r
niMiiiiiiiiiimm,mm,hihihi
i ii. hihi n milu n im n n hihi um
jyroqflABEHCKA
B.V’ !.A ,
v
....IIIIMIIIIIIIHIIII......h:
r
I III l l I I l I II II I M I I II I I I I I I I I I I I I I I M I I I III I I I I H I I I I I I I I I • I I I I ■ I I I l I M I I I I I I I I l II I I I I I I I
BOURS
YOUGOSLAVE.
"e
Informativen list za trgovino, obrt in industrijo.
Cene inseratov: Za enostolpno 1 mm visoko vrsto se računa 60 v. Oglasi z določitvijo pro-stora in reklamne notice po posebnem ceniku
Vse dopise sprejema finančna ekspedicija fil.Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. = Telefon inferurban štev.17l Čekovni rečun štev.11.028. =
Cijene oglasa: Za jednostupačni 1 mm visoki redak računa se 60 f. Oglasi s odredjenjeni prostora i reklamne vijesti po posebnom cjeniku.
JUGOSLOVANSKA BORZA.
. . ^orzo. imenujemo kraj, kjer se ob gotovih časih shajajo trgovci v svrho sklepanja kupčij. Na borzi se torej shajajo trgovci, ki iščejo blago m taki, ki ga hočejo prodati: na borzi se osredotočajo ponudbe in povpraševanja Borza nudi pre-Kled čez razpoložljivo in potrebovano blago in bavxeve ter seznai,ia kupce z dobavitelji in do-vnelje s kupci. Razven tega razpolaga borza namovejšimi, trgovino in sploh narodno s spodarstvo zadevajočimi informacijami, nit- 15 i flamene zasleduje, v kolikor je to čas-Ku sploh mogoče, naš polmesečnik
»Jugoslovanska borza“.
»Jugoslovanska borza“ hoče seznanjati doba-vitelje-trgovce, obrtnike in industrijce s kupci in narobe, kupcem hoče dati dobavne vire za različne vrste blaga. Ker se kupcem kakor ponudnikom ne bo več treba posluževati dragih posre-mA »CeY’ ker bodo na mesto visokih provizij, ml-1!!1. .in dr.uSih stroškov stopili razmeroma borza“	za inseriranje, bo „Jugoslovanska
j	znižala nakupne cene.
Inn r >r bo »Jugoslovanska borza“ nudila mož-U nt- kupiti blag0 iz prve roke’ oziroma ga pro-• au v roke zadnjega trgovca ali konzumenta, bo r,	omejila verižnlštvo
ter vsled izločitve premnogih medrok omogočala enim
drugim vsem pa
boljšo prodajo, cenejši nakup,
Ljubljana,
Šelentiurgova ulica 7jl„ (nasproti glavne pošte.)
Špecijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
#
J Ljubljana, /
^	.O
~4?
f
Wolfova ul. 3.
S?
V. Simonič, Sv. Urban-Ptuj,
ki je med vojno vsled vpoklica stala, razpošilja zopet svoje svetovno znane harmonike.
večji dobiček.
izdatki za inseriranje v „Jugoslovanski borzi“ so najboljše naložen denar.
„Jugoslovanska borza“
ic najbolj razširjen trgovski list v celi Jugoslaviji. Razpošilja se na več kot
30.009 naslovov
v celi Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, večinoma trgovcem, agenturam, komisijskim trgovi-„m, gostilnam, uradom itd. Lahko torej trdimo, aa je „Jugoslovanska borza“
najučlnkovitejši list za trgovske oglase.
Različne informacije o prometnih zvezah, fl Pz,u.,ln izv?zu. dalje članki o narodnogospo-hnri lb vprašanjih, o reklami, organizaciji itd. u»a° zanimivost našega lista še povečali in mu al1 V6010 in stalno vrednost. stvr,Ako b°demo našli pri gg. trgovcih za našo je v’ za moderno reklamo, dovolj umevanja, to lista06 Se b,0c!0 posluževali za inseriranje našega prihrvT .zasluženi meri, ga bodemo že začetkom Prihodnjega leta izdajali tedensko.
Upravništvo.
/
Stroje
za srednje veliko
fl	•	•	m
(6 stružnic) kompletno z vsem potrebnim orodjem,
se takoj proda.
Ponudbe na ANONČNO EKSPEDICIJO Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Preproge
iz lesenih deščic, izvanredno prikladne za stanovanja, kopališča, bolnice, cerkve, zakristije i. t. d. v velikih množinah in raznih velikostih Tomčić i Heinzel, Ilica 126.
Telefon: 13—38
Za nepobitne cene!	Za nepobitne tene!
„Balkan“
Prodaja na vagone: vse vrste moke, koruze, ovsa, ječmena za pivo, pšenične otrobe itd.
Kupuje vsako množino: strojno olje vseh vrst, juto, vreče, les za kurivo, apno in vse druge industrijalne izdelke. Ponudbe na
„Balkan“ Zagreb, Vlaška ul. 54.
Brzojav: Skladišče Balkan, Zagreb.
JENKO in ŠETINA
sohna-Morarjska slikarja, stavbena in pohištvena pleskarja in ličarja, se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. - Cene nizke. - Postrežba točna.
Celovška cesta štev. 89. — Ljutiljana Vil.
m
DRAGUTIN HAFNER
Osijek (Uavonija).
Agenturni i komisionalni posao. Zastupnik prvorazrednih dom- ćih 1 čeških tvornica i trgovačkih kuća.
Kupuje i prodaje kolonijalnu robu, kemičko-teh-ničke produkte, parfumerije, dalmatinske i ostale zemaljske plodine i. dr. — Prima zastupstva industrijalnih poduzeća i većih trgovačkih kuća.
Naslov za pisma: Osijek I, Ilirska ul. 11.
Brzojavi: Dragutin Hafner, Osijek.

slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale pri Ljubljani.
Ivan Ivanovič:
Amerikanska nevarnost.
Amerikanske eksportne tvrdke se organizirajo. za reparacijo razrušenih evropskih pokrajin; tako so ustanovili v zadnjem času: American Pith Pine Export Co., Consolidated Steel Corporation, The American Webb Manufactures Export Corporation, Textile Alliance Export Corporation.
Te beležke v „Oesterreichisches Handelsmuseum“ nam dajo misliti.
Naša mlada industrija bo gotovo kmalu čutila poleg sebe močne tekmece, izmed katerih bo najnevarnejši v mnogih strokah ravno najoddaljenejši — Severna Amerika. V naslednjem članku hočemo najprej raziskovati vzroke „amerikanske nevarnosti“ in nato podati par predlogov, kako organizirati svoje obrambno delo.
Uspešno tekmovanje omogočajo
1.	nižje cene ali boljši izdelki (tehnična stran) in
2.	boljše organizirana prodaja (komercijeina stran).
Amerika prekaša Evropo v prvem in drugem. Kot primer navajam delovni sistem „tailor“, „truste“ in „amerikansko reklamo“.
Ce pogledamo na amerikansko industrijo, bodemo opazili njeno stremljenje po veleobra-tovanju in k združevanju pod enotno vodstvo (truste). Tako n. pr. izdeluje ena sama tvrdka (Massasuchetts) tri četrtine vseh v Združenih državah S. A. rabljenih čevljev: Le veleobrat omo-gočuje skrajno izrabljanje danih sredstev, omogoča špecijaliziranje, delitev dela, vsled česar se lahko posveča tudi najmanjši stvarci največjo pozornost in se izvežbajo za vsak predmet, za vsako delo, da celo za vsako fazo dela strokovnjake. Zaradi velike porabe surovin in polfabri-katov jih veleobrat lahko pridobiva v lastni režiji, lahko ustanavlja lastne tovarne polfabrika-tov, si lahko nakupi premogokope itd. in se tako osamosvoji vsaj od enega dela svojih dobaviteljev, ki so dostikrat s pretiranimi cenami največja zapreka uspešnega razvoja. Z velikostjo podjetja raste tudi splošna moč in vpliv na zunaj, od vlade dol do konzumenta, kar se zopet lahko norabi v nadaljno povečanje obrata in dobička. Razven večje dobičkanosnosti je vplivalo v Ameriki na ta razvoj proti veleobratom in trustom tipično amerikansko nagnenje in stremljenje k velikem, vedno večjem, še od nikogar doseženem.
