Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/136 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-3655 Naslov projekta Jaz, revež: socialno in kulturnozgodovinska analiza vsakdana revežev s poudarkom na analizi ubožnih prošenj Vodja projekta 27937 Dragica Čeč Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.01 Zgodovinopisje Družbenoekonomski cilj . Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.01 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.01 Zgodovina in arheologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Raziskava je poglobila vedenje o obsegu revščine ter vsakdana revnih posameznikov v 18. stoletju. Cilj raziskave je dokazati, da primerjalna analiza načina življenja v družbo popolnoma integriranih posameznikov z neintegriranimi da bolj kompleksen vpogled v vsakdan revnih, njihove kulturne prakse, socialne mreže, medgeneracijske odnose in njihove taktike preživetja. Revščina je bila sestavni del vsakdanjega življenja zgodnjenovoveških urbanih in ruralnih skupnosti na eni strani in religioznega življenja na drugi strani. Problem revežev je bil v 18. stoletju ena od osrednjih tem javne varnosti, saj se je vprašanje revnih neposredno povezovalo z domicilno pravico, določalo je pomen dela in nedela in bilo del reforme kazenskega prava. Ključnega pomena za razumevanje kompleksnosti socialnih in kulturnih praks, povezanih z fenomenom revščine v 18. stoletju, je preučevanje usod posameznikov. Prav ti so bili zaradi osredotočenosti raziskav na odnos države do revežev in razvoja socialne oskrbe ponavadi prezrti. Obrobne perspektive in prakse posameznikov so namreč konstitutivni element družbenih sprememb in zato predstavljajo pomemben segment analize. Izhajajoč iz definicije revščine kot procesa vključevanja in izključevanja se je preučevalo raznolik vsakdan posameznika v ekonomiji priložnosti skozi prizmo kulture darovanja in kulture izključevanja (socialno discipliniranje, kriminalizacija revnih) in njunega vpliva na določanje posameznikovih možnosti in strategij preživetja. Z izbiro t. i. osebnih virov (prošenj za podporo, sodnih protokolov) in serialnih virov in njihovim medsebojnim primerjanjem se pokažejo specifične družbene prakse in imaginariji, ki bi lahko zgolj z uporabo ene vrste virov ostali zakriti. Drugi pomemben vidik analize tovrstnih informacij je njihovo vključevanje v različne kontekste. Tak način preučevanja je prinesel bistvene metodološke novosti v preučevanju zgodovine revščine. Za demografsko in gospodarsko zgodovino obravnavanega območja predstavlja pomemben del raziskave določanje obsega revnih s primerjanjem različnih tipov virov na posameznih primerih (mestno, ruralno okolje). Preučevanje življenjskih zgodb posameznikov na robu preživetja v t.i. prostovoljnih (prošnjah) in prisiljenih osebnih virih (sodni protokoli) razkriva socialne in kulturne prakse revnih, elemente individualnih in kolektivnih izkustev, družbene solidarnosti in izključevanja ter vsakdanjega življenja. Analiza in objava prvoosebnih dokumentov, kljub metodološkim zadržkom, dopolnjuje metodološko podlago večkrat elitistično usmerjene historiografije. Kritična uporaba metodoloških pristopov (mikozgodovine, t.i. ego-dokumentov in t.i. zgodovine od spodaj) je uporabljena z namenom predstavitve aktivnosti subjekta. ANG The reserach deepened the knowledge about the extent of poverty and the everyday life of the poor individuals in the 18th century. The aim of the project was to prove, that comparative analysis of the way of life of the individuals fully integrated in society and of the way of life of non-integrated individuals allows a more complex insight into the everyday life of the poor, their cultural practices, social networks, intergenerational relations, and survival tactics. Poverty was an integral part of theearly modern everyday life in urban and rural communities on one hand and of religious life on the other. In the 18th century the problem of the poor was one of the main topics of public safety as well (associated directly with the domicile rights). A key role in the understanding of the complexity of social and cultural practices related to the phenomenon of poverty is held by the research of destinies of individuals who, as a rule, had remained overlooked due to the existing research focus on the State attitude towards the poor and the development of poor relief and social state. In the research we have used ego-documents (pauper letters, court proceedings, police records) and socio-historical sources (lists of poor relief beneficiaries and donators, census lists, parish registers). Stemming from the definition of the poor within the framework of inclusion and exclusion, research was focused on the everyday life of individuals through the prism of the culture of giving and the culture of exclusion (social discipline and criminalization of the poor), and their influence on the definition of one's possibilities for survival and survival practices. Only from both perspectives of attitudes to poverty, specific social and cultural practices and images become clear, whichcould remain obscured with using only one type of sources . Another important aspect of the analysis of this kind of data is their integration in different contexts and concepts. Approach, undertaken in the research project, resulted in methodological innovations in the history of poverty. The demographic and economic history of the examined area will benefit from the part of the research dedicated to the definition of the extent of poverty through a comparison of different types of sources for urban and rural areas. In addition, the research will touch upon the research of methodological questions related to each type of source. The research of personal histories of individuals on the edge of survival in voluntary (petitions) in involuntary personal sources (court proceedings) reveals the social and cultural practices of the poor, elements of individual and collective experience, social solidarity and exclusion, and everyday life.The analysis and publication of pauper letter supplements the methodological basis of Slovene historiography. The critical use of methodological concepts (micro-histories, ego-documents, and history from below) is used for comparative analysis with other cultural practices and a presentation of the complexity of everyday life. