosti za pot preko velike luže?»
«Prav gotovo ČSSR in Romunija. Naj povem samo to, da bo ČSSR pričela s prvenstvom šele prihodnji mesec in tako so vse podredili nastopu na tem turnirju. To pot bodo res izredno dobro pripravljeni. Kljub temu, da bodo Italijani igrali doma nimajo, vsaj po mojem mnenju, večjih možnosti. Za konec naj povem, da bomo znali prav dobro tudi mi zaigrati naše karte.»
G. Furlanič
Dušan Savič bo tudi v tej sezoni zastopal jugoslovanske-barve na-številnih tekmovanjih
bo tudi troboj v tekih med Jugoslavijo, NDR in Vehko Britanijo.
Italijani so svoje olimpijske priprave usmerili preko državnega prvenstva, ki bo od 6. do 8. julija, dva tedna pred začetkom atletskih tekmovanj v Montrealu. Atleti, ki poti v Kanado še ne bodo imeli zagotovljene, bodo morali na državnem prvenstvu končno pokazati svoje sposobnosti in nato formo obdržati še 2 do 3 tedne. Državno prvenstvo utegne biti zato zelo kakovostno, za tiste, ki si bodo prav na njem zagotovili pot v Kanado, pa utegne biti olimpijski nastop polom. Pred državnim prvenstvom bo običajni miting v Formii, v začetku junija pa bodo «azzurri» opravili troboj proti Poljski in Romuniji.
Evropske velesile bodo kandidate za olimpijske igre v glavnem določile v juniju. Sovjeti bodo imeli u-strezna tekmovanja 10. in 11. in nato od 22. do 24., obakrat v Kijevu. NDR bodo ogrodje svoje vrste verjetno odločila 19. v Leipzigu, Poljaki pa na svojem državnem prvenstvu od 25. do 27. v Varšavi.
Sezona v ZDA je natrpana predvsem v aprilu. Tri večja tekmovanja bodo nato v maju, odločilen pa bo tudi za Američane junij. Od 3. do 5. bo v Philadelphii prven-
obetajo kot vedno zelo visoko raven, pri spremenjenem razmerju moči v svetu pa utegnejo pomeniti pregloboko črpanje moči, ki so pri ZDA znatno manjše kot v prejšnjem desetletju. Srečanje ZDA - SZ, ki bo v Washingtonu teden dni po koncu OI bi utegnilo biti za domačine neprijetna potrditev realnega stanja.
Nabito poln avgust pomeni za zvezde z OI lepe možnosti zaslužka, saj se bodo organizatorji za «zveneča imena» dobesedno trgali. Prednjačijo kot vedno Skandinavci, nekaj takih prireditev pa bi moralo biti, kljub gospodarski krizi, tudi v Italiji. «Resna» tekmovanja bodo v tem obdobju državni prvenstvi Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije. Predvsem za slednje bi moralo biti državno prvenstvo tolažba za predvidene slabe uspehe na OI.	k. b.
ŠE EN USPEH ŠD KONTOVEL
Po nastopu v Milanu navdušen
Livio Emili - Milič, je kot edini zastopnik slovenskih ekip odpotoval v Milan z reprezantanco mini-basketa iz Trsta. Kontovelov košarkar je tako zastopal slovenske barve na največji italijanski manifestaciji v minibaslcetu, ki je bila v Milanu in so se je udeležile poleg tržaške reprezentance, še selekcije Milana in Bologne.
Livio (rojen 12. 11. 1964 v Trstu) biva na Proseku in obiskuje prvi razred proseške srednje šole «Fran Levstik».
čeprav ga zanimajo številni spor- Ljvio Hmili - MUič, Kontovelov ti, se je po uspehu v Milanu odločil košarkar ki ^ je s tržaško re-za košarko. Iz Milana se je nam- prezentanco v minibasketll v Mireč vrnil navdušen nad sprejemom in nam povedal, da je med soigralci vladalo iskreno prijateljsko vzdušje.
V obeh tekmah je dosegel skupno devet točk, kar tudi pomeni, da ni imel v reprezentanci le postranske vloge.
Livio se je začel ukvarjati s ko- titamo, še razmeroma mlado dru-šarko pred tremi leti pri Konto- štvo Kontovel pa je tako dobilo velu in pri tem društvu je tudi vavega talenta, ki bo, o tem smo ostal. Že pri uvodnih «košarkar- trdno prepričani, lahko tudi v na-
lanu dobro odrezal
Z dobro voljo in z dokajšnjo mero požrtvovalnosti se je razvil v solidnega graditelja igre, čeprav bi že sedaj lahko igral kot center.
Za njegov uspeh mu seveda čes-
skih korakih» je pokazal velik talent za to športno panogo, kajti v kratkem obdobju je že dobro obvladal tudi težje košarkarske prvine.
slednjih letih, seveda če bo tako požrtvovalno in navdušeno delal kot doslej, še napredoval ter s tem tudi žel še večje uspehe.