Ta že skoro popolnoma mehanični razvoj pa je imel v zadnjih desetletjih za posledico nad-produkcijo. Proizvajalo se je več kakor je znašala resnična potreba. Bilo se je že resno bati, da bodo morale tovarne vsled prenapolnjenih skladišč in popolnega nasičenja trga ustaviti delo, kar bi povzročilo brezposelnost miljonov od vsakdanjega dela odvisnih delavcev. Pisatelj Upton Sinclair je par let pred izbruhom svetovne vojne prorokova! Ameriki bližnjo revolucijo, gospodarski prevrat, podržavljenje velepodjetij itd., če si ne bo znala pridobiti novih odjemalcev, nova tržišča za nadprodukcijo. Obstoj sedanjega amerikanskega gospodarskega reda je popolnoma odvisen možnosti eksportiranja, eksport je torej za amerikanske veleindustrijalce živi jenska potreba v doslovnem pomenu besede. Naravno je, da bodo napenjali amerikanski vele-industrijalci vse sile, da se z eksportiranjem in zaposlenjem delavstva obvarujejo revolucije in eventualne razlastitve. Eksportirati bodo morali
*
—	I'"'	*
■ral D. Dimi I
agentura i komisionalna radnja ^
Split (Dalmacija), Telefon broj 89,	||||
preporuča se gg. trgovcima za nabavu svake robe te pravoga dalmatinskoga vina kao i drugih raznih pića. — Prima zastupstva kao i svakovrsnu robu u komisionu prodaju uz najpovoljnije uvjete samo od većih 1 solidnih kuća.
^ ............I	iđ
Šli	-'^^-11 z—-I-F^n I	—II		B
	Pristno voščen domač izdelek!	[i
l	„HIF“-krema	
IL	vsled svojih sestavin zajamčeno bolj-	J
	ša in cenejša kot tujezemski izdelki.	□
□		 Zaloga na debelo 		□
"d	Oroslav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 20. Istotam se dobi: cigaretne cevke, cigaretni papir (od K 14-— naprej) ter razglednice, pisemski papir, vlasnice,	D
i	toaletno pralno milo itd.	J
1	ii—i	i	—ir	B
Rezervirano za tvrdko - - -
los. Vidmar,
izdelovanje in prodaja dežnikov,
Pred Škofijo 19 Ljubljana, Prešernova ni. 4.
Mlad agilen trgovec ,.kožarske stroke“ išče zast pstva
m Koznm tu
i. s. za Slovenijo in Srem. Cenjene ponudbe se prosijo pod .Bodočnost* na opravo lista.
torej že samo zato, da imajo delavci delo in zaslužek, četudi industrijalci sami od eksporta ne bedo imeli direktnega dobička. Za sedaj se jim sicer še ni treba bati Sinclairovega prorokova-nja: začasa vojne so zalagali milijonske armade, sedaj jim pa nudi vpostavitev po vojni razrušenih pokrajin dovolj dela in dobička. Evropska industrija je deloma uničena, deloma oslabljena, manjka ji kapital, strokovni delavci, nekatere surovine itd. Amerika pa ima vsega tega v izobi-lici. Razven gospodarske premoči se je v zadnjih letih povečala tudi njena politična moč, ki jo bo pri sklepanju trgovskih pogodb gotovo tudi spretno izrabljala. Porabila pa bo pred vsem slabi gospodarski položaj njej zadolžene Evrope ter si skušala zasigurati za svojo nadprodukcijo stalno tržišče in po možnosti že takoj od začetka ovirati razvoj evropske industrije, kajti ona stoji pred alternativo: ali izvažati, ali revolucija.
(Dalje prih.)
Statistika prodaje.
Z obširnostjo podjetij raste tudi pomen statistike. Dobro bo torej, da opozorimo naše podjetništvo, ki namerava povečati svoje obrate ali ki poseduje večja podjetja, na ta velevažen pripomoček preglednosti in kontrole.
Pod statistiko v splošnem razumemo v številkah izraženo sliko gibanja ali medsebojnega fazmerja kakršnihkoli dejstev, pod trgovsko in industrijsko statistiko pa v prvi vrsti v številkah izražen pregled prodaje, nakupa in produkcije in sicer po posameznih krajih ali pokrajinah, ali v gotovih časih ali razdobjih (pretekla leta, ali mesečno. letno itd.).
Tudi dobro knjigovodstvo lahko prištevamo k statistiki. Navadno nam pa knjigovodstvo samo na sebi ne more nuditi dovolj izčrpnega in primerno razvrščenega materijala. Treba torej po-^bnega zapisovanja, ki se da najenostavnejše združiti s kartoteko, o kateri je objavil Jugoslovanski reklamni list začetek opisa, ki se sedaj nadaljuje v „Jugoslovanski borzi“. Radi tehničnih ovir zamoremo šele v prihodnji številki odtisniti crtež hrbtne strani kartotečnega lista, ki nam predstavlja statistiko prodaje, v preteklih letih letno, za sedanji čas pa v mesečnih razdobjih.
Statistika prodaje nam kaže, kje in v koliko napredujemo ali nazadujemo, in sicer primerjalno v gotovih razdobjih, n. pr. mesečno, tedensko itd. v primeri k prejšnjim mesecem, tednom itd.
Kjer nam kaže statistika nazadovanje, bodemo takoj skušali najti vzroke, jih odstraniti ter bodemo ukrenili vse potrebno, da povzdignemo prodajo na čimvišjo stopnjo, bodemo inse-nrali, plakatirali ter se posluževali sploh vseh sredstev moderne reklame, zamenjali bodemo, če treba, potnika ali zastopnika ter ga nadomestili z agilnejšim, izdelovali boljše blago ali druge vrste, posvečevali konkurenci in boju proti nji večjo pozornost itd., itd.
Kjer glasom statistike napredujemo, bodemo jstotako skušali najti vzroke ter svoje dobre izkušnje uporabljali pri obdelovanju krajev, kjer nas napredek še ni povoljen.
Statistika nam nadalje tudi kaže, kje je še mogoče doseči uspehe in kje že sami brez konkurence preskrbujemo ves trg, kjer bi torej bili nadaljni izdatki za propagando vnaprej brezuspešni. Če se n. pr. računa na osebo povprečno 6 kg mila na leto in če smo vlasom statistike prodali v okraj s 100.000 prebivalci okroglo 600.000 kilogramov mila letno, bodemo takoj vedeli, da se prodaja v ta okraj ne more več znatno povečati ter bodemo morebitni preostanek reklamnega budžeta porabili raje za druge kraje, kjer nam statistika še ne kaže takih uspehov.
Ivan Ivanovič:
Kartoteka.