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Iz metodoloških izhodišč si je projekt zastavil dva različna raziskovalna cilja, osredotočena na različne perspektive raziskovanja: S perspektive družbe je namen raziskovalnega projekta sprejeti ali ovreči hipotezo o naraščajočem številu revežev v 18. stoletju na Kranjskem zaradi kriz, slabih gospodarskih razmer, okoljskih dejavnikov in življenjskih pogojev ter ovrednotiti podobo o pretežno »ženski« podobi revščine. Na ravni posameznika iz družbenega dna se je raziskava osredotočala na preučevanje vsakdanjika revnih na podlagi metodološko kritičnega preučevanja osebnih dokumentov, njihovih življenjskih perspektiv in osebnih izkušenj ter iskanja možnosti preživetja ljudi na robu eksistence. Različni pristopi k raziskovanju problematike so nujni zaradi kompleksnosti tematike: revščina se preučuje tako na makro ravni kot politično, ekonomsko in pravno vprašanje, na mikro ravni pa kot revščina posameznika, ki razvija določene strategije in taktike premagovanja le-te. Projekt se je zavedal omejitev, ki jih ima preučevanje obsega revščine in je uspel s pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih metod (preučevanje delovanja ubožnih inštitutov v Ljubljani med leti 1785 in 1840) uvesti pomemben metodološki zadržek, da obseg »merljive« revščine, ki je vključena v neko sistemsko oskrbo revnih, ne predstavlja dejanskega obsega revščine, saj se število podpirancev prilagaja ekonomskim zmožnostim sklada in da dejavniki, kot so povečanje števila revnih zaradi kriz ali naraščanja števila prebivalstva, ne vplivajo na število podpirancev v mestih. Potrdila je hipotezo, da so krize zajele širši del družbenih in poklicnih skupin v mestih. Vsekakor je dokazala, da je metodološko sporno tisti segment revežev, ki dobi ubožno oskrbo, umestiti v koncept »globoke« (deep) in »površinske« (shallow) revščine (P. Slack). Medtem, ko so pripadniki prve skupine konstantno živeli pod eksistenčnim robom, so pripadniki druge skupine čutili zgolj pomanjkanja dela sredstev za preživetje, niso pa živeli pod eksistenčnim minimumom. Strategija ubožnega sklada je bila namreč, da izkazuje tudi solidarnost znotraj določene družbene skupine in zato so v določenem obdobju kar 18% podpirancev predstavljale sirote v mestu živečih posameznikov. Na ravni kvantitativnega vrednotenja je dokazala tudi, da popolnega obsega revščine ni mogoče dokazati zaradi pomanjkanja virov ali odsotnosti analiz finančnega delovanja (npr. cehovskih združenj ali specifičnih fondov za podporo plemstvu). Prav tako je nemogoče ovrednotiti obseg podpore revnim znotraj zaprtih družbenih skupin, ki predstavljajo sicer manjši, a vendarle nezanemarljiv del mestne populacije. Poleg tega pa je praktično nemogoče predstaviti tako obseg neformalnih oblik podpore (npr. nudenje brezplačne nastanitve ali občasno dajanje hrane in oblek, kreditiranje) kot obseg ljudi, ki so tako podporo sprejeli. Ob odsotnosti serialnih virov je s pomočjo mikro primerov raziskava uspela dokazati, da so krize na podeželju zajele večino prebivalstva. Pred krizo je bil varen le relativno majhen segment najpremožnejših prebivalcev. Prav tako se je iz analize revežev, vključenih v določene oblike sistemske oskrbe, zlasti v določenih starostnih skupinah (ostareli) pokazal velik riziko, da je posameznik padel pod prag revščine. V specifičnih situacijah se določene značilnosti odnosa do revščine na eni strani in življenjskih perspektiv in strategij preživetja posameznika pokažejo na poseben način. Načini ločevanja med tistimi, ki so upravičeni do ubožne podpore in tistimi, ki te podpore ne morejo zahtevati, predstavljajo krizne situacije, zato je bila preučevanju teh posvečena posebna pozornost. Raziskava je potrdila tezo, da je bilo 18. stoletje z naraščajočo centralizacijo in zametki centralizirane, sistematizirane in birokratizirane oskrbe za revne čas spremenjenega odnosa do dela in nedela, in zato tudi stoletje družbenega izločanja določenih posameznikov in družbenih skupin. Poseben poudarek je bil namenjen preučevanju družbene deviance in tipov solidarnosti, ki so do določene mere povezani s stereotipi o revščini. Kot glavni vir raziskave so bili uporabljeni sodni akti apelacijskega sodišča. V ospredju so bila vprašanja, kdaj je sodnik upošteval revščino kot olajševalno okoliščino in kdaj je to razumel kot pomanjkanje družbene dolžnosti po skrbi in zaščiti revnih, ter nenazadnje, kdaj tega ni storil. Prav tako se je raziskava soočala s tipičnimi pristopi k zgodovini revščine, ki trdijo, da so bili kriminalizirani zlasti moški berači. Raziskava se je zaradi same strukture virov usmerila tudi na vprašanje vpliva novih pravnih sredstev na percepcijo revnih in na prakse vključevanja in izključevanja, s katero je bil povezan tudi fenomen časti. V okviru raziskave je bilo izvedeno sistematično raziskovanje aktov apelacijskega sodišča (Apellation und Oberkriminalgericht Klagenfurt), ki so shranjeni v Gradcu (Steiermarkisches Landesarchiv). Poseben raziskovalni poudarek pa je bil, poleg preučevanja in zbiranja novih virov - zlasti sodnega gradiva, namenjen značilnostim kulture darovanja in zakonitostim solidarnosti. Kot solidarnost se ob koncu 18. stoletja še vedno razume tako dolžnost dajanja darov, ki pa se jo s strani vladajočih elit še posebej spodbuja. Karitas pa pomeni tudi zahtevo tistih, ki nimajo, po pomoči s strani tistih, ki nekaj imajo. Z vprašanjem solidarnosti je povezano tudi vprašanje, kdo je zagotavljal socialno oskrbo in zakaj, katere družbene skupine so prejemale ubožno oskrbo in zakaj, ter kakšni so