L S.

KOŠARKA
l ITALIJANSKA LIGA
Ogorčen boj na vrhu Videmcani v Forliju
Patriarca bo danes igrala proti Benečanom
Italijansko košarkarsko prvenstvo postaja vse bolj zanimivo. Do konca prvega dela manjkata le dve koli in položaj na vrhu lestvice je še izredno zapleten.
Štiri moštva so si že zagotovila vstop v skupino najboljših šestih i-talijanskih ekip. Te ekipe so: Mobil-girgi, Forst, Sinudyne in IBP Rim. Za ostala dva finalista pa se bo danes in v zadnjem kolu bil ogorčen boj med številnimi peterkami, med katerimi je tudi videmski Snaidero, ki bo danes igral v Forliju proti Jollyju.
To srečanje bo prenašala (s pričetkom ob 15:-irri)''tudi itaRjan: * televizija.
PARI DANAŠNJEGA KOLA Brili — Mobilgirgi Sinudyne — Cinzano Forst — IBP Rim Brina — Chinamartini Mobilquattro — Sapori Jolly — Snaidero
Vse tekme .razen Jolly — Snaidero, se bodo pričele ob 17.30.
V	Gorici derbi
V	predzadnjem kolu A-2 italijanske košarkarske lige bo danes v Gorici velik spopad med domačo Pa-triarco in ekipo Canon iz Benetk. Varovanci trenerja Salesa bodo skušali danes doseči prestižen rezultat in z eventuelno zmago tudi ohraniti odlično tretje mesto na lestvici.
Tržaški Pallacanestro pa bo gostoval v Brindisiiu.
PARI DANAŠNJEGA KOLA FAG Neapelj — Alco Brindisi — Pali. Trieste Lazio — Pintinox Patriarca — Canon Ausonia — Juve Caserta Duco — Scavolini Vse tekme se bodo pričele ob 17.30,
NOGOMET
Reprezentanca brez Releja
Aleandro Scopelli, večkratni argentinski reprezentant in trener raz-
nih držav (Argentine, Čila in Mehike) je na vprašanje novinarjev, katera naj bi bila najboljša nogometna reprezentanca sveta vseh časov, dal naslednjo postavo: Domin-gos da Zamora (Španija); Domin-gos da Guia (Brazilija); Nasazzi (Urugvaj); L. Andrade (Urugvaj); Zumengu (Argentina); Rossi (Argentina) ; Garrincha (Brazilija) ; Moreno (Argentina); Ferreira (Argentina) ; Di Stefano (Argentina) in C. Garcia (Argentina). Rezerve: Meazza, Sarosi, Pele, Sindelar in Puskas.
. Najboljše ekipe pa so bile po nje-starj-gSftžffT' ffiggfiF- •feišTecBje :	River
Piate, Honved in Torino (pred Su-pergo).
OSTALE VESTI NA ZADNJI STRANI
KOŠARKA
PRVENSTVO DEČKOV
Spremembe že v prvem kolu
Košarkarska pokrajinska zveza je sporočila, da so prenesli na nedoločen datum naslednji tekmi:
Ferroviario — Bor
Kontovel — Polet
Ti srečanji bi morali biti na sporedu v torek, 6. januarja.
Prvenstvo dečkov se bo torej začelo 11. januarja z naslednjim sporedom:
SKUPINA C
Inter 1904 - Breg (12.30 v telovadnici v Ul. della Valle) ; Don Bosco -Chiadino; Ricreatori - CSI Milje.
SKUPINA D
Bon - Kontovel (10. 1. ob 19. uri v telovadnici v Ul. Caravaggio); Auri-sina - Ferroviario; SABA - Servo-lana.
KADETI
Zveza je tudi sporočila 1. kolo obeh tržaških skupin za kadete.
C SKUPINA
Kontovel - Inter 1904 (11. 1. ob 11.00 na Kontovelu); Flaminio - Don Bosco; CSI Milje - Servolana.
D SKUPINA
Bor - Servolana «B» (10. 1. ob 18.30 v Dolini); Italsider - Juventus.
Počitek: Pallacanestro Trieste.
Canciani in Jančar, mlada košarkarja ŠZ BOR

V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU «POMLAD» Nft GORIŠKEM
Domovci izpolnili pričakovanja
Najboljši strelec je bil Semolič z 200 točkami • Trener Hvalič zadovoljen
Pred tednom dni se je na Goriškem zaključilo košarkarsko prvenstvo «Pomlad». Domovci so na koncu prvenstva zasedli odlično četrto mesto in s tem dokazali, da se košarka na Goriškem med Slovenci vedno bolj uveljavlja. Poglejmo, kako so naši fantje igrali:
1.	KOLO
Adi — Dom	41-54
2.	KOLO
Dom — Patriarca	34-77
3.	KOLO
Arte B — Dom	42-83
4.	KOLO
Dom — Arte A	55:98
5.	KOLO
Alba — Dom	75:56
POVRATNI DEL
1.	KOLO
Dom - Adi	51:47
2.	KOLO
Patriarca — Dom	112:73
3.	KOLO
Dom — Arte B	53:49
4.	KOLO
Arte A — Dom	86:56
5.	KOLO
Dom — Alba	60:65
Domovci so skupno dosegli 575 košev, medtem ko so jih prejeli 682. Najboljši strelec Doma je bil Semolič z 200 koši. Sledijo mu Mauro Dornik 199, Ugo Dornik 59, Prinčič 48, Bresciani 45, Tomažič 9, Figelj
8, Fajt 3, Devetak 2, Maligoj.