(Konec)
Prednosti kartoteke pred knjigo.
nri«H -^0 ie Kartotečni list popisan, mu enostov zani !JVlmo nov list ter na njem nadaljujemo sv< nein81" .^dntki enega kraja, ene tvrdke itd. os pri u ..ra.l vcdn? lepo skupaj, med tem ko se mc ali mnjl®1 nada!ievati popisane strani na drugem v ka,. an'1 oddaljenem mestu ali celo v drugi knji iskania1^m<i®0^a vaa*< Pregled in povzroča do ' 4 Ak . an.ia. in s tem izgubo dragocenega čai važnnis«0 je Knjiga popisana, moramo prepisati v J e podatke cele knjige v novo knjigo, k
povzroča ogromno dela, pri kartoteki pa tako prepi-savanje popolnoma odpade, ker lahko ostanejo popisane karte, podatke katerih še rabimo, brez škode za preglednost na svojem starem mestu. Če nam pa postaja predal pretesen, denemo del listov v druzega
5 Iz kartoteke lahko odstranimo vse liste, ki so brezpomembni ter jih hranimo v drugem, stranskem predalu, kar zopet zmanjša nepotrebno velik obseg kartoteke. Kartoteka vsebuje na ta način vedno le aktualen materijal. Ker se pa iz knjig ne more enostavno iztrgati ne več važne liste, posebno radi tega ne, ker se nahajajo na drugi strani lista mnogokrat še veljavni važni podatki, vsebuje knjiga tudi mnogo zastarelih zapiskov, balasta.
6. Ker se lahko vzamejo iz kartoteke cele sku-p ne ali posamezni listi, dela lahko pri enem predalu po več uradnikov hkrati, pri knjigi pa more delati vedno le po en uradnik, vsled česar morajo dostikrat drugi čakati, kar povzroča zopet izgubo časa.
Kartoteka v prodajnih oddelkih.
Vsak posameznik, ki pride kot odjemalec v poštev ali ki ima lahko na kak drug način upliv na razvoj podjetja, dobi v kartoteki svoj list, ki se ga uvrsti v svoj alfabetični red. Ta list mora biti nekako zrcalo dotičnega podjetja Vsebovati mora vse važne podatke dotične tvrdke, pred vsem pa
a)	natančno besedilo tvrdke, stroko, naslov, način obrata,
b)	finančno stanje glasom informacijskega zavoda z datumom in številko informacije in lastne izkušnje s tvrdko, n. pr. morebitno neredno plačevanje, morebitne tožbe itd.,
c)	lega prodajalne in kakovost izložb radi morebitne reklamne možnosti potom te tvrdke,
d)	vse dobavne in plačilne pogoje in druge važne dogovore glede ekspedicije itd.,
e)	vso važnejšo korespondenco,
f)	naše ukrepe v svrho reklame, število reklamnih plakatov in drugih dragocenih pripomočkov za reklamo
g)	razmerje tvrdke k konkurenci, ukrepi konkurence pri njej,
h)	obiske potnikov in važnejša poročila potnikov,
i)	statistiko dobav in sicer od zadnjih let celoletne dobave, od tekočih dobav pa najboljše mesečne.
Ti listi se morajo redno sproti spopolnjevati in sicer po poročilih potnikov, po dnevni korespondenci, po časniških noticah, nadalje iz poročil informačnih zavodov, lastnega knjigovodstva, ki daje n pr. podatke o načinu plačevanja itd. etatistični materijal pa nam dajejo kopije računov ali pa naročilni listi.
Naslednja slika nam kaže šematično sliko kartotečnega lista prodajnega oddelka.
Pri obratih, ki imajo v mnogih krajih večje število tvrdk, o katerih vodijo zapiske, je priporočati kartoteka, urejena po krajih. V tem slučaju nosi vodilni list ime kraja, pred njega pa se uvrstijo vsi listi tvrdk dotičnega^kraja, najboljše seveda tudi v alfabetičnem redu. Če se nahaja v enem in istem kraju zelo veliko tvrdk, se bodo morali uvrstiti tudi med liste tvrdk vodilni listi po zgoraj opisanem načinu. Ti vodilni listi pa morajo biti nekoliko manjši od krajevnih, ker bi sicer motile pregled čez kraje.
Pregled in iskanje se lahko še na ta način obenostavi, da se določi za posamezne skupine tvrdk posebne barve, na primer za grosiste bele, za detaj-liste rudeče, ali za špeceriste sive, za manufakturiste zelene liste itd. Se bolj kot taki raznobarvni listi pa nam koristijo takozvani j a h a 1 c i iz kartona, žice ali tenke pločevine, ki se natikajo na liste. Ti jahalci nosijo na gornjem koncu raznobarvne zastavice iz kartona ali druzega materijala ali pa raznobarvne porcelanaste krogljice. Vsaki barvi se določi svoj pomen kakor pri zgornjem primem raznobarvnim listom. Pri iskanju kakega lista se upošteva le one s znanim jahalcem označene, kar nam zopet prihrani mnogo časa in truda. Te jahalce pa lahko vporabimo tudi kot opozorilo na važne dneve, na primer na skadence, sodnijske obravnave, itd. V ta namen razdelimo gornji rob lista v 31 in nekoliko nižje ali z debelejšimi črtami v 12 delov, kateri o/.načujejo dneve in mesece. Na to določimo n. pr. belo zastavico za znak dnevov, rudečo pa za znak mesecev, ter ju potem po potrebi pritrdimo na list. Vsako jutro pogledajmo po kartoteki, ali se nahajata na kakem listu rudeča in bela zastavica na za ta dan kritičnem mestu in potem ukrenemo vse potrebno. Na ta enostaven način imamo lahko vse važne dneve v stalni evidenci.
1 Jugoslavenski privredni kompas.
Do ujedinjenja jugoslovanskih krajev v jedno jedinstveno državo smo bili ne samo politično, marveč tudi gospodarsko vezani na sedanjo Nemško Avstrijo in Madžarsko, ter so se morali naši gospodarski in privredni krogi za svoje informacije posluževati samo virov in pripomočkov nemških in madžarskih kompasov, ki, v kolikor so bili sicer točni, niso obsegali vsega onega materijala, ki je za točno spoznavanje naših gospodarskih prilik potreben. Ko smo se rešili sedaj avstrijskega in madžarskega jarma, se je pokazala občutna potreba, da postavimo naše gospodarstvo na soliden in samostalen temelj, da je osvobodimo od vplivov naših sosedov. Istočasno moramo stremeti za tem, da izvedemo čim krepkejšo organizacijo vseh naših gospodarskih in privrednih gran, da združimo interesente iz vseh krajev naše države, da jim damo možnost spoznati medsebojno sebe, svoje potrebe in možnosti kritja istih potom medsebojnih zvez. Konečno moramo stremeti za tem, da informiramo o svojih gospodarskih in privrednih prilikah tuji svet, kjer se že sedaj mnogo bavijo z načrti, kako bi trgovali z nami, in kako bi placirali svoje kapitaiije v naših krajih.
Zato je potrebno novo delo, katero je nemudoma sestaviti in našim državljanom, kakor tudi tujemu svetu dati na razpolago. Da se odpomore resnični potrebi po takem delu, je zbral znani zagrebški novinar in gospodarski pisatelj Vladimir Paviakovič, dolgoletni urednik takratnega Hrvatskega Lloyda in potem ustanovitelj in izdajatelj Hrvatskoga, sedaj Jugoslavenskoga Ekonomista, v vsakem delu države sodelavce, ki so se izjavili pripravljene to delo izvršiti. Dočim bo Paviakovič obdelal in sestavil podatke za hrvatske dežele države in bo za Srbijo uredil gradivo Ilija Jefremović, urednik dosedanjega od tvrdke Sv. R. Kristič & Co. izdavanega šematizma trgovine, obrti in industrije za kraljevino Srbijo, katero delo bo sedaj s skupnim kompasom združeno, je prevzel ureditev gradiva za Slovenijo dr. Ivan Černe, lastnik Gospodarske pisarne v Ljubljani. Delo bo nosilo enotni naslov „Jugoslavenski privredni kompas“ in bo izšlo v 5 velikih (600 strani obsegajočih) zvezkih, katerih prvi bo obsegal vso trgovino, naslednji pa industrijo, obrt, kmetijstvo in finance. V vsakem delu bode posebni oddelek za Slovenijo, kakor bodejo hrvatske in srbske dežele države imele svoje lastne oddelke. Vsaka tvrdka bode vpisana po lastnih podatkih, najprvo slovensko, oziroma hrvatsko, potem srbsko, francosko in nemško. S tem bode mogoče, da bodemo seznanili ves tuji svet z našim gospodarstvom in našo privredo, tako, da bodem mogli vzpostaviti vezi z vsem kulturnim svetom; nasprotno se bodo posamezni deli naše države _ v-ded tega enotnega in skupnega dela spoznali med seboj in svojo ujedinjeno domovino, ker bode kompas prinesel tudi točne podatke o gospodarskih prilikah vsakega dela naše države, kakor tudi o našem razmerju do drugih držav. Tako bode že prvi zvezek priobčil tudi vse že do takrat sklenjene trgovske pogodbe s tuj.mi državami, naše izvozne in uvozne pogoje, carinske tarife, in sploh vse podatke, ki so merodajni za naše trgovske kroge.
