Ptuj, petek, 26. maja 2006 letnik LIX • št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Passat.
Najboli slovenski avto leta.
TTfrtTg-
Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
v
)
Sport
Nogomet • Bodo Ptujčani tudi brez športnega direktorja Damjana Gajserja uspešni v Mariboru?
Stran 6
Po Sloveniji Ptuj • Rejci najeli Čeferina, priklonila se je Perutnina
Stran 3
Reportaža Ptuj • Prvi streli v zadnji vojni so padli v Ptuju!
Stran 4
Gospodarstvo
Ptuj • Mercator SVS bo prenehal obstajati
Stran 5
Po naših občinah	Kmetijstvo	Črna kronika
Hajdina • Napoved	Slovenija • Za točo	Ormož • Sedem-
vroče jeseni pred	nobene odškodnine	urna drama na
lokalnimi volitvami	več!	dimniku psihiatrije
Stran 9	Stran 10	Stran 27
Kmetijstvo
Podravje • Agencija priznava napako, kmetje čakajo denar Stran 11
9770040197060
Slovenija • Kdaj proračunski denar za KGZ
S krediti do plač
Slovenski kmetijsko-gozdarski zavodi, med njimi tudi ptujski, so letos, čeprav je že maj, še vedno brez sredstev za delo, ki bi jih že davno morala nakazati vlada. Jasno je, da so v vodstvih KGZ nad stanjem ogorčeni in se sprašujejo, kako dolgo bodo še brez potrebnega denarja za že opravljeno delo.
Podaljšan rok za EPD
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je rok za oddajo vlog na javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki naj bi se sprva iztekel 29. maja, podaljšalo do 16. junija 2006. Višina nepovratnih sredstev v okviru naložb v kmetijska gospodarstva, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na drugi javni razpis iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 za leto 2006, znaša do 1,661 milijarde tolarjev oz. 6,932 milijona evrov, od tega pa polovico denarja predstavljajo evropska namenska sredstva, polovico pa sredstva države.
Na nevzdržen položaj KGZ oz. njihovih strokovnih služb je pred nedavnim javno opozorila tudi slovenska Kme-tijsko-gozdarska zbornica: »Strokovne službe pri Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije za leto 2006 še niso prejele proračunskih sredstev za opravljeno delo, kljub temu da zaposleni na KGZ opravljajo redno delo na subvencij-ski kampanji, pripravah vlog za pridobivanje sredstev iz
Uvodnik
naslova enotnega programskega dokumenta (EPD), strokovnih nalogah v živinoreji ter ostalih področjih dela. Pogoj za financiranje strokovnih služb je priprava letnega programa dela in pridobitev soglasja na njegovo vsebino na Vladi Republike Slovenije. Program dela za leto 2006 Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko gozdarskih zavodov za leto 2006 smo v Kmetijsko-gozdarski
Zgodba neke mladosti
Mladost se v teh majskih dneh znova prebuja, za nekatere je 25. maj še vedno dan, ki se ga spominjajo z nostalgijo. Pred sedmimi leti je Ptuj na ta dan dobil tudi novo igrišče za golf. Pa tista majska petindvajsetica niti ni toliko pomembna, kot je pomembna sama pridobitev in pomen, ki ga ima za to okolje. Navsezadnje se datumov ljudje sčasoma niti več ne spominjajo, ker je večini od vseh datumov tako ali tako najbližji osebni praznik.
Simbolično ali ne, včeraj so se v nekdanji ptujski vojašnici dobili vsi, ki so na nek način povezani v novi zgodbi tega kompleksa. Ptujsko višje in srednje šolstvo bo dobilo toliko potrebne nove prostore za izobraževanje novih generacij, ker ta družba na nek način stavi na znanje kot svojo prednost, četudi v konkretni praksi ni tako. Zakaj so te dni mladi ponovno šli na ulice? Verjetno ne zaradi prestiža oziroma tega, da imajo vsega dovolj; najbrž imajo vsega dovolj v drugem pomenu besed, saj večina nima pravih pogojev, da bi lahko študirala. Se je kdo resnično poglobil v razmere, v katerih živi večina študentov, se potrudil, da bi izvedel, kako živi ali kako lahko okolica prestolnice, ki navadno pobere smetano diplomiranih študentov, sploh prenaša bremena »dolgoletnega« študija svojih mladih?Mesec dni v Ljubljani stane najmanj sto tisočakov. Se je kdo kdaj vprašal, kako jih zmore zagotoviti starš na vzhodu te lepe naše dežele, kjer se v povprečju zasluži za okrog 30 odstotkov manj, pa še služb je manj kot v osrčju države, kjer se plete vse, od politike naprej? Tudi zato bi si želeli biti blizu seskov, ampak to je dano redkim. Večina mladih je zato prisiljena delati; nekateri delajo brez vseh papirjev, drugi preko napotnice študentskih servisov. Verjetno so kamen spotike študentski servisi, ker mastno zaslužijo, njihovi glavni se bojda valjajo v denarju, zato jih je potrebno v kali zatreti, s tem pa dodatno ogroziti vse tiste, ki brez tolarjev preko študentskega servisa ne bi zmogli v bitki za znanje, s čimer se želimo dičiti Slovenci v družbi evropskih narodov. Zelo nespametno bi bilo sedaj čez noč uničevati vsepovprek, čeprav je tudi študentsko delo, ki ga poznamo v Sloveniji, po vsej verjetnosti tudi ena od anomalij, s katero se moramo še spopasti. Obljube o novih štipendijah, 20 tisoč naj bi jih bilo, in o novih študentskih posteljah so obljube na dolgi rok, v katerem pa bo potrebno najprej preživeti.
Obljube so imeli tudi prejšnji oblastniki. Podatki o štipendijah so znani, kot na drugi strani število študentov, s tem pa tudi tisti osnovni parametri, po katerih bi se dalo pogledati v socialno stanje študentov, ki bi že zdavnaj morali koga prebuditi. Dejstvo pa je tudi, da je socialno raz-slojevanje v Sloveniji iz dneva v dan hujše, vedno več je na eni strani bogatunov kot na drugi strani revežev, ki komajda zmorejo za kruh in mleko, njihovi otroci pa so že na startu »oddaljeni« od študija. Zato je za periferijo še kako pomembno, da sama išče vzvode za pridobitev znanja v svojem okolju, tudi zato je včerajšnji 25. maj v nekdanji ptujski vojašnici izredno pomemben dan. Do višje stopničke v znanju bo omogočil marsikateri bodoči generaciji, na nek način pa tudi omilil stisko prenekatere družine, ki bi svojim otrokom želela omogočiti izobrazbo, pa je ne more, ker enostavno ne zaslužijo niti za preživetje.
Majda Goznik
zbornici Slovenije pripravili in uskladili z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadaljnji postopek priprave in pridobitev soglasja na Vladi Republike Slovenije letnega programa Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov stoji, ker Govedorejsko poslovno združenje ne potrdi izvedbenega skupnega temeljnega rejskega programa v govedoreji za leto 2006. Letni program Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov je na področju izvajanja strokovnih nalog v živinoreji podprogram izvedbenih programov za posamezno vrsto živali. Programi na področju prašičerej in drobnice so pripravljeni in potrjeni od priznanih rejskih organizacij.
Izvedbeni program v govedoreji je tudi pripravljen in potrjen od rejske organizacije Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Govedorejsko poslovno združenje (GPZ) pa nasprotuje potrditvi programa. V kolikor v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije ne bomo dosegli dogovora z Govedorejskim poslovnim združenjem, bomo prisiljeni v prekinitev dela strokovnih
služb, saj ne bomo mogli zagotavljati sredstev za delovanje zavodov. Sedaj poslujejo zavodi na osnovi najetih kreditov, kar povzroča visoke stroške financiranja.«
Tudi na ptujskem KGZ, kot je povedal direktor Slavko Janžekovič, poslovanja ne morejo in ne rešujejo drugače kot z najemanjem kreditov, da zaposlenim zagotovijo redne mesečne dohodke: »Seveda pa to zavodu prinaša dodatne stroške, ki so sestavni del kreditov in te zaenkrat
poravnavamo iz prilivov tržnega dela poslovanja. Tudi če bo oz. ko bo program dela potrjen in sredstva nakazana, ne pričakujemo, da bomo dobili povrnjene kreditne stroške.«
Kaj se dogaja in zakaj še ni denarja, smo povprašali na pristojno kmetijsko ministrstvo. »Gre za vprašanje, ki se nanaša na razmerje med GPZ in KGZS. Na razrešitev tega vprašanja kmetijsko ministrstvo ne more vplivati, bo pa začelo sredstva nakazovati takoj, ko bo zbornica pripravila popolni letni program dela, v
skladu s predpisi, in bo k njemu podalo svoje soglasje tudi ministrstvo za finance ter ga potrdila vlada,« je pojasnil Tomaž Hrastar iz službe za odnose z javnostmi pri kmetijskem ministrstvu.
Kot kaže po zadnjih informacijah s kmetijskega ministrstva, pa se je zadeva v zadnjih dneh vendarle premaknila z mrtve točke, saj je usklajen letni program dela že bil obravnavan na finančnem ministrstvu, v kratkem pa ga bo preverila še vlada.
SM
Vsi slovenski Kmetijsko-gozdarski zavodi (na sliki ptujski) si že od začetka leta do mesečnih dohodkov pomagajo s krediti, saj ministrstvo še ni nakazalo potrebnega denarja.
Sedem (ne)pomembnih dni
Koliko oči
Z malo ironije bi lahko rekli, da ostaja Srbija po nedeljskem črnogorskem referendumu o osamosvajanju brez enega očesa. Prav na črnogorskih tleh se je namreč v času Miloševićevega srbsko-črnogor-skega »skupništva« enemu izmed tamkajšnjih vodilnih črnogorskih politikov porodila misel, da sta Črna gora in Srbija dve očesi v eni, skupni glavi. Tako je opozarjal na njuno nerazdružljivost in večjo povezanost, kot pa so jo bili, tudi v tistih časih, pripravljeni priznati in sprejeti mnogi Črnogorci. To so bila leta velikosrbskega divjanja in šopirjenja, ko je bilo treba najprej v odnosih med Srbijo in Črno goro pokazati in dokazati, da gre za eno in isto, predvsem pa, da Črna gora v bistvu ni nič drugega kot Srbija, čeprav razmere še zdaleč niso bile tako preproste in tako same po sebi umevne. Po svoje sta to dokazovala tudi oba brata Milošević - srbski vodja Slobodan, ki se je deklariral kot Srb, in Bora, politični delavec in diplomat, ki se je izdajal za Črnogorca _ Črna gora je sredi osemdesetih
let pravzaprav postala prva žrtev velikosrbske Miloševićeve politike. Milošević je brez kakršnihkoli pomislekov (seveda s pomočjo črnogorskih zaveznikov) radikalno odstranil politično in državno vodstvo, ki je simboliziralo Črno goro kot samostojno federalno enoto, in posebej ščitil njene interese tudi v odnosih do Srbije. Pravzaprav je vso povojno jugoslovansko zgodovino zaznamoval poseben odnos med Srbijo in Črno goro. Šlo je za nekakšno črnogorsko samopotrjevanje, poudarjanje različnosti od Srbije in predvsem tudi za vzpostavljanje in utrjevanje tistih atributov, ki so bistvenega pomena za nacionalno samobitnost. Prav tako ni nikakršna skrivnost, da so snovalci starega in novega velikosrbstva še posebej kalkulirali s Črno goro. S tega vidika je bilo (in je) značilno tudi ravnanje srbske pravoslavne Cerkve in njeno vmešavanje v črnogorske cerkvene in posvetne zadeve, končno tudi (najnovejše) odkrito propagiranje proti razdružitvi Črne gore in Srbije ^
V prvih urah z nedelje na ponedeljek je črnogorski premier in glavni inspirator črnogorske samostojnosti Milo Đukanović spo-
ročil, da je Črna gora po 88 letih spet suverena, samostojna država. S tem pa se je - po petnajstih letih - podrla še zadnja državna združba iz nekdanje Jugoslavije, svojevrstnega konglomerata narodov, jezikov, ver in vsakršnih drugih različnosti. Najprej sta se iz Jugoslavije izključili (junija 1991) Slovenija in Hrvaška, decembra istega leta se je osamosvojila Makedonija, v začetku leta 1992 so imeli referendumsko odločanje o prihodnji ureditvi v Bosni in Hercegovini ^ Slovenija je potem, ko je 26. junija razglasila svojo samostojnost in sporočila, da izstopa iz jugoslovanske države, doživela vojaško agresijo Jugoslovanske ljudske armade, Hrvaška in Bosna in Hercegovina sta padli v nekajletno grozljivo vojno s katastrofalnimi človeškimi in gmotnimi žrtvami _ Makedonija se je izvlekla brez hujših vojaških zapletov. Pravzaprav zdaj edino Črna gora zapušča »državno skupnost« s Srbijo na »normalen« način, brez kakšnih posebnih političnih napetosti, predvsem pa brez groženj s silo s katerekoli strani. Agencija Reuters tako poroča, da sta v bistvu Srbija in Črna gora povsem ločeni enoti, s svojo zakonodajo in s svojima, ločenima valutama^ Nekateri v razdružitvi celo vidijo ustvarjanje pogojev za boljše in za zares obojestransko koristno sodelovanje med Srbijo in Črno goro. Vsekakor je značilno, da so števil-
ni pomembni poborniki in nasprotniki črnogorskega osamosvajanja na koncu kar nekajkrat poudarjali, da je najpomembnejše, da končno pade takšna ali drugačna odločitev ljudstva. Čeprav gre za zmago črnogorskega gibanja za samostojnost (nekaj več kot 55 odstotkov Črnogorcev je glasovalo za suvereno državo), zdaj v Črni gori posebej poudarjajo, da v nedeljo ni bilo poražencev, da je zmagala Črna gora in da mora nova Črna gora postati prijazna domovina za vse Črnogorce. Milo Đukanović je poudaril, da Črna gora nikogar ne ogroža in hkrati čestital in izrekal najboljše želje »samostojni državi Srbiji«. Dopisnik črnogorske televizije iz Beograda je v nedeljo zvečer sporočal, da ljudje v Beogradu in po Srbiji sprejemajo črnogorsko odločitev »spokojno« in da na beograjskih ulicah ni kakšnega posebnega razpoloženja _
Tako so se končale nestvarne sanje o »Veliki Srbiji« in o srbski prevladi nad vsem jugoslovanskim prostorom, ki jim je prva rekla ne Slovenija. Nedeljski črnogorski referendum je bil pravzaprav še zadnje dejanje petnajstletnega dokončnega razpredanja Jugoslavije, ki je bila tako rekoč od prvega dne ujetnik marsikdaj diametralno nasprotnih pogledov na vlogo in pomen narodov (in njihovih interesov) pri funkcioniranju države.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Slovenija • Vzreja puranov zaenkrat ostaja
Rejci najeli Čeferina, priklonila se je Perutnina
Najprej zgolj po javnem šušljanju, nato pa tudi po javni izjavi predsednika uprave in direktorja PP dr. Romana Glaserja naj bi se reja puranov pri kooperantih približevala hitremu koncu. Očitno pa ta »konec« ne bo tako hiter ^
Še na zadnji novinarski konferenci pred dobrima dvema tednoma je Glaser napovedal aktivno in hitro zmanjševanje reje puranov, namenjenih predelavi v MI Zalog pri Ljubljani. Ta obrat naj bi se v kratkem začel usmerjati zgolj v predelavo piščančjega mesa in izdelavo produktov za novo Wellness linijo, morda pa bi delno še predelovali tudi puranje meso, vendar izključno oz. predvsem iz uvoza. Po besedah Glaserja je namreč domača reja veliko predraga in zato neekonomična. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s kooperanti, ki so se specializirali za rejo puranov, direktor PP ni imel čisto jasnega odgovora, povedal pa je, da potekajo pogajanja in pogovarjanja o preusmeritvi v piščančjo rejo.
Milijardna odškodnina za kooperante!
Toda rejci puranov niso mirno čakali na to, kam naj bi jih odnesel tok reke, ki jo je zanje začrtalo vodstvo PP, ampak so se kaj hitro, že v »pred-pogajalski fazi«, obrnili na odvetniško družbo Čeferin. »Da, to je res. Pri nas so se oglasili predstavniki rejcev puranov PP, d. d., z željo, da preučimo možnost odpovedi pogodbe o vzreji puranov, ki so jo kot posamezniki podpisali s Perutnino Ptuj, d. d. Pričakujejo namreč, da namerava Perutnina Ptuj v kratkem odpovedati pogodbeno sodelovanje vsem rejcem puranov, kar pa je do sedaj zgolj bojazen, saj takšne odpovedi še niso prejeli. Tako smo za našo stranko
Dr. Roman Glaser: »Odločili smo se za nadaljevanje vzreje in dan stare purane tudi že uhlevljamo pri naših kooperantih. Dinamika in roki vzreje pa so v največji meri odvisni od ekonomike in dogajanj na trgih. V zadnjem času opažamo kar bistvene spremembe pri naraščanju cen puranjega mesa in izdelkov.«
(rejce puranov, op. a.) pripravili pravno mnenje, iz katerega izhaja precejšnje finančno breme za Perutnino Ptuj, d. d., v kolikor bo odpovedala pogodbo o vzreji puranov ali pa bo omenjeno pogodbo kršila. O konkretnih zneskih je še preuranjeno govoriti, vendar pa so številke dovolj visoke, da bi zanimale delničarje Perutnine Ptuj. V primeru morebitne odpovedi pogodbe pa bi lahko pričakovali enega večjih sodnih procesov, zaradi česar menimo, da bo Perutnina Ptuj, d. d., svoje načrte o prekinitvi proizvodnje podrobneje premislila in pristopila k morebitnim pogajanjem o nadaljnjem sodelovanju z rejci puranov. V trenutni fazi naša pisarna zastopa interese iniciativnega odbora rejcev puranov, ki združuje okrog sto kooperantov,« je na naše vprašanje odgovorili Luka Gaberščik iz omenjene odvetniške druž-
be.
Za kakšno odškodninsko cifro bi šlo v primeru tožbe, je sicer nemogoče točno napovedati; najprej se je govorilo o številki okoli dveh milijard tolarjev, po oceni poznavalcev pa bi lahko bila tožbena vsota še višja. Že po splošnem izračunu, ki upošteva zgolj znesek v višini triletnega dobička in vrednost investicij v opremo farm, ki pri vsakem kooperantu (teh pa je 100) znaša okrog 10 milijonov tolarjev, bi to mimogrede zneslo približno 3 milijarde tolarjev!
Glaser: »Cenovni trendi zdaj v plus puranji reji!«
Impozantne številke, velikanske tudi za takšnega živilskega giganta, kot je PP, so perutninskim strategom prihodnosti očitno krepko za-
tegnile vajeti in z napovedano hitro opustitvijo puranje reje ne bo nič. Kako je zdaj s tem, smo povprašali vodilnega moža PP dr. Romana Glaserja, ki je na naša vprašanja odgovarjal tako:
Po zbranih informacijah so se kooperanti obrnili na odvetniško pisarno Čeferin in bi v primeru prisilne opustitve vzreje puranov zahtevali milijardno odškodnino na osnovi kooperacijske pogodbe, ki velja do leta 2009. Kako se je vodstvo PP odzvalo na takšno reakcijo kooperantov?
»V Perutnini Ptuj nimamo podatka, da bi naši kooperanti, rejci puranov, želeli karkoli uveljavljati po pravni poti. Poleg tega za to ne vidimo tudi nobenih razlogov, saj še uhlevljamo mlade purane za vzrejo pri nekaterih kooperantih. Rejo nadaljujemo v zmanjšanem obsegu, ob upoštevanju tako izhodišč ekonomike kot tudi ob upoštevanju socialnega položaja nekaterih rejcev. Kdaj se bo dokončno iztekla vzreja puranov, bo v končni fazi odvisno od številnih parametrov in tržnega položaja, ki ga še naprej skrbno spremljamo in analiziramo. Tudi v prvi fazi spremljanja naše odločitve smo izpostavili sukcesivno zmanjševanje vzreje puranov in fleksibilnost pri prilagajanju nastalih razmer. Je pa to ob ciklusu vzreje, ki pri puranih traja 9 mesecev, seveda izjemno zahtevna in večplast-
na operacija. Dokončno odločitev smo zaenkrat prestavili in je odvisna tudi od prihodnjega položaja na trgu. Ravno v zadnjih tednih namreč tudi opažamo, da so se cenovni trendi spet začeli spreminjati. Tokrat v smer rasti puranjega mesa in izdelkov.«
Kaj to pomeni - ali se bo vzreja puranov še nadaljevala vsaj tri leta?
»Do kdaj natančno, v tem trenutku ni mogoče napovedati; odločili smo se za nadaljevanje vzreje in dan stare purane tudi že uhlevljamo pri naših kooperantih. Dinamika in roki vzreje pa so v največji meri odvisni od ekonomike in dogajanj na trgih. Kot rečeno, prav v zadnjem času opažamo kar bistvene spremembe pri naraščanju cen puranjega mesa in izdelkov.«
V kateri fazi so zdaj pogovori s kooperanti oz. kaj se lahko pričakuje in kako bo morebitna nadaljnja vzreja puranov (lahko) vplivala na poslovanje te veje proizvodnje, saj je bilo rečeno, da ni ekonomična?
»Pogovori z rejci potekajo praktično ves čas neprekinjeno. Tako o ekonomskih kot o tehnoloških parametrih vzre-je, usklajevanju tehnoloških rešitev ter na področju optimiranja vzreje, zdravstvene zaščite in podobno, vključno z dinamiko in načrtovanjem vzreje. Mesna industrija Zalog začenja fazo preoblikovanja v samostojno družbo v Skupini Perutnina Ptuj, ki bo
v prihodnosti skrbela tudi za svojo ekonomiko poslovanja. Tudi od tega bodo odvisne odločitve v prihodnosti.«
Ali se PP izplača poravnati zahtevano odškodnino - glede na bilančne rezultate, ki jih lahko pričakuje ob nadaljnji vzreji puranov in ki, glede na vaše besede, ne morejo biti pozitivni?