V tem prvenstvu lahko pohvalimo vso ekipo .zlasti pa odlična strelca Semoliča in Maura Dornika.
Naši fantje so igrali zelo požrtvovalno in pokazali so napredek v organiziranju bodisi napada kot obrambe.
Velika pohvala gre nedvomno tudi trenerju Hvaliču, ki je izkoristil svoje lastne izkušnje, ko je še igral v italijanski A ligi. Po zadnji tekmi smo ga povprašali, kako gre kaj s fanti, če je zadovoljen s prvenstvom
in kaj namerava v bodoče.
Odgovoril nam je: «Z igro, ki so jo moji fantje prikazali, sem na splošno zadovoljen, vendar lahko bi bilo bolje. Če bi ne bili tako zaletavi in bi igrali malo bolj umirjeno, bi nedvomno lahko dosegli še marsikatero zmago. Žal, pa opažam pri fantih veliko nervozo v odločilnih trenutkih srečanja. Lahko pohvalim Maura Dornika in Semoliča, posebno pa Uga Dornika, ki je bil s svojimi komaj dvanajstimi leti marsikateremu trd oreh. Januarja bomo začeli s prvenstvom kadetov in upamo na boljšo uvrstitev kakor lansko leto.
Marko Čubej
- ’ 'rit
Edi Sosič, naš najboljši strelec v vseh košarkarskih ligah
DANES V LJUBLJANI
Olimpija-Partizan
V	četrtfinalu jugoslovanskega pokalnega košarkarskega prvenstva bo danes v Ljubljani izredno zanimiva tekma med domačo Olimpijo in Partizanom, ki je jesenski prvak državnega prvenstva.
Srečanje bo ob 19,30 v hali Tivoli.
V	Zagrebu se bosta spoprijeli Lokomotiva in Jugoplastika, v Novem Sadu Vojvodina in Rabotnički, v Beogradu pa Radnički FOB in Bosna.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 4. januarja 1976
NAMIZNI TENIS
Mednarodni turnir v Chiasso Nastopa tudi Kras
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Vil e šah
Viilesse — Bor
MLADINCI
11.00 v tržaški športni palači
Pali. Ts — Polet
«POMLAD»
Finalni turnir
10.30 v Trstu, Ul. Montecengio
Kontovel — Pali. Ts
JUTRI
PONEDELJEK, 5. januarja 1976 PRVENSTVO «POMLAD» Finalni turnir
18.00 v Trstu, Ul. Montecengio Kontovel — Flaminio
ATLETIKA
KARLOVAC, 3. — Najboljša jugoslovanska tekačica Jelica Pavličič bo odslej tekmovala za njen matični klub Željezničar iz Karlovca. Pavličičeva je namreč pet dolgih let branila barve osiješke Slavonije.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljani,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško m gonško pokrajino se naročajo pri oolasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 8
4. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
VETROVI PREKO 160 KM NA URO, SNEŽNI METEŽI IN POVODNJI
VEČ KOT 30 MRTVIH IN STOTINE RANJENIH OBRAČUN SILNEGA NEURJA V SEVERNI EVROPI
V Veliki Britaniji je divjal pravcat orkan - Sunki vetra so pometali z ljudmi, avtomobili in drevesi - Prekinjene cestne, železniške, pomorske in letalske zveze - Hudo ogrožen promet v hamburškem pristanišču
LONDON, 3. - V preteklih dneh je zajel vso severno Evropo val izredno slabega vremena, kakršnega v nekaterih deželah že dolgo ne pomnijo. Vetrovi so pihali z brzino celo 160 km na uro, pridružili pa so se jim snežni meteži, nalivi in povodnji, ki so povzročili velikansko gmotno škodo, pa tudi številne smrtne žrtve. Slednjih naj bi bilo po zadnjih, sicer le začasnih podatkih 34, od tega kar 24 samo na področju Velike Britanije.