Delo bode velikega pomena za celo državo, kakor tudi za večino državljanov, saj bode nekaka vpeljava nas kot samostojne države v mednarodno trgovino in svetovno gospodarstvo. Centralna vlada v Beogradu podpira toplo to delo in tudi posamezne pokrajinske vlade resno uvažu-jejo velik njegov pomen.
Z ozirom na to, da je za časa izdaje prvega zvezka pričakovati, da bode naše valutno vprašanje že rešeno, in da bodemo imeli samo dinarske novce, so cene oglasov in naročnine navedene v dinarjih, ter se računa dinar po uradno določenem tečaju.
Naročnina: Cena vseh petih zvezkov Jugoslavenskoga privrednega kompasa velja 250 dinarjev. Delo velja v predplačilu 200 dinarjev. Posamezni zvezki se bodo prodajali le v slučaju zaloge, ker se bode zaradi ogromne draginje papirja tiskalo kompas le v nakladi naročil.
Cene oglasov v jednem zvezku:	cela
stran 350 dinarjev. Pol strani 200 dinarjev. Četrt strani 120 dinarjev. Osminka strani 65 dinarjev. Eventuelne priloge v oglasnem oddelku po dogovoru. Ako se naroči oglas v vseh petih zvezkih računimo 25 % popusta.
Nabiranje oglasov je prevzela ANONČNA EKSPEDICIJA Al. Matelič v Ljubljani,
It
raverze
v premeru 26, ä 14m ali 10 in 4 m dolge, se takoj kupijo.
Ponudbe na:
Kranjska tovarna železnine v Kamniku,
oaanciEmoanananaanannnnrmcmnBBnnon
a
□
a
a
□
a
n
D
a
□
a
D
a
a
D
a
a
a
□
n
a
svih vrst, kao graha, kukuruza, pšenice, krumpira, brašna, kaše, masti, raži, gobi i. t. d., ima za prodaju na veliko
Agentura životnih namirnica MilivojTopolčič, Bjelovar, Hrvatska.
D
n
a
□
□
n
□
D
a
a
□
□
□
a
D
a
n
n
□
a
a	n
aaaEmnsonnnaanacnnonnnnnonnnaaoon
Si
ima vedno v zalogi
drogerija
= „ADRIJA“ =
B. Čvančara
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 5 nasproti glavne pošte.
METLE
KRTAČE
z metlišči (sa drškom) i
(keffe) za ribanje it sirka
nudi za trgovce
Prva hrvatska tvornica metala V. Gorica
Registrirna blagajna
do 99 99 se iakoi proda.
Ponudbe na ANONČNO EKSPEDICIJO Al. Matelič v Ljubljani, Kongresni trg 3.
Dobra reklama je pol uspeha!
Pošta in prometne zveze.
Največja brezžična postaja na svetu. Po poročilu pariškega lista „Exelsior“ ustanovi v kratkem pri Bordeauxu ameriška družba po nalogu francoske vlade največjo brezžično postajo sveta, ki bo brzojavljala po 72.000 besed na dan do daljave 21.000 km.
Telefonski promet med Jugoslavijo in mestom Dunajem je zopet odprt. Telefonski promet med Jugoslavijo in mestom Dunajem, kateri je bil vsled izrednih razmer od vojaški: oblasti zavasno ustavljen, je zopet dovoljen.
Nov osebni vlak med Ljubljano in Borovnico. V ponedeljek dne 25. avgusta je začel voziti med Ljubljano gl. kolodvor in Borovnico in nazaj, tretji osebni vlak s prostori vseh treh razredov. Ta vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 17.59 in prihaja v Borovnico ob 18.32. Iz Borovnice odhaja ob 6.24, prihaja v Ljubljano ob 7.00. Z uvedbo tega vlaka je obratno ravnateljstvo južne železnice ugodilo že ponovno stavljenim željam občinstva.
Ladijski promet na Donavi. Kakor govore v rumunskih ladjeplovnih krogih, bodo takoj, ko bodo iz Donave odstranjene mine, pričeli z rednim ladijskim prometom z Rumunijo, Srbijo, Ogrsko in Nemško Avstrijo. Začetkoma septembra bo najbrže odplul prvi parnik iz Galaca. Nameravajo uvesti reden blagovni promet.
Ekspresne pošiljatve. Ministrstvo za pošto in brzojav naznanja, da je pri vseh poštah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zopet vpeljana služba ekspresnih pošiljatev, in sicer tudi v prometu z inozemstvom.
Avtomobilna zveza Celje toplice Dobrna: Odhod iz Dobrne ob 6. uri (zjutraj); prihod v Celje ob 7. uri (zjutraj). Odhod iz Celja ob 14. uri (ob 2. popoldne); prihod na Dobrno ob 15. uri (ob 3. popoldne). Cena ene vožnje 20 K.
Topliška vest. Z odlokom ministarstva saobraćaja z dne 17. julija 1919, štev. 9885/19 se je dovolila posetnikom zdravilnih, v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se nahajajočih toplic v sezijski dobi polovična voznina po progah državnih železnic na sledeči način, oziroma pod sledečimi pogoji: Posetniki toplic kupijo na odhodni postaji vozovnice poljubnega razreda za celo ceno. Te vozovnice so veljavne tudi za povratek, vsled česar se jih pri nanotu ne sme oddati. Kot toplice se srrtatrajo sledeči kraji: a) v Sloveniji: Toplice na Dolenjskem. Tonolščice pri Šoštanju, Dobrna pri Celju, Rogaška Slatina. Radenci, Rimske toplice, Laško in Čatež pri Brežicah: b) v Srbiji: Arandjelovačka, Vranjska, Vrnjačka. Ko-viljača, Matruška, Mladenovačka in Ribarska: c) v Hrvatski in Bosni (razgiašenje sledi). Nadaljne informacije dobe posestniki toplic pri vodstvu dotičnih toplic.
Trgovski promet na Reki. Reški Consigiio Nazionale je izdal statistične pdatke o trgovskem prometu na Reki v prvem polletju leta 1919. Podatki, ki pa so sestavljeni precej tendencijozno v prid Italiji, navajajo: V reško luko je dospelo v omenjenem času skupaj 1164 parnikov, odplulo pa jih je 1170. Po uradni statistiki odpade 1046 parnikov na italijansko brodovje. Ker niso nikjer navedeni parniki, ki plujejo pod mednarodno zastavo in katerih je precej veliko, je očitno, da so Italijani.
Inomost dedič Trsta in Reke. Kakor poročajo z Dunaja, je promet med jugom in severom ter med zapadom in vshodom preko Inomosta nad vse živahen. To je umljivo, ker sta Trst in Reka tačas iz tega prometa domalega izključena. Nemškoavstrijske oblasti si seveda prizadevajo, da ta razvoj kolikor mogoče pospešijo in zavarujejo. Kaj bo iz Trsta pod italijansko oblastjo?