»Tovrstne izračune zdaj opravljamo ponovno; tudi v luči zadnjih sprememb cen na trgu. Pri naših odločitvah pa, kot je znano, vedno upoštevamo vrsto parametrov, od katerih je odvisen socialni in družbeni položaj tako sodelavcev kot rejcev ter okolja, v katerem poslujemo. Vse odločitve pa vedno sprejemamo transparentno in o njih permanentno obveščamo tako zaposlene kot kooperante, pa tudi potrošnike in druge javnosti.«
Tako. Vsaj prvo bitko je iniciativa rejcev puranov dobila; če bo tudi vojno, pa je drugo vprašanje. Roman Glaser je namreč - za začetek - že napovedal preoblikovanje statusa Ml Zalog, ki bo poslej morala sama poskrbeti zase, kar vsekakor pove zelo veliko. Če cene puranjega mesa res tako naraščajo, potem ne bi smelo biti nobenih težav. Če pa je ta trend rasti cen zgolj verbalna kulisa za omilitev poraza PP v prvi bitki s puranjimi rejci, potem jim svetle prihodnosti ni možno napovedati ^
SM
Foto: Martin Ozmec
Foto: SM
Ptuj • 15 let po vojni za samostojno Slovenijo
Prvi streli so padli v Ptuju!
Petek, 24. maja 1991. TUrobno, ne preveč spomladansko in hladno vreme. Med občani je bilo čutiti tesnobo zaradi vse ostrejših zapletov z jugoslovansko armado v Pekrah pri Mariboru in drugod. Popoldne, nekaj pred šestnajsto uro, pa je kot strela z jasnega udarila na dan novica, da je prišlo do streljanja ob vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju. Vojak je na povelje svojega oficirja streljal na delavca Elektra Ptuj Borisa Frasa.
Tako smo zapisali v Tedniku nekaj dni po incidentu v ptujski vojašnici, kjer je padel prvi strel v vojni za samostojno Slovenijo, pa nekateri še danes temu ne dajejo nikakršnega pomena.
Ker sem bil tisti dan dežurni urednik, smo vest o incidentu pri ptujski vojašnici prvi objavili na Radiu Ptuj 10 minut po šestnajsti uri ter najavili tudi skorajšnji pogovor o incidentu s tedanjim komandirjem Postaje milice Ptuj Milanom Čušem, ki sem ga posnel v živo, objavili pa smo ga ob 17.40.
Ob prihodu v naše uredništvo je bil Milan Čuš še vedno vidno pretresen, ko sva si segla v roko, pa mi je takoj dejal: »Zgleda, da se je začelo.« Za Radio Ptuj pa je zatem povedal:
»Danes ob 15.20 smo prejeli sporočilo občana iz Fer-kove ulice, da je pri vojašnici prišlo do streljanja. Povedal je tudi, da so počili trije streli in da je delavec Elektra Ptuj ranjen v nogo. Takoj zatem smo obvestilo o dogodku prejeli tudi z reševalne postaje Ptuj. Hitro smo zbrali skupino naših miličnikov, in sicer je namestnik komandirja s še petimi miličniki s službenimi vozili takoj odhitel na kraj dogodka. Ko so se pomikali proti kraju streljanja, je tam že bilo vozilo ptujske reševalne službe, v katerem je sedel ranjeni delavec Boris Fras.
Takrat so ga vojaki po nalogu enega od oficirjev poskušali potegniti iz reševalnega vozila, češ da naj bi ga odpeljali s svojim sanitetnim vozilom. Ko so to naši miličniki videli, so hoteli z živim zidom preprečiti njihovo dejanje. V tem času pa je prišla vojaška okrepitev. Okoli 15 vojakov in trije oficirji so miličnike in vozilo obkolili. Prišlo je do ostrih pogovorov, eden od oficirjev - mislim, da je bil major - je ostro dejal: 'Če bo kdo karkoli storil, je lahko takoj ubit.' Ko so prišli še trije oficirji, je vendarle prevladal razum, saj sta dva oficirja dovolila, da ranjenega Frasa odpelje reševalno vozilo. Tako so bili tudi naši fantje kmalu izpuščeni. Obvestili so nas tudi, da se bodo vse zadeve reševale v kasarni Dušana Kvedra. O vsem pa smo takoj obvestili tudi preiskovalnega sodnika UNZ Maribor.«
Podoben opis celotnega poteka dogodkov je za javnost pripravil tedanji načelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj Janez Merc v posebni izjavi.
Kaj je povedal Boris Fras
Ranjenega električarja
Borisa Frasa sem obiskal v mariborski bolnišnici dan po uspešno opravljeni operaciji, ki jo je izvedel nekdanji Ptuj-čan dr. Miran Vrabl. Čeprav je bil še vedno močno zagrenjen in utrujen od dogodkov in posega, je Fras o dogodku povedal: »Ko sem prišel s terena, sem skupaj s sodelavcema Murkom in pozneje Premužičem dobil nalog. Da vojašnico odklopim iz elek-tro omrežja. Do transformatorja ob vojašnici sem prišel z vozilom, naprej pa peš. Po tem, ko sem vse že opravil in zaklepal vrata, pa je naenkrat počilo. Zaskelelo me je v levem kolenu in padel sem. Ves krvav sem se odvlekel proti prvi hiši, kjer mi je priskočil na pomoč Dino Kolarič in me odvlekel v hišo. Kmalu pa so nas obkolili vojaki in zahtevali, da me predajo njim. Tri minute časa so nam dali za to, če ne naj bi prišli sami. Bilo je napeto, kajti že po dobri minuti so pričeli rožljati z orožjem in zapirači, na srečo pa je hitro prišlo reševalno vozilo in izvlekel sem se iz hiše. Ko me je zdravnik obvezal, me vojska ni pustila v civilno bolnico. Posebej grobo je z menoj ravnal eden od oficirjev, mislim, da je bil major. Grozil mi je s pištolo, me vlačil iz reševalnega vozila in name kričal. Mislim, da ni upošteval nobene konvencije o ranjencih. Zadevo je rešil in umiril pomočnik komandanta Jurleta, ki je dovolil, da me odpeljejo v ptujsko bolnišnico.«
Prvi je pomagal Dino Kolarič
Ranjenemu Frasu je prvi priskočil na pomoč pogumen mladenič Dino Kolarič iz Kettejeve 3, ki je naslednji dan o dogodku povedal: »Bil sem v hiši, in ko sem slišal drugi strel, sem skočil k oknu ter pogledal k vojašnici. Zagledal sem Borisa Frasa, ki se je vlekel po tleh z okrvavljeno nogo. Prišel sem k njemu in mu pomagal na naše dvorišče. Ko se je pričela približevati skupina vojakov, sem ga potegnil v hišo in jo zaklenil. Nudil sem mu prvo pomoč in ga obvezal. Kmalu je pozvonila moja babica in mi rekla, naj odprem, češ da mi vojaki ne bodo ničesar naredili, da hočejo le Frasa. Zavrnil sem jo in ji rekel, da se želim z vojaki pogovarjati. Prišel je eden z našitki, starešina, poleg njega pa še dva. Vsi so bili oboroženi in zahtevali, da pridemo vsi ven. Dali so nam celo ultimat, da to storimo v treh minutah, sicer bodo prišli v hišo sami.
Takrat pa je pripeljalo reševalno vozilo, eden od oficirjev je ukazal, da lahko
Foto: M. Ozmec
Ranjen električar Boris Fras dan po incidentu, 25. maja 1991, po operaciji v mariborski bolnišnici ...
Delavci niso bili maskirani in niso se plazili. Vsi občani smo nad početjem vojske ogorčeni.«
Incident je po naključju spremljal tudi tedanji delavec Elektra Ptuj, sedaj žal že pokojni Franc Premužič, ki je takrat povedal: »24. maja sem se po končani službi peljal na Vičavo k tastu. Na cesti Olge Meglič sem dohitel naše vozilo renault 4, ki je zavijalo v Ferkovo ulico. Svoje vozilo sem ustavil na pločniku ceste Olge Meglič in šel peš za našima delavcema. Do njiju sem prišel pri transformatorski postaji Vičava 11, ko je Boris Fras že opravljal zahtevane manipulacije in je bil v nizkonapetostnem prostoru TP, Murko pa je stal zunaj pri vratih. Ko me je zagledal, je stopil k meni, za ograjo vojašnice je bilo vse mirno, straže nisem videl.
Opazil sem, da je takrat Boris Fras že stopil iz TP in se pripravljal, da zaklene vrata. Med zaklepanjem sem slišal neki nedoločen glas, pogledal sem v njegovi smeri in zagledal za ograjo glavo ležečega vojaka in cev, ki je molela v višini okoli 30 cm nad tlemi skozi ograjo. Na ta glas je Boris Fras odgovoril nekaj v smislu, naj se ne šali, trenutek zatem se je slišal strel in videl sem, da je nekaj scefralo Frasove hlače okrog kolena in da je klecnil. Zakričal je: 'Au, zadet sem!'
Takoj zatem je padel drugi strel in krogla je švignila mimo Murkove glave. Obrnil sem se in stekel, da bi čimprej prišel do telefona. Za sabo sem slišal še dva strela. Najbližji telefon, za katerega sem vedel, je bil v trgovini Panorama, od tam sem poklical 92, ker pa se nihče ni takoj oglasil, sem poklical DCV Elektro Maribor ter zahteval, da javijo Postaji milice Ptuj in
Foto: M. Ozmec
... in danes, 15 let pozneje, ko ga na dogodek spominja »le« še bolečina v kolenu in priznanje za ranjence Ministrstva za obrambo, na katerem piše: Borisu Frasu, za hrabrost v boju za ohranitev suverenosti in samostojnosti Republike Slovenije, kjer je tvegal življenje in bil pri tem ranjen.
pride bliže le zdravnik. Ko je ta Frasa pregledal in mu obvezal koleno, je prišla še policija PM Ptuj. Pričeli so se prerekati, ali naj Frasa odpeljejo s civilnim reševalcem v civilno bolnico ali z vojaškim sanitetnim vozilom v vojaško bolnico. Zdravnik je bil vztrajen in je zahteval, da ga odpeljejo v ptujsko bolnišnico. Prišlo je še več vojakov in vsi skupaj so naredili okrog vseh nas obroč. Oficir je ukazal, da Frasa dva vojaka potegneta iz reševalca in ga dasta v vojaško vozilo, Boris
pa se je krčevito oklepal nečesa v avtomobilu in prosil policijo, naj mu pomagajo. A policaji so žal ostali nemočni in zahtevali še nekega oficirja iz vojašnice. Ko je ta prišel, je vendarle dovolil, da Frasa odpelje civilno vozilo, vendar v spremstvu vojaškega.
Ogorčen sem nad pisanjem javnih medijev o tem dogodku, saj si je zagotovo zaslužil večjo pozornost. Vojak je streljal na občana zunaj vojaškega objekta, kar je skrajno zaskrbljujoče. Tudi izjave vojaških oblasti niso resnične.
reševalni postaji v Ptuju, da je bil pri TP Vičava 11 ustreljen v koleno Boris Fras. Pogovor je posnet v DCV.«
15 let pozneje ...
V sredo, 24. maja, natanko 15 let po incidentu v ptujski vojašnici, smo obiskali Borisa Frasa na njegovem domu v Pivkovi 7 v Ptuju in skupaj obudili spomine na tiste trenutke: »Nerad se spominjam tega, saj je bilo resnično zelo napeto in po svoje sem lahko srečen, da jih nisem skupil še huje. Kaj če bi vojak meril v telo, ne v koleno. Sedaj sem že leto dni upokojen, tako kot žena, in skupaj se veseliva študija najinih dveh otrok. Sicer sem predsednik društva vojnih invalidov Ptuj ter predsednik komisije za obujanje tradicij vojnih invalidov Slovenije.«
Pred petimi leti ste povedali, da prejemate kot ranjenec v vojni za Slovenijo le nekaj tisočakov invalidskega dodatka. Je danes bolje?
»Morda, saj poleg redne pokojnine prejemam okoli 30 tisočakov invalidskega dodatka, a bi raje imel zdravo koleno, potem bi vsaj lahko kolesaril brez bolečin, sedaj pa me utrudi že nekaj kilometrov. Zmeraj slabše je.«
Pred petimi leti ste se ob 10. obletnici vojne za Slovenijo zbrali štirje ranjenci vojne za Slovenijo, Boris Fras, Ivan Bukšek in Franc Širovnik iz Ptuja ter Smiljan Trop iz Ormoža, in se (sami sebe!?) povabili na obujanje spominov ob skupnem kosilu v Termah. Se boste srečali tudi letos?
»Vsekakor, saj smo se o tem že pogovarjali. Veliko si imamo povedati, opozorili pa bi radi tudi na vse večje težave naših vojnih invalidov, ki se porajajo pri zaposlovanju in vsakdanjem življenju. Trenutno nas je v ptujskem Društvu vojnih invalidov 61, to so invalidi NOB, invalidi nekdanje JLA, ki so to postali pred vojno za Slovenijo, ter mi, štirje invalidi vojne za Slovenijo. Žal se dogajajo nezaslišane zadeve, ki si jih ne zasluži nobeden človek, kaj šele vojni invalid, a ljudje ne upajo povedati na glas, čeprav bi morali. Težave sicer poskušamo reševati s prekvalifikacijami in došolanjem, a ostaja grenak priokus. Ni prav, da se to dogaja. Moti pa me tudi, da te dni ob obletnici vojne v medijih vsi govorijo le o dogodkih v Pekrah, kot da strelov v Ptuju ni bilo. Nikoli ne smemo pozabiti, da so bili to prvi streli v vojni za Slovenijo!«
M. Ozmec
Ptuj • Mercator SVS bo prenehal obstajati
Nikogar ne bodo vrgli na cesto
Že dve leti je v pripravi integracija hčerinske firme SVS, d. d., Ptuj, v Poslovni sistem Mercator, kar naj bi se zgodilo s prvim januarjem 2007, kot je takrat potrdil tudi nadzorni svet. Tudi vse dosedanje aktivnosti, ki so potekale v tej smeri, so že upoštevale pripojitveni termin.
Uvedba evra in uvedba novega informacijskega sistema, ki ga pripravlja PS Mercator za podporo financ, računovodstva in kontrolinga, vpeli naj bi ga že v jeseni letos, pa so narekovali skrajšanje pripojitvenega roka, ki je sedaj 31. oktober 2006. Z dnem integracije bo Mercator SVS, d. d., Ptuj, dokončno ugasnil, s prenosom transakcijske-ga računa in določenih dejavnosti na PS, ker se bodo le-te centralizirale, bo prenehal njegov status pravne osebe.
Računovodska in finančna funkcija se bosta po prvem novembru izvajali v Ljubljani. Vse druge dejavnosti in funkcije pa se bodo v okolju Ptuja ohranile: maloprodajna in veleprodajna dejavnost, logistika, hkrati pa tudi vsa podpora tem trem osnovnim dejavnostim, je uvodoma povedal Samo Gorjup, dipl. univ. ekonomist, predsednik uprave Mercatorja, SVS, d. d., Ptuj, ki je v tem trenutku v dvojni vlogi, od marca letos je tudi izvršni direktor za Maloprodajo znotraj PS Mercator, ki pokriva področje maloprodaje za vse programe (market program, tehnika, tekstil, Intersport, Hura) doma in v tujini z večinskim delavnikom v Ljubljani, kot še nekaj drugih zaposlenih iz družbe, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano. Po nekaterih podatkih se na delo v Ljubljano vsak dan vozi že okrog 200 Ptujčanov. Ptujski del Merca-torja bo po prvem novembru letos navzven posloval kot PS Mercator, d. d., poenostavljeno povedano bodo vsi naši memorandumi usklajeni z memorandumi naše mame, je dodatno pojasnil Samo Gorjup.
S prvim novembrom letos se bo maloprodaja teritorialno organizirala v maloprodajna območja. V operativnem pogledu Ptuj ohranja status logističnega centra z vso podporo, ki pokriva 35 odstotkov potreb Mercatorja, ta odstotek pa se bo še povečal po prevzemu oskrbe bivše Ere na velenjsko-šaleškem in koroškem območju, kar bo omogočilo tudi novo zaposlovanje. Pred štirimi leti je logistični center beležil 340 ton dnevnega blagovnega pretoka, ta je danes v povprečju že okrog 800 ton dnevno. Skladiščno-distribucijski center dela v dveh delovnih izmenah, od četrte oziroma 4.30 zjutraj do 23. oziroma 24. ure zvečer.
Št. tednik: Kaj reorganizacija prinaša zaposlenim? Bojazen je, da bodo nekateri ostali brez dela,
Foto: Črtomir Goznik
Samo Gorjup, univ. dipl. ekonomist, predsednik uprave Mercatorja SVS, d. d., Ptuj: »V operativnem pogledu Ptuj ohranja status logističnega centra z vso podporo, ki danes pokriva že 35 odstotkov potreb Mercatorja.«
ugotavljanje presežkov je v teku?
S. Gorjup: »Večina oziroma skoraj vsi bodo obdržali zaposlitev v okviru ohranjenih dejavnosti. V okviru ugaslih poslovnih funkcij pa je mogoče, da bo prišlo do manjših presežkov, to pa ne pomeni, da bodo ljudje ostali na cesti, brez možnosti prezaposlitve. Te možnosti iščemo in jih zaposlenim ponujamo, posebej še delavcem računovodstva, da se prezaposlijo sporazumno v maloprodajo. Mercator s sedežem na Ptuju se širi v Mariboru z izgradnjo Mercator centra II na Pobrež-ju, ki ga bomo odprli oktobra, in supermarketa Vema, ki ga bomo odprli julija.«
Št. tednik: Kakšno bo število zaposlenih 1. novembra letos na Ptuju?
S. Gorjup: »Težko je v tem trenutku povedati, kaj bo vse na Ptuju, ker bo določeno število ljudi migriralo z menoj vred, ker smo se nekateri odločili, da se bomo vsak dan vozili na delo v Ljubljano. Večina pa bo ohranila dosedanje delo, s tem mislim na operativo v maloprodaji, logistiki in veleprodaji, kjer tudi ne bo nobenih kratkoročnih sprememb. Edina sprememba, ki bo narekovala nekaj kadrovskih premikov, je računovodstvo. Doslej smo bili kot družba organizirani s štirimi maloprodajnimi območji, s sedeži v Murski Soboti, na Ptuju, Slovenski Bistrici in v Mariboru. Z novo reorganizacijo bomo imeli le še dve maloprodajni območji, kar pomeni tudi prezaposlitev
teh podpor v maloprodajo.«
Na Bregu sodobni supermarket
Št. tednik: Kaj pa ta reorganizacija prinaša v vašo že načrtovano naložbeno politiko, na primer za predvideno gradnjo centra na Bregu na Ptuju? Videti je, da se začetek gradnje vse bolj odmika.
S. Gorjup: »Lahko rečem, da nič, s srednjeročnimi plani je ta naložba potrjena. Druga resnica pa je v tem, da se časovno odmika iz znanih razlogov, predvsem prometne narave, ki jih ne mislim ponavljati. Z nakupom Era centra na Ptuju smo dobili nov Mercatorjev trgovski center, to tudi pomeni, da smo delno revidirali naložbeno politiko na Ptuju. Na Bregu ne bomo gradili klasičnega trgovskega centra, temveč sodobni supermarket z nekaterimi spremljajočimi dejavnostmi, v zmanjšani površini. V tem trenutku tudi še ne morem napovedati začetka investicije.«
Male specializirane trgovine niso več konkurenčne
Št. tednik: Kaj pa pomeni selitev nekaterih trgovin (Steklo porcelan in bivši Elektro material oziroma sedanja Tehnika) z območja starega ptujskega mestnega jedra na mestno obrobje?
S. Gorjup: »Potem ko je Mercator postal lastnik ne-
kdanjega Era Centra na Do-rnavski cesti na Ptuju, smo se zavestno odločili, da bomo manjše specializirane enote ugasnili. Kot že rečno gre za Steklo porcelan in bivši Elektro material, sedanjo Tehniko. Gre za programe, ki se združujejo znotraj velikih trgovin. Kader se prenaša na lokacijo tehničnega centra v bivši Era center, kjer sedaj zapolnjujemo neke vrste vrzeli v smislu dodatne ponudbe. Tudi praksa v svetu je takšna, da se ponudba koncentrira na enem mestu. To na drugi strani pomeni, da manjše specializirane enote postajajo nekonkurenčne.«
Št. tednik: Ali vaš odhod iz starega mestnega jedra ne pomeni na nek način siromašenje ponudbe tega območja?
S. Gorjup: »Temu ni mogoče oporekati, dejstvo pa je, da to pomeni tudi pripravo na bližajočo se močno trgovsko konkurenco na Ptuju. Če bi se na to ne pripravljali, bi bilo to slabo za nas. Priče smo koncentraciji ponudbe na nekaj mestih, ne pa več razpršeni ponudbi, kot je bila doslej. Mercator pripravlja tudi reprogramiranje na novo prevzetega nekdanjega Era centra. Načrtujemo programsko preureditev, želimo pa tudi, da bi bodoči center tehnike, ki bo združeval vse blagovne skupine, trenutno še razpršene na različnih lokacijah, združili pod eno streho. Pogovori o nakupu prostorov oziroma lokacije so v zaključni fazi pogovorov.«
MG
Od tod in tam
Ptuj • LDS za politiko enakih možnosti
Foto: M. Ozmec
V sredo, 24. maja, so se v Ptuju sestale članice odbora za politiko enakih možnosti Liberalne demokracije Slovenije in si pred sestankom pod strokovnim vodstvom članice odbora Lidije Maj-nik ogledale prostore ptujske knjižnice Ivana Potrča. Kot je povedala predsednica Odbora za enake možnosti pri LDS Dragica Dada Bac, so se v Ptuju zbrale na povabilo svoje članice, nekdanje poslanke Lidije Majnik. Na sestanku, ki je zatem potekal v gostišču Amadeus, pa so analizirale Manifest LDS pod naslovom Za ljudi pred profitom in ga z manjšimi dodatki, ki se nanašajo na vključevanje in vlogo žensk v naši družbi, v celoti podprle. Sicer pa so se pogovarjale tudi o aktualnih zadevah v stranki, predstavile pa so tudi svoje predvolilne aktivnosti in se pogovorile o možnih kandidaturah na jesenskih volitvah. Ob analizi možnosti aktualnih tem za predstavitev kandidatk in kandidatov LDS v lokalnih okoljih v času predvolilnih aktivnosti pa so se dogovorile o izvedbi področne delavnice.