Iz Londona poročajo, da gre za najhujšo naravno katastrofo zadnjih let, ki je poleg omenjenega števila mrtvih zahtevala še več sto ranjenih, med katerimi je bilo tudi precej otrok. Mnogo ranjencev se v bolnišnicah bori s smrtjo. Gospodarsko škodo ocenjujejo na več milijonov funtov šterlingov. Strahovita nevihta, ki se je polagoma spremenila v pravcat orkan, je zajela, vso Veliko Britanijo od južnih obalnih pa do skrajnih severnih območij škotske in Irske. Povsod je gmotna škoda neprecenljiva, a v bolnišnicah leži še ne-prešteto število laže in huje ranjenih, ki jih je silovit veter dobesedno premetaval s pločnika v zid, s ceste v obcestni drog električne napeljave. Šlo je za prav srhljive prizore, kakor zatrjujejo sami očividci, ki tudi sami ne vedo, kako so se pravzaprav rešili...
Veter je pihal s hitrostjo kar 160 km na uro: avtomobile je metalo z leve na desno stran ceste in marsikateremu šoferju so se ob tem povsem razumljivo naježili lasje; pešci se tako rekoč niti gibati niso mogli, temveč so se morali krčevito oprijemati kakršnegakoli trdnega predmeta. V bližini Leedsa sta našla smrt mož in žena, ki sta se z avtomobilom vozila proti Lberfordu: sunek vetra je vozilo dvignil kot peresce, nakar je avto treščil v skale več desetin metrov daleč in zmečkal pod svojo težo oba nesrečna potnika. V Coalvillu (Leicestershire) je hišna streha zgrmela na vrt ravno v trenutku, ko se je tam nahajal 54-letni možakar, ki. ga je opeka seveda do smrti pobila. V Peterboroughu je silovit vejer pognal težak tovornjak v zid, pri čemer je zadobil šofer usodne mu poškodbe. V Northamptnu je vetrovni sunek zbil pešca naravnost pod avtomobil in ni mu bilo rešitve. V Lincolshireju sta se avtomobilski vozač in sopotnik ubila pri trčenju vozila v drevo, ki ga je neurje poprej izkoreninilo in treščilo na cesto. V Hucknallu so na podoben način izgubili življenje trije drugi avtomobilisti, a v Derbyju je drevo pokopalo 75-let-nega moža. V Londonu si je prebil lobanjo 50-letni poštar, ki je z motociklom trčil v drevo.
Na Severnem Irskem je smrt doletela dva mladeniča na kolesu, ki ju je izkoreninjeni hrast dobesedno stlačil pod seboj. Na Irskem so doslej zabeležili le eno smrtno žrtev: gre za 19-letnega motociklista, ki je silovito trčil v deblo sredi ceste v Kilternhamu blizu Dublina.
Ranjenih je bilo pri vsem tem, kot rečeno, veliko število oseb; toliko, da jih do sedaj še ni bilo mogoče prešteti. Občutna pa je tudi seveda škoda na tako imenovanih infrastrukturah. Nešteto drogov, preko katerih so speljane telefonske žice, je bilo zrušenih, zaradi česar je ostalo brez električnega toka nič koliko vasi, večjih krajev in mestec. Silovitost naravnih elementov je onemogočila letalski promet tako v širnih predelih Anglije kakor na Severnem Irskem in Škotskem. V samem Londonu ni bilo v tem pogledu mnogo bolje in številne lete je bilo treba ukiniti zaradi škode, ki so jo vetrovi povzročili na letališčih Enako, če še ne večjo škodo so utrpele železnice: vetrovi in povodnji so tire kar strgali z ležajev, kar je seveda spravilo v življenjsko nevarnost potnike vlakov in tako je bilo potrebno mnoge proge blokirati, akoravno le začasno. Veliko število stanovanjskih poslopij je bilo tako poškodovanih, da so se morali ljudje iz njih izseliti; pretežno se je to zgodilo, ker so izredni sunki vetra hiše popolnoma «odkrili». Število brezdomcev sega spričo vsega tega v tisoče.
Neprecenljivo škodo so utrpele tudi pristaniške naprave, in sicer zaradi silovjtih valovov, ki jih je dvignil orkan. Morje je razdejalo tudi veliko obalnih turističnih centrov m počivališč, ter preplavilo širna območja: Samo v Seven Bea-chu, (Avon) je na primer voda skoraj do polovice prekrila 190 pritličnih hišic, a z druge strani je bilo treba začasno-ustaviti vse pomorske zveze med Veliko Britanijo in Evropo, pa tudi še drugod. Rekam neurja tudi niso prizanesla, tako da so povodnji prizadele širšim obdelovalnim površinam velikansko škodo.
HAAG, 3. — Na Nizozemskem so hude nevihte tako prizadele prebivalstvo kakor le redkokdaj. Zabeležili so sicer le eno smrtno žrtev, a število ranjencev je precejšnje. Neurje je uničilo enega izmed tako opevanih mlinov na veter, a v pristanišče Amsterda-
ma je bil dovoz dalj časa onemogočen zaradi nezgode, ki je doletela petrolejsko ladjo. Hitrost vetra je presegla 130 km na uro, kar je seveda ustvarilo ljudem hude preglavice. V Munansdorfu južno od Rotterdama je sunek vetra treščil 67-letno žensko s hišnega praga v vrtno ograjo in le po naključju je ostala živa. V Amsterdamu so vetrovi odnesli streho šte-vilnim zgradbam, še prav posebno škodo pa so prizadejali cerkvici blizu letališča Schipol. Železniški promet je bil hudo oviran, ker je bilo podrtih več električnih nosilcev.