Blagovni promet z Italijo. Tržaško obrtna in trgovska zbornica je sprejela obvestilo italijanskega trgovinskega ministrstva, da se mora z vsem blagom, ki se izvaža v Jugoslavijo, postopati enako, kakor z blagom, namenjenim v Nemško Avstrijo. Italijanski finančni minister je nadalje odredil, da se zopet dovoli izvoz blaga v Madžarsko. Tudi za ta izvoz veljajo določbe sklenjene svoječasno z Nemško Avstrijo.
3Q0E
1 Rudolf Pevec J
Mozirje, Štajersko.
Piva iwlraka tmia s
HMELJEM
in
JABOLKI.
■a milni bii uišii
Cene po dogovoru.
•


>
J
M. DIMIČ ZAGREB
Jurišičeva ulica 24. Telefon 19—16. nudja sa skladišta svaku količinu kukuruze, brašna, graha, zobi i. t. d
^ II. ..... «V* »V» — "■'	■■ —^
dosedaj „Sandwirt“ V Slovenjem građena, kjer se nahaja gostilna, kavama, mesarija, kegljišče, prenočišča, krasen vrt in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in piyo ter kavo. Dobila se bodo vsak čas mrzla in topla jedila. Imel bom tudi veletrgovino z vinom ter v zalogi vina vseh vrst v sodili in steklenicah ter sadjevec za razpošiljanje od 561 naprej.
Za obilen obisk in naročila se priporoča
Andrej Oset hotel Beograd Slovenjigrader.
STRMPILJE
Anton Černe
GRAVEUR
Mubliana, Dvorni trg štev. 1.
: : Mirenska
■
j čevljarska zadruga j
Vrbovec, p. Mozirje.
i
i Tovarna vsakovrstnih čevljev. : > Pristno blago.	Trpežno delo. i
Točna postrežba.
Ceniki na razpolago.
Moderno urejeno
strojno mizarstvo
Fr. Škafar, Ljubljana,
Rimska cesta 16.
= ZALOGA POHIŠTVA. =
“"V»»-
AMOL BENCIN
za pogon automobila, motora, motornih vršacih strojeva, motornih mlinova i. t. d. prodaje na veliko
„Herkules“ k. d.
Zagreb, Ilica 65. Telefon 23-38.
V---------------------------V
Firma
Brno, Kolište 49,
(Čehoslovaška)
nudi za izvoz:
vžigalice „Helios“, Vysocansko cikorijo,
frankovko „Alpa“, vsakovrstno zelenjavo, kemikalije barve in olja.
Uvoz — izvoz.
Izvoz iz Jugoslavije. Osrednji urad za promet z inozemstvom je izdal našim izvoznikom dovoljenja za izvoz blaga v Rumunijo za francosko valuto. Izvozniki so pustili stornirati svoja dovoljenja, ker ne morejo prodati naših proizvodov v Romuniji za francosko valuto, ter prosijo dovoljenja za izvoz v Nemško Avstrijo.
Revizija carine. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je vlada sklenila energično revizijo dosedanjih carinskih tarifov. Carina na predmete, ki služijo obnovi in industriji, sploh odpade, tako da bodo na pr. stroji in slične potrebščine carine prosti. Izvestne ljudske potrebščine bodo sicer še imele carino, toda po minimalnem tarifu. To velja za gotova živila, krmila in podobno. Za druge predmete in v bodoče tudi napram Avstriji — čim stopi z nami v pogodbeno stanje — bo veljal prejšnji srbski pogodbeni tarif, dočim maksimalni tarif (ki ga je uporabljal gosp. Ninčič), sploh odpade. Tozadevno izjavo bo vlada podala o priliki razprave o budgetnem provizoriju in se bodo dotične določbe sprejele v zakon o budgetu. Upamo, da se na ta način znatno omili draginja in dvigne trgovina in industrija.
Važna konferenca v trgovinskem ministrstvu. Dne 26. avgusta se je vršila pri trgovinskem ministrstvu konferenca, h kateri so bile pozvane trgovske zbornice in razne gospodarske organizacije. Razpravljalo se je o izvozu iz naše države.
Uvoz soli. Glasom sklepa uprave državnih monopolov v Beogradu je odslej dovoljen uvoz soli v našo državo pri vseh carinarnah brez posebnega dovoljenja. Pri uvozu je samo plačati monopolsko takso 17 dinarjev in 60 para za 100 kilogramov soli. Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Različne samovarje, svetiljke za lotanje, ognjegaške aparate, acetilenske svetiljke, petrolejske svetilne aparate, transportne ročke in enake predmete ponuja neka dunajska tvrdka. Cenik je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz vreč iz jute različnih velikosti, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke francoske tvrdke, ki take vreče ponuja.
Osebne avtomobile, tovorne vozove, priklopne vozove in motorne pluge ponuja neka velika češka tvrdka. Prospekti in ceniki so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Blagovni promet z Italijo. Tržaška obrtna in trgovska zbornica je sprejela obvestilo italijanskega trgovinskega ministrstva, da se mora z vsem blagom, ki se izvaža v Jugoslavijo, postopati enako, kakor z blagom, namenjenim v Nemško Avstrijo. Italijanski finančni minister je nadalje odredil, da se zopet dovoli izvoz blaga v Madžarsko. Tudi za ta izvoz veljajo določbe sklenjene svoječasno z Nemško Avstrijo.
Važna odredba glede uvoza nemških strokovnih in znanstvenih listov. Ministrstvo notranjih zadev je z ukazom od 21. julija 1919 številka 32.243/P, dovolilo splošni uvoz vseh nemških strokovnih in strogo znanstvenih listov v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kompenzacijski dogovor z Romunsko. Med Romunsko in Jugoslavijo se je sklenil dogovor, da zamenjata nekatere nujno potrebne pridelke. Jugoslavija se zaveže, da da Rumunski v prav kratkem roku 1500 vagonov koruze po 5500 fran-kov za vagon, dalje velike količine slanine, živih svinj, sira in žveplene kisline. V zameno dobi od Rumunske isto količino bencina, petroleja in soli.
Sladkor. „Narodni Listi“ poročajo:	Stanje
sladkorne pese je ugodno. Ako bo premog pravočasno na razpolago, se mora računati s 63U milijonov meterskih stotov rafiniranega sladkorja, od katerega pride v poštev dve tretjini v izvoz.
Naše rudarstvo. Zadnje 4 mesece se je uvozilo v našo državo iz Nemške Avstrije rudokop-nega orodja v vrednosti 10,000.000 K. Ta uvoz kaže, kako se naša rudarska industrija razvija čedalje intenzivneje.
Odprava tovorov v Severno in Južno Ameriko. Spedicijska družba „Adriatica“ v Trstu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je sedaj možnost dana, blago pošiljati preko , Trsta v Severno in Južno Ameriko, ker ni ovir glede prevoza po ozemlju, ki je od Lahov zase- j deno. Natančnejša poročila je dobiti pri omenjeni spedicijski družbi.
Uvoz in izvoz. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se je osnoval' centralni odsek, ki se ; bo bavil z reševanjem prošenj za uvoz in izvoz. I
niinBEmonaBKroaonDaBBaonEiaaannnirooa
j H. Hit, pni M Le ml
Ljubljana, Ahacljeva cesta 10, pri Sv. Petra cerkvi,
jjj	kupuje raznovrstna
g suha zdravilna zelišča,
B korenine, lubje itd. po najvišjih dnevnih cenah.
EmtmaaoDaaannBantmoEiaBaaaannaanEm
Advokat
y Zagrebla
Di. lola [Sinit
Petrinjska ul. 73.
S

KEFIR
Filip Pečenko LJUELJAtlA, Dunajska c. 6
naznanja sl. občinstvu, da je o tvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja in Joghurta. Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile. Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
Trgovska posredovalnica I za nakup in prodajo
.SLOVENIJA'
Jesenice-Fužine, Gorenjsko, priporoča
čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in fino salamo.