-OM
Ormož • Zaključni koncert
S približevanjem konca šolskega leta so se začele vrstiti najrazličnejše produkcije in zaključne prireditve. Nedavno so v orgelski dvorani ormoškega gradu nastopili flavtisti, violinisti in solopevci Glasbenega studia Klavdija. Kot gostja je nastopila Aleksandra Kele-mina, ki se na Glasbeni šoli Ptuj uči igranja orgel pri Klavdiji Zorjan Škorjanec.
Predstavili sta se dve skupini malih flavtistov, ki vadijo pod vodstvom Jaka Feguša in so naštudirali venček otroških pesmi. Nastopile so se učenke 1. in 2. razreda violine in violinski kvintet že izkušenejših violinistk. Vse pa jih vodi Andreja Klinc. Predstavili sta se tudi solopevki Anemarie Prapotnik in Karmen Hanželič.
vki
Ptuj • Izživljanje v Ljudskem vrtu
Foto: Matic Hriberšek
V noči na četrtek, 10. maja, so neznanci ali neznanec po ribniku pri Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj spustili prah iz gasilskih aparatov. Na pomoč ob tem so prišli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj. Ribnik so čistili od devetih do enajstih dopoldan. Večjih posledic, razen tega, da so se race za nekaj časa izselile, ni bilo, nočni pogumneži pa naj bi spustili prah domnevno iz štirih gasilnih aparatov, v vsakem pa je 6 kg prahu.
Matic Hriberšek
Foto: vki
Talum • Nadzorni svet je odločil
Skupščina družbenikov bo 7. julija
Nadzorni svet kidričevskega Taluma, ki se je sestal v sredo, 24. maja, je sklenil, da bodo skupščino družbenikov sklicali v petek, 7. julija, v Kidričevem, kjer bodo družbenikom med drugim predlagali razrešitev dosedanjih članov nadzornega sveta in imenovanje novih, ter da bilančni dobiček za leto 2005 razporedijo v obvezne rezerve, oziroma v že načrtovane Talumove investicije.
Po tem, ko je nadzorni svet Taluma že na seji 4. maja ugotovil, da sta predčasno odstopili dve njegovi članici Jasna Kal-šek z Ministrstva za gospodarstvo in Mirjan Trampuž z Ele-sa, zaradi česar jima je mandat predčasno prenehal, se je na pobudo predsednika Branka Ogorevca nadzorni svet v nekoliko okrnjeni sestavi, poleg Branka Ogorevca so na seji sodelovali še Jože Fošt, Milan Cerar, Franc Lendero in Janez Kotar, sestal v sredo, 24. maja, predvsem z namenom, da določijo datum in vsebino za sejo, skorajšnji sklic skupščine družbenikov.
Kot je za Štajerski tednik včeraj pojasnil predsednik Branko Ogorevc, so tokrat ugotovili, da se sedanjemu nadzornemu svetu 15. julija izteče mandat,
Hajdoše • Gmajnarice predstavile drugo zgoščenko
Pevke za vsako priložnost
V družbi dobro razpoloženih pevskih prijateljev in številnih ljubiteljskih kulturnikov so pevke Gmajnarice iz KD Valentina Žumra Hajdoše minulo nedeljo v domačem kraju predstavile svoj drugi glasbeni projekt - zgoščenko in kaseto. Naslovile so ga Lipa naše vasi, po naslovni pesmi, ki jo je napisala članica skupine Olga Vidovič.
Gmajnarice, ki so pred dvema letoma praznovale 5-let-nico delovanja, so tudi tokrat svoj uspeh proslavile v družbi tistih kulturnikov, s katerimi se veliko družijo in dobro sodelujejo. V dvorani gasilskega doma v Hajdošah so nastopile skupaj z gasilskim pevskim zborom PGD Hajdoše, Štajerskimi koledniki, vaškimi pevkami iz Podgorcev, ljudskimi pevkami iz Skorbe, pevci iz Bukovcev, Štajerskimi frajtonarji in tamburaškim orkestrom KD Franceta Prešerna iz Vidma. Posebej dobro so se Gmajnarice znašle ob igranju tamburašev, saj so z njimi tudi zapele znano belokranjsko ljudsko Pastirče mlado in s tem navdušile številno občinstvo v dvorani.
Tudi po skoraj sedmih letih
obstoja skupine Gmajnarice so njene članice Olga Vidovič, Katica Zajšek, Vera Za-goranski, Marjana Pulko, Marjana Podgorelec in Silva Kajtezovič. Vse imajo za sabo veliko pevskih izkušenj, Kajtezovičeva, ki pevke vodi, pa pravi, da so vse zares dobre, talentirane pevke in to se pozna tudi na nastopih. Niso samo pevke, so tudi dobre prijateljice, veliko se družijo in s ponosom ohranjajo slovensko pevsko izročilo. Za petje in druženje si resnično vzamejo čas, veliko nastopajo in v knjigi spominov imajo zapisano, da so že nastopile tudi z nekaterimi znanimi imeni slovenske narodne in zabavne glasbe.
Gmajnaricam je tudi pri drugi zgoščenki pomagal glasbeni
zato so na podlagi predlogov, ki so jih nadzornemu svetu podali delničarji družbe, sestavili predlog za novi nadzorni svet Taluma. Njihovih imen nam za sedaj še niso želeli predstaviti, neuradno smo izvedeli le, da naj bi za novi 7-članski nadzorni svet poleg dveh predstavnikov iz vrst zaposlenih v Talumu predlagali enega dosedanjega in štiri nove zunanje člane.
Dogovorili so se tudi, da bodo skupščino družbenikov sklicali
v petek, 7. julija, v Kidričevem, ter da ostajajo pri svojih dosedanjih predlogih družbenikov; ti pa so, da, kot zahteva zakon, skupščina poda razrešenico upravnemu in nadzornemu odboru družbe Talum za leto 2005, da se Talumov bilančni dobiček za leto 2005 v višini 394 milijonov razporedi v druge obvezne rezerve, oziroma da se nameni za že načrtovane investicije Taluma, ki so za celoten kolektiv življenjskega
pomena. Kot smo poročali, se s takšnim predlogom do sedaj niso strinjali predstavniki Ele-sa, ki je večinski, 80-odstotni lastnik družbe Talum, preostalih 20 % pa si delijo še trije lastniki: Factor banka s 7,581-od-stotnim lastninskim deležem, delniška družba Talum B s 6,639 % ter Kapitalska družba s 5,78-odstotnim lastninskim deležem.
-OM
Foto: M. Ozmec
V Talumu so lani dosegli 158.225 ton blagovne proizvodnje aluminija In dobrih 66 milijard tolarjev skupnih prihodkov.
Ptuj • Novi vodnik Muzejske zbirke v ptujskem gradu
Muzejsko bogastvo še bolj približali ljudem
Letošnji dan muzejev, 18. maj, je bil posvečen mladim. V Pokrajinskem muzeju Ptuj so odprli muzejsko igralnico Grajski vrtiček, ki bo v pedagoški sobi na ptujskem gradu cvetel vsak drugi in četrti vikend v juniju, juliju in avgustu.
producent Boris Rošker, posnetki pa so nastali v Studiu 22 Radia Maribor, kjer se je kot tonski mojster podpisal Darko Kukovič. Borisu Roškerju so se pevke posebej zahvalile na svoji promociji, kjer smo tudi slišali, da je ostalo še nekaj materiala, morda že za tretji projekt, a o tem na glas še ne razmišljajo.
Gmajnaricam so ob tej priložnosti čestitali tudi nekateri gostje, med njimi hajdinski župan Radoslav Simonič, predsednik hajdoškega KD Alfonz Strnad, glasbenik Mitja Gobec in še mnogi drugi, ki so s haj-doškimi pevkami delili veselje ob izidu nove zgoščenke dvanajstih, pretežno ljudskih pesmi.
TM
Foto: Črtomir Goznik
Sodelavci in avtorji projekta vodnika (od leve) prof. Aleš Arih, direktor PM Ptuj, Branko Vnuk, Marija Lubšina Tušek, Andrej Brence, Polona Vidmar, Boris Farič in Savo Školiber, oblikovalec vodnika.
Pevke Gmajnarice iz Hajdoš so s pesmijo na pot pospremile svojo drugo zgoščenko.
Majski vikend v okviru grajskega vrtička je bil namenjen vetrnicam. Praznovanje svetovnega dneva muzejev je Pokrajinski muzej zaključil na najlepši možni način, z izdajo novega vodnika Muzejske zbirke na ptujskem gradu, kakršnega v tej ptujski kulturni ustanovi, ki se ponaša tudi z dvema zbirkama nacionalnega pomena, orožja in glasbil, v katero želijo dodati še phonolo, doslej še niso imeli.
Ima 156 strani, 87 barvnih fotografij avtorja Borisa Fariča in štiri načrte gradu, da se bo obiskovalcem od blizu in daleč ptujski muzej, ki je eden najbolj obiskanih v Sloveniji, kar najbolj približal. Izdajo, omogočili so jo sponzorji in donatorji, so pripravljali kar nekaj časa, najbolj intenzivno pa zadnje leto. Vodnik, ki je izšel v nakladi 2000 izvodov, je uredil Andrej Brence, ki je poleg dr. Darje Ko-ter, dr. Polone Vidmar, Branka Vnuka in Marije Lubšina Tušek tudi eden izmed avtorjev. V šti-
rih sklopih predstavlja grajski grič v arheoloških obdobjih, gradbeno zgodovino gradu, lastnike gradu, zbirke v pritličju, prvem in drugem nadstropju gradu. V kratkem naj bi v prvem nadstropju, kjer je nosilna zbirka fevdalne stanovanjske kulture, dokončno uredili tudi zbirko insignije ptujskega mestnega sodnika. Kot je ob izdaji novega vodnika povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih, so z izdajo v slovenskem jeziku opravili četrtino dela, saj ga je potrebno prevesti še v angleški in nemški jezik, pa tudi v italijanski, saj je med obiskovalci ptujskega gradu vedno več italijanskih gostov. Ob izdaji novega vodnika Muzejske zbirke v ptujskem gradu pa so tudi napovedali akcijo zbiranja denarja za nakup phonole, znamke Hupfeld, za katero morajo zbrati 1,5 milijona tolarjev, ki jo tako eminentna zbirka, kot je ptujska, mora imeti. Ministrstvo za kulturo je njihovo prošnjo za nakup ome-
njenega glasbila odklonilo, ker denarja za nakup ni, upajo, da pa jim bodo prisluhnili sponzorji. "Phonola predstavlja pomembno dopolnitev glasbene zbirke PM Ptuj, za katero si že dolgo prizadevamo. Ministrstvo se je o nakupu že odločilo, žal nam ni prisluhnilo, mi pa smo se odločili, da jo dobimo. Lastnik jo je pripravljen prodati tudi na dva obroka. Bojazen pa je, da bo ta klavirski avtomat na glasbeni valj odšel na tuje, če nam ne bo uspelo pravočasno zagotoviti denarja," je še povedal Aleš Arih.
Ob letošnjem dnevu muzejev so v Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravili tudi koncert Završkih fantov, zahvalili pa so se tudi za izjemen prispevek muzejskima pedagoginjama Metki Stergar in Nataši Pintarič. Razveselila pa jih je tudi novica, da bo MO Ptuj sodelovala s sredstvi pri nadaljevanju obnove dominikanskega samostana in nekdanjih zaporov.
Foto: Zumer
Lenart • Predstavitev projekta Meritev dejanskih emisij vzdolž koridorja 5
V	projektu sodeluje tudi podjetje FA MAIK
V	Lenartu sta direktor podjetja FA MAIK Marjan Bezjak in mag. Miloš Pregl iz Ministrstva za promet in zveze predstavila projekt Meritev dejanskih emisij vzdolž koridorja 5.
Podjetje FA MAIK, d. o. o, sodeluje z Raziskovalnim evropskim centrom pri evropskem projektu merjenja emisij ob 5. koridorju. Težki tovorni promet ima posebno vlogo in predstavlja precejšen del evropskih prometnih tokov. Zato je glavni namen tega projekta oceniti, kakšen vpliv ima promet na kvaliteto zraka, in to za različne načine transporta. Dodatno se bodo lahko identificirala žarišča, kjer je onesnaževanje zaradi prometa bolj prisotno, in to zaradi slabe infrastrukture, prometnega menedžmenta in zaradi drugih razlogov. Učinki prevozov na daljše razdalje se bodo lahko potem primerjali proti drugim načinom prometa ali pa različne zvrsti med seboj (urbani - neurbani, prevozi po kopnem - prevozi po morju
Podatki, ki bodo zbrani, se bodo lahko uporabili z namenom, da se izboljša stanje na različni delih infrastrukture vzdolž koridorja, in to
predvsem z namenom, da se izogne prekomernemu onesnaževanju. Vsekakor bo to prispevalo k dolgoročnem načrtovanju t. i. "trajnost-nega razvoja evropskega transportnega sistema" in k temu, da se bo dal večji pomen drugim »necestnim« načinom prevoza (plovba, železnica).
Cilji projekta so oceniti realne emisije prevozov blaga na daljše razdalje in primerjati te emisije glede na načine prevozov, oceniti delež trdih delcev, ki jih prispeva promet vzdolž koridorja (urbana področja) in ocena koristi, ki jih prinašajo alternativni načini prevozov (plovba) in nove transportne tehnologije (alternativne vrste energije).
Študija bo zajemala tako bazno leto kakor napovedi za leto 2010 in 2015. Poleg primerjalne analize med različnimi načini prevozov bo še posebna pozornost namenjena uporabi plovnih poti med Barcelono in severnim Jadranom.
Ocena vplivov prevozov blaga na daljše razdalje bo izvedena s serijo meritvenih kampanj vzdolž koridorja 5. Vzdolž večjih urbanih središč se bo posebna pozornost namenila meritvam trdih delcev. Prav v tem delu bo podjetje FA MAIK prispevalo svojo ekspertizo in vozila, da se bodo meritve lahko opravile v realnih voznih pogojih. Istočasno to predstavlja prispevek Republike Slovenije k temu projektu.
Uraden pričetek projekta je planiran za drugo polovico oktobra, ko bo posebna konferenca v Milanu. Po principu »telekonference« bodo sodelovali predstavniki oblasti iz Ljubljane in Barcelone. Takrat se bo uradno tudi pričel postopek meritve. Iz Slovenije bo startal Famaikov tovornjak, opremljen z merilnimi instrumenti, iz Barcelone pa po vsej verjetnosti tudi ladja. Med konferenco se bo potem lahko spremljalo, kaj se dogaja z emisijami obeh načinov prevozov.
Direktor podjetja FA MAIK Marjan Bezjak in mag. Miloš Pregl z Ministrstva za promet in zveze
Projekt je odprt za vse države in regionalne skupnosti vzdolž koridorja. Imajo že partnerje v Sloveniji, Italiji in Španiji. V teku so tudi že dogovori z Ukrajino in Madžarsko.
Na vprašanje, koliko bo projekt stal, če ga bodo izvajali pet let, pa je Miloš Pregl odgovoril, da ga v celoti plača Raziskovalni evropski center. Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za iz-
vedbo projekta, pa se še ne, saj je cena odvisna od števila meritev. Zagotovo pa izvedba projekta ne bo poceni, saj samo ena merilna naprava stane 400.000 evrov.
Zmago Šalamun
Ormož • Tovarna sladkorja pojasnjuje
Sladkorna pesa obračunana v skladu s pogodbo in evropskim tržnim redom
V zadnjem času se pojavlja v javnosti glede problematike viškov sladkorne pese v letu 2005 tudi precej poenostavitev in netočnosti, zato se nam zdi potrebno javnost še enkrat obvestiti o dejstvih, vezanih na to problematiko.
Slovenski pridelovalci sladkorne pese so bili o tržnem redu na področju sladkorja in s sistemom kvot seznanjeni že pred vstopom SLO v EU na raznih srečanjih, s publikacijami in obveščanjem preko njihovega stanovskega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. V sredstvih javnega obveščanja je bilo na to temo objavljenih že veliko informacij. Tudi v Uradnem listu Republike Slovenije in Evropske unije so bili objavljeni vsi predpisi, vezani za evropski Tržni red za sladkor. Zaradi
kompleksnosti vsebine problematike in boljšega razumevanja navajamo le najpomembnejša dejstva:
1. Slovenija je z vstopom v EU 1. 5. 2004 prevzela tudi evropski Tržni red za sladkor, ki je uvedel veliko sprememb na področju pridelave sladkorne pese, proizvodnje sladkorja in trgovanja s sladkorjem. Poleg višjih cen sladkorne pese je pomemben element tega tržnega reda tudi sistem proizvodnih kvot sladkorja in posledično sladkorne pese. Tržni red predpisuje cene A-


in B-kvoti, medtem ko viški - (C-pesa) ne uživajo cenovnega jamstva.
2.	TSO, d. d., se je v okviru EU Tržnega reda dogovarjala in dogovorila pogoje odkupa sladkorne pese z Združenjem pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je registriran zastopnik pridelovalcev sladkorne pese.
3.	Kljub prizadevanjem TSO, d. d., in dobrim odkupnim pogojem v EU slovenski pridelovalci niso zagotovili dovolj količin sladkorne pese za proizvodnjo dodeljene kvote, zato smo bili primorani pogodbe sklepati še v sosednjih državah.
Za pridelavo sladkorne pese v letu 2005 je TSO, d. d., sklenila skupno 7863 ha pogodbenih površin. Od tega najprej 5048 ha v Sloveniji, nato pa še 2626 ha na Madžarskem in 189 ha v Avstriji. To bi bilo pri povprečnih pridelkih zadnjih let še nekaj manj, kot je bila
v času podpisovanja pogodb proizvodna kvota - 52.973 t belega sladkorja.
TSO, d. d., torej nikakor ni sklenila »preveč pogodb«, kakor se ji s strani nekaterih pripisuje, je pa želela optimalno glede na kvoto izkoristiti svoje proizvodne zmogljivosti, kar je tudi njena dolžnost in pravica. Evropski Tržni red ne omejuje pridelave sladkorne pese samo na Slovenijo ali katero koli drugo članico.
4. Komisija EU je 30. 9. 2005 z Uredbo o znižanju kvot vsem državam članicam znižala kvoto in tako tudi Sloveniji za 7,14 %, in sicer na 49.191 t belega sladkorja.
To v skladu s Tržnim redom v EU pomeni tudi prekvalifikacijo dela pogodbenih (A in B) količin sladkorne pese v C, saj je treba sladkor, proizveden nad kvoto 49.191 t, izvoziti izven EU, kjer pa so cene veliko nižje. Zato je tudi odkupna cena viška sladkor-
ne pese (C) veliko nižja.
5.	Pridelki sladkorne pese so bili v letu 2005 nadpovprečno dobri. Večji so bili za 22 % od dolgoletnega povprečja (1997-2004). TSO, d. d., si nikakor ni želela viškov in na njihov nastanek ni mogla vplivati.
6.	TSO, d. d., je med 27. 9. 2005 in 21. 10. 2005 obveščala pridelovalce o možnosti nastanka viškov in o znižanju kvote s strani EU, dejanska velikost viškov pa je bila znana šele po zaključenem odkupu in proizvodnji v januarju 2006. TSO, d. d., je odkupila vse količine, ki so jih pridelovalci pripravili za prodajo na prevzemnih mestih.
7.	Prav tako je nesporno dejstvo, da je večje število pridelovalcev zasejalo več sladkorne pese, kot so sklenili pogodb, kar je pri njih še dodatno povečalo viške. To so nekateri pridelovalci odkrito priznali in po končnem obračunu od TSO, d. d., za-
htevali spremembo pogodb, česar nismo mogli sprejeti.
8. Vzroke za nastanek viškov je torej iskati predvsem v znižanju kvote s strani EU, večjih pridelkih in več zasejanih površinah od pogodbenih pri nekaterih pridelovalcih.
Mislimo, da bi morali vse sile usmeriti v reševanje resnih posledic reforme sladkornega sektorja v EU, ki bodo Slovenijo močno prizadele, ne pa zaradi ozkih in kratkoročnih razmišljanj nekaterih zgubljati energije za zadeve, ki so bile in so pridelovalcem sladkorne pese poznane.
Ker je TSO, d. d., opravila obračune skladno z evropskim Tržnim redom za sladkor, Pogodbo in Splošnimi pogoji o odkupu sladkorne pese, smo v TSO, d. d., prepričani, da so tožbeni zahtevki teh pridelovalcev popolnoma neutemeljeni.
Tovarna sladkorja, d. d.
Foto: ZS
Destrnik • Pred občinskim praznikom
Imajo še veliko načrtov
Danes (26. 5.) popoldan se s slavnostno sejo občinskega sveta pričenjajo prireditve ob praznovanju 8. občinskega praznika občine Destrnik.