HAMBURG, 3. — Zaradi strahovitega neurja je nastala nevarnost, da se ponovi katastrofa iz 1. 1962, ko je izredna morska plima s pomočjo nenavadno silovitega vetra povzročila smrt 318 oseb. V resnici je tudi tokrat plima dokaj nevarno narastla, a k sreči doslej ni bilo zaradi tega
so seveda pristojni organi posvetili varstvu valobranov.
BONN. 3. — Na zahodni morski obali so tisoči stanovalcev morali zapustiti domove iz bojazni pred povodnjijo. Valovi so bili nenavadno visoki, saj je veter pihal s hitrostjo kakšnih 150 km na uro. Plima postopoma še vedno narašča in nekateri se ob tej priložnosti spominjajo tragedije iz 1. 1962, ko je zaradi morske poplave umrlo 315 ljudi. Smrtnih žrtev so na tem področju našteli do sedaj pet, med temi je tudi gasilec, ki ga je voda ugonobila, ko je pomagal k življenju drugim.
KJOEBENHAVEN, 3.	- Na
Danskem so strašne nevihte prav tako povzročile velikansko gmotno škodo, a mrtvih, kakor kaže, k sreči ni bilo. Avtomobilski, železniški, pomorski in letalski promet je silno otežkočen in mestoma celo onemogočen. Prišlo je do številnih požarov, razen tega je mnogo krajev brez električnega toka.
BRUSELJ, 3. - V Belgiji je neurje zahtevalo eno smrtno žrtev, sicer avtomobilista, čigar vozilo je končalo pod padajoče drevo. Po vsej državi, zlasti pa v obmorskih predelih vlada kaos. Sunki vetra so dosegli 100 km na uro in povzročili veliko gospodarsko škodo.
BERLIN, 3. — O naravnih katastrofah je govor tudi v Vzhodni Nemčiji. Tiskovna agencija «ADN» poroča, da so nevihte otežkočile reden pomorski in železniški promet in poškodovale električno o-mrežje.
RIO DE JANEIRO, 3. - V bližini kraja Maceio, ki je glavno mesto brazilske države Alagoas, se je pripetila huda prometna nesreča, med katero je izgubilo življenje 12 oseb, a kakih 30 potnikov ponesrečenega avtobusa je bilo laže in huje ranjenih. Avtobus je na ostrem ovinku zgrmel s ceste v globok prepad, in to menda zaradi okvare na volanu.
SPORT SPORT SPORI
SMUČANJE
TEKMOVANJA ZA SVETOVNI POKAL
Nič snega za ženske v Pfrentna Slalom namesto smuka v Carmischu
Sicer pa je tudi slalom v dvomu: zadnja odločitev danes ob 7.30
hujših posledic. Posebno pažnjo
PO ZADNJEM PREMIRJU OB NOVEM LETU
Libanon: popuščanje napetosti ob rastoči gospodarski krizi
Muslimanske skupine pozivajo kristjane, naj sodelujejo pri utrjevanju nedeljivosti in celovitosti libanonskega ozemlja
BEJRUT, 3. — Libanonski ministrski predsednik Karame je prejel včeraj brzojavko angleškega premiera Willsona v kateri ta izraža zaskrbljenost svoje vlade v zvezi z libanonskimi dogodki. V svoji poslanici, ki so jo posredovala libanonska javna občila, angleški ministrski predsednik izjavlja, da Velika Britanija pripisuje veliko pomembnost libanonski neodvisnosti in ozemeljski celovitosti te države.
V tem trenutku pa vse kaže, da: se je stanje v Bejrutu in v okolici glavnega mesta precej izboljšalo v primerjavi z včerajšnjim dnem. O-blasti niso zabeležile pomembnejših incidentov, ki bi kalili mir od začetka novega leta. Na splošno sile javnega reda nadzorujejo središče mesta, ki so ga zapustili že v sredo oboroženi oddelki obeh nasprotnih strank. V središču mesta in v predmestjih je bilo slišati le nekaj posameznih strelov.
Že včeraj so odprli prometu štiri od sedmih prometnih žil, ki peljejo v mesto in ki so še do nedavnega veljale za «nevarne». Kljub temu pa je še sinoči radio Bejrut sporočal zaradi varnostnih razlogov, da ulice v središču mesta niso še popolnoma varne.
Sodeč po poročilih libanonskega radia, je položaj normalen tudi v osrednjem Libanonu (Zalile) ter v Tripolisu, se pravi v severnem Libanonu.