bili učinki ubožne oskrbe na družbo. Dela večine avtorjev bi lahko strnili v tri skupine. Med njimi je pod vplivom marksistične teorije najbolj zakoreninjena teorija, da so elite investirale v revne zato, ker so imele različne interese za to početje, in da je bil sistem oskrbe revnih nekakšna kontrolna strategija, ki je uravnavala obnašanje revnih. In obratno, da so revni sprejemali podporo, ker so imeli od tega interes. Hkrati je bil to odnos, v katerega je v 18. stoletju vstopala država s svojimi sistemi klasifikacije in nadzorovanja, čeprav je bilo skladno s stanjem raziskav moč pričakovati, da so bile najpogostejše oblike neke institucionalne pomoči povezane s socialnimi ustanovami ali neposredno dobrodelnostjo posameznika. S pomočjo komunikacijskih sredstev, ki so bila spodbujana s strani države, se je nosilka projekta lotila v evropskem zgodovinopisju - zaradi pomanjkanja virov - ene od težjih nalog: preučevanja kulture darovanja in ekonomike pri razdeljevanju ubožnih darov. Kot predmet preučevanja pa se je kot na poseben način izpoveden pokazal sistem župnijskih ubožnih inštitutov, zlasti v Ljubljani, kjer je njegovo delovanje najbolj natančno zabeleženo, in kjer je upravljanje s premoženjem podvrženo številnim mehanizmom kontrole. Hkrati pa v tem okolju ni obstajala solidna finančna glavnica, ki bi omogočala skladu nemoteno delovanje. Prek preučevanja motivov in sredstev so raziskovalci iskali zlasti odgovore, zakaj so družbeno vplivni posamezniki spodbujali osebno dobrodelnost. Analiza komunikacijskih sredstev in ekonomike poslovanja je pokazala, da je še daleč v 19. stoletje osebna dobrodelnost pomenila znaten vir dohodkov javnega sistema ubožne oskrbe. Nosilci javne oskrbe revnih pa so pri zbiranju darov s pridom izkoriščali vse moralne, idejne in ritualizirane koncepte družbene solidarnosti in hkrati družbene odgovornosti. Preučevanje omenjenega fenomena je toliko bolj pomembno, saj predstavlja sistem ubožne oskrbe temelj za poznejše rojstvo socialne države. V okviru preučevanja življenjskih perspektiv se je spraševalo tudi o identitetah posameznikov. Ker sta čast in družbeni ugled predstavljala ključno identiteto posameznika, je bil njuju odvisen tudi socialni kapital posameznika in dostop do socialne oskrbe. Ta fenomen je bil tudi del raziskav v omenjenem projektu, zlasti ker je omogočal rekonstrukcijo mehanizmov družbene solidarnosti in družbene stigmatizacije na drugi strani. Kot sredstvo komunikacije so bile ustvarjene s strani tretje osebe. Na področju raziskovanja življenjskih usod revežev se je avtorica usmerila na tri starostne skupine (otroci, mladostniki, ostareli) ter poklicno skupino poslov, saj so bile življenjske perspektive obeh deloma precej specifične, hkrati pa gre za skupini, kjer življenjske perspektive niso omejene na nek izjemen dogodek, ampak pogosto vsebujejo njihove dolgoročne, celo vseživljenjske perspektive. Gre tudi za starostno skupino, ki zelo dobro odraža mehanizme socialne vključenosti ali izključenosti, njihova ravnanja pa se pogosto gibajo tako na polju družbeno sprejemljivih dejanj in kdaj tudi na polju ilegalnih praks. Hkrati pa gre za poklicno skupino, ki je zaradi samskosti najbolj podvržena revščini in skupino, ki je zaradi svoje mobilnosti pogosto skrita in tako prispevala temeljne kvalitatitivne podatke za preučevanje gospodinjstev. Prav tako pa omogoča primerjalno analize med »prostovoljnimi« (ubožnimi pismi) in »prisiljenimi« osebnimi dokumenti. Preučevanje omenjenih fenomenov pa je zahtevalo tudi določeno dodatno raziskovanje družbenega vsakdana. Tako so bile opravljene temeljne pravne študje (poselska zakonodaja in njen razvoj, analiza prehoda iz aristotolovskega dojemanja hišnega gospodinjstva kot temelja zgodnjenovoveške družbe v čas absolutistične države, ki ga je zaznamoval koncept dobre policije, analiza položaja otrok po občem državljanskem zakoniku (ODZ) in preučitev posebne zakonodaje na področju reševanja socialnih vprašanj - vprašanje javnih fondov za revne, sirotišnic, rejniškega sistema in privatnih fondov za oskrbo revnih, nadzorovanja mobilnosti). Analizirane pa so bile različne identitete in nato rekonstrukcije različnih življenjskih usod poslov oziroma predstavitev njihovih življenjskih zgodb (tako žensk kot moških) na podeželju in v mestih. Rezultati drugih delov raziskav (analize institucij, zavodov, pravnega položaja in obsega revnih) so narekovali izbiro določenih družbenih skupin, na podlagi katerih se je preučevalo življenjske perspektive posameznikov. Pri tem so bili uporabljeni različne tipi osebnih dokumentov (t. i. ego - dokumentov) - različne prošnje (ne samo prošnje za sprejem v ubožno oskrbo), izjave, sodna zaslišanja in kazenski primeri, ki na različne načine predstavljajo identitete revežev. V tem oziru se je bistveno nadgradilo obstoječo znanstveno literaturo, ki se ukvarja s tovrstnimi problemi, saj se prispevki ponavadi osredotočijo na eno vrsto vira. Prav tako pa se kot sivo cono raziskovanja vedno znova deklarira preučevanje vseh elementov revščine na podeželju (npr. zbornik Armut auf dem Land, 2010), kjer avtorjem prispevkov ni uspelo vključiti tudi neposredne izkušnje revščine na podeželju. Iz metodološkega stališča pa je posebej pomembno tudi, da so bile življenjske zgodbe zaradi izjemnosti okoliščin, v katerih so nastale, zapisane v različnih fazah njihovega življenja; vsi uporabljeni viri pa so posebej izpovedeni tako za socialno in kulturnozgodovinsko analizo vsakdana revežev. Iz njih se zrcalijo tako osebne kot tudi pripisane identitete poslov, časovno pa se uvrščajo v čas konca 18. in začetka 19. stoletja, hkrati pa tudi mentalitetni (tudi čustveni) in vrednostni okvirji družbe. Mnoge že opisane značilnosti pa so lastne tudi preučevanju življenjskih usod revščini izpostavljenih otrok, kjer se poleg izrazite solidarnosti in karitativne drže do te starostne skupine v praksi izrazito jasno pokaže tudi družbeno discipliniranje nižjih slojev prebivalstva, saj se v urbanem okolju vedno znova pojavlja motiv, da je potrebno otroke revežev revežem odvzeti in jih pravilno vzgojiti. Raziskava je temeljila na analizi neobdelanega arhivskega gradiva v arhivih, knjižnicah in muzejih različnih upravnih stopenj (arhivih v Trstu, Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Dunaju, Kopru in Piranu), gradiva cerkvene provenience (Ljubljana) in je zajela vse tipe virov, ki jih je raziskava predvidela že v raziskovalnem predlogu. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Mikrozgodovinski pristopi, pristopi klasične socialne in gospodarske zgodovine ter zgodovine vsakdanjega življenja so se v okviru raziskave izkazali kot zelo primerni za raziskovanje omenjene tematike. Tudi v evropski historiografiji so omenjena vprašanja še v fazi intenzivnega raziskovanja (npr. ekonomika delovanja socialnih institucij, vprašanje delovanja posameznih tipov ustanov, preučevanje vpliva socialnih ustanov in fondov na strategije in prakse posameznika ter učinkov kriz). Prav zato je bilo potrebno raziskovalne rezultate primerjati z dosežki hi stori ografije tudi s sodelovanjem na mednarodnih znanstvenih konferencah. V raziskavo so bili vključeni naslednji viri: upravni in sodni fondi ter fondi privatne provenience (zlasti škofijski in župnijski arhivi), deloma pa tudi kvantitativni oziroma serijski viri (cerkvene matrike, seznami prejemnikov ubožne podpore, evidence rejniških staršev), narejene so bile tudi manjše baze podatkov. Raziskava se je osredotočala tudi na določanje metodoloških ovir pri analizi osebnih dokumentov in zbiranju gradiva (sodnih protokolov, prošenj za ubožno podporo, seznamov prejemnikov različnih tipov« socialne podpore) ter oblikovanju baz podatkov, ki vsebujejo podatke o posameznikih, ki so prišli pod prag revščine in so nujni za metodološko ter kvalitativno in kvantitativno ovrednotenje revščine. Preučevanje kulture darovanja prek analize komunikacijskih sredstev, ki je spodbujala osebno dobrodelnost in prek preučevanja ekonomije donacij ter njihove povezave z izbranimi družbenimi skupinami daje pomembne teoretične podlage tudi preučevanju življenjskih perspektiv revežev, prav tako pa so nujne za metodološko vrednotenje virov (seznamov prejemnikov), za določanje stopnje rizičnosti (izpostavljenosti revščini) določene družbene skupine, za določanje obsega revnih. Omenjene tematike so bile tudi znanstveno analizirane in objavljene. Pomemben metodološki in vsebinski rezultat v evropskem merilu je pomenila rekonstrukcija motivov in značilnosti kulture darovanja kot družbene prakse, ki je ključna tako za interpretacijo določenih virov kot za razumevanje praks posameznikov. Pestra paleta načinov darovanja je predstavljala enega od centrov socialnega življenja v zgodnjenovoveški Evropi. Analiza ubožnih inštitutov je ovrgla tezo, da je nastajajoči sistem javne socialne oskrbe omejil osebno dobrodelnost. Preučevanje javnih fondov za reveže je dokazalo velik pomen osebne dobrodelnosti za vzdržnost javnega sistema oskrbe revnih, ki je zagotavljala socialni mir, ter tudi ohranjala družbeno hierarhijo in delovala kot element socialnega nadzora in implementacije določenih moralnih načel ter zagotavljanja osnovne javnozdravstvene preventive. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 V raziskovalnem projektu ni prišlo do sprememb. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 2299859 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pravni položaj in življenjske usode [!] in revščini izpostavljenih otrok na koncu 18. in v začetku 19. stoletja ANG Legal status and destinies of children of poor children and children exposed to poverty at the end of 18th and in the beginning of 19th century Opis SLO Prispevek se osredotoča na dva aspekta preučevanja življenjskih usod otrok »iz ekonomskega dna«, tistih, ki niso posedovali nobenega premoženja in so bili odvisni od kolektivnega in individualnega čustvovanja. Tovrstno čustvovanje je bilo povezano tudi z občutkom družbene odgovornosti in recipročnosti posameznikov. Analizirana sta dva vidika odnosa do otrok. Najprej pravni, ki določa splošni položaj otrok, a tudi meje družbene solidarnosti, ki je v tej starostni skupini posebej poudarjena. Sledi rekonstrukcija življenjskih usod skupine revnih otrok - najdenčkov v različnih življenjskih obdobjih, ki jo omogoča specifičen vir, ki je vzet v obravnavo. Gre torej za položaj tistih, s katerimi bi najprej in najbolj zlahka dokazovali zgolj črno in v slovenskem prostoru zagotovo najbolj uveljavljeno teorijo na polju odnosov do otroštva in otrok, a katerih življenjske usode kažejo tudi drugačne nianse. ANG Paper is focusing on two aspects of researching destinies of children from the "economic bottom", those who did not own any property and who were dependent on the collective and individual emotions. Such sentiment was also connected with a sense of social responsability and reciprocity of individuals. Two aspects of attitudes to children are analysed. First aspect is a legal aspect, which sets a general position of children but also limits of social solidarity, which is in this age group particularly emphasized. There is also a reconstruction of life destinies of poor children - foundlings in different life periods. It is about the position of the children, who we could easily prove only black theory in the field of attitudes and relationships to childhood and children. But destinies of children also reflect different colors. Objavljeno v Zveza zgodovinskih društev Slovenije; Zgodovina otroštva; 2012; Str. 217230; Avtorji / Authors: Čeč Dragica Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 2143699 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Funkcije govoric in njihovih nosilcev v podeželskih skupnostih ANG Functions of Rumours and Their Bearers in Rural Communities V 18. stoletju so govorice še vedno predstavljale kolektivni spomin podeželskih skupnosti. Čast posameznika in njegov socialni ugled je bil odvisen od