Jutri, v soboto, 27. maja, bodo prireditve potekale že od osme ure, ko se bo pričel tradicionalni teniški turnir dvojic, ob 9. uri bo športno ribiško tekmovanje, sledila bo predstavitev društev in otvoritev likovne razstave. Popoldan ob 16. uri se bo na ploščadi pred gasilskim in turističnim domom Destrnik pričela osrednja slovesnost ob 8. občinskem prazniku in 10-letnici izhajanja glasila Občan. V nedeljo bo na Destrni-ku tradicionalno farno žegna-nje. S praznovanji občinskega praznika bodo zaključili 9. junija, ko bo v Jiršovcih srečanje konjenikov.
Župan občine Destrnik Franc Pukšič pravi, da se je v trinajstih letih, odkar je bil izvoljen za predsednika KS Destrnik in nato za župana skupne občine Destrnik - Trnovska vas, sedaj pa zaključuje že drugi mandat v samostojni
občini Destrnik, veliko spremenilo, in dodaja: »Asfaltirali smo preko 60 kilometrov lokalnih cest, od tega nam jih je uspelo nekaj spremeniti iz lokalnih v državne, izgradili smo vodovodno omrežje po celotni občini, zgradili kanalizacijo, uredili pokopališče, zgradili šolo in športno dvorano, gradimo in zaključujemo kulturno dvorano, uredili smo gasilska domova, turistični dom, zdravstveno ambulanto, zaključujejo se dela v zobozdravstveni ambulanti, imamo informacijsko povezavo, ki je v naši občini edinstvena na podeželskem področju, saj ima vsaka hiša priključek KTV in telefonije v zemlji. Ne smem pozabiti velikega napredka društev, ki se jim trudimo v proračunu iz leta v leto nameniti več sredstev, s tem pa skrbimo za ohranjanje družabnega življenja. Vesel in ponosen sem, da
je športna dvorana ponovno polno zasedena, posledica pa so odlični rezultati na športnem področju. Nadaljujejo se dela na državni cesti proti centru, v naslednjem mandatu si bomo prizadevali, da bi cesti od gasilskega doma do Gomilc in lokalno cesto Janežovci-Selce-Dolge Nji-ve-Duplek prekategorizirali v državni cesti. Zaključujejo se dela v kulturni dvorani, otvoritev bo 17. septembra. Ob občinskem prazniku bomo namenu predali zobno ambulanto, ki bo v okviru ZD Ptuj delovala pet dni v tednu od 1. junija naprej. Odslej bosta na Destrniku pet dni v tednu delala splošni zdravnik in zobozdravnik, s čimer smo občanom v relativno kratkem času zagotovili dobro zdravstveno oskrbo.
Posebej bi izpostavil re-kreacijsko-turistični center v Janežovcih. To je projekt, ki
Pogled na Destrnik, kjer se že vidi nova dvorana, ki bo odprta v septembru.
Ormož • Spremembe zaradi novih občin
V treh občinah 37 svetnikov
Počasi se uresničujejo tudi dejanske posledice odločitve za dve novi občini -Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Občinski svet Ormož (OS) je na 34. seji sprejel kar nekaj sklepov, ki bodo začeli določene segmente občine tudi formalno urejati kot tri samostojne občine.
V treh občinski svetih, ki bodo oblikovani na območju, ki ga sedaj pokriva le eden, bo v prihodnosti sedelo 37 namesto sedanjih 26 svetnikov. Bodoči občinski svet Središče ob Dravi bo štel devet članov, ki se bodo izvolili v šestih volilnih enotah. Prvi dve enoti obsegata območje posameznih ulic v Središču ob Dravi, ki je razdeljeno na južni in severni del in v vsaki se volita po dva svetnika. Tretja volilna enota obsega območje Obreža, volita se prav tako sva svetnika, po eden pa na območju Grab, Šalovcev in Godenin-cev. Pri tem je upoštevano načelo, da se voli en član sveta na približno enako število
prebivalcev. V Središču ob Dravi jih je največ, kar 1120, najmanj pa na Grabah, kjer je po podatkih iz leta 2004 154 prebivalcev.
Občinski svet občine Sv. Tomaž bo štel osem članov, ki se bodo izvolili po eden v vsaki od osmih volilnih enot po posameznih naseljih: Sen-čak, Rucmanci in Mezgovci; Trnovci in Rakovci; Savci; Sv. Tomaž; Zagorje in Koračice; Mala vas, Gradišče in Brato-nečice; Pršetinci in Hranji-govci; Gornji Ključarovci, Senik in Sejanci.
Oba odloka sta bila oblikovana po predlogu KS Sv. Tomaž in KS Središče ob Dravi in v celoti upoštevana v besedilu odloka.
Občinski svet občine Ormož bo po novem štel dvajset članov, za njihovo izvolitev pa so se določile tri volilne enote. Prva volilna enota obsega območja KS Ivanjkovci, Kog in Miklavž pri Ormožu, kjer se voli sedem članov OS. Druga volilna enota obsega območje KS Ormož in se voli prav tako sedem članov OS, tretja enota pa obsega območje KS Velika Nedelja in Podgorci, v njih pa se voli šest članov OS.
Za volitve župana je volilna enota območje celotne občine Ormož, enako je tudi pri obeh novih občinah.
V skladu z zakonodajo je bilo ob dejstvu, da sta nastali dve novi občini, iz odloka o
ga ne povezujem v kontekstu družbenega življenja občine, saj je eden največjih gospodarskih projektov celotnih Slovenskih goric, za kar sem hvaležen vsem sedmim županom, ki so podpisali pismo o nameri o skupnem nastopu, torej o razvojnem projektu celotnih Slovenskih goric.«
V proračunu občine Des-trnik pa tudi veliko sredstev namenjajo za projektno dokumentacijo in na vprašanje, kakšna je vizija razvoja občine, župan Pukšič odgovarja: »Idejno zasnovo v treh variantah imamo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja za celotno občino. Odločili smo se več narediti za mlade: izgraditi dvorano ob gasilskem domu v Desencih in urediti zunanje površine za športna igrišča na prostem (pridobiti je treba zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč), ki bodo služila športnim aktivnostim v manjšem obsegu, za večje aktivnosti je na voljo športna dvorana, v Rogozniški dolini imamo v planu projektno dokumentacijo za izgradnjo nogometnega stadiona s tribunami, planiramo ureditev travnatega igrišča pod šolo, zemljišče smo že odkupili. V proračunu so planirana sredstva za projektno dokumentacijo za izgradnjo vrtca - veliko otrok čaka na vpis, v obstoječem vrtcu pa ni prostora za novi oddelek, in sredstva za adaptacijo mrliške vežice (za povečanje kuhinje in pokritje zunanjega prostora), ki je bila posvečena svojemu namenu že leta 1996 ter za ureditev parkirišča pod pokopališčem.«
Zmago Šalamun
določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti potrebno črtati določila, ki se nanašajo na volilne enote za svet KS Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Reorganizacija vrtca
Prav tako je odcepitev KS Središče ob Dravi povzročila potrebo po reorganizaciji vrtca, saj je doslej deloval v okviru vzgojnovarstvenega zavoda Ormož. Vrtec pri Sv. Tomažu že ves čas deluje v okviru tamkajšnje šole, zato ni bilo potrebe po reorganizaciji. V občinskem svetu so bili mnenja, da je spremembo najbolje udejanjiti v času poletni počitnic, tako da ne bo moten vzgojni proces. Vrtec so izločili iz VVZ Ormož in ga priključili OŠ Središče ob Dravi. Hkrati s tem odlokom je bilo potrebno smiselno spremeniti odlok o ustanovitvi OŠ Središče ob Dravi, saj mu je bilo potrebno dodati člene, ki se nanašajo na vrtec.
Foto: ZS
Župan občine Destrnik Franc Pukšič
Foto: ZS
Druga faza obnove državne ceste do Destrnika naj bi bila zaključena do jeseni.

VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik.
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
elektroinstalacije
ZELENIK
Jože Zelenik s.p.
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik
Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10
GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@amis.net
Foto: ZS
Hajdina • Še o izstopu SDS iz koalicije
Napoved vroče jeseni pred lokalnimi volitvami?
Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, se je četrtega aprila letos zgodilo tisto, kar so v OO SDS Hajdina napovedali na januarski prvi letni konferenci, da mora stranka izstopiti iz koalicije z SLS v občinskem svetu, če na naslednji seji občinskega sveta ne bo imenovan podžupan iz vrst svetnikov SDS, kot je to določeno v koalicijski pogodbi. V SDS Hajdina tudi niso zadovoljni z delom občinskega sveta Hajdina. V zadnjem mandatu ni bilo nobenega koordinacijskega sestanka, SLS samostojno kroji politiko občinskega sveta.
Nasprotno pa v OO SLS Hajdina zavračajo vse očitke bivšega koalicijskega partnerja. Za Štajerski tednik jih je predstavil predsednik Ivan Brodnjak.
»V občinskem odboru SLS Hajdina nismo presenečeni nad odločitvijo SDS, da izstopi iz koalicije, spoštujemo njihovo odločitev. Veliko bolj nas preseneča navedba razlogov za izstop. S samo tremi svetniki v 14-članskem občinskem svetu so namreč imeli podžupana, predsednika odbora za finance, njihov predsednik pa je že več kot sedem let predsednik nadzornega odbora, ki doslej na delovanje ni imel nobenih pripomb. Bili so tudi člani v vseh odborih v občinskem svetu, tudi v odboru za izgradnjo občinskega središča, enotno pa so podprli tudi uredniški odbor Hajdinčana. Sestanek koalicije, če po njihovem mnenju ni dobro delovala, bi lahko sklical predsednik stranke ali katerikoli član občinskega sveta iz te stranke, vendar se to ni zgodilo. Zato se nam zdi precej neokusno blatenje župana in občinskega sveta po tem, ko so imeli več kot sedem let ključne funkcije v občini Hajdina. Po našem mnenju je odločitev povsem politična in napoveduje vročo jesen pred lokalnimi volitvami. V tem času lahko pričakujemo še veliko nizkih udarcev. Po naših informacijah v OO SDS
že iščejo podporo v drugih strankah za rušenje župana Radoslava Simoniča,« je o izstopu SDS iz občinske koalicije povedal predsednik OO SLS Hajdina Ivan Brodnjak.
Dobro sodelovanje z vsemi strankami
»Na lokalni ravni se ne smemo iti ekstremne politike,« poudarja Brodnjak, zato so v preteklem mandatu zelo dobro sodelovali z vsemi strankami, zastopanimi v občinskem svetu. V nasprotju s koalicijsko stranko so zagovarjali tezo, da je potrebno določene funkcije dati tudi članom drugih strank glede na njihove sposobnosti. Prepričani so namreč, da je v vsaki stranki nekaj sposobnih ljudi, ki lahko s svojim delom in znanjem prispevajo k uspešnemu delu lokalne skupnosti, zato se jim zdi zapiranje v ozke strankarske okvire neprimerno.
»Očitek, da smo sami vodili občino, pa se nam zdi kot kompliment, saj se je v zadnjih sedmih letih na našem območju veliko spremenilo na bolje, kar lahko opazi vsak občan. Seveda ne trdimo, da ne bi moglo biti kaj tudi boljše. Po bitki je lahko biti general, vendar se nam nikakor ne zdi korektno po sedmih letih ključnih funkcij v občini kritizirati projekte, pri katerih smo doslej sodelovali in se z njimi tudi strinjali,« je
v nadaljevanju pogovora za Štajerski tednik povedal Ivan Brodnjak.
Največ razprave in takšnega ali drugačnega sklepanja je bilo v zadnjem času okrog trase avtoceste v občini Hajdina. Kaj k temu pravijo v OO SLS Hajdina? »Avtocesta je prav gotovo eden hujših posegov na območju naše občine, izbrana pa je tista trasa, ki bo prizadela najmanj prebivalcev naše občine, kar pa je slaba tolažba za tiste, ki bodo res prizadeti. V stranki in tudi župan smo se ves čas zavzemali za traso in varianto, ki bi najmanj prizadela naše občane. Do zadnjega občinskega sveta, ko smo potrdili lokacijski načrt, smo zagovarjali varianto podvoza, ki jo je podpirala večina prizadetih, čeprav so nam projektanti zagotavljali, da ta ni mogoča. Teden dni pred odločilno sejo občinskega sveta nas je na zahtevo SLS ponovno obiskal minister Janez Podobnik s celotno gradbeno ekipo, da ponovno prouči možnost podvoza pod železniško progo. Ko so projektanti ponovno odgovorili, da podvoz ni primeren, smo imeli na občinskem svetu samo dve možnosti: da lokacijski načrt potrdimo ali ga zavrnemo. Si predstavljate ogorčenje ljudi ob cesti Ma-ribor-Zagreb, da izgradnjo bodoče avtoceste zaradi negativnega sklepa občinskega sveta prestavimo v nedoloče-
mm
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Brodnjak, predsednik OO SLS Hajdina: »Za izstop SDS iz koalicije smo izvedeli iz medijev. Precej neokusno se nam zdi blatenje župana in občinskega sveta po tem, ko so imeli več kot sedem let ključne funkcije v občini Hajdina.«
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Kirbiš, predsednik OO SDS Hajdina: "Zupan zavaja občane občine Hajdina!"
Tudi na Hajdini se obeta vroča politična jesen ...
no prihodnost?« se je vprašal Ivan Brodnjak.
V SLS Hajdina so ponosni na svojo občino, ki velja po mnenju mnogih, tudi članov vlade, ki so pred kratkim obiskali občino Hajdina, za eno najuspešnejših v Sloveniji. Prepričani so, da so k temu veliko pripomogli župan in pet članov občinskega sveta iz Slovenske ljudske stranke, zato odločno zavračajo vse očitke dosedanjega koalicijskega partnerja, SDS. »Občina ni samo župan in občinski svet, občina so ljudje, ki tu živijo, so številna društva s tisoči ur prostovoljnega dela, so številni občani, ki s svojimi pridnimi rokami ustvarjajo in gradijo, so pridni kmetje, ki obdelujejo polja in skrbijo, da je krajina kultivirana in urejena,« je še poudaril Ivan Brodnjak.
Komu pripada podžupansko mesto
Štefan Kirbiš, predsednik OO SDS Hajdina, pa je prepričan, da se hajdinski župan Radoslav Simonič v
izjavah o obstoju ali neob-stoju koalicije v občinskem svetu, ki jih je dal za Štajerski tednik, spreneveda in zavaja občane občine Hajdina. Dejstvo je, poudarja, da je bila koalicijska pogodba med SLS in SDS sklenjena na njegovo pobudo in je tudi njen sopodpisnik.
Tudi ni res, da koalicija ni delovala. Koalicija je uspešno delovala ravno zaradi popustljivosti in dobronamerno-sti Slovenske demokratske stranke, čeprav je župan koalicijsko pogodbo kršil že na začetku mandata. Ko pa je arogantnost župana prešla razumne meje, je SDS izstopila iz koalicije. Neimenovanje župana skladno s koalicijsko pogodbo in poskus imenovanja podžupana iz druge politične opcije, brez posveta s koalicijskim partnerjem, je sodu izbilo dno, poudarja Štefan Kirbiš.
Župan Radoslav Simonič enako zavaja občane občine Hajdina, ko navaja, da do konca mandata ne misli imenovati podžupana, nadaljuje Kirbiš, kar bi po statutu
občine moral storiti. »Po odstopu Martina Turka iz vrst svetnikov SDS in podžupana je župan pozabil, komu pripada podžupansko mesto, ni upošteval predloga predsednika SDS, da za podžupana imenuje Alojza Šijanca iz vrst SDS, za kar se je s sopod-pisom koalicijske pogodbe zavezal. Župan Simonič tudi navaja, da do konca mandata tega občinskega sveta ne bo imenoval podžupana ter bo s tem privarčeval sredstva za plačo podžupana. Župan Simonič bi še kako rad imenoval podžupana, vendar mu njegovi strankarski kolegi niso dovolili imenovati svetnika, ki ga je hotel imenovati. Kdo to je, čivkajo že vrabci v občini Hajdina. O novem podžupanu je Radoslav Simo-nič razpredal že na proslavljanju odhoda Martina Turka, dotedanjega podžupana. To pa je bilo že pred letom dni. Škoda, da gospod župan pozablja na svoje obveznosti, za katere je dal svoj podpis,« še spominja predsednik OO SDS Hajdina.
Tudi glede varčevanja denarja na račun neimenovanja podžupana ima predsednik OO SDS Hajdina odgovor, ko pravi, da bi se župan Simonič lahko spomnil, da bi tudi on lahko bil neprofesionalni župan kot drugi v večjih občinah. Privarčeval bi lahko mnogo več sredstev, kot so sredstva za podžupana. Pri gradnji PSC Hajdina pa je zgleda tako, da naj ne bi imel nihče od občanov, ki s funkcijo in izgledom tega »njegovega strokovnega projekta«, še posebej poudarja Kirbiš, pravice karkoli govoriti, »ker je to napravil on in to je najboljše in najlepše«, kot naj bi tudi govoril župan Simonič.
»Župan Simonič bo verjetno vse občane občine Hajdina, ki z njegovim načinom dela in aroganco niso zadovoljni, zamenjal. Morda pa so vsa ta zavajanja gospoda Simoniča že del predvolilne kampanje? Kdo bi vedel?« se na koncu sprašuje predsednik OO SDS Hajdina Štefan Kirbiš.
Vse kaže, da bo bitka za župansko mesto v občini Hajdina letos zelo vroča.
Slovenija • Kmetje prisiljeni k zavarovanju pridelka
Za točo nobene odškodnine več!
O zavarovanju kmetijskih pridelkov se sicer govori že leta, če ne desetletja, letos pa bo očitno - in to v kratkem - narejen prvi resen vladni korak, ki bo kmete »prisilil« k zavarovanju kultur, če si bodo hoteli povrniti škodo, ki jo lahko povzroči toča, udar strele ali požar.
v pripravi, pravzaprav tik pred zdajci, je namreč sprememba določenih členov Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Za kaj gre, je na minuli seji OE KGZ Ptuj pojasnil Miran Naglič s KGZS: »Po vladnem predlogu in skoraj popolnoma prepričan sem, da bo uspel, se bo sprememba določenih členov zakona nanašala na zavarovanje vseh vrst kultur, tako sadjarstva kot vinogradništva in poljščin, za primere toče, udara strele in požara. Država bo zavarovalne premije sofinancirala v višini 30 odstotkov od vrednosti premije, dodatnih 20 odstotkov pa lahko sofinancirajo občine iz svojih proračunov, če se bodo tako odločile. Kmetje bi tako plačali le polovico vrednosti zavarovanja ob sami sklenitvi zavarovanja, saj bi se jim delež sofinanciranja odštel takoj. Za ta namen sofinanciranja zavarovanj je vlada za letos odobrila pol milijarde tolarjev.«
Zavarovanje kultur (sofinanciranje ne velja za objekte) za kmeta sicer nikakor ni obvezno, vendar pa se bo s tem izpostavil precejšnjemu tveganju. V primeru, da mu bo toča uničila ali poškodovala (nezavarovan) pridelek, namreč ne bo upravičen do nobene odškodnine več, ali, po domače povedano, pritoži se lahko le še na »sončno upravo«! Kdaj bo takšen »prenovljen« zakon začel veljati, sicer nihče točno ne ve, pričakuje pa se še pred jesenjo, lahko celo zelo hitro. »Dejstvo je namreč, da zbornica temu ne bo in ne more nasprotovati, saj smo se dolgo pogajali, da smo sploh dosegli državno sofinanciranje. In če bodo temu prisluhnile še lokalne skupnosti, saj je po zakonu
Po spremembi določenih členov Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bodo sprejete v kratkem, za točo, urad strele ali požar ne bo več državne odškodnine - kmetje bodo morali posevke (poljščine, sadno drevje in vinograde) zavarovati, če si bodo hoteli povrniti škodo, pri plačilu premije pa jim bo država sofinancirala 30 odstotkov vrednosti.
dovoljeno sofinanciranje do polovične vrednosti, potem obremenitev za kmete ni prevelika,« je pojasnil Naglič.
Kakšnega posebnega zanimanja s strani občin v tej fazi ravno ni bilo čutiti, saj sta se seje udeležila le predstavnika iz Kidričevega in Slovenske Bistrice, kjer kmetje očitno lahko pričakujejo dodatno pomoč. Dokler sicer prenovljen zakon ne začne veljati, bo še vedno v veljavi dosedanja dikcija zakona, kar konkretno pomeni, da če toča udari pred veljavnostjo novosti, prizadeti lahko še uveljavljajo odškodnino po starem, sedanjem sistemu, ki omogoča povračilo škode do največ 60
PRIHAJA NOVI
SPC TOPLAK s.p. Dežno I d, 2286 Podlehnik Tel.: 02 788 40 50
odstotkov vrednosti. Vendar se na to ne kaže zanašati, opozarja Naglič, saj bodo nova določila zakona lahko začela veljati prav hitro.
S strani kmetov je bilo slišati kar veliko pripomb na to potezo vlade; češ da so zavarovalne premije, zlasti za poljščine, zelo visoke in jih nizka cena pridelkov pravzaprav ne prenese, še največ pripomb pa so imeli na to, zakaj v državno sofinanciranje zavarovalnin ni zajeta tudi suša in predvsem poze-ba. Miran Naglič je na kritike odgovarjal tako: »Prvič v zgodovini smo dosegli državno sofinanciranje, čeprav je res, da zgolj za določene naravne ujme. Poskušali smo zajeti tudi pozebo in sušo, vendar v državni blagajni zaenkrat ni dovolj denarja za vse. Po izračunih bi bilo potrebno potem zagotoviti okrog 2 milijardi tolarjev. Vsekakor pa se bomo v prihodnje, pač glede na odziv kmetovalcev, zavzemali za to, da se v ta okvir zajameta še omenjeni dve pogosti naravni ujmi. Vendar je veliko odvisno od tega, kako bo predviden sistem zaživel oz. koliko kmetov se bo zdaj vključilo v zavarovanje.« Naglič je tudi povedal, da se državno sofinancirana zavarovalna premija nanaša le na količinsko škodo, ne pa tudi na zmanjšanje kvalitete, kar je zlasti neugodno za sadjarje, glede visokih premij pa je bil mnenja, da se bodo znižale, če bo sklenjenih zavarovanj veliko. Po statistiki je namreč svoje pridelke doslej zavarovala le slaba petina
slovenskih kmetov (ostali so se raje zanašali na dobro srečo ali državno pomoč), kar je po mnenju predstavnika mariborske zavarovalnice jasen odraz tega, da so naši kmetje zelo nenaklonjeni riziku.