Višji koordinacijski odbor je včeraj zvečer obravnaval vprašanje varnosti v navzočnosti predstavnikov vseh nasprotnih strank. Na sestanku so sklenili, da bodo storili vse kar je v njihovih močeh, da bi se premirje utrdilo ter so zato sprejeli stališče, da morajo sile javnega reda zatreti vsakršno kršitev premirja.
Kljub dejstvu, da se je stanje pre-
cej izboljšalo, pa splošna gospodarska in finančna dejavnost v Libanonu ne bo prišla do izraza vse dokler se ne bodo razmere zares u-stalile. To so poudarili tudi voditelji bančnih ustanov na področju Bejruta. Gospodarski položaj bi se še poslabšal, če bi se pobudi bančnih ustanov pridružili tudi trgovci. Vse feiže,..de.	.preračunan pritisk
raznih gospodarskih krogov na vlado, da bi sprejela potrebne ukrepe, ki bi enkrat za vselej preprečili o-borožene spopade ter omogočili dialog med nasprotnima strankama.
Na politični ravni je treba zabeležiti, da je bila sinoči 4-urna seja političnih in verskih leaderjev treh muslimanskih skupnosti. Seje so se udeležili ministrski predsednik Karame, bivša vladna predsednika Salam in Jafy, republiški mufti Hasan Haled, Iman Musa ter številni dingi visoki predstavniki verskih skupin. Navžoč je bil tudi predstavnik PLO Arafat. Po seji so muslimanski poglavarji objavili sporočilo, v katerem poudarjajo še enkrat, da absolutno nasprotujejo kakršnikoli cepitvi države ter izražajo svojo pripravljenost m konstruktiven dialog. Istočasno pa izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi izjav, ki so bile podane prejšnji teden v predsedniški palači Baabda na jugovzhodu glavnega mesta, kjer so nekateri maro-nitski predstavniki govorili o možnosti razcepitve države. V sporočilu muslimanskih predstavnikov je še rečeno, da pozivajo svoje krščanske brate, naj ne nasedajo na pozive, ki bi vnašali razdor v državi.
Na politični ravni pa sedaj pozornost vseh političnih skupin velja sklepom političnega biroja falangi-stične stranke glede obnove in reforme političnega, družbenega in gospodarskega sistema v državi. O tem vprašanju je politični urad ma-
ronitske stranke razpravljal včeraj, toda zadevno sporočilo še ni bilo objavljeno. Še vedno pa obstajajo številni dvomi tudi glede stališč v vrstah «muslimanskih» političnih struj. Ali bodo pristaši Kamala Joumblata sprejeli zmernejša stališča, ki še vedno motijo Libanon na poti k ureditvi desetletnih sporov, ki pa vsi izvirajo iz osnovne .strukture te države, ki je zrasla nà podlagi nekdanje francoske kolonialne -oblasti.
PFRONTEN, 3. — ženski smuk za svetovni pokal letos v Pfrontnu ne bodo doživeli. Nenavadno milo podnebje je danes zjutraj strlo še zadnje upe prirediteljev, ki so v zgodnjih urah preverili stanje proge. Po štirih dneh «počitnic» so se tako tekmovalke že preselile v Meirlin-gen, kjer sta v četrtek in petek na spr -;du smuk oziroma veleslalom. Obstaja možnost, da bodo v sredo priredili še en smuk in nadoknadili to, kar so zamudili danes.
« * «
GARMISCH, 3. - Vedno slabše je tudi stanje prog v Garmischu. Okoli 200 vojakov in policajev marljivo prinaša na smučišča sneg, ki ga s kamioni pripeljejo iz višjih krajev, za jutri pa so organizatorji pripravili v ta namen neke vrste ljudsko akcijo, tako da bi lahko nudili tekmovalcem možnost, da se pomerijo vsaj v slalomu. Na vsak način je namreč že gotovo, da bo program spremenjen; slalom, ki je bil na sporedu v ponedeljek, bodo izvedli že jutri, smuk pa, če bo le mogoče, v torek. Ni pa še izključeno, da tega drugega tekmovanja sploh ne bo. V tem ' primeru bi ga morda nadoknadili drugi teden v Wengenu, kjer so baje snežne razmere nekoliko boljše.
Smučarji so na vsak način v hudih težavah. Tisti, ki so že v Garmischu, nimajo možnosti, da bi trenirali, saj je na nižjih smučiščih sama trava, do višjih pa ni mogoče priti, ker veter preprečuje obratovanje žičnic. Ostali, kot na primer Stenmark, ki še niso dopotovali, pa imajo probleme s prevoznimi sredstvi, saj je bilo mnogo letalskih, poletov odpovedanih. Poleg tega so vsi prepričani, da -bo -tekmovanje tudi v najboljšem primeru dalo lahko nerealne rezultate: sreča bo na takih progah več pomenila kot pa tehnika.