Cene po dogovoru.
Prevzame tudi razna trgovska zastopstva.
črkoslikar
operacije. Salje samo proti pretplati K 8'80 za 1 dozu, ljekarna A. Thierry-ja u Pregradi i glavna zaloga u Ljubljani, ljekarna R. Sušnik, Marijin ti g 5.
Potrebujete ?
Razpošiljam vse vrste pis. in druge papirje na debelo in drobno. Razne pisarniške potrebščine v zalogi.
Preskrbujem
vse vrste blaga. Priporočam se gosp. trgovcem v mestu in na deželi.
fne Omprcn trgovska agentura in komisijska JUa. VUICl aa, trg Ljubljana, Dunajska c. 6./I
DBQBDBBnBaBQB
Agenture: Bureaux d' agente.
Jos. Omerza,
Ljubljana, Dunajska cesta 6/1. Štefan Podpac,
Ljubljana, Poljanska cesta Dragotin Hafner,
Osijek Slavonija.
Filip Pečenko,
Ljubljana, Dunajska cest 6 M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami. Živkovič,
Vinkovci,
Anontna eksped.:
Expedition d’ annonces.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Automobili: lufomobiles.
I. Goreč,
Ljubljana, Marije Terezije c. 14.
Benzin: Benzine.
„Hercules“ k. d. Zagreb, Ilica 65.
Barvanje blaga:
Bojadisanje tobe. Teinturerie d’ Stoffes.
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3.
Brane: Herses.
„Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Čevlji (prodaja):
Cipele (prodaja). Souliers (vente)
A. Jelenc, Tržič-Gorenjsko. Matija Trebar, Ljubljana. Mirenska čevljarska zadruga Vrbovec p. Mozirje.
črkoslikar:
Pismoslikar. Peinfre d’ enseignes.
Filip Pristou,
Ljubljana (hotel Malič.)
čiSčenje perila:
Čiščenje rublja. Blanchissage
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenlenburgova ulica 3.
Čiščenje stanovanj: in oken:
Nettoyage d' appartemenls et de fenSfres. Čiščenje stanova i prozora.
Fran Parkelj,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Damski krojač:
Krojač za dame. Tailleur pour dames.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I.
Dežniki: Kišobrani. Parapluies.
Jos. Vidmar,
Ljubljana, Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Drogerije: Drogueries.
I. C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvančara),
Ljut ljana, Šelenburgova ulica S.
Drva (prodaja):
Bois (vente).
Jakob Belina in sin Podlehnik pri Ptuju.
Dobavni viri:	Dobavna vrela:
Trgovina. - Commerce.	Obrt. - Metiers.
Lieux d’achat:
Industrija. - Industrie.
Elektro-oddelek strojnih tova> n in livarn, d. d.
Ljubljana.
Elektrotehnični
predmeti:
Elektrotehnički predmeti.
Objets d’ člectrotecbnigue.
„Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Elektrotehnik:
Elektrotehničar. Electrotecbnicien.
Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 22 Makso Sartorij, Ljubljana, Žabjek št. 3.
Eksportna dr. s
Compagnie d' exportation.
„Impex“,
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Eksport čevljev:
Eksport cipela. Exportation de souliers.
A. Jelence, Trdič, Gorenjsko. Peter Kozina & Co., Liubljana. Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Mirenska čevljarska zadruga. Vrbovec p. Mozirje.
Firnež
(pristni kranjski)
Pravi kranjski firnis.
Vernis (original de Camiole).
Fotograf, zavod
Etablissement photographigui.
Atelje „Helios“ Veličan Bešter, Ljubljana, Aleksandrova ulica 5.
Kartonaža
Kartonaža. Cartonnage.
I. Bonač sin,
Ljubljana, Čopova ulica 16.
Knjigarna
Knjižara. Librairie.
Petar Žarkovič,
Bos. Gradiška.
Kolonijalno blago
Kolonijalna roba.
Drobac & Komp., Zagreb
Kolesa:
Koturi (bicikli). Bicyclettes.
J. Goreč, Ljubljana,
Marije Terezije cesta 14.
Komisijska trgovina
Komisijonalna radnja.
Commerce en cemmission.
Borowicz i Rosenberg, Vinkovci.
D. Kolarović, Brod n/S. Brača Linhardt, Daruvar.
I. Mohorič,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6.
M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Kose:
Kose (srpovi). Faux, faucilles.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Kože: Fourrures.
Fotomanufaktura:
Photomanufacfure.
Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. I. C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Gumi-tehnični:
Gnmitehnički. Gommc fechnique.
I. Goreč, Ljubljana,
Marije Terezije cesta 14.
Hotels Hoteli (svratišta). Hotels.
„Hotel Šturm“
Poljče pri Beganj ah, Gorenjsko. Hotel „Malnar“ Bled.
Hotel „Petran“ Bled.
Hotel „Vovk“ Bled.
Hotel „Triglav“ Bled. Hotel „Jekler“ Bled.
Hotel „Strgulec“ Bled. Hotel „Mangart“ Bled.
Hmelj: Houblon.
Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko.
Import: Importation.
„Impex“
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Jabolka: Jabuke. Pommes.
Rudolt Pevec, Mozirje, Štajersko.
Jajca: Jaja. Denis,
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Ključavničar:
Bravar. Serrurier.
Josip Rebek.
Ljubljana, Frančevo nabrežje 9.
Kefir
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6.
I. v. Bacho, Celje.
Krojač: Tailleur.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Jos. Rojina,
Ljubljana, Franca Jožefa cesta.
Lekarne
Ljekarne. Pharmacie.
Lekarna k „Sv. Obitelji“ (Ph. Mr. Alb. Šepac) Dubice.
Letovišča:
Ljetilišta. Villčgiature.
Poljče pri Begunjah.
Bled ob jezeru. Rogaška Slatina.
Ličar: Ličilac. Polisseur.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16, Jenko in Šetina, Ljubljana VII, Celovška c 89.
Lepenke: Ljepenke. Cartons.
I. Bonač sin,
Ljubljana, Čopova ulica 16.
Manufakture
Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Žiga Klarič,
Križevci, Hrvatska.
Med: Mlel.
Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah.
Mineralne vode:
Eaux minčrales.
Srečko Potnik,
Ljubljana, Slomškova ulica 7.
Rogaška Slatina.
Mizarstvo:
Slolarstvo. Menuiserie.
Fr. Škafar,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Mlekarne
J. Herman,
Končanica, Slavonija. Mlekarska Udruga, Virovitica, Hrvatska.
Motorna kolesa:
Kotači za automobile. Motocydes.
J. Goreč, Ljubljana,
Marije Terezije cesta 14.
Oglje: Ugljenje. Charbon.
Belina in sin,
Podlehnik pri Ptuju.
Papir: Papier.
I. Bonač.
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana,
Parfumerija: Parfüms.
O. Bračko,
Ljubljana, Dunajska cesta.
Parketi: Parquets.
Anton Bokal,
Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Penzija: Penzionafi. Pension.
Penzija Vovk, Bled.
Pisalni stroji:
Pisači strojevi. Machines i čcrire.
The Rex & Co.,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Pisarniške
potrebščine:
Pisarnicke potrebšline. Ustensiles de bureau.
I. Bonač,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Jos. Omerza,
Ljubljana, Dunajska cesta 6.
Plakatiranje: Afficbage.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3./I. Telefon št. 174.
Pleskar:
Pokostar. Peintre en hätimenfs.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Jenko in Šetina, Ljubljana, Celovška c. 89.
Poljedeljski stroji:
Poljedjelski strojevi.
Machines agricoles.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
Pohištvo: Pokuftvo. Meubles.
Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16. Dragutin V. Stikič,
Novi Pazar, Srbija.
Josip Kraljac,
Nova Gradiška.
Poljski pridelki:
Poljski proizvedi. Produits des champs.
Anton Stergar, Kamnik.
Popravilo strojev:
Popravljanje strvjeva. Reparation de machines.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Premog Ugljev. Houille.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Pralnica
Pravnica. Blanchisserie.
Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4.
Seno-Slama
Sjeno i slama. Foin, palile.
And. Elsbacher,
Laški trg v Sloveniji.
Semena
Sjemenje. Semences.
Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Sir Svi. Fromage.
Mlekarska udruga, Virovitica, Hrvatsko.
Slamniki
Slamnati šeširi. Chapeaux de palile.
Franjo Cerar,
Stop p. Domžale.
Slaščičarna
Slastičarna. Confiserie.
Kemeter, Ljubljana VIL, Celovška cesta št. 33.
Sol Sel.
Fran Krepek, Maribor.
Strojno mizarstvo
Umjetno stolarstvo.
Menuiserie manufacture.
Fran Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16.
Anton Rojina in drug Ljubljana, Kolodvorska ulica
Svetlolikalnlca
Praonica i glaRionica rublja. Repassage fin.
Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
Šk atije (lesene)
Kutije (drvene). Buttes en bois.
Julian Kahn,
Dunaj VI., Hirschengasse 1.
Špecerijska trgovina
Nikola Udragovič,
Banova Jaruga, Medjimurje, Mihinič i drugovi, Gjurgjevac.
Štampilije
Štambilje. Esfampilles.
Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1.
Transport, podjetje
Transportno poduzeče. Etablissement de transport
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Trg. posredovalnica
Trgovački posredovni zavod. Nčgoliations d' affaires.
„Slovenija“,
Jesenke-Fužine, Gorenjsko.
Trgovina cerkvenih predmetov
Trgovina nabožnih predmeta. Objets de culte et d’eglise.
Tomšič i Heinzl,
Zagreb, Ilica 126.
Trgovina z deželnimi pridelki
Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays.
Anton Pauli,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
Trgovina z modnim blagom
Trgovina modnom robom. Magasin de nouveaules.
I. Kette, Ljubljana,
Franc Jožefova cesta.
Trgovina vina.
Borowicz i Rosenberg,
Vinkovci.
Viktor Nöthig, pod Kalnikom, Sv. Petar, Orehovac.
Trgovine z deželnimi pridelki
M. Geršak & Co., Ljubljana.
Ure
Muntres, pendules.
Fr. čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgova uL 7.
Vinske preše
Pressnirs.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Vinska klet
Vinski podrum. Cave.
„Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Veletrgovina
Commerce en groš.
R. Stermecki, Celje. Ljubljanska
komercijalna družba z o. z. Ljubljana.
Žarnice
Žarulje. Becs D'člectricitč.
„Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg.
Zavarovalnica
Osiguravaonica. Assurance.
„Croatia“, Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. „Prva Zavarovalnica“, Glavno zastopstvo Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Zobotehnične
potrebščine
Zuhotehničke potrebšline.
Objets pour dentistes.
O. Golob,
Ljubljana,
Hiša Jadranske banke.
Zelišča
Zelenila. Herboristerie.
R. Luckmann,
Ljubjana, Ahacljeva cesta 10.
Zdravilišča
Lječilišta. Eaux et bains.
Rogaška Slatina,
Zdravilna mast
Ljekovita mast. Graisse mčdicinale.
A. Thierry,
Pregrada. Hrvatsko.
R. Sušnik,
Ljubljana, Marijin trg.
Zlatnina
Orf&vrerie.
Pr. Čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgovu ul. 7.
PREGLED BORZNIH ZABELEŽK.
Zagrebačka burza. Valute.	Ženevska borza.
1. avg. 1919.	11. avg. 1919.		21. avg. 1919.	Ob sklepu lista.	1. avg.	1919.	16. avg. 1919.
novac roba	novac	roba	novac roba	novac roba	Dunaj	11-45	1275
Amer. dol. 37'25 37 50	—	—	4000-— 4100--	4852--4906 —	Praga	24-80	22 —
Engl funti 160"— 170'—	—	—	— —	— —	Pariz	74-921/2	73-85
Franc, franki 5 45	—	5-60	— 555--	5-76	—	London	23 99	24 40
„ napol. 168 — 172'—	165-	170--	163 — 166',2	170"— 176"—	New-York	5-32	5-64
Nem. marke 2 82	2-87	2-80	2-87	280-— 288--	26V- 265--	Italija	63 —	62--
Rum. lei	2-35	2-37	2-48	2-52	235-- 239 —	255 - 260"—	Nemčija	32-90	30--
Švic. franki 6 50	—	—	— —	— —	Španija	104-30	107-75
Turske lire 175"— 18V—	175-	—	170-—	— —	Belgija	72-—	70 75
Bug. lev žig.	130"—	—	136-—	130' - 140--	Petrograd	—	28-—
Beogradska burza. Valute.
1. avg. 1919.			11. avg. 1919.	21. avg 1919.	Ob sklepu lista.
	ponuda	tražnja	ponuda tražnja	ponuda tražnja	ponuda tražnja
Žig. kruna	32-70	32-65	32-80 32-75	32-20 32 10	32-22 32 13
Franc. nov.	172--	171"—	185-— 183-—	I75-- 173-—	179-— 177--
Amer. dol	1160"—		1375-- 1365-—	1315'— 1300'—	1317-- 1305--
Rum. lei	75--	74-50	87-- 86 -	74-50 73 —	82-20 80--
Nem. marke	95-50	94-50	100-- 98--	90--	88--	95-- 87- -
Bug. žig. lev	41-25	40-50	44-— 43-—	43 50	42-- 4L-—
Devize:					
Paris		170"—	184-—	175-— 174--	180-— 178-—
Ženeva-Cur.	220 —		230-50 229-50	239-50 238 —	237-20 235-50
London			60-50 59.50	60— 59-—	60-20	60"—
Tvrdka Ant. Stergar
v Kamniku
kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah.
1 nn anaDommomao naanaDonannanl
1^5^* 'v razpošilja po dnevni ceni
* I trgovec in posestnik
in S
trčen ?
i
medi Mije pri Biežital.
BnaaoanoaonnDĐOĐanannnnaajDaDni
Komisijska trgovina Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6, priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga: cefirja, tiskovine, hlačevine,
delkov čeških tvor-nic, katere zastopa.
nogavic, robcev, su-kanca, gumbov, pri-tiskačev, rinčič za čevlje in drugih iz-
Josip Rebek
stavbeno in umetno ključavničarstvo,
Ljubljana,
Francevo nabrežje 9,
priporoča svojo delavnico v izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del.
barva -*
vsakovrstno blago
obleke
PERE
domače perilo (pošilja po isto na dom)
tovarna J O S.
SVETLOL1KA
ovratnice, zapestnice in srajce
REICH
Ljubljana, Poljanski nasip štev. 4. Podružnica, Šelenburgova ul. št. 3.
Razno iz narodnega gospodarstva.
Pletarski izdelki. Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da izdeluje vse v pletarsko stroko spadajoče predmete, kakor pleteno pohištvo, poštne košare, zelene košare za sadje, košare za premog itd. Interesenti naj se za nadaljna pojasnila obrnejo naravnost do vodstva omenjene šole. Opozarjamo na inserat na 8. strani.