V nadaljevanju se je nato razprava med sodelujočimi zapeljala v različne vodne rokave. Tako je bilo slišati razmišljanja o tem, ali je bolje plačevati letne zavarovalne premije ali nalagati enake zneske denarja na banko in »profitirati« pri obrestih, nato spet ugibanja o tem, kako bi bilo osnovati poseben t. i. rizični sklad na določenem območju, v katerega bi po dogovoru plačevali vsi kmetje določen odstotek za naravne nesreče, pa dvome o tem, da bodo kmetje res množično začeli sklepati zavarovanja proti toči, saj naj bi bila zadeva, zlasti s strani zavarovalnic, premalo reklamirana in če ne bo množičnega zavarovanja, potem bodo premije gotovo (ostale) visoke, kar je posledično spet vodilo k izjavi, da bi bilo mogoče dobro, če bi bila takšna zavarovanja obvezna ^
Kakorkoli že, zakon bo šel skozi proceduro po hitrem postopku, torej lahko začne veljati že v mesecu dni. Država ponuja sofinanciranje (in se hkrati umika pri povračilih škode) vsaj pri toči, morda bodo kaj primaknile še občine.
Kmetje pa se lahko odločijo: ali bodo pridelke zavarovali pred točo ali pa ne in tvegali.
SM
Od tod in tam
Banovci • Kulinarična razstava
Gospodinje iz vseh treh vasi občine Veržej so tudi letos pripravile kulinarično razstavo. Doslej so bile razstave v Bunčanih, tokrat pa so obiskovalci lahko videli in poskusili dobrote v Gasilsko-vaškem domu v Banovcih. Okrog 90 gospodinj je pripravilo 135 kulinaričnih izdelkov. V ospredju je bilo drobno pecivo, na ogled pa so pripravili tudi kruh in kvasenice. Pri postavitvi razstave je tudi tokrat pomagala kmetijska svetovalka Frančka Lebarič, izkupiček od prodaje razstavljenih izdelkov pa bodo namenili za dokončno, zunanjo podobo Gasilsko-vaškega doma v Banovcih, v obnovo katerega je bilo v preteklih letih vloženih že veliko sredstev.
MŠ
Ljutomer • 5. srečanje starodobnikov
Foto: MS
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johann Janez Puch iz Ljutomera je pripravilo peto srečanje starodobnikov, ki se gaje udeležilo 115 lastnikov starih avtomobilov in motorjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Udeleženci srečanja so se zbrali na ljutomerskem hipodromu, kjer so si starodobna vozila lahko ogledali številni obiskovalci, nato pa so se podali na vožnjo. Skozi Cezanjevce, Grabšince preko Cerkvenja-ka so se odpravili v Negovo, kjer so si ogledali tamkajšnji grad. Udeležence je pot nato vodila v Gornjo Radgono, kjer so si na tamkajšnjem sejmišču ogledali razstavo novodobnih motorjev in starih vozil, po krajšem druženju z domačini pa so se nato preko Radencev in Križevcev odpravili nazaj na ljutomerski hipodrom, kjer so organizatorji udeležencem srečanja podelili priznanja.
MŠ
Podlehnik • Pohod po občini
V soboto, 13. maja, so se člani TD in ljubitelji pohodni-štvapodali na 8. tradicionalni pohod po občini Podlehnik. V letošnjem letu se je zbralo največje število pohodnikov do sedaj, prek sto. Pred krajevno dvorano so organizatorji pripravili kulturni program. Na harmoniko je zaigral Primož, plesno-ritmična skupina pod vodstvom Pavle Vo-dušek Birko je zaplesala Trič trač polko, nato pa je vsem zaželel srečno pot predsednik TD Milan Vidovič. Pot jepo-hodnike vodila do podlehniške cerkve, skozi Popovce so se podali v hrib do družine Konrada Vaupotiča, kjer so ob izdatni malici in dobri domači kapljicipohodniki tudi zaplesali. Naprej je pot vodila v hrib mimo Klanečkovih, kjer so se okrepčali z njihovim pridelkom, počitek na pomladnem soncu pa so si privoščili na Šimetovi gori. Od tam so se prek Tabora pohodniki podali v dolino do družine Vaupotič-Cestnik, kjer je bil zaključek.
Zdenka Golub
Foto: vki
Podravje • Zapleti okoli lanskih subvencijskih odločb
Agencija priznava napako, kmetje čakajo na denar
Že v lanski kampanji oddajanja vlog za subvencije je približno 20 kmetov s Ptujskega in Dravskega polja z Agencije za kmetijske trge dobilo negativne odločbe. Vzrok za zavračilo naj bi bile napačno vnesene številke parcel, sicer zajetih v komasacijski postopek, saj naj bi po ugotovitvah agencije več kmetov navajalo iste parcele za pridobitev pomoči. Izkazalo pa se je, da napake niso naredili kmetje.
»Po skoraj enem letu so na Agenciji ugotovili, da so v tem primeru administrativno napako naredili sami pri vnosu teh parcel. In sicer se (jim) je v Ljubljani zgodilo, da so na območju komasacije zamenjali številke parcel, ki so bile izhodne številke komasacijskega območja, s številkami vhodnih parcel. Seveda je zato potem prišlo do velike zmešnjave, saj so se zgodila t. i. »dvojna parkiranja« oz. podvajanje gerkov,« je zaplet na kratko pojasnil Miran Naglič s KGZS.
Trajalo je kar nekaj časa, da sta kmetijsko ministrstvo in Agencija napako tudi dejansko odkrila. »Zahteva kmetijske zbornice je že od vsega začetka te težave zahtevala, da agencija in ministrstvo po službeni dolžnosti nadomestita negativne odločbe, ki so jih zaradi njihove napake prejeli kmetje, kar pomeni, da se stare odločbe pre-kličejo in izdajo nove. Bili smo v dogovorih, da bo to storjeno v najkrajšem času, vendar pa se bojimo, da ne bo tako hitro rešeno, čeprav še vedno vztrajamo pri tej zahtevi!«
Tudi ptujski KGZ, ki pokriva omenjeno kmetijsko območje, je na napako državne institucije opozarjal že od lani, kljub temu pa do
letošnje subvencijske kampanje uradnega popravka še ni bilo. Kot je bilo razumeti, je ministrstvo oz. agencija precej časa porabila za to, da so sploh ugotovili, kje je nastala napaka, ki je kmete stala finančne pomoči za lani, in končno svojo napako tudi priznala. »Stanje pa se ne more popraviti, dokler ne bodo popravljene vnosne oz. iznosne številke spornih parcel. Za kmete, ki obdelujejo to zemljo, to na žalost pomeni, da dokler ne bodo izdane nove odločbe, ne morejo dobiti sicer upravičenih subvencij,« je še pojasnil Naglič. Torej, dokler bodo v računalniški aplikaciji obstajale napačne številke parcel, novih odločb ne bo, hkrati pa bi to pomenilo, da bodo tudi letošnje vloge taistih kmetov obravnavane kot napačne. Nepravilno izpolnjena vloga pa s seboj (lahko) prinese tudi kazen, ne le izgubo subvencije. Kdaj bodo izdane pravilne odločbe za lansko kampanjo, na zbornici in ptujskem KGZ ne vedo. Tudi zagotovila ministrstva, da ti kmetje ne bodo kaznovani, niso dobili. Glede na to, da je agencija svojo napako priznala, je sicer nelogično pričakovati, da bodo nič krivi kmetje morali plačati še
kakšne kazni. Zelo malo pa je tudi upanja, da bi lahko, potem, ko bo napaka seveda odpravljena in bodo dobili nove, pravilne odločbe, agencijo iztožili za obresti _ Agencija namreč ni dala nobenega uradnega roka, kdaj bodo izdane nove, popravljene odločbe in s tem kmetom zagotovljen oz. nakazan subvencijski denar. Pritožbe na negativne odločbe so sicer prizadeti kmetje poslali v zakonskem roku, odgovora nanje pa doslej še niso dobili.
Pritožbe kmetov so v obravnavi
Kot kaže, pa z letošnjimi subvencijskimi vlogami za sporno območje ne bi smelo biti več težav, saj so z agencije sporočili, da so napačno vnesene številke parcel že popravljene in je s tem napaka odpravljena. »Nekateri od upravičencev oz. lastniki parcel v tem območju so se na izdane odločbe pritožili. Te pritožbe se bodo začele reševati že v tem tednu. Če so se ti upravičenci pritožili samo zaradi vnosnih napak, potem bomo te pritožbe obravnavali in rešili na agenciji. V primeru, da so se ti upravičenci pritožili še zaradi drugih zadev, pa
Miran Vernik je povedal, da se že dve desetletji ukvarja z veterino, vendar podobnega primera še ni doživel. Pred leti je krava v Trgovišču sicer povrgla trojčke, vendar so bili mrtvi. Renkini trojčki pa so primerne velikosti, že tudi stabilni na nogah in se ni bati za njih. Jože Ambrož je povedal, da imajo trojčki sicer manjši tek in da popijejo le po liter mleka, medtem ko bi jih podobno stari telički sicer že lahko tri ali štiri. Sicer pa težav z njimi nimajo, je povedal, ko so bili stari tri dni. Sestra Štefka Ambrož je sicer malo v skrbeh za Renko, ki je je sedaj zares le
kost in koža, edino njeno vime je polno mleka za trojčke. Vsi upajo, da si bo Renka sčasoma opomogla. Sicer pa je bila to že Renkina tretja telitev in ves čas niso vedeli, kakšno presenečenje jih čaka v njenem trebuhu. Bila je namreč običajno okrogla, zadnjih nekaj tednov je sicer izgubila apetit, telički pa so prišli 10 dni prehitro, vendar temu ni nihče pripisoval takšnega pomena. Najmanjšo teličko so najprej potegnili na svet, zato je bilo verjetno, da bi bila v trebuhu še kakšna, saj so dvojčke na kmetiji tudi že imeli. Ko so se nato skotile vse tri, pa
Miran Naglič: »Zahteva kmetijske zbornice je že od vsega začetka te težave zahtevala, da agencija in ministrstvo po službeni dolžnosti nadomestita negativne odločbe, ki so jih zaradi njihove napake prejeli kmetje, kar pomeni, da se stare odločbe prekličejo in izdajo nove. Bili smo v dogovorih, da bo to storjeno v najkrajšem času, vendar pa se bojimo, da ne bo tako hitro rešeno, čeprav še vedno vztrajamo pri tej zahtevi!«
bomo te pritožbe, v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, odstopili v reševanje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je drugostopenjski organ. Nekateri od teh upravičencev pa se na izdane odločbe niso pritožili. Za te upravičence bomo uporabili t. i. izredna pravna sredstva v skladu z omenjenim Za-
konom. Izplačilo sredstev v navedenih primerih bo možno, ko bodo rešene pritožbe, oziroma bodo v navedenih zadevah izdane nove odločbe upravičencem,« je na naše vprašanje odgovorila vodja oddelka za odnose z javnostjo pri Agenciji Maja Rakič.
Zadeva se je torej po letu dni le premaknila z mrtve točke in vsaj letošnje vloge
tako ne bodo »padle« zaradi računalniške napake. Kdaj pa bodo kmetje dejansko dobili sredstva, še vedno ostaja odprto vprašanje. Kot je razumeti sporočilo agencije, naj bi v primerih, kjer je šlo zgolj za napako pri številkah parcel, dokaj hitro, če pa je bilo vmes še kaj drugega, bo treba potrpežljivo čakati _ SM
Senik • Renka povrgla zdrave trojčke
Presenečenje v hlevu
Na Seniku 16, kjer živijo Ambroževi, je bilo minule dni zelo živo. Zares se ne zgodi pogosto, da bi krava povrgla trojčke in to dorasle, zdrave, ki bodo po trditvah veterinarja Mirana Vernika zagotovo preživeli.
so bili pošteno presenečeni.
Tudi ob mojem obisku pri Ambroževih je bilo v hlevu in na dvorišču zelo živahno. Če si mislite, da je lahko ujeti tri živahne teličke v objektiv, se pošteno motite. Mali Maji je uspelo zamotiti dva, tako da jima je ponudila prste za sesanje, tretji pa nam je vedno pobegnil in se podil po dvorišču. Za zdaj so še bolj šibki in ne tako hitri, zato smo jih lahko ujeli, a kaj, ko je medtem pobegnil kateri drugi.
Veselemu dogodku bodo torej sledili še precej pestri dnevi na Ambroževi kmetiji ^
vki

Trojno veselje - mala Maja si bo morala izmisliti tri lepa imena za mlade teličke.
Foto: SM
Foto: vki
Maribor - Ptuj • Izza gledaliških kulis
Strelec se poslavlja od mariborske Drame
Pohvalne ocene in navdušenje tako kritikov kot obiskovalcev po premieri Hamleta na odru mariborske Drame v režiji Ptujčana Sama M. Strelca so pred dnevi polnile kulturniške podije in časopisne stolpce. Toda odlična uprizoritev ni edini uspeh znanega Ptujčana v teh dneh; malo pred premiero je namreč dobil še posebno nagrado - priznanje pomembnih umetniških del, ki je na umetniškem področju nekaj takega kot doktorat v znanstveni sferi.
»Da, to je res, podelila mi ga je rektorica v Ljubljani. To priznanje mi, med drugim, omogoča izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Pred časom sem namreč začel predavati režijo in realizacijo na medijskih komunikacijah na Univerzi v Mariboru. Sicer sem pa priznanje prejel v zares izbrani in imenitni družbi: dobili so ga še igralci Silva Čušin, Saša Pavček in Boris Ostan, sami izvrstni gledališki umetniki,« pritrjuje Samo M. Strelec, ki na vprašanje, zakaj se je lotil prav zahtevne postavitve Shakespearovega Hamleta na slovenski oder, odgovarja tako: »Uprizoritev Stroj Hamlet, kakor jo igramo v mariborski Drami, je spoj Shakespearovega besedila Hamlet iz leta 1601 in drame Heinerja Muellerja Hamlet-maschine s konca 20. stoletja. Na repertoar sem ga postavil zato, ker je v tej zgodbi Shakespearov genij pravzaprav zajel vse vidike človeškega bitja in žitja. Njegove čustvene razsežnosti, duhovne, politične, če hočete družinske. V Hamletu je preprosto toliko sodobnosti, zdajšnjosti, da sem začutil, da ga je pač treba znova uprizoriti. To je igra o moči, politični in finančni, o intrigah, zakulisjih, manipulacijah, o videzu, ki ga oblast goji v javnosti, in »šahiranju«, ki se v resnici dogaja v ozadju. Mogoče je to celo lahko igra o sovražnih prevzemih
m



Prizor iz igre Stroj Hamlet, ki jo je Samo M. Strelec označil kot igro o moči, politični in finančni, o intrigah, zakulisjih, manipulacijah, o videzu, ki ga oblast goji v javnosti, in »šahiranju«, ki se v resnici dogaja v ozadju, morda celo kot igro o sovražnih prevzemih ^
_ Kralj (prototip predsednika države, vlade) nekje celo reče nekako takole: »Za vaše dobro, Hamlet, vas pošiljamo na Angleško.« Potem pa sekundo za tem pokliče »zaveznike« v Anglijo in naroči: »Takoj umre naj Hamlet!« A to ne spominja na sodobna zavezništva, pakte, mirovne akcije? Govorim samo o enem vidiku, »javnem« v Hamletu. So pa tu še teme, kot je vprašanje zakaj živeti, kako ravnati, biti zvest sebi ali se podrediti »javnemu mnenju«, ker je to zadnje bolj praktično, bolj koristno in bolj »komot« ^
Samo Strelec: »Zares sem lahko zadovoljen z doseženim. Drama deluje stabilno, ima uravnotežen program, publika je v rahlem, a stalnem porastu. Velikokrat se je v zgodovini teatra zgodilo, da so se mandati umetniških vodjih končevali v razsulu, finančnem ali umetniškem ali kadrovskem, mi pa bomo leto 2006 končali z maksimalno ambicioznim programom in prodorom čez slovenske meje.«
Tudi vprašanja boga, odpuščanja, milosti so v tem večnem besedilu _ Skratka: igra, ki je preživela stoletja, ker je pač večna, silno moderna in zmeraj aktualna.«
»Ni povprečna predstava!«
Toda to še ni vse; Hamlet je, kot pravi Strelec, tudi neke vrste čisto osebna izpoved igralske ekipe, tako zelo posebna, da z njo nimajo namena gostovati po državi: »Naš izdelek je toliko oseben in prepojen s stališči igralcev, da to nekatere gledalce moti, drugi pa so navdušeni. Ne gre za povprečno predstavo, korektno in »pravilno«, pač pa za umetniško izpoved igralske ekipe, ki je mestoma že kar boleča. V njej je nekaj silovitih prizorov s Tadejem Tošem v izvrstni interpretaciji Hamleta, sijajnim Nenadom Tokalićem kot kraljem, potem so tu še gostje Dare Valič, Polde Bibič, poleg veličastnih mariborskih igralcev. Zanimivost je tudi morda uvodni del s 25 mladimi Mariborčani, ki nastopajo v nekakšni »plesni uverturi« v predstavo, pa devetmesečni pes, labradorec, ki igra vlogo Horacija.
Zaradi vsega tega je predstava izjemno zahtevna in naš namen ni, da bi z njo gostovali po Sloveniji. Država postaja s cestnimi povezavami vse manjša in kdor ima pravi interes, jo bo prišel pogledat v Maribor. Sploh pa menim, da smo naredili uprizoritev, za katero je dobro, če jo gledajo
prav takšni: ki jih gledališče zanima. Hkrati pa je res tudi to, da smo v preliminarnih pogovorih za morebitno gostovanje v Varšavi.«
Hamlet - Strelčev labodji spev v Drami?!
Čeprav Hamlet gotovo ni zadnja režiserska uspešnica Sama M. Strelca, pa vse kaže, da bo to njegov »labodji spev« obdobja vodenja mariborske Drame. Na razpisu za delovno mesto umetniškega vodje Drame za obdobje 2006-2008 je poleg Strelca kandidiral še en režiser z zahtevanimi pogoji, delodajalec, direktor mariborskega gledališča, pa se je odločil, da nobenega izmed prijavljenih kandidatov ne imenuje na to delovno mesto. Po Strel-čevem mnenju to kaže na namen vodstva, da se izpelje določen zasuk v programski in umetniški politiki Drame. Samo M. Strelec na petletni mandat, ki se mu izteče sredi decembra letos, nima slabih spominov, prej nasprotno: »Ocenjujem, da sem s kolegi uresničil velik del programa, s katerim sem pred petimi leti kandidiral na to delovno mesto. Zato sem lahko zares zadovoljen z doseženim. Drama deluje stabilno, ima uravnotežen program, publika je v rahlem, a stalnem porastu, v ansambel sem uspel pritegniti nekatere sijajne igralce ^ režirajo najvidnejši slovenski režiserji. Tudi takšni, ki jih de-
Tednikova knjigarnica
Pesem
Moj rajnki oče bilje kmet
tam blizu škotske meje, od mladih nog me vzgajal je v poštenju za pozneje. Učil me je, naj bom možat,
četudi brez beliča, saj kdor ni bil pošten, ni tam bil vreden pol hudiča.
Potem nameril v širni svet
sem svoj korak hlastavi; bogastva nisem si želel,
a sanjal sem o slavi. Talentov nekaj sem imel in šole tudi malo pa sem dejal, da bi postal gospod, če bi se dalo.
Iz dneva v dan sem ves zagnan
zaman usodi dvoril, saj zmerom kaj prišlo je vmes in vzelo, kar sem storil: zdaj kak nasprotnik me je zmlel,
zdaj me prijatelj ranil, in kadar najbolj upal sem, sem najbolj se ukanil.
Že ves potrt in mrk in strt
od upov lažne sreče zavrgel sanjski sem načrt
in sklenil sem sledeče: preteklost je bila zanič,
prihodnost je dvomljiva, sedanjost pa imam v rokah, zato jo bom užival.
A bil sem sam in lahek plen
pohlepnim grdobijam, zato potim se in garam
in z delom se prebijam. Moj oče zgodaj je učil
orati me in žeti, saj, kdor to zna, je pravil rad, ta zmožen je živeti...
Spoštovani bralci Knjigarnice, nadaljevanje Pesmi škotskega avtorja predromantične lirike o naravi in ljubezni, baladne epike in satire, prirejenih škotskih ljudskih pesmi, mnogokrat uglasbenih del (tudi šansoni igralke Duše Počkaj) Roberta Burnsa, ki je umrl pred 210 leti, najdete v Mali antologiji svetovne poezije Zemlja je modra kot pomaranča (Izbral in uredil Aleš Berger. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003) ali pa seže-te po 28. knjigi iz zbirke Lirika (Burns. Prevedel Janez Menart. Mladinska knjiga, 1975). Izbrana pesem naj bo popotnica tistim, ki te dni zaključujejo osnovno in srednjo šolo.