Medtem so — ne glede na splošni pesimizem — že žrebali startne številke. V prvem spustu se bodo smučarji prve skupine vrstili v tem redu: Perrot (Fr.), Schinegher (ZRN), Hinterseer (Av.), Stenmarkir(èv*;). Bruce (ZDA), Amplatz (It.), Neureu-ter (ZRN), Thòni (It.),; Radici (It.), Ochoa (Šp.), Junghinger (ZRN),
Tresch (Švi.), Gros (It.), Hauser (Av.), Hahn (ZRN), Pietrogiovanna pa bo prvi od druge jakostne skupine.
Več sprememb na novih lestvicah FIS
DUNAJ, 3. — Danes so objavili nove lestvice FIS, ki so jih pripravili glede na rezultate prvih tekmovanj za svetovni pokal. Tako je prišlo do večjih sprememb, ki odražajo letošnja glavna presenečenja. V moškem smuku so se zelo visoko prerinili Kanadčani. D. Irwin, zmagovalec v Schladmigu je s 16. mesta pristal na četrto, Ken Read, zmagovalec v Val d’Iseru, pa je sedaj sedmi. V veleslalomu je največji skok napravil Enghelhard Pargaetzi (prej 24., sedaj pa četrti!). Prva mesta so na vsak način nespreme-
..	.4
njena: Klammer vodi v smuku, Gros in Stenmark v veleslalomu, Gros, Stenmark in Thoni pa v slalomu.
Med ženskami je Anne Marie Pròli - Moser, kljub temu, da je prenehala z nastopi, še vedno prva v smuku in veleslalomu, medtem ko sta Morerodova in Wenzellova prvi v slalomu. V smuku se je Totschni-gova prerinila s 14. na 4. mesto, Serratova pa se je v slalomu povzpela na 5. mesto (prej je bila trinajsta).
Nove spremembe bodo sedaj objavili 1. februarja, malo pred začetkom oltmoviskih iger.
Goričani
(Nadaljevanje s 7. strani)
SMUČARSKI SKOKI
«Pomlad» v Innsbrucku
INNSBRUCK, 3. - Zaradi skoraj «pomladanskega vremena» v Innsbrucku so danes prekinili zadnje preizkušnje v smučarskih skokih za 3. tekmo tradicionalne novoletne turneje Intersport, ki bi morala biti na sporedu jutri.
NOGOMET
DANES V MILJAH
Muggesana - Ga ja
- Danes se bosta v Miljah, ob 10.1 uri, v prijateljski tekmi spoprijeli | Hajduk Muggesana, k’ igra v 1. kategoriji, in Gaja s Padrič.
Tekma, ki bo za gajevce izredno važna preizkušnja pred nedeljskim prvenstvenim nastopom z GMT, bo tudi zanimiva zato, ker bosta ekipi igrali po novem sistemu «kratkih kotov», tj., da bodo streljali tradicionalni «komer» iz razdalje 7,35 m.
Dinamo in Hajduk uspešna
LECCE, 3. — Na mednarodnem mladinskem turmrju v Leceeju so danes dosegli naslednje izide:
Skupina A: DiOglBQ1- Rapid 2:0, Perugia - Juventus 2:2.
Lestvica: Juventus in Perugia 3, Dinamo Zagreb 2, Rapid Dunaj 0.
Skupina B: Como - Napoli 4:2, Borussia 1:0.
Lestvica: Como in Hajduk Split 4, Borussia in Napoli 0.
HOKEJ NA LEDU
Jugoslovani zadnji
LJUBLJANA, 3. — Sinoči se je v Ljubljani zaključil mladinski hokejski turnir «6 narodov».
V odločilni tekmi za 1. mesto je Finska premagala švedsko s 4:3. Jugoslovani so izgubili še v zadnjem srečanju s Švico (2:5) in so tako obtičali na dnu lestvice.
h Kamina lestvica
1. Finska 10;	2. švedska 8; 3.
ZRN 4; 4. Poljska 4; 5. Švica 4; 6, Jugoslavija 0.
ki je trenutno na petem mestu začasne lestvice (17 točk), ne rado deh točko s kom in tega se zaveda tudi trener Ponziane Sadar, ki je za to gostovanje precej optimist. Čeprav uradno ni še objavil postave bi lahko sklepali po zadnjih treningih,. da. bo Ponziana igrala v Mon-tebeiluni v običajni postavi brez poškodovanega Perisa. Vlogo srednjega napadalca bo prevzel Trentin, ki bo skupno z Gramolo skušal presenetiti domačine s protinapadom, medtem ko bo Meraviglia urejeval igro rta sredini igrišča. Remi v Mon-tebelluni bi predstavljal za Ponzia-no že lep uspeh.