govoric. Te so bile kot sredstvo komunikacije ustvarjene s strani Opis SLO tretje osebe. Ta prispevek se osredotoča na karakteristike in funkcije govoric, ki so neposredno povezane s posameznikom in njegovo družino. Ker je čast in družbeni ugled predstavljal ključno identiteto posameznika, je bil od njega odvisen tudi socialni kapital posameznika in dostop do socialne oskrbe. ANG In the 18th century, the collective memory and knowledge of rural communities still depended on the oral transmission of messages, and therefore on rumours. Likewise, one's honour and social reputation often depended on gossip or rumour. Gossip is a type of communication where two or more people discuss the social reputation or the so-called repute of a third person. If this information were to spread among other people, we can speak of rumours or slander. This contribution focuses on the characteristics of rumours directly related to an individual and his/her family. Reputation and honour represented the key identity of the individual in early modern period. Also the poor relief depended on the level of social capital and reputation of the individual. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; Acta Histriae; 2011; Letn. 19, št. 4; str. 703-728; Impact Factor: 0.184;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.315; A'': 1;A': 1; WoS: MM; Avtorji / Authors: Čeč Dragica Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 1882323 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odnos do mobilnega dela prebivalstva od 18. stoletja dalje na primeru glavnih deželnih vizitacij ANG Attitude toward mobile part of population from 18th century onward on analysis of general visitations of the territory Opis SLO Za razumevanje migracijskih gibanj v 18. stoletju in njihovega omejevanja s pomočjo pravno-upravnih ukrepov, je pomembno poznavanje ukrepov, ki so jih oblasti udejanjale na področju urejanja revščine in javne socialne oskrbe. Glavne deželne vizitacije-preiskave prebivalstva v monarhiji se uveljavijo od 20. let 18. stoletja in so povezane z organiziranimi odgoni tujcev in revežev. To pravno sredstvo spremeni odnos do vsega mobilnega prebivalstva, saj do določene meje oblasti še bolj kriminalizirajo in negativno družbeno zaznamujejo njihova ravnanja. ANG To understand the migration flows of the 18th century and their regulation by means of various legal and administrative measures, it is very important to analyse the measures for regulating poverty and social care. Visitations -investigations of population of monarchy, their domicil rights and expulsion of persons witout domicil were associated with organized general or individual expulsions of foreigners and the poor. This legal means changed the attitude towards the entire mobile population as the government increasingly criminalized or stigmatised the poor people. Objavljeno v Zveza zgodovinskih društev Slovenije; Migracije in slovenski prostor od antike do danes; 2010; Str. 191-207; Avtorji / Authors: Čeč Dragica Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 2318547 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Življenjske usode poslov ANG Servant's destines Prvi vsebinski poudarek prispevka bo namenjen poselski zakonodaji in njenemu razvoju v 18. stoletju, ki ga zaznamuje prehod iz aristotelovskega dojemanja hišnega gospodinjstva kot temelja zgodnjenovoveške družbe v čas absolutistične države, ki ga je zaznamoval koncept dobre policije. Drugi vsebinski poudarek pa bodo predstavljale najprej identitete in nato Opis SLO rekonstrukcije različnih življenjskih usod poslov oziroma predstavitev njihovih življenjskih zgodb na podeželju in v mestih. Posebej pa je pomembno, da so se njihove življenjske zgodbe znašle zapisane v različnih fazah njihovega življenja. Iz njih se zrcalijo tako osebne kot tudi pripisane identitete poslov, časovno pa se uvrščajo v čas konca 18. in začetka 19. stoletja. ANG The first part of the article examines domestic service legislation and its development in the 18th century, which was marked by a transition from the Aristotelian perception of domestic service as the foundation of early Modern Age society into the era of the absolutist state and its concept of a strong police force. The second part will feature the identities and then reconstructions of the destinies and life stories of various domestic servants from both cities and the countryside. It is particularly notable that their life stories were recorded at different stages of their lives. These stories from the end of the 18th and the beginning of the 19th century reflect both the personal as well as attributed identities of domestic servants Objavljeno v Zgodovinsko društvo; Zgodovina za vse; 2012; Leto 19, št. 1/2; str. 5681; Avtorji / Authors: Čeč Dragica Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 1878227 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vzpostavitev modernega policijskega sistema v prostopristaniškem Trstu sredi 18. stoletja ANG The basic characteristics of the governing of public life in Trieste as evidenced by the debate on the preparation of the 1750's police regulations Opis SLO Tržaški policijski red iz leta 1755 je razmejil jurisdikcijo med novimi in starimi nadzornimi organi. Bile so kompilacija različnih pravnih norm, ki so urejale javno življenje v mestu. Narekovale so ga tako spremenjene družbene in ekonomske razmere v Trstu kot je bilo v interesu monarhije, da z blagim spreminjanjem obstoječih predpisov ohranjal vedenje o njih. Policijski red je služil kot podlaga za urejanje in sankcioniranje policijskih zadev v mestu in na podeželskem območju tržaškega občinskega ozemlja do leta 1768. ANG The Triestine police regulations from 1755 delineated the jurisdictions of new and old supervisory bodies and they combined or consolidated various legal norms that governed public life in the city. The police regulations served as a basis for the administration and sanctioning of police matters in the city as well as in the rural areas of the municipality of Trieste until 1768. The new police regulations were crucial also for regulation of poor-relief and poor relief institutions. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; Acta Histriae; 2010; Letn. 18, št. 3; str. 515-538; Impact Factor: 0.108;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.337; A'': 1;A': 1; WoS: MM; Avtorji / Authors: Čeč Dragica, Kalc Aleksej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 263413760 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zgodovina otroštva ANG History of childhood Nosilka podoktorskega projekta je bila članica programskega odbora in Opis SLO avtorica programske zasnove ter uvodnika v zborniku referatov znanstvene konference. ANG Researcher has been a member of the program committee and the author of the call for papers and preface of the proceedings of scientific conference "History of childhood". Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Zveza zgodovinskih društev Slovenije; 2012; 746 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Škoro Babic Aida, Jeraj Mateja, Košir Matevž, Balkovec Bojan Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Osebna dobrodelnost v Ljubljani na začetku 19. stoletja ANG Personal Charitableness in Ljubljana at the Beginning of the 19th Century Opis SLO Študije ubožne oskrbe in dobrodelnosti se pogosto osredotočajo na institucionalne vire in glavno mesto dežele, kot je bila Ljubljana, v tem oziru ni predstavljala izjeme. Čeprav so po svojem izvoru uradni, napisani po strogih uradnih navodilih, lahko gradivo ubožnih inštitutov daje vpogled v logiko "osebnega" darovanja. Letna poročila glavnega ubožnega zavoda (Armenfond) razkrivajo, da so mesečne donacije predstavljale glavni vir dohodkov ubožnih inštitutov. Leta 1820 je država uvedla nov sistem zbiranja darov, ki je temeljil na periodičnih, praviloma mesečnih donacijah "častnih meščanov". Mestni uradniki so sestavili sezname mestnih prebivalcev, ki so bili pripravljeni vsak mesec donirati določeno vsoto denarja. Ti seznami predstavljajo edinstven način, kako slediti notranji logiki osebne dobrodelnosti. ANG Studies of poor relief and charity often focus on institutional sources and provincial capital Ljubljana in 19th century makes no exception to the rule. Although they are official, written according to bureaucratic rules and clearly defined, they reveal some insights into the logic of 'private' charity. The annual reports of main poor-relief institution - "Armenfond" reveals that regular personal donations maintain the main income of this the public poor-relief found during the late 18th and at beginning of the 19th century. In 1820 state and state authorities introduced new kind of charitable donations based on regular monthly donations of 'honourable' citizens. City officials composed list of city dwellers, who accepted to donate every month a certain amount of money. It represents a unique way to analyse and follow inner "logic" of the personal charitableness. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v http://www2.iisg.nl/esshc/programme.asp?selyear=12&pap=10386 Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Predavanje na Universität Saarland, Neue Forschungen zur Kulturgeschichte ANG Lecture at University of Saarland Opis SLO Predavanje o metodologiji osebnih dokumentov in načinov solidarnosti v času eksistenčne krize na seminarju za podiplomske študente, ki ga vodi eden od urednikov največje enciklopedije o zgodnjem novem veku v nemškem prostoru, Encyklopödie der Neuzeit. ANG Lecture on methodological aspects of ego-documents and solidarity during the crisis at a seminar for graduate students, led by one of the editors of the largest encyclopedia onthe early modern period (Encyklopödie der Neuzeit). Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v http://www.uni- saarland.de/fak3/behringer/HP/2011ws/KolloquiumBehringerWiSe1112.pdf Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Nagrada Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev ANG The author has been awarded the "Herald of Science" for individual top scientific achievements of promising researchers Opis SLO Nosilka projekta je dobila nagrado »GLASNIK ZNANOSTI« UP ZRS, za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev, ki jo podeljuje znanstveni svet članice in pomeni da prinašajo nove ideje, pomembne za nadaljnji razvoj znanosti ali stroke na svojem področju pri nas in v svetu, razvoj novih metod in ekonomskih učinkov v gospodarskih in drugih dejavnostih. ANG The project leader has been awarded the "Herald of Science" award by the Scientific Council of the UP Science and Research Centre for individual top scientific achievements of promising researchers who bring in new ideas relevant to national and international development of science or their discipline, introduce new methodological approaches and produce economic benefits in economic and other activities. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v Spletna stran UP ZRS (www.zrs-kp.si) in arhiv ustanove. Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Nosilka projekta je v času projekta z referati sodelovala na 5 mednarodnih konferencah in 1 mednarodni delavnici v tujini, na 2 mednarodnih konferencah v Sloveniji in na dveh vabljenih predavanjih. Sodelovala pa je tudi v interdisciplinarni skupini, kjer je s pomočjo interdisciplinarnih metod metodološko ovrednotila nove vire za določanje moči potresov. Postala je tudi podpredsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Rezultati opravljenega raziskovalnega dela predstavljajo pomemben prispevek k poznavanju zgodovine v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Projektne tematike niso bile podvržene samo novejšim raziskovalnim prijemom (orientiranost na posameznika, njegove strategije in taktike preživetja), ampak je bilo potrebno pogosto ponovno ali prvič raziskovati tudi splošno zgodovino posamezne ustanove ali institucije, da se je vanjo sploh lahko umestilo posameznike in njihovo kulturno okolje, njihove prakse in način razmišljanja. Ta tematika v historiografiji še ni bila deležna posebne pozornosti, zlasti pa ni bila preučevana z uporabo tako različnih tipov virov. Omenjene tematike tudi še niso bile preučevane s pomočjo socialne in nove kulturne zgodovine. Pomembne raziskovalne rezultate je raziskava prinesla tudi na področju zgodovine mentalietet, identitet, kolektivnih in individualnih imaginarijev ter individualnih in kolektivnih izkušenj. Z vidika definicije revščine kot procesa vključevanja ali izključevanja iz družbe se pri preučevanju dveh tipov osebnih dokumentov kot inovativen pristop že lahko izpostavi raziskovanje kulture darovanja. Omenjena praksa se ponavadi preučuje ločeno od problema revščine in revežev in je prej prisotna v drugih humanističnih vedah, a je ključnega pomena za metodološka in teoretska izhodišča pri preučevanju revščine skozi procese vključevanja in izključevanja posameznika iz družbe. Primerjalna analiza preučevanih osebnih dokumentov, ki so nastali v okviru delovanja socialnih ustanov, namreč ponuja izpovedne podatke, v katerih se lahko bolj jasno določi vpliv mentalitetnih in vrednostnih okvirjev posameznikov in skupnosti. Raziskovalni rezultati bodo bistveno dopolnili vrzel na področju zgodovine vsakdanjega življenja, zlasti pa dveh pomembnih tematik, s katerimi se sooča tudi moderna družba: odnosa do premagovanja revščine in izgradnje temeljev javnega reševanja socialnih vprašanj, na katerih se je konec 19. stoletja razvila socialna politika, ki jo mnogi zgodovinarji uvrščajo med najpomembnejše politične dosežke človeštva. ANG The results of the research work contribute to the knowledge of Slovenian history in Slovenia and internationally. The study intervened in completely new areas of research. Research topics were not only subjected to the latest research-based approach (orientation of the individual, his strategies and tactics to survival), but it was often necessary to explore the general history of the poor-relief institutions. In Slovenian historiography poor-relief has not yet beenadequately systematically or methodologically treated. Moreover, it has not been addressed through the approaches of social and new cultural history and anthropology. Beside, research results cover the field of the history of mentalities, collective and individual experiences, formation and perception of identities, collective and individual imageries. In the light of the definition of poverty as a process of inclusion in and exclusion from society, the research of the culture of gift-giving can be highlighted as an innovative approach. The practice of gift-giving is usually studied separately from the problems of poverty and the poor, although it is of key importance for methodological and theoretical positions in the study of poverty through the processes of social inclusion and exclusion. The ego-documents under consideration have so far never been studied and researched from this point of view. A comparative analysis can provide a more precise determination of the impact of mental and value frameworks of respective communities. The project deals mainly with two important issues the modern society is faced with: the attitude towards overcoming and combating poverty and building the foundations of publicly tackling the social issues that in the late 19th century presented the basis for the development of social policy. The latter is regarded by many historians as one of the most important political achievements of mankind. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Pomemben je prispevek rezultatov študij k razumevanju različnih identitet posameznikov in družbenih skupin in njihovega vpliva na sodobno družbo in njene imaginarije zlasti na vprašanja socialne izključenosti in vključenosti ter premagovanja revščine, vprašanj socialne ekonomije, družbene solidarnosti in odgovornosti. Nudi pa tudi zgodovinske podlage za razumevanje odnosa do drugačnih, odklonskih in družbenih skupin na robu družbe v modernih družbah in tako smernice za učinkovitejše politike spodbujanja socialnega vključevanja tovrstnih posameznikov in družbenih skupin. Glede na dejstvo, da so obstoječe analize navedene problematike maloštevilne, bodo dobljeni rezultati vsekakor predstavljali izviren prispevek k slovenskemu zgodovinopisju. Pomen rezultatov projekta za Slovenijo je obenem v doseganju primerljivosti slovenskega zgodovinopisja z evropskim in svetovnim zgodovinopisjem, zlasti z izpopolnjevanjem metodološkega instrumentarija, nadgrajevanju in nadaljnjem razvoju že zastavljenih temeljnih raziskovalnih področij. Posebna pozornost nosilke projekta je bila zlasti v drugem in tretjem letu namenjena mednarodni predstavitvi raziskovalnih rezultatov. Rezultati projekta so bili predstavljeni na 6 mednarodnih, vseevropskih oziroma svetovnih konferencah in eni delavnici, ter na 4 mednarodnih konferencah, ki so potekale v Sloveniji (9th European Social Science History Conference, 13th International congress for eighteenth century studies, Istarski povijesni bienale, Rivolte e ribellismo tra medioevo ed eta moderna A cinquecento anni dalla «crudel zobia grassa» di Udine, Udine; Kulturhistorisches Symposium Mögersdorf, 2011). Raziskovalka je bila sprejeta tudi na delavnico z naslovom: Workshop on Poor Relief through History: A Comparative Perspective). Z vabljenim predavanjem je predavala v okviru podiplomskega kolokvija na University of Saarland, Nemčija, ki je organiziran na Lehrstuhl Frühe Neuzeit und Arbeitsstelle Historische Kulturforschung. Širši strokovni in zainteresirani javnosti pa je bilo namenjeno predavanje v organizaciji Društva za preučevanje 18. stoletja in predavanje o revščini v Muzeju Radovljica 2010. ANG The results of the studies importantly contribute to the understanding of different identities (identity of the Other) of individuals and social groups