Liljana Klemenčič
setletja ni bilo v Maribor, npr. Mile Korun. Udeležujemo se vseh pomembnih festivalov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Predvsem sem pa ponosen, da mandat zaključujem z mednarodno koprodukcijo z nemškim gledališčem in dvema predstavama, ki jih bosta režirala tuja režiserja iz Švice in Nemčije. S tem se bo mariborska Drama intenzivno obrnila v tako imenovano srednjo Evropo. Sicer pa me do izteka mandata čakajo še tri premiere, izdali bomo dvoje knjižnih publikacij, novembra odhajamo z Orestom za teden dni v Nemčijo. Dovolj dela skratka, tako da intenziteta dela kljub mandatu, ki se izteka, ne pojenjuje.«
»Še režije, predavanja in prevodi, pa družina.«
Ob profesionalnem zadovoljstvu Strelca na t. i. »mariborsko obdobje« vežejo tudi zelo lepi osebni spomini: »Srečal sem kopico fantastičnih sodelavcev, umetnikov, ljudi, ki jim je umetnost na-
čin razmišljanja in življenja. Imel sem priložnost in čast delati z najpomembnejšimi in najvidnejšimi slovenskimi gledališkimi ustvarjalci, mojstri svojega poklica, zelo različnimi in posebnimi ljudmi, ki jih med umetniki ne manjka. Na kratko: pet let je minilo blazno hitro, kot bi mignil. Bilo je tudi dovolj težavnih trenutkov in prav ponosen sem, da sem v celoti izpeljal in »odjadral« svoj mandat. Velikokrat se je v zgodovini teatra namreč zgodilo, da so se mandati umetniških vodjih končevali v razsulu, finančnem ali umetniškem ali kadrovskem, mi pa bomo leto 2006 končali z maksimalno ambicioznim programom in prodorom čez slovenske meje. Na odgovor, kaj moj mandat pomeni v skoraj 90-letni zgodovini mariborskega gledališča, bo pa treba seveda
In kaj bo Samo M. Strelec počel po decembru?
»Dogovorjen sem za dve režiji v slovenskih gledališčih _ Režiral, predaval in prevajal. Predvsem bom pa veliko več z družino.«
Foto: SP
Foto: SP
Dornava • Milijonska naložba za šolo
V novo šolsko leto z novo kuhinjo
Dornavska OŠ ni edina, ki ji je pristojna inšpekcija že prepovedala uporabo šolske kuhinje, in to ne le enkrat. Zato so v občini že pred lepim časom pripravili projekt celovite rekonstrukcije kuhinjskih prostorov, ki se bo, kot je napovedal župan Franc Šegula, začela prav kmalu, dokončana pa bo predvidoma do konca avgusta letos.
Na javni razpis za izvajalca del, ki ga je občina razpisala pred meseci, sta se prijavila dva ponudnika in občinska komisija je konec aprila izbrala cenejšega, podjetje Gradis Gradnje Ptuj. Glede na projekt in zahtevana dela je ponudba izbranega izvajalca znašala dobrih 31 milijonov tolarjev. »Morda se nepoznavalcem cifra zdi res nekoliko visoka, vendar so tovrstne obnove oz. izgradnje šolskih kuhinj v nekaterih drugih občinah dosegle cifro tudi do 70 milijonov tolarjev. V našem konkretnem primeru gre za praktično popolno prenovo kuhinje za 400 otrok iz šole in vrtca, ki zajema vse, od gradbenih do
Župan Franc Šegula: »Projekt rekonstrukcije šolske kuhinje je potrdilo tudi šolsko ministrstvo, dela pa bodo izvedena v času poletnih počitnic, da ne bo moten pouk in prehrana osnovnošolcev!«
Dornavska Oš bo v naslednje šolsko leto startala s povsem prenovljeno in sodobno šolsko kuhinjo.
Ormož • Območno srečanje plesnih skupin
Plesne migarije
Spomladi se na ogled postavi vsa produkcija, ki so jo po šolah in društvih pripravili jeseni in pozimi. Pokažejo se pevci, lutkarji, gledališčniki, folkloristi, otroške in odrasle skupine. Minuli teden je bilo v Ormožu območno srečanje plesnih skupin Plesne migarije 2006, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ormož.
Na srečanju je nastopilo kar šestnajst plesnih skupin, med katerimi so bile tudi ma-žoretke, navijaška in baletne
skupine. Najmlajši so bili plesalci iz Pandorinega plesnega vrtca Dornava in Gorišnica. Smukci iz Dornave so stari
Striga miga - Oš Podgorci so pripravili Glasbeno plesno pravljico.
le od 4 do 6 let in so se predstavili s točko Miške. Le malo starejši so otroci iz vrtca Go-rišnica - Migeci, ki so zaplesali Škratasta, in Gibančki, ki so svoj nastop poimenovali Želvasta. Za vse tri skupine je koreografijo pripravil Tomaž Bolcar.
Med šolarji so bili najmlajši Murni iz OŠ Kog, ki so pripravili Žabe. Njihovi večji prijatelji Plesna skupina Navihančki, OŠ Kog, pa so se predstavili s kar dvema točkama - z Ostrž-kovimi norčijami in Plesom sonca. Koreografije za mlade kogovske plesalce je pripravila Nevenka Jambriško. Iz OŠ Podgorci je prišla skupina z imenom Striga-miga, ki je pod vodstvom Silvije Cvetko pripravila Glasbeno plesno pravljico.
instalacijskih del ter skorajda celotne nove opreme. Položila se bo namreč nova keramika, zamenjale se bodo vse potrebne instalacije, vzpostavil nov sistem prezračevanja, ločile t. i. čiste in nečiste poti itd. in namestila povsem nova kuhinjska oprema. Projekt je že prej revidiralo in potrdilo šolsko ministrstvo, ki bo naložbo tudi sofinanciralo v višini 60 odstotkov, občina pa bo iz proračuna primaknila razliko, torej 40 odstotkov,« je najprej pojasnil župan Šegula.
Ponudbena cifra, nekaj čez 31 milijonov tolarjev za izvedbo vseh del, po besedah župana ni nujno povsem točna: »V času do izbire izvajalca del smo namreč za šolsko kuhinjo že kupili hladilnik in konvek-cijsko peč, kar pomeni, da ta dva elementa v postavki opreme ne bosta upoštevana. Kakšna bo dejanska cena dokončanih izvedbenih del, bomo tako šele videli.«
Nova kuhinja z nujnimi spremljevalnimi prostori bo skupno merila okrog 100 kvadratnih metrov, dela pa naj bi se začela takoj po koncu pouka: »Tako smo tudi načrtovali, da ne bi bilo težav s pripravo malic oz. kosil v času pouka. Čez poletne počitnice pa naj bi bila rekonstrukcija končana, tako da bo šola lahko startala v novo šolsko leto z novo kuhinjo, ki bo zadostovala vsem zahtevanim predpisom in zaradi tega ne bo niti malo motena prehrana učencev,« je še povedal župan Franc Šegula.
SM
OŠ Ormož je na srečanje poslala dve skupini, ki ju vadi Dušanka Feguš. Mlajša skupina je pripravila točko z naslovom Pika Nogavička, starejše plesalke pa so zaplesale na pesem Slovenski superboy. Plesna skupina Rožice iz OŠ Miklavž pri Ormožu je zaplesala Jutro, za katero je koreografijo pripravila Simona Gregorec.
Prvič so na srečanju nastopile baletke iz Glasbenega studia Klavdija, ki plešejo pod vodstvom profesorice Martine Kramar. Na glasbo P. 1. Čajkovskega so zaplesale kar tri skupine. Baletna plesna pripravnica je zaplesala Kitajski ples, baletna plesna pripravnica 2 je pripravila Marš in učenke 1. razreda baleta so nastopile s koreografijo Trepak.
Na srečanju že nekaj let plešejo tudi mažoretke, ki nimajo podobnega srečanja v svoji kategoriji. Mlajša ma-žoretna skupina Ormož je zaplesala Dva policaja, starejša pa Zdravnika. Obe skupini vodi Petra Pleh. Kot zadnje pa so natopile plesalke Navijaške skupine OŠ Ormož v koreografiji Aleksandra Šer-mana Dajmo naši.
vki
Dr. Ljubica Suligoj
Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele
Dr. Jurtela - narodni buditelj, prvi »slovenski župan« MO Ptuj
Jurtelova življenjska pot
Francu Jurteli je življenje steklo 2. septembra 1853- leta v Hvaletin-cih št. 10 v kmečki družini očeta Jakoba in matere Gere, roj. Janže-kovič. Rano mladost je kot prvorojenec preživljal ob bratu Andreju in sestri Mariji. Za zgodaj obolelega očeta, ki ni več zmogel dela na kmetiji, je naokrog iskal pomoči, vendar zaman; bolezen je očeta priklenila na posteljo. Nepričakovano pa so otroci izgubili najprej mater in po dveh mesecih še očeta.
Po smrti staršev so bile po sodni poti prodane vse premičnine, brat in sestra dodeljena babici Geri Janžekovič, Franca pa je vzel v oskrbo sorodnik Frančišek Ketiš iz Svetega Antona v Slovenskih goricah. Prizadet ob izgubi staršev in domačije je Franc tu in tam odhajal v tamkajšnjo šolo ali k Svetemu Andražu (Vitomarci). Jeseni 1864 je Franca, po nalogu okrajnega sodnika na Ptuju pl. Schildenfelda, vodila šolska pot v mesto; do stanovanja ptujskega nadučitelja Karla Schweigla ga je pospremila Ketiševa dekla.
V	mestnem okolju seje Franc počutil nelagodno. V mestno nemško normalko, zgledno osnovno šolo, ni mogel, zato je začel obiskovati slovensko okoliško šolo. V Schweiglovi hiši tudi nemškega jezika ni razumel; Schweiglova soproga, po rodu češka Nemka, ni znala slovensko. Ko v šoli ni bil uspešen, je njegov neuspeh nadučitelj Schwe-igel razumevajoče sprejel in se mu v ponavljajočem razredu bolj posvečal. Navajal ga je na učenje, mu dajal domače naloge in z njim temeljito predeloval nemško slovnico. V svojih spominih se Franc Jurtela tudi spominja nadučiteljeve žene, ki ga je naučila reda in nemškega jezika. Tako po končanem drugem letu šolanja na Ptuju uspeh ni izostal. Nerad je moral jeseni 1866. leta zapustiti Ptuj in se po nalogu skrbništva podati v Maribor.
Ob pomoči varuhovega brata, upokojenega župnika Druzoviča, se je Franc Jurtela v Mariboru nastanil v stari hiši na Stolnem trgu, kjer je bivalo več gimnazijcev. Tu je okusil lakoto in pomanjkanje. Pomoči ni bilo in le včasih je bil deležen kosa kruha od tovarišev, ki so stanovali v župnišču. Na šoli, ki jo je vodil duhovnik Janežič, ga je v 4. razredu poučeval Andrej Rotner. Bilje uspešen učenec in kaj kmalu je spoznal, da je pri Schweiglovih na Ptuju veliko pridobil. Na tej šoli je tudi prvič zaznal razlikovanje med Slovenci in Nemci. Zgodilo se je, da je bil Franc Jurtela v prvem šolskem letu najboljši po uspehu, v drugem pa - čeprav še vedno zelo uspešen - je bil najboljšega uspeha deležen nemški učenec.
V	velikih počitnicah je Franc Jurtela stal pred odločitvijo, kako naprej. Jurtelov skrbnik, starejši kmet Druzovič, nanj ni mogel vplivati, ko se je samoiniciativno odločil, da se jeseni 1867 vpiše na mariborsko gimnazijo. Oporekal pa mu je okrajni sodnik na Ptuju pl. Schildenfeld, ki je za življenja Frančevih staršev prihajal na lov v Hvaletince. Ta ga je hotel poslati na kmetijsko šolo v ogrskem Alten-burgu, kar pa je Franc zavrnil. Zaradi tega, je ostal brez podpore in se moral odslej samostojno prebijati skozi študij.
Kot uspešen dijak je bil Franc Jurtela po priporočilu domačina - gimnazijca med osemletnim gimnazijskim šolanjem deležen skromne Plochlove štipendije (Gregor Jožef Plohel, duhovnik, narodni dobrotnik), izplačane v srebru; pomagal sije tudi z inštrukcijami. Medtem mu je pri Schweiglovih na Ptuju umrla sestra Marija, sam pa je kot polnoletni, dvajsetletni gimnazijec postal skrbnik štiri leta mlajšemu bratu Andreju. Taje s ptujske nižje gimnazije prestopil na mariborsko višjo realko.
Nadaljevanje prihodnjič
Odvetnik in politik dr. Franc Jurtela
Vir: Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj.
Foto: SM
Foto: vki
Ormož • Lep uspeh ormoških lutkarjev
Lutke živijo skozi otroke
Lutkarstvo ima v OŠ Ormož dolgo in bogato tradicijo. Pogosto delujeta po dve skupini - mlajša in starejša. Letos pa so pošteno presenetili in presegli vsa pričakovanja. Na državno srečanje lutkarjev v Kranju, 12. maja, sta bili namreč povabljeni kar dve lutkarski skupini z OŠ Ormož. Da bi selektorji z ene šole povabili dve skupini, se ne zgodi prav pogosto, gotovo pa je dokaz dobrega dela na lutkovnem področju na omenjeni šoli.
Gonilna lutkarska sila na OŠ Ormož je Ljuba Fišer, ki je strastna ljubiteljica otroških pravljic in se z lutkami ukvarja od svojega 4. razreda osnovne šole. Ko je bila zaposlena še v vrtcu, so bile lutke njen vsakdanji spremljevalec, ustvarjala je tudi predstave s sodelavkami, odkar pa je na OŠ Ormož, pa se ukvarja z malimi lutkarji. »Sedaj rada eksperimentiram z otroci, z metodami dela in tehnikami. Letos se je v lutkovno skupino prijavilo kar 36 otrok in preprosto nisem vedela, na kak način naj se lotim dela s toliko otroki.« Veliko učencev je bilo prvošolcev, ki še nimajo lutkovnega predznanja in jim je lutka bolj igra. Ker je bilo otrok za enega mentorja preveč, ji je pri delu pomagala učiteljica Duška Feguš. Pri delu z otroki je Fišerejva upoštevala metode gledališča, otroci pa so spoznavali sebe, svoje prste, telo, prostor, orientirati se na malem platnu, si narisali lutke na kolena, dlani, podplate, naredili so enostavno lutko in se igrali z njo na najrazličnejše načine.
»Obstaja veliko igric in otroci so bili tudi sami zelo ustvarjalni. Januarja je pri krožku ostalo še vedno 26 otrok, kar je še vedno zelo veliko za lutkovno predstavo. 14 je bilo večjih do 4. razreda, ostali pa so bili prvošolci. Vse leto smo prebirali zgodbe in iskali zgodbico, ki bi jim bila všeč. Napisanih lutkovnih predstav za otroke praktično ni, ali pa so kakšne didaktične, ki pa se jih lutkarji malo izogibamo, so pa zelo koristne za pouk. Odločili smo se za Nekoč je bila, Stefana Gemmela.« Igrali so Urška Veber, Sandra Lea Rizman, Sara Juranovič, Timotej Fafu-lič, Špela Čučko, Ana Hebar, Sara Antolič, Doroteja Lah, Janja Zadravec in Staša Trstenjak. Zgodba govori o miški, ki je hotela v miru prebrati knjigo, pa ji ni nikjer uspelo
Ljuba Fišer se z lutkami ukvarja že od svojega 4. razreda osnovne šole. Izobraževanje in raziskovanje je bilo letos okronano z uvrstitvijo kar dveh skupin na državno srečanje.
najti mirnega prostorčka, zato je povabila vse tiste, ki so jo pri tem motili, da tudi njim prebere pravljico. Lutke so otroci izdelali sami, za samo srečanje pa jih je izdelala mentorica, saj jih je bilo treba lepiti z vročim lepilom. Sceno so pomagali oblikovati otroci, ki so zgodbo narisali v
obliki stripa in dali svoje ideje, sami so izdelali tudi gledališki list.
Lutke ljubijo akcijo
Prvošolci pa še ne berejo, zato z njimi ni bilo mogoče pripraviti predstave, ker bi potem delali samo na bese-
Veliko število živahnih lutk je bilo ena od posebnosti predstave Nekoč je bila ^
Ptuj • Viktorinov večer
dilu. Zato so se raje posvetili gibanju in vsakodnevnim trenutkom, kako si povedo šalo, kako se prepirajo, in tako so nastali Utrinki, ki so ponazarjali pot, po kateri so šli v času svojih srečanj. Utrinki niso celovita predstava, uprizarjali so jih med nastopi drugih lutkovnih skupin. Utrinki so dolgi po dve minutki, v njih pa so se posluževali tudi znanih igric, ki so jih nanizali. Predstavili so šest Utrinkov. Nastopili so Janja Ivanuša, Alojz Goršič, Jan Hanželič, Melita Lukman, Diana Meško, Antonija Voča-nec, Maša Zorjan, Tina Her-ga, Hana Pevec, Tita Šnajder, Nastja Feguš in Eva Zadravec Šantič. Mentorica skupine je bila Duška Feguš, režijo pa je vodila Ljuba Fišer. Za tehniko pri obeh predstavah odlično skrbijo četrtošolci Jan Anto-lič, Timotej Fafulič in Jernej Trop, v veliko pomoč pa je tudi učitelj Igor Kaučič. Posebne pohvale je doživela tudi glasbena spremljava, ki jo že nekaj let za lutkarje izbirata in v živo izvajata Špela Pleh in Tjaša Ivanuša.
Irena Rajh Kunaver, državna selektorica, si je po Sloveniji ogledala 54 predstav z medobmočnih srečanj in 15 jih je uvrstila na državno. Izbirala jih je na podlagi različnosti tem, načina lotevanja igre, starosti lutkarjev in območja, s katerega so bile skupine. Nad Utrinki so bili strokovnjaki navdušeni, ker predstavlja proces dela lutkarjev, o predstavi je selektorica povedala, da to sicer ni edina pot, kako vzgojiti lutkarja, je pa vsekakor zelo dobra.
Fišerjeva je hvaležna vodstvu šole in sodelavcem za pomoč in podporo pri izvedbi predstav. Radi pa bi jih uprizorili še za druge šolarje ali otroke iz vrtcev, saj bi bilo škoda, da bi sedaj lutke postavili v kot. Lutke namreč - tako kot otroci - ljubijo akcijo!
vki
Varaždinski koncert ob Mozartovem letu
Na nocojšnjem Viktorinovem večeru se bo ptujskemu avditoriju predstavil Varaždinski kvartet v zasedbi: Marko Jerbić, 1. violina, Anđelko Ilčić, 2. violina, Ana Trnjar, viola, Davor Gluhak, violončelo.
Kvartet je bil ustanovljen l. 1999. Ideja za ustanovitev se je porodila ob skupnem muziciranju v Varaždinskem komornem orkestru. V mestu z bogatim glasbenim izročilom je kvartet redno prisoten v glasbenem življenju; imajo lasten cikel koncertov.
Koncertirajo po vsej Hrvaški, dvakrat so nastopili tudi na mariborskem festivalu Lent. Repertoar kvarteta obsega dela Beethovna, Borodina, Mozarta, Dvořáka, Haydna ter mnogih drugih avtorjev.
Varaždinski kvartet se bo predstavil, kot se za Mozarto-
vo leto spodobi, s kvartetom W. A Mozarta št. 4 v C-duru (K.157).
Drugi »veliki« godalni kvartet, ki ga bomo slišali, je Godalni kvartet št. 12 opus 96 - »Ameriški«, delo Antonína Leopolda Dvořáka (Nelaho-zeves blizu Prage, 1841), ki
Od tod in tam
Ptuj • Umetniška zbirka Tenzor v Miheličevi galeriji
Foto: Črtomir Goznik
V Miheličevi galeriji so 17. maja odprli razstavo Iz lastne zbirke, v okviru katere je podjetje Tenzor postavilo na ogled okrog 60 del 41 slikarjev, zbirka trenutno obsega že 100 del šestdesetih slikarjev iz devetih držav. Ob tujih slikarjih pomembno mesto v umetniški zbirki Tenzor zavzemajo tudi ptujski slikarji in drugi umetniki: Albin Lugarič, Dušan Fišer, Stojan Kerbler, Jernej Forbici, Viktor Rebernak in Boris Farič. Kljub zaprtju galerije Tenzor podjetje ostaja privrženo umetnosti, še naprej bodo vlagali v umetniško zbirko Tenzor, prav takopodpirali umetnike, pri čemer bodo dajali prednost ptujskim umetnikom, je na odprtju razstave 17. maja v Miheli-čevi galeriji povedal direktor podjetja Tenzor Miran Senčar. Večjo razstavo del Iz lastne zbirke bodo pripravili vsakih pet let, manjše pa najmanj enkrat letno v manjših galerijah in v galerijah poslovnih partnerjev in v okolju družb, ki sodijo v poslovno skupino Tenzor na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, Kosovem in v Makedoniji. Umetniško zbirko Tenzor bodo dopolnjevali, vsako leto bodo za nakup umetniških del namenili nekaj denarja, kupovali pa bodo predvsem dela mladih obetavnih slikarjev. Za nastanek zbirke Tenzor so ob zaposlenih zaslužni tudi dobavitelji in kupci, je še povedal Miran Senčar, ki tudi poudarja, da skozi zbirko del podjetja med drugim izraža pozitiven odnos do lepih stvari in ohranjanja kulturne dediščine.
MG
Veržej • Likovno ustvarjenje Simona Svetlika s prijatelji
V Bunčanih pri Veržeju je v okviru sedmega praznika občine Veržej potekala druga likovna kolonija akademskega slikarja Simona Svetlika s prijatelji. Umetniki so se zbrali na domačiji Svetlikovih prednikov in ustvarjali v raznih vizualnih tehnikah, dela, ki so nastala in jih je moč tudi kupiti, pa so do konca meseca junija na ogled v dvorani gasilskega doma Bunčani. Poleg Svetlika, ki sedaj živi v Ljubljani, so se likovne kolonije udeležili Žiga Pilih (Izola), Beno Kreže (Trbovlje), Irena Kazazič (Ljubljana), Bine Skrt (Ljubljana), Ron Preinfalk (Ljubljana), Matjaž Stražar (Ljubljana) in Gregor Podržaj (Ljubljana).