Zakon o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915, ki se je vsled sklepa ministrskega sveta z dne 5. februarja 1919 razširil na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, obsega v svojem čl. 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves gotovi denar, vrednostne papirje in razne denarne prejemke. Vsled tega se v zmislu čl. 19 in 21 tega zakona ne sme ničesar izplačati, kar bi imeli podaniki neprijateljskih držav terjati od posameznikov ali podjetij (domačih, tujih, mešanih), ampak z ozirom na čl. 22 zakona postopati po čl. 11 tega zakona in izročiti Upravi fondov. Zategadelj in pa na podlagi čl. 20 zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav, čl. 3, 5 in 16 pravilnika za izvedbo tega zakona. Odrejam, da vse osebe (fizična ali podjetja bodisi tuja, mešana ali čisto domača), izpolnijo svojo zakonito dolžnost, da namreč vse take dolgove in prejemke ter depozite neprijateljskih podanikov v kakoršnlkoli obliki takoj prijavijo podrejenemu ministrstvu, da nikomur teh oseb ali podjetij ničesar ne izplačajo bodisi pod kateremkoli naslovom, ampak denar tega ministrstva polože v depozit Upravi fondov; samo tako se osvobode svoje obveznosti napram njim. Kdor bi postopal nasprotno, bi ga zadele vse posledice čl. 21 zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav. — Minister trgovine in industrije.
Italijansko narodno premoženje. Razpravljajoč o financijelnem vprašanju mirovne pogodbe ceni gospodarski sotrudnik lista „Secolo“ na podlagi današnje temeljne vrednosti italijansko narodno premoženje na 230 milijard lir. Premoženjska oddaja bi znašala po njegovem članku 30 milijard, vojna odškodnina pa, ki jo ima plačati Avstrija in Madžarska, 50 milijard lir.
Amerikanci kupujejo Škodove tvornice.
„Daily Express“ javlja, da sc ameriške jeklarne, ki so nakupili Böhlerjevi podjetji na Dunaju in v Diisseldorfu sedaj pogajajo v Bernu s Škodo glede nakupa Skodovih tvornic. Ako se posreči ta načrt, potem dobijo na kontinentu Amerikanci monopol za izdelavanje jekla. Edini konkurent bi še bila tvrdka Creuzot na Francoskem.
Agentura. Komisijska trgovina. Manufaktura na debelo.
M
Zastopstvo raznih tvrdk.
Kefirni zavod.
Filip Pečenko
Ljutijana, Dunajska testa 6.
sprejema zastopstvo zavarovalnice „Croa-tia-4 Ljubljana, Stari trg št. 11.
Vsakovrstno špecerijsko blago nudi na debelo komisijska tvrdka
M. Tomažin
Ljubljana, Pred Prulami.
Prevzame tndi razna trgovska zastopstva.
.......................
q
Stavbeno, pohištveno in sobno
pleskarstvo m ličarstvo
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Cene nizke. Barva pristna. Izvršitev točna.
"D
"'d
o
n
::::d
„Stahlwerk Streiteben“ pošta in železniška postaja ßyistanj, Koroško.
Proizvaja jeklo za kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obrocja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (acalonsko in brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi, surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce, surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja.
Prevzema tudi strugarska in škobljarska dela.
Ravnateljstva jeklarne na Ravneh.
BHBHBHSBCaaBEBBBS
Grajski trg 3, priporoča dobro sortirano zalogo pohištva iz mehkega in trdega lesa, lastnega izdelka. Prodaja pohištvo tudi na debelo. Trgovci dobijo popust.
Rezervirano za
R. Stermecki, = Celje. =
Borza za delo. Uprava borze javlja vsem delavcem in delodajalcem, da se je ustanovila v Beogradu na najširši podlagi borza za delo. Interesenti se prosijo, da se s svojimi vprašanji in ponudbami obračajo na to borzo, ki je odprta ves dan. Svoje prostore ima v Ulici kraljici Natalije št. 1.
Cene nekaterih predmetov v Švici. Koncem junija so bile te-le cene:	Pujski 5—7 tednov
stari 80—100 frankov, prešiči tolsti 4:80 do 5:40 frankov kilogram žive teže. Jajca 50—60 centimov komad, naravni med 6:50 frankov kilogram. Fižol v stročju 1:30—2:40 frankov, špinača 70 do 1:40 frankov, paradižniki 2:20—2:40 frankov, špargelji 3:60—4 franke za kilogram. Citrone komad 4—6 centimov, orehi 2:40—3:60 za kilogram. Meso stane kilogram po kvaliteti in vrsti 5:60—8 frankov. Govedina okoli 6 frankov.
Katastrofalna nezaposlenost v Evropi. Londonske „Times“ priobčujejo Hooverjev spominski spis o gospodarski situaciji, v Evropi, kjer poroča Hoover po statistiki, da prejema sedaj v Evropi približno 15 milijonov družin v tej ali oni obliki brezposelne podpore. Kot glavni vzrok tega navaja od vojske povzročeni prevrat v industriji in trgovini.
Tečaj krone v Zurichu. Odkar so bili objavljeni mirovni pogoji za Nemško Avstrijo, je nadel bozni tečaj za stare krone za okroglo 30 %. Za sto starih avstrijskih kron se je 25. pr. m. plačevalo 12 frankov, za sto nemškoavstrijskih pa 13.50 frankov — medtem ko je istočasno notiralo 100 čehoslovaških kron 26.75 frankov. Čehoslo-vaška krona ima torej, vkljub ne ravno dobremu položaju čehoslovaških financ 125 % agia nad staro avstrijsko krono. Objektivno vrednost jugoslovanske krone žalibog danes še ne moremo presoditi, ker dosedaj še nikjer oficijelno ne notira.
Sode (lužine)
za sapun (Ötznatron),
sode bikarbone, kristalne sode, suhe šljive, čajni maslac, suho meso, domaću mast,
razne vrsti sira i sve vrsti zelenja i plodina nudi uvijek najjeftinije
Prvo bosansko izvozno poduzeće
Gj, Vasiljevič,
Tuzla, Bosna.
Anton Štauber, Maribor,
Gosposka ulica št. 36,
se priporoča za stavljenje peči, štedilnikov in vseh v to stroki) spadajočih dei.
Naznanilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem pričel s samostojno obrtjo
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor polaganje novih, struženje in čiščenje starih podov. — Naročila se izvršujejo solidno in točno po naj nižji h cenah. Pismena naročila sprejemam na naslov Anton Bokal, Spodnja Hrušica 39. pri Ljubljani, ustmena pa: Ljubljana, Ambrože» trg 3
Anton Bokal,
pokladalec parketov.
Bukova drva za kurivo in lesno oglje
prodaja v vsaki količini
tvrdka JAKOB BELINA in sin pošta Podlehnik
žel. postaja Ptuj.

Radiča & Fabrls
"iS)
:: » :: Split (Dalmacija) :: :: ::
Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže.
'St
............. Brzojavni naslov: Radfab.
J0
s
■
I
I
m
1
■- s;
Če razpošiljate sadje, zelenjavo, itd. - - -
rabite košare,
te pa dobile takoj tudi v največjih množinah v
Pletarski šoli v Strnišču pri Ptuju, — (Slovenila),
ki pa izdeluje tudi druga v pletarsko stroko spadajoča dela. Zahtevajte ponudbo!
a z>jaigan«'BHiBBB ■■■ama	»nn c nas affaB«a*)ii?sBBHBaa»simB ■■■■■■

■ -1 I ■
IH
II
M
I
I
m
I
m	1 bo ■»■■■■■mnauenaoB	m
E H	Ljubljanska kartonažna to-	o s
e	varna in papirna industrija	£2 0
B 1 S H	i. lomi i umnim	B C *
H	dobavlja vse vrste	
a	kartonaže, vreče in druge	£
m	papirne izdelke za trgovino	B
B g	in industrijo.	B
a	Lepenka, ovojni in pisalni	B B
a 3	:: papir v vsaki množini. ::	H ■
m	H B B B H ■ B	uaeEBEBBEB	I
f/9Dliip5öEvi
PLESKHRlHLlCfiR
Ljubljana, Rimska c. 16.