and their influence on modern society especially in the field of social inclusion/exclusion, combating poverty, questions and role of individual and collective responsibility, social economy and solidarity and voluntarism. They offer specific groundwork for a more effective intercultural dialogue, while at the same time providing historical bases for understanding the attitude towards different, deviatory and marginalized social groups in modern societies and consequently the guidelines for the inclusion of these individuals and social groups. Given the fact that the existing analyses indicated few problems, the results obtained certainly represent an original contribution to the Slovenian historiography. The importance of the project results for Slovenia is also in achieving comparability of Slovenian historiography with European and world historiography, particularly by improving the methodological apparatus, consolidation and further development of already pledged fundamental research areas. Special attention was in the second and third year was given the international presentation of research results. The project results were presented at 6 international or European conferences and one workshop, (9th European Social Science History Conference, 13th International Congress for Eighteenth Century Studies, Istrian Historical Biennial, Rivolta e ribellismo tra medioevo ed eta moderna Cinquecento; Udine; Kulturhistorisches Symposium Mögersdorf, 2011) and 4 international conferences held in Slovenia. The lecture held in the graduate colloquium at the University of Saarland, Germany, organized by the Lehrstuhl Frühe Neuzeit und Arbeitsstelle Historical Kulturforschung. Wider professional and public interest was devoted to a lecture organized by the Society for the Study of 18th century and a lecture on poverty at the Museum of Radovljica. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura O o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Zgodnjenovoveška socialna oskrba v veliki meri prepuščena voluntarizmu. Prispevek se bo posvečal spremembam, ki jih je razsvetljenstvo poskušalo udejanjiti na ravni odnosa do revščine in kulture darovanja. Članek se osredotoča na odnos med donatorjem in obdarovancem, saj se je z novimi idejnimi tokovi deloma predrugačila tudi vloga posameznika in njegove dobrodelnosti, kar je zlasti veljalo za premožnejše socialne skupine oziroma sloje (zlasti meščanstvo in plemstvo). Pomemben poudarke bo zato namenjen tudi preučevanju sredstev komunikacije in komunikacijskih načinov, s katerimi so centralne oblasti motivirale lokalne, predvsem mestne elite, da so sprejele in aktivno sodelovale v novem načinu oskrbe revnih, in nato, kako so te motivirale posameznike, da so poskrbeli za primerne darove. Drugi pomemben vidik analize pa je bil, kako so se te prakse navezovale na stare prakse kulture darovanja in na kakšen način so jih poskušale zavestno ali nezavestno spreminjati. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Raziskovalka je bila članica programskega odbora simpozija Zgodovina otroštva v organizaciji Zveze zgodovinskih društev, na katerem je sodelovalo več kot 50 referentov, med njimi tudi iz tujine. Metodološka izhodišča različnih ved (poleg različnih zgodovinopisnih usmeritev še etnologija, antropologija, umetnostna zgodovina, sociologija, medicina, pravo, psihologija, literarne študije), ki vstopajo na polje zgodovine otroštva, predstavljajo tudi eno od temeljih značilnosti simpozija in prvi pregled zgodovine otroštva na slovenskem, ki je bil odprt za kompleksnost metodoloških pristopov k zgodovini otroštva na Slovenskem. Raziskovalka je bila med recenzenti prispevkov, avtorica programske zasnove in uvodnika vzborniku razprav. V okviru simpozija je sodelovala tudi na okrogli mizi o usmeritvah v raziskovanju zgodovine otroštva. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche Dragica Čeč ZIG Kraj in datum: Koper |18.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/136 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, iF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 60-22-32-BE-D2-EF-2E-5C-EA-AB-EF-18-54-DB-CA-44-EE-FB-F5-7E HUMANISTIKA Področje: 6. 01 - Zgodovinopisje Družbeno-ekonomski dosežek 1: ZGODOVINA otroštva = History of childhood / uredili Aida Škoro Babic ... [et al.] ; [prevod povzetkov Aida Škoro Babic ; kazalo osebnih imen Matjaž Rebolj]. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012 (Ljubljana : Littera Picta). - 746 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531 ; 45) Prispevki v slov. ali angl., dva v srb., po eden v bos. in it. - 200 izv. - Recenzenti člankov: Dragica Čeč, Mateja Jeraj, Alenka Klemenc, Matevž Košir, Aida Škoro Babic, Branko Šuštar, Nevenka Troha, Marta Verginella, Lilijana Žnidaršič Golec. Zgodovina otroštva [History of Childhood Raziskovalka je bila članica programskega odbora simpozija Zgodovina otroštva Rogla, 18.20.10.2012, v organizaciji Zveze zgodovinskih društev Slovenije, na katerem je s svojimi referati sodelovalo več kot 50 referentov, med njimi tudi nekaj referentov iz tujine. Različna metodološka izhodišča različnih ved (poleg različnih zgodovinopisnih usmeritev še etnologija, antropologija, umetnostna zgodovina, sociologija, medicina, pravo, psihologija, literarne študije), ki vstopajo na polje zgodovine otroštva, predstavljajo tudi eno od temeljih značilnosti 36. srečanja slovenskih zgodovinarjev in prvi pregled zgodovine otroštva na slovenskem, ki je bil odprt za kompleksnost metodoloških pristopov k zgodovini otroštva na Slovenskem. Po preučevanju zgodovine turizma in zgodovine žensk pa je letošnji simpozij šele tretji, ki že v svojem naslovu posega na področje novih zgodovinopisnih usmeritev. Raziskovalka je bila med recenzenti prispevkov , avtorica programske zasnove in uvodnika v tem obsežnem zborniku razprav. V okviru simpozija pa je sodelovala tudi na okrogli mizi o aktualnih usmeritvah v raziskovanju zgodovine otroštva.