NŠ
Ptuj • Koncert Komornega zbora Ptuj
Danes, v petek, 26. maja, bo ob 20. uri v dvorani Gimnazije Ptuj koncert Komornega moškega zbora Ptuj. Zbor se s koncertom prvič predstavlja z zborovodjem Ernestom Kokotom, kije zbor prevzel v tej pevski sezoni. Kot nam je povedal zborovodja, so za koncert pripravili pester program. Slišali bomo skladbe vseh glasbenih stilov, od renesanse, romantike do sodobnih in tudi zabavnih pesmi. Na sporedu bodo dela Gallusa, Mozarta, Schuberta, Foersterja, Švare, Pahorja, Kernjaka, Kramolca, Marolta, Srebotnjaka in Gibonnija. Program bo povezovala Nevenka Dobljekar.
Fl
je poleg Bedřicha Smetane in Leoša Janačka najpomembnejši predstavnik češke glasbene romantike.
Vabljeni v refektorij minoritskega samostana na Ptuju nocoj ob 19.30!
V. E.

Lahki sink
z začimbami
Lahko, zdravo in okusno!
Foto: vki
Foto: NS
Foto: vki
Boks
Nepozaben boksarski večer na Ptuju
Stran 16
Boks
Čista desetka za organizatorje in navijače!
Stran 16
Kolesarstvo
Ptujčani gredo »polnit malho«
Stran 18
Nogomet
Veselič in Rozman z reprezentanco v Avstrijo Stran 18
Športno plezanje
Mina spet deveta v tekmi svetovnega pokala Stran 19
Atletika
Pajtlerjeva po stopinjah Čeplakove
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone
Preko Maribora v pokal Intertoto?
V sredo zvečer so nogometaši Aneta Kopra v finalu slovenskega nogometnega pokala v celjski Areni Petrol premagali CMC Publikum. Njihovo zmagoslavje, čeprav šele po streljanju enajstmetrovk, je bilo povsem zasluženo. S tem so seveda najbolj razveselili sami sebe in si po slabem začetku v letošnjem prvenstvu priborili prvo lovoriko v samostojni Sloveniji. S tem so si Koprčani zagotovili mesto v evropskih tekmovanjih, za pokal Intertoto pa se bodo sedaj v zadnjih dveh krogih borile ekipe Maribora PL, Drave in celjskega CMC Publikuma. Do delnega odgovora o četrtem mestu bomo prišli že jutri v mariborskem Ljudskem vrtu. »Mi bomo igrali na zmago, ker vemo, da je vložek velik. Po drugi strani pa je zadnji čas, da slavimo tudi v Ljudskem vrtu. V prvi tekmi spomladi smo nesrečno izgubili, čeprav smo imeli številne priložnosti, jaz pa sem dobil drugi rumeni karton. Vemo, da v Mariboru ne bo lahko, še posebej po spremembah pri vijoličastih, vendar sem, ne glede na vse to, optimist. Trenutno namreč igramo dobro, škoda je le, da proti
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Emeršič (Drava, modri dres, desno) je na tekmi s Primorjem dobro zamenjal odsotnega Emila Šterbala, na tekme v Ljudskem vrtu pa nima najlepših spominov.
Primorju doma nismo vsaj enkrat zadeli mreže. Težko pa je igrati proti bunkerju,« je pred tekmo v Mariboru dejal Mitja Emeršič, ki je proti Primorju dobro zamenjal kapetana Emila Šterbala.
Drava potrebuje za zanesljivo uvrstitev na 4. mesto dve zmagi (v Mariboru in doma
proti Nafti), morda pa bi bila dovolj že točka v Mariboru in zmaga z Lendavčani, saj Mariborčani v zadnjem krogu igrajo v Domžalah, ti pa se bodo do konca borili za naslov prvaka, pa tudi realno gledano so Domžale kakovostnejše moštvo od vijolic. Sicer pa je že Mitja Emeršič dejal jasno in
glasno, da gredo po tri točke. Navijači seveda še niso pozabili tekme na ptujskem Mestnem stadionu proti Mariboru, ko je rekordno število gledalcev videlo odlično predstavo in zmago Ptujčanov. Jim lahko podobno uspe tudi tokrat v Ljudskem vrtu?
Danilo Klajnšek
Rokomet • RZS
Na razpotju
Torkova tiskovna konferenca, ki jo je sklical član predsedstva RZS Vili Trofenik, je dodobra razburkala javnost. Trofenik se je v eno uro trajajoči tiskovni konferenci v Ljubljani najprej zaustavil pri delovanju predsedstva RZS in pri nezakonitem imenovanju Kasima Kamenice za vršilca dolžnosti selektorja: »Vsi sklepi, ki so bili sprejeti od 5. redne seje marca letos naprej, so nezakoniti, na žalost tudi imenovanje vršilca dolžnosti selektorja članske reprezentance Kasima Kamenice in razrešitev prejšnjega selektorja reprezentance (op. a. Slavko Ivezič)! To seveda ni v čast tako pomembne organizacije, kot je RZS.«
Trofenik se je dotaknil tudi statusa generalnega sekretarja, ki že 10 let nepretrgoma opravlja svojo funkcijo na RZS: »Statut predvideva, da ge-
neralnega sekretarja imenuje predsedstvo RZS na podlagi javnega razpisa in za petletni mandat. Iz zapiskov generalni sekretar (op. a. Leopold Kalin) ni bil nikoli imenovan, ni-
koli ni bil izveden razpis, ampak je bil zaposlen leta 1993 kot sekretar RZS, poudarjam sekretar, na podlagi takrat veljavnega statuta.«
Med ostalimi nepravilnostmi je Trofenik član RD Velika Nedelja še naštel: »Ugotovljeno je bilo, da trenerji in drugi strokovni sodelavci, ki delajo z reprezentancami, nimajo sklenjenih pogodb. To
Vili Trofenik na tiskovni konferenci v Ljubljani
je nedopustna situacija, ker temeljnega akta, ki definira pravice in obveznosti izvrševalca neke naloge ali dela ter je podlaga za izplačilo, ni.« Trofenik, ki v rokometu deluje že 49 let, je še povedal, da mu za prihodnost rokometa ni vseeno, dodal pa je še, da z mesta člana predsedstva RZS ne bo odstopil. Jasno mu je tudi, da se bodo v prihodnosti zaradi sklica tiskovne konference kopja lomila na njegovem in hrbtu njegovega društva: »Na to smo že navajeni oz. imamo že otrdelo kožo. Ne bojimo se nobenih sankcij tudi za ceno, da moštvo Velike Nedelje ne bi nastopalo v 1. A-ligi, čeprav se je v slovensko rokometno elito korektno uvrstilo.«
Včeraj so v prostorih RZS potekale volitve novega predsednika in šele čas bo pokazal, ali bo kmalu konec krize pri krovni rokometni organizaciji za dobrobit rokometa v Sloveniji ali pa bo karavana spet tebi nič meni nič nadaljevala skupno pot.
Uroš Krstič
Damjan Gajser ni več športni direktor Drave!
Damjan Gajser, športni direktor Drave, je v četrtek zjutraj nepreklicno odstopil. To delo je opravljal od 1. oktobra lanskega leta. »Do sporazumne prekinitve je prišlo zaradi različnih pogledov na delo kluba,« je kratko dejal Damjan Gajser, nekdaj sam odličen nogometaš.
Na vprašanje, kaj bo počel sedaj, pa nam je Damjan dejal: »Ker sem nekoliko zapostavil študij na Fakulteti za šport v Ljubljani, bom v juniju poskusil narediti nekaj izpitov, nato bo sledil dopust, po njem pa bo čas za nove izzive.«
DK
Rokomet • 1. A SRL - moški
Kljub porazu trdno na sedmem mestu
Jeruzalem - Ribnica 33:37 (13:17)
JERUZALEM: G. Čudič (5 obramb), Dogša (7 obramb), Cvetko; Belšak, Korez, Koraži-ja 6 (2), Bezjak 5, Bogadi, He-bar, Ivanuša 6, B. Čudič 4 (2), Blažević 10, Grizolt 1, Potoč-njak. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so proti Ribnici prvič sklonjenih glav zapustili domačo dvorano proti ekipi iz spodnjega dela lestvice. Začetek tekme je pripadel Ormoža-nom, ki so povedli s 6:3 in pričakovati je bilo lahko domačo zmago, saj so rokometaši iz Ribnice nastopili brez poškodovanih bratov Hojč (Natana in Mareta) ter Mikulina. Toda Ribničani so zaigrali trdno v obrambi in Ormožanom dovolili le tri lahke zadetke iz protinapadov skozi celotno srečanje. Ob tem je obramba »jeruzalemčkov« delovala nezbrano in četa Janeza Ilca je tik pred odhodom na odmor povedla celo s 5 zadetki, 17:12. V nadaljevanju tekme je do 50. minute sledil neuspešen lov vinarjev za Ribničani, ki trmasto držijo prednost štirih do petih zadetkov. V končnici 2. polčasa sta razpoložena Blažević in Bezjak s svojimi zadetki približala domačo ladjo le na gol zaostanka, pri tem pa
Maks Dogša (Jeruzalem Ormož)
je žal tudi ostalo, saj so imeli izkušeni gostje v golu solidnega Kersniča (12 obramb), ki je odlično zaustavljal poskuse Koražije s krila, v napadu je najboljšo letošnjo predstavo z enajstimi zadetki prikazal Stanković, piko na i zasluženi zmagi Ribnice pa je dodal »rokometni mojster« Tomšič.
Ormožani za potrditev prvega mesta v ligi za obstanek potrebujejo v zadnjih dveh krogih vsaj točko. V nedeljo Jeruzalem gostuje v Ljubljani pri Slovanu, v sredo pa jih na Hardeku čaka še zadnja prvenstvena tekma proti Rudarju.
UK
Ptuj • Po torkovem boksarskem spektaklu v dvorani Center
Nepozaben boksarski večer!
Nabito polna dvorana Center na Ptuju je v torek doživela svoj najsijajnejši večer. Glavna zvezda gala boksarskega večera, naš šampion Dejan Zavec, je s svojim sijajnim nastopom spravil na noge vse gledalce v dvorani in jim za zaključek podaril zmago, ki ga je še bolj približala končnemu cilju: borbi za naslov svetovnega prvaka!
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je bil vseh 10 rund boljši nasprotnik, vendar je tudi žilavi Kazahstanec prikazal dobro borbo in je nekajkrat nevarno zapretil.
Začetki
Zgodba se je začela v Ora-nienburgu pri Berlinu, kjer je Dejan uspešno ubranil naslov interkontinentalnega prvaka po verzijah WBO in IBF (to je bilo 25. 3.). Nani Matjašič (predsednik organizacijskega odbora) je takrat z nemškimi menedžerji že opravil prve neformalne pogovore o tem, da bi naslednji dvoboj Dejana Zav-ca potekal v Sloveniji. Čeprav je imel v predstavnikih Casina Portorož močno podporo, se je to slišalo precej utopično, saj je organizacija takšne prireditve zahteven projekt. Kot je Dejan slikovito dejal pred dnevi: »Niti sam do sedaj nisem verjel, da je to sploh možno.«
A s pomočjo ptujskih lokalnih oblasti, veliko medijsko podporo in s pomočjo sposobnih ptujskih zanesenjaških organizatorjev je stvar kmalu postala resna. Ko se je vključila še TV postaja Eurosport, je šlo zares.
Priprave
Temperatura je rasla iz dneva v dan, zanimanje javnosti je naraščalo, glavna tema kavar-
niških pogovorov je postajal boks in Dejan Zavec. Slednji je pred dvema tednoma izvedel ime nasprotnika, njegovo ime je Andrej Jeskin, izkušeni azij-sko-pacifiški prvak iz Kazah-stana. Dejanov trener Werner Kirsch je opozarjal, da na tem nivoju ni lahkih nasprotnikov in s tem dodatno vzpodbujal svojega varovanca, ki je že sam pri sebi čutil veliko odgovornost do svojih navijačev v Sloveniji, ki se jim je želel oddolžiti z zmago.
Boksarji, ki so v torek nastopili na boksarskem večeru (9 dvobojev), so na Ptuj in v Pod-lehnik začeli prihajati v soboto. Nemški menedžerji so na Ptuj pripeljali vrhunske boksarje, kar je bilo veliko presenečenje, saj Slovenija na zemljevidu profesionalnega boksa ne predstavlja veliko. Uradno tehtanje, dan pred dvobojem, je potekalo brez »ameriških« vložkov (»grdi« pogledi in »grožnje« nasprotnikov) v izredno športnem vzdušju.
Dan D
Torek, 23. 5., je bilo na ptujskih ulicah že od jutranjih ur čutiti posebno vznemirjenje.
V dvorani Center je bilo še bolj živahno kot po navadi, saj je bilo potrebno postoriti še zadnje podrobnosti. Ob 17. uri je bilo vse pripravljeno: dvorana Center je kazala svojo ozaljša-no podobo, množica gledalcev pred dvorano je napovedovala nepozaben večer.
Ob 17.30 je šlo zares, v ring sta stopila prva boksarja. V naslednjih urah se je v ringu zvrstila cela vrsta odličnih boksarjev, ki so dodobra ogreli dlani publike v dvorani, videli pa smo tudi nekatere sporne
Piše: Jože Mohorič
Cista desetka!
Nastopajoči boksarji: na Ptuj so nemški menedžerji pripeljali vrhunske borce, nekateri od teh merijo tudi na najvišje naslove (Arslan, Blain, Wilaschek, Inkin, E. Roth). Strokovni sokomentator na Radiu Ptuj Ivan Pučko je podal oceno, da se je to zgodilo zaradi prihajajočega SP v nogometu, ko v Nemčiji ne bo večjega interesa za druge športne dogodke. Morda so menedžerji v Ptuju videli zadnjo priložnost za odmeven nastop na Eurosportu.
Organizacija: organizacijski odbor je opravil veliko delo; dejansko so se vsak dan pred gala večerom spopadali z novimi težavami in pastmi, ki pa so jih več kot uspešno reševali. Šele po koncu tega večera in obilici sprejetih čestitk s strani tujih gostov so si zasluženo oddahnili. Dvorana Center je bila primerno pripravljena, sedeži so bili dobro označeni, hostese in redarji so zelo profesionalno opravili svoje delo. Nekateri gledalci so imeli pripombe zaradi snemalcev in fotografov ob ringu, a temu se pri takšnih boksarskih prireditvah skorajda ni moč izogniti, še posebej v tako mali dvorani, kot je dvorana Center.
Gledalci: največje priznanje so (po mojem mnenju) slovenski ljubitelji boksa dobili iz ust menedžerja kluba SES Ulfa Steinfortha: »Takšnega vzdušja na boksarskem večeru še nisem doživel!« Tudi če predvidevamo, da je hotel nekoliko polaskati Slovencem za gostoljubnost, imajo njegove besede veliko težo, saj je doslej organiziral že veliko takšnih prireditev (v Berlinu več kot 2000 nemških gledalcev med borbami svojih predstavnikov ni ustvarilo niti približno takšnega vzdušja, kot je bilo na Ptuju). Dejan je že večkrat dejal, da so njegovi navijači, kamorkoli v Evropi so ga že spremljali, športno navijali za vsakega boksarja. To se je pokazalo tudi v torek, ko je tudi Andrej Jeskin doživel lep sprejem, brez žalitev in pretiranih žvižgov. O navijanju za svojega junaka pa tako ali tako ni potrebno izgubljati besed: čista desetka!
Fair play: med samo borbo Dejana Zavca in Andreja Jeskina smo lahko spremljali tudi šolski primer fair playa v ringu, nobene sovražnosti do nasprotnika ni bilo opaziti, oba boksarja je vodila samo športna želja po zmagi. Borca sta se na začetku vsake runde pozdravila z rokavico, ob vsakem izpadu ščitnika za zobe sta prekinila boj, ni bilo nizkih udarcev, ob vsakem posredovanju sodnika sta se umaknila v nasprotni kot, vse to so boksarske prvine poštene borbe. In v takšni borbi je zmagal boljši, ali še bolje - najboljši!
odločitve sodnikov. Zaradi vezanosti sporeda na neposredni TV-prenos sta bila med dvoboji tudi dva premora. Odličen uvod v glavno borbo večera je bil 8. dvoboj med Rusom Denisom Inkinom in Nemcem s črnogorskimi koreninami Konnijem Konradom, do tega dvoboja še obema neporaženima boksarjema. Kljub dobremu začetku in glasnemu vzpodbujanju publike Koko ni ogrozil zmage odličnega Rusa, ki je tako v 28. dvoboju zabeležil še 28. zaporedno zmago.
Gledalci so bili na nogah
Točno ob 22.05 se je po dvorani razlegel zvok harmonike in gledalci so bili na nogah v pričakovanju prihoda Dejana Zavca v ring. Uradni napovedovalec je najprej predstavil boksarja iz Kazahstana, slovenski navijači pa so pri tem pokazali veliko mero športne kulture, saj je bil Jeskin deležen glasnega aplavza. Kaj je sledilo potem, je težko opisati
brez presežnikov: s svojim prihodom v ring je Dejan sprožil val ovacij in v tistem trenutku nihče ni varčeval s svojim glasom, tudi povabljeni gostje iz sveta politike in gospodarstva ne. Pri tem so posebej prednjačili navijači iz Leskovca, ki so bili največja navijaška skupina v dvorani. Po odigranih himnah je bilo ob 22.18 vse pripravljeno za začetek. Dejan, Dejan, je odmevalo po dvorani in v tem slogu je naš boksar tudi začel: suvereno in
Ko se je Dejan pojavil v dvorani ...
... so bili vsi navijači na nogah, tudi Tomaž Barada (prvi z leve) in Nataša, Dejanova zaročenka (tretja z leve).
Foto: Črtomir Goznik
Na uradnem tehtanju sta oba borca napovedovala zmago.
Rus Denis Inkin in Nemec s črnogorskimi koreninami Konni Konrad sta dodobra ogrela gledalce pred finalnim nastopom večera.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je bil med igranjem himen popolnoma skoncentriran.
Ko je sodnik v ringu dvignil v zrak roko zmagovalca, je bil v dvorani Center čas za slavje.
samozavestno, a obenem dovolj previdno in strpno. Če smo se slovenski navijači v Berlinu začetne nervoze otresli šele po dveh ali treh rundah, je bilo tokrat drugače: že od samega začetka je bilo v zraku dvorane čutiti veliko prepričanje, da je to že uvod v 21. zaporedno zmago našega šampiona. V prvih dveh rundah si je Dejan priboril lepo prednost, da previdnost ni odveč, pa je Jeskin pokazal v 3. rundi, ko je nekajkrat nevarno zapretil. To je bil za trenerja Wernerja Kirscha znak, da vzpodbudi Dejana k še močnejšemu ritmu. Na obrazu Kazahstanca so se že kmalu začeli kazati prvi znaki silovitosti Dejanovih natančnih udarcev. Po šestih rundah je bil naš boksar še naprej svež, vendar mu Jeskin s svojo vztrajnostjo ni dovoljeval nobenega počitka. Navijači v dvorani so takrat začutili, da
se morda bliža trenutek predčasne odločitve. V enkratnem vzdušju, ko je praktično celotna dvorana dihala kot eden, so vlili Dejanu dodatnih moči. V 8. rundi je bil Jeskin že na robu poraza, a se je neverjetno izvlekel in obstal na
Rezultati boksarskega večera na Ptuju:
1.	do 76,203 kg: LUCAS WILASCHEK (NEMČIJA) - RICHARD REMEN (SLOVAŠKA) - zmaga Wilaschek (K. O. - 4. runda)
2.	do 79,378 kg: MAHAMED ALI (BELORUSIJA) - BELA KISS (MADŽARSKA) - zmaga Ali (K. O. - 2. runda)
3.	do 63,503 kg: WILLY BLAIN (FRANCIJA) - LUIS SAMUDIA (PANAMA) - zmaga Blain (po točkah)
4.	do 90,718 kg: EGON ROTH (NEMČIJA) - ALEKSANDRE BORHOVS (LATVIJA) - zmaga Roth (po točkah)
5.	do 90,718 kg ALEKSANDER ALEKSEJEV (RUSIJA) - VAGE KOCHARAN (ARMENIJA) - zmaga Aleksejev (K. O., 2. runda)
6.	do 90,718 kg: FIRAT ARSLAN (NEMČIJA) - GABOR HALASZ (MADŽARSKA) - zmaga Arslan (K. O., 2. runda)
7.	do 90,718 kg: SEBASTIAN KOEBER (NEMČIJA) - SANDOR FORGACS (MADŽARSKA) - zmaga Koeber (K. O., 2. runda)
8.	do 76,203 kg: DENIS INKIN (RUSIJA) - KONNI KONRAD (NEMČIJA) - zmaga Inkin (po točkah)
9.	do 66,678 kg: DEJAN ZAVEC (SLOVENIJA) - ANDREJ JESKIN (KAZAHSTAN) - zmaga Zavec (K. O., 10. runda)
Foto: Črtomir Goznik
Nani Matjašič, Dejan Zavec, dr. Stefan Čelan in dr. Milan Zver v ringu v dvorani Center.
Dto: Črtomir Goznik
Skupina navijačev iz Leskovca z Dejanom v pubu Evropa, kjer se je spontana zabava končala v zgodnjih jutranjih urah.
nogah. Dejan še naprej ni po nepotrebnem trošil moči, ampak je z natančnimi serijami udarcev slabil nasprotnika. In nato10. runda: po seriji natančnih in še vedno zelo močnih udarcev je sodnik v ringu zaščitil Jeskina in prekinil
dvoboj! To je bil znak za slavje, ki ni primerljivo z nobenim doslej na Ptuju! Iskreno slavje s športnikom, ki se je s svojo skromnostjo zasidral v srca navijačev. Bravo, Dejan!
V ringu so se kmalu znašli organizatorji, trenerji, me-nedžerji ter poseben gost, dr. Milan Zver, minister za šolstvo
in šport RS, in kmalu je stekla tudi svečana proglasitev zmagovalca. Sodnik je roko zmagovalca dvignil visoko v zrak, številni fotografi so imeli priložnost posneti fotografije za zgodovino. Po javni zahvali Dejana navijačem se je dvorana počasi začela prazniti in luči so ugašale.
Dogajanje se je preselilo v VIP prostor in v pub Evropa, kjer se je slavje s torto velikanko nadaljevalo do jutranjih ur. Nepozaben večer se je končal z ugibanji o naslednjih korakih: borba za naslov svetovnega prvaka je vse bližje!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznil<
Utrinek s tiskovne konference po boksarskem večeru: Ulf Stein-forth, manager kluba SES, Dejan Zavec, Dietmar Poszwa, prvi mož Sportlight Boxinga, ki je v Slovenijo pripeljav odlične boksarje in Nani Matjašič, predsednik organizacijskega odbora.
Nekatere najbolj zanimive izjave na tiskovni konferenci:
Ulf Steinforth, Dejanov menedžer: »Gledalci so ustvarili fenomenalno vzdušje, kakršnega redko srečaš na boksarskih dvobojih. Sam še česa podobnega v živo nisem doživel.« Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo Dejanovo borbo za naslov svetovnega prvaka, pa je dejal: »Za določen termin je še prezgodaj, vendar je v optimalnem primeru možno to tudi že letos. V boksu je možno vse, saj to ni nogomet, kjer lahko svetovni prvak postaneš samo vsaka štiri leta.«
Werner Kirsch, Dejanov trener: »Tokrat sem že drugič na Ptuju, pričakoval sem lep sprejem, dejansko pa je bil danes nepozaben večer.«
Dejan Zavec: »Najprej bi rad povedal, da me veseli, da ste se (novinarji, op. a.) zbrali v tolikšnem številu, da je za boks takšno zanimanje, kakršnega si pred nekaj leti ne bi mogel niti zamisliti.
Da sem bil nocoj odlično pripravljen in sem lahko zmagal, se posebej zahvaljujem Tomiju Jagarincu, ki vedno najde čas za moje priprave, Tomažu Baradi, Naniju Matjašiču, ljudem v mojemu klubu SES (menedžerju, trenerjem) in nenazadnje Nataši.
Videli smo lahko, da je bil nasprotnik zelo dober, brez tako fenomenalne publike bi mi bilo precej težje. S psihološkega vidika je bila to zelo težka borba, saj so vsi v dvorani pričakovali mojo zanesljivo zmago. Sam sem moral ostati vseh deset rund zelo skoncentriran, saj bi lahko nasprotnik kaznoval vsako mojo napako. Enostavno sem se držal tistega, kar sva se s trenerjem dogovorila pred borbo: boksal sem strpno, nisem po nepotrebnem trošil moči. To je bilo odločilno. Čeprav so nekateri pričakovali zaključek, kjer bi nasprotnika položil na hrbet, sem sam zelo zadovoljen, da se je dvoboj končal na način, ko je sodnik prekinil dvoboj. Sam si ne želim, da bi nasprotnik mene popolnoma dotolkel, zato tudi sam z drugimi tega ne želim početi.«
Judo • Pred EP na Finskem
Klemen cilja visoko
Slovenski reprezentanti v judu so zaključili letošnjo sezono v svetovnem pokalu, pred njimi pa je letošnji glavni cilj Evropsko prvenstvo v Tempere na Finskem, ki bo od potekalo od 26. do 28. maja 2006.
Za slovensko člansko reprezentanco tudi v letošnji sezoni nastopa tekmovalec ptujske Drave Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kg, ki je v letošnji sezoni osvajal vidnejša mesta v svetovnem pokalu in na ostalih mednarodnih tekmovanjih. Velike uspehe in s tem doseg norme za Evropsko prvenstvo je Klemen Ferjan dosegel s 7. mestom na sveto-
vnem super A-pokalu v Parizu in 7. mestom na svetovnem A-pokalu v Pragi, velik met pa mu je uspel v New Yorku z osvojitvijo 1. mesta.
Na Finskem se tekmovanje prične danes, Klemen pa bo svoj uvodni nastop na Evropskem prvenstvu imel v sobot.
Več kot pol leta v Kanadi. Kako so uspeli treningi in priprave za EP?
»Ko sem po sezoni 2004 iskal dobre pogoje za trening, sem imel v mislih štiriletno obdobje z glavnim ciljem, nastop na OI v Pekingu. Iz tega se je tudi razvil prestop v JK Drava Ptuj in trening v Kana-
di. Preveč je bilo prevažanja sem in tja po Sloveniji ter iskanje sparing partnerjev in borb. V Montrealu je vse to na enem mestu, v nacionalnem centru juda. Dovolj sparing partnerjev, borbe so na sporedu vsak dan, na voljo je fitnes in kar nekaj vrhunskih judoi-stov in trenerjev. Poleg tega je vzdušje res dobro in užitek je trenirati judo. Letošnje EP je le vmesna postaja na poti do Pekinga, a sem že v prvih 6 mesecih treninga v Montrealu napredoval in sem dobro pripravljen.«
Zaključne priprave?
»Opravil sem jih na Ptuju, kamor se vedno rad vračam, saj je ekipa mlada in zelo perspektivna, Ptuj pa zanimivo mesto. Pred tem sem na Madžarskem en teden treniral z elito evropskega juda.«
Kdo bodo tvoji glavni konkurenti na EP in kakšno uvrstitev pričakuješ?
»Uff, teh je v moji kategoriji zelo veliko, več kot deset jih
že ima evropsko, svetovno ali pa olimpijsko medaljo, tako da nima smisla izpostavljati samo nekaj imen. Sam pri sebi čutim, da sem sposoben pre-
Trener Vlado Čuš, Klemen Ferjan in dobitnik dveh olimpijskih od-ličij Nicolas Gill iz Kanade
magati vsakega izmed njih. Za dobro uvrstitev jih bo potrebno premagati več in v judu je zelo veliko odvisno od dneva, žreba in tistih delčkov borbe, ki jo lahko v trenutku končajo. Potešen bi bil z uvrstitvijo med prvih sedem, resnično zadovoljen in vesel pa z medaljo.«
V mesecu aprilu si na Ptuj pripeljal reprezentanco Kanade, kakšni so bili njihovi vtisi?
»To so bili zelo lepi trenutki in spomini bodo ostali za vedno ... Slovenija je, tako kot marsikoga, pozitivno presenetila tudi Kanadčane. Ptujski grad, kavica pri Florijanu, organizacija judo kluba Drava Ptuj in pogostitev z okusno hrano in pijačo so še dodatni razlogi, da se bo obiska Slovenije vredno spominjati.«
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • Kolesarji Perutnine Ptuj na Slovaškem
Ptujčani gredo »polnit malho«
Kolesarj'i Perutnine Ptuj bodo od danes do nedelje tekmovali na Slovaškem. Danes bo na programu prva izmed treh enodnevnih dirk GP Hydrauli-ka Mikolašek, 188 km in 2300 višinskih metrov. Uvodna dirka je tudi najdaljša in najzahtevnejša. V soboto čaka kolesarj'e 161 km, v nedeljo pa 171 km. Ob Ptujčanih bosta nastopili še dve slovenski ekipi iz razreda Continental, ljubljanska Radenska Po-werbar ter kranjska Sava.
»Mislim, da bodo vse tri dirke težke, čeprav na startu ni zvenečih ekip. Naši kolesarji, vsaj ti, ki bodo zdaj nastopali, so imeli nekaj pavze in se pripravljajo na junijske dirke, ki jih bo kar precej. Za nas odlični rezultati niso življenjskega pomena, vsekakor pa startamo na zmago,« je pred odhodom dejal ptujski strateg, Srečko Glivar. S seboj je vzel šest
kolesarjev, od sprtinterjev zgolj Boštjana Mervarja, Radoslava Rogino, Jureta Golčerja in Hr-voja Miholjeviča kot dobre hri-bolazce ter Massima Demarina in Andreja Omulca. Gorski kole-sarj'i bodo prišli na svoj račun že danes in jutri, ko bo cilj na vrhu klanca v kraju Trenčin, čeprav po izkušnjah sodeč Glivar pušča vse odprto.
Nekoliko neobičajen način dirkanja, tri enodnevne namesto ene tridnevne preizkušnje, je zanimiv predvsem zaradi velikega števila razpoložljivih UCI točk. Zmagovalec vsake enodnevne dirke druge kategorije (in vsake drugače kategorizirane) dobi enako število kot zmagovalec etapne dirke. Na Slovaškem jih bo ta konec tedna na razpolago torej trikrat več kot običajno.
UG
Nogomet • Mladinske lige
1. SML
REZULTATI 26. KROGA: Mura 05
-	Aluminij 1:9, Factor - Domžale 2:2, Rudar Velenje - Železničar 0:2, Koper
-	Publikum 3:1, Svoboda - Bilje Primorje 1:0, Maribor Triglav 2:1, Britof
-	HIT Gorica 1:3
1. HIT GORICA	26 19	3	4	78:38	60
2. MARIBOR	26 18	4	4	62:26	58
3. TRIGLAV	26 18	2	6	64:25	56
4. BRITOF	26 15	2	9	60:49	47
5. KOPER	26 14	4	8	68:50	46
6. CMC PUBLIKUM 26 14		3	9	61:36	45
7. ALUMINIJ	26 12	4	10	49:37	40
8. FACTOR	26 10	5	11	44:48	35
9. RUDAR (V)	26 9	2	15	35:61	29
10. SVOBODA	26 8	3	15	30:41	27
11. ŽELEZNIČAR	26 7	6	13	24:42	27
12. DOMŽALE	26 6	5	15	41:60	23
13. PRIMORJE	26 5	4	17	29:55	19
14. MURA 05	26 2	3	21	22:88	9
3. CMC PUBLIKUM 26 14 6 6		59:32	48
4. TRIGLAV	26 14 5 7	61:38	47
5. DOMŽALE	26 12 10 4	44:22	46
6. SVOBODA	26 12 5 9	41:33	41
7. RUDAR VELENJE 26 11 6 9		37.37	39
8. KOPER	26 9 5 12	41:44	32
9. ŽELEZNIČAR	26 10 1 15	32:46	31
10. FACTOR	26 8 6 12	33:36	30
11. PRIMORJE	26 6 4 16	27:65	22
12. ALUMINIJ	26 5 6 15	21:42	21
13. MURA 05	26 5 6 15	25:60	21
14. BRITOF	26 3 5 18	19:65	14
MURA 05	- ALUMINIJ 1:1		
MURA 05 - ALUMINIJ 1:9
(0:5)
STRELCI: 0:1 Toplak (7), 0:2 Ram-pre (18), 0:3 Toplak (19), 0:4 Toplak (40), 0:5 Ljatifi (45), 0:6 Breg (64), 0:7 Rampre (69), 1:7 Ivanič (80), 1:8 Toplak (86), 1:0 Rampre (90)
ALUMINIJ: Sagadin (T. Medved), Jus, Lah (Hojski), Tišma, Fruk (Jevši-nek), A. Medved (Levart), Breg, Ljatifi, Toplak, Tement, Rampre. Trener: Bojan Špehonja
1. SKL
REZULTATI 26. KROGA: Mura 05
-	Aluminij 1:1, Factor - Domžale 0:3, Rudar Velenje - Železničar 0:1, Koper
-	CMC Publikum 4:2, Svoboda - Bilje Primorje 1:2, Maribor - Triglav 1:0, Britof - HIT Gorica 1:1
1.	MARIBOR 26 20 4 2 70:17 64
2.	HIT GORICA 26 16 5 5 20:23 53
1.	MARIBOR 52
2.	HIT GORICA 52
3.	TRIGLAV 52
4.	CMC PUBLIKUM 52
5.	KOPER
6.	DOMŽALE
7.	SVOBODA
8.	RUDAR (V)
9.	FACTOR
10.	ALUMINIJ
11.	BRITOF
12.	ŽELEZNIČAR
13.	PRIMORJE
14.	MURA 05
38 8 6 35 8 9
32 7	13
28 9	15
23 9	20
18 15	19 20 8 24 20 8 24 18 11 23
17	10 25
18	7	27 17 7	28 11 8 39
7 9	36
132:42	132
128:61	113
125:64	103
120:60	93
109:94	78
85:82	69
71:74	68
72:98	68
72:84	65
70:79	61
79:114	61
56:88	58
56:130	41
47:148	30
U-14 VZHOD
REZULTATI 25. KROGA: NŠ Poli Drava - Bistrica 3:1, Rudar Velenje - Alu-
Planinski kotiček
Izlet na Visoki Obir, kraljevsko goro Koroške
Ptujski planinci vas tokrat vabimo, da se nam pridružite na potepanju po avstrijski Koroški. Podali se bomo na Visoki Obir (2.139 m). Pot nas bo vodila najprej z avtobusom do Železne Kaple, od koder se bomo podali do Kapelske koče (Eisenkappler hutte). Ustavili se bomo pri koči in nato nadaljevali pot na vrh, s katerega se odpira izreden razgled na Koroško. Obir ima kraljevsko lego nad Rožem in Podjuno. Je najvišji vrh severne verige Karavank in tako gledališko postavljen nad koroške doline in ravnine.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 3. junija, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom odpeljali na Koroško. Vrnili se bomo zvečer, polni novih vtisov in lepot koroške dežele.
Opremite se planinsko za lažje poti visokogorja (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v koči. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 2.400 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 30. maja, oziroma do zasedbe 30 prostih mest v avtobusu. Ne pozabite na veljavno osebno izkaznico ali potni list ter nekaj evrov za priboljške. Vodil bo Uroš Vidovič.
Na Boštjana Mervarja (KK Perutnina Ptuj, v sredini) tudi kolesarji Save in Radenske
Foto: UG
bodo pazili
minij 1:0, Kovinar Montavar - Jarenina 1:3, Dravograd - CMC Publikum 1:3, Mali Šampion - Železničar 5:0, Maribor - Arcont Radgona 7:0. Srečanje Mura 05 - Nafta bo odigrano 5. junija.
1.	MALI ŠAMPION	25 23 2 0 128:13 71
2.	MARIBOR	25 21 2 2 130:18 65
3.	CMC PUBLIKUM	25 19 2 4 83:29 59
4.	NŠ POLI DRAVA	25 13 5 7 68:48 44
5.	JARENINA
6.	ALUMINIJ
7.	BISTRICA
8.	MURA 05
9.	RUDAR (V)
25 12	5	8 68:52	41
24 12	2	10 60:35	38
24 11	0	13	44:65	33
24	10	2	12	45:47	32
25	10	2	13	45:53	32
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ
1:0(0:0)
STRELEC: 1:0 Gajič (53. z 11 m) ALUMINIJ: Zajc, Tramšek (Vedlin), Petek, Mlakar, Trantura, Tominc, Čeh (Fistravec), Jazbec, Pislak, Medved, Ivanovič (Vindiš). Trener: Primož Gorše.
U-16 DEKLETA
REZULTATI 12. KROGA: Krka - Ljudski vrt 2:0, Škale - Pomurje 0:4, Vele-sovo - Slovenj Gradec 1:1. Preloženo je srečanje Livar - Kisovec.
(0:1)
STRELCA: 0:1 Pečnik (13), 1:1 Ber-njak (80)
ALUMINIJ: Lipovac, M. Lešnik, Hojski (Robar), Medved, Lončarič (Kovač), M. Lešnik, Pečnik (Šešo), Rotman (Klaj-derič), Meznarič, Milec, Justinek (Ka-menšek). Trener: Simon Vidovič.
KONČNA SKUPNA LESTVICA
10.	A. RADGONA 25	8	1	16	31:64	25
11.	DRAVOGRAD 25	8	1	16	31:71	25
12.	ŽELEZNIČAR	25	6	5	14	6:64	23
13.	NATFA	23	4	2	17	42:82	14
14.	KOVINAR M.	25	0	1	14	7:185	1
NŠ POLI DRAVA - BISTRICA
3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Matjašič (19), 2:0 Bogdan (30), 3:0 Matjašič (32), 3:1 Simončič (58)
NŠ POLI DRAVA: Kušar, Čuš (Majcen), Rebernišek, Fekonja, Serdinšek, Vinkovič, Ostroško (Horvat), Gril, (Ro-škar), Bogdan, Ljubec, Matjašič (Stater). Trener: Miran Ljubec.
Nogomet
1.	KRKA
2.	POMURJE
3.	LJUDSKI VRT
4.	VELESOVO
5.	SLOV. GRADEC
6.	LIVAR
7.	KISOVEC
11 10 1 11 10 0
5 2 4 0 1 2 1 1 1 0
32:5 37:13 28:14 19:18 10:33 11:37 7.38
KRKA - ZNK LJUDSKI VRT 2:0 (2:0)
ZnK ljudski VRT: U. Arnuš, Rosič, Pihler, D. Topolovec, Skaza, Muhič, M. Arnuš, D. Topolovec, Nežmah, Ramšak, Murko. Trener: Miran Zorčič.
Danilo Klajnšek
Veselic in Rozman z reprezentanco v Avstrijo
Slovenska nogometna reprezentanca do 19. leta starosti se je v torek zbrala v Preddvoru pri Kranju na sklepnih pripravah za turnir dodatnih kvalifikacij za nastop na EP, ki bodo potekale v sosednji Avstriji. Vadba je potekala do petka, 26. 5., ko se bodo mladi slovenski reprezentanti odpravili v Avstrijo. Tam bodo
odigrali tri srečanja, in sicer 27. 5. z domačini, 29. 5. z Madžari in 31. 5. še z Rusijo. Med potniki sta tudi igralca Aluminija, napadalec Uroš Veselič in vratar Matjaž Rozman. Na evropsko prvenstvo, ki bo od 18. do 29. julija na Poljskem, se uvrsti samo zmagovalno moštvo.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 35. KROGA - sobota ob 17.00: Maribor Pivovarna Laško - Drava, Rudar - Bela krajina, Nafta - HIT Gorica, Primorje - Domžale, Anet Koper
-	CMC Publikum
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - nedelja ob 17.00: Aluminij - Livar, Supernova Triglav - Dravinja Duol, Factor - Svoboda, Krško - Koroška Dravograd, Tinex Šenčur - Zagorje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 24. KROGA - sobota ob 17.30: Paloma - Tehnostroj Veržej, Šmarje pri Jelšah - Stojnci, Zavrč - Pohorje; nedelja ob 17.30: Železničar
-	Kovinar Štore, Mura 05 - Črenšovci, Tišina - Holermuos Ormož, Beltinci
-	Malečnik
ŠTAJERSKA LIGA
Pari 24. kroga - sobota ob 17.30: Dornava - Get Power Šampion, MU Šentjur - Šentilj Jarenina, Bistrica - Oplotnica, AJM Kungota - Gerečja vas Unukšped, Peca - Zreče, Brunšvik - Rogatec; nedelja ob 17.30: Šoštanj - Tehnotim Pesnica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 20. KROGA - sobota ob 17.30: Cirkulane - Videm, Hodina - Boč; nedelja ob 10.30: Podvinci - Mark 69 Rogoznica; nedelja ob 17.30: Središče - Skorba, Gorišnica - Apače, Bukovci - Slovenja vas
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - sobota ob 17.30: Zgornja Polskava - Hajdoše, Grajena - Spodnja Polskava, Pragersko - Podlehnik, Markovci - Tržec; nedelja ob 10.30: Leskovec - Lovrenc
VETERANSKI LIGI:
ZAHODNA SKUPINA - PARI 14. KROGA - petek ob 18.30: Boč - Apače, Lovrenc - Prepolje, Polskava - Pragersko, Hajdina - Skorba
VZHODNA SKUPINA - PARI 14. KROGA - petek ob 18.30: Grajena - Sa-varia Rogoznica, Gorišnica - Tržec, Dornava - Markovci
Danilo Klajnšek
Mednarodni nogometni turnir na Ptuju
Nogometna šola Poli Drava Ptuj, organizira v soboto, 27. maja, 2. mednarodni nogometni turnir za selekcije U-8 in U-10. Svoje nogometne sposobnosti bo pokazalo kar 32 ekip iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Srbije in Črne gore. Tekme na Mestnem stadionu Ptuj bodo potekale ves dan.
Modra noč
Po zadnji nogometni tekmi državnega prvenstva 1. SNL, 3. junija ob 18. uri (pričetek tekme je prestavljen), vabimo vse Ptujčanke in Ptujčanke, prijatelje nogometa in NK Drave od blizu in daleč, na Mestni trg. Že dopoldne bodo slastne dišave tradicionalnega vola, ki ga za obiskovalce zaključne prireditve pripravlja Nogometni klub, vabile na tradicionalno Modro noč. Za sladokusce pa bo torta velikanka Ptujskih pekarn zagotovo še dodatno posladkala prvo soboto v juniju. Za pravo vzdušje na Mestnem trgu bodo poskrbeli Ptujskih 5, prepustili pa se bomo lahko tudi gibom, ki jih bodo izvajali plesalci Plesne šole Mambo Ptuj, za mlado družbo pa bosta poskrbela tudi Checha MC Piece in Maja Kampl. Torej, za vsakogar nekaj!
Ker nekako velja, da k nogometašem sodijo tudi lepa dekleta, bomo na tradicionalni Modri noči izbrali mis Drave. Vsa dekleta, ki želijo novih izzivov in prijetnega druženja, vabimo, da se prijavijo na izbor (preko elektronske pošte: info@nkptuj-klub.si), čakajo jih lepe nagrade od potovanj, darilnih bonov, kozmetičnih preparatov _ Sponzorji nagrad za mis Drave so objavljeni na spletni strani Nogometnega kluba in se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.
BS
1. Juhi tek v Termah Ptuj
Športna šola Juhuhu organizira