MONFALCONE — CHIEVO
Gost Tržičanov, ki so v zadnjih štirih nastopih doživeli štiri poraze, bo enajsterica Chieva. Negativna serija Monfalconeja je botrovala odstopu trenerja Russa, katerega je trenutno zamenjal predsednik društva Zelesnich. Tržičani so v zadnjih tekmah odpovedali predvsem v napadu, saj že pet nedelj niso dali gola. Popolnoma razumljivo je, da bodo danes Tržičani jurišali na zmago in zato ubrali napadalni sistem igre, glede na dejstvo, da tudi njihovi gostje imajo probleme z napadalnimi vrstami. Ekipa Chieva je namreč prav prejšnjo kolo po sedmih nedeljah suše proti Porde-noneju zabila tri gole. Moštvo Chieva je kot Monfalcone novinec lige. V vrstah gostov izstopa le nogo-metaš-trener Ciccolo, ki je svoj čas igral v vrstah Interja. Če ne bo prišlo do presenečenja, Monfalcone ne bi smel zapustiti igrišča praznih rok.
KOŠARKA
Bor — Don Bosco	69:48
V nadaljevanju mladinskega košarkarskega prvenstva je Bor včeraj v Dolini premagal Don Bosco z 69:48 (33:29). Najboljši strelec pri Boru je bil Vatovec s 27 točkami, najboljši na igrišču pa je bil Peter Žerjal (16 točk), ki je odlično vodil vse Borove akcije.
SAO PAULO. 3. — Italijan Franco Fava, ki se je na «Silvestrovi cor-ridi» uvrstil na odlično 3. mesto, je bil na tradicionalnem maratonu v tem mestu peti.
Na progi 5.000 m je namreč zmagal Mamabola (Južna Afrika).
BQKS
Rios ostal prvak
KAGOSHIMA, 3. — Panamski boksar Jaime Rios je ostal svetovni prvak' mini mušje kategorije po verziji WBA. Rios je namreč po točkah premagal Japonca Kazuno-rija Tenryuja.
IIIIIIIIIIIIIIIIHluillllllllHIIIIIimilHIIIIIIlUAllllllllllllllIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIfllllllllllll»
JASNO STALIŠČE GLASILA KP SOVJETSKE ZVEZE
SZ odločno podpira Angolsko republiko
Sovjetska zveza ne išče v Angoli vojaških oporišč, temveč skuša le zagotoviti angolskemu ljudstvu resnično suverenost
MOSKVA. 3. - Glasilo KPSZ je danes odkrito obtožilo' ZDA grobega posega v notranje zadeve angolske republike ter je poudarilo, da bo Sovjetska zveza še naprej nudila materialno pomoč vladi Agostinha Neta. Istočasno pa «Pravda» zanika, da bi Sovjetska zveza skušala izvajati v Afriki politiko vojaške ekspanzije.
Po pisanju «Pravde» je že dokazano, da številne zahodne države vštevši ZDA, dobavljajo orožje angolskim separatistom. Ta akcija se krepi iz dneva v dan, medtem' ko južnoafriški rasistični režim skrbi za dejavnost pravcatega oboroženega pohoda proti Angolski republiki. Glasilo sovjetske KP trdi, da gre za grob poseg imperialističnih sil v notranje zadeve angolske ljudske republike. List dodaja, da so se tej akciji pridružili tudi kitajski maoisti.
Glasilo komunistične partije Sov jetske zveze posveča posebno pozornost obtožbam SZ in sploh drža vam socialističnega tabora, da skušajo uveljavljati politiko
prodora v Angoli. List dobesedno piše: «V skladu s svojo iptemaciona-listično dolžnostjo je Sovjetska zveza podpirala in še vedno podpira na moralni in materialni ravni domoljubne sile v Angoli ter gibanje MPLA v boju proti kolonializmu.
Te resnice Sovjetska zveza ne prikriva. Vendar pa ZSSR ne išče v Angoli. nobene koristi, ne vojaške in hiti gospodarske. Vsakršna domneva, ali trditev, da Sovjetska zveza skuša ustvariti v Angoli vojaška oporišča, ali pa okrepiti na kak drugačen način to svojo navzočnost, je brez vsakršne podlage. Po pisanju sovjetskega lista velja pomoč ZSSR angolski republiki le kolikor omogoča tej. na njeno lastno zahtevo, da se lahko upre napadalnim akcijam od zunaj ter da ji pomaga pri o-brambi suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti.
V zahodnih krogih menijo, da pisanje sovjetskega uradnega glasila pomeni, da je vlada SZ zaostrila svoje stališče glede vprašanja spo-vojaškega pada v Angoli.
Štiriletni blagajniški zapiski 9 1. januarja 1980
Vpisovanje je v teka
pri Zavodu Banca d’Italia,
pri kreditnih podjetjih in zavodih..
Zapiski in ustrezne obresti
so oproščeni vsakega, sedanjega
in bodočega neposrednega davka,
davka na dediščino,
davka na darilni prenos
pri pogodbah med živimi,
pn ■ ustvarjanju premoženja,
davka na dohodek fizičnih oseb,
in lokalnega davka na dohodek.
dejanski
donos 9,68 emisijska cena 98,50
javno vpisovanje od 2. rjo 30. januarja

—
■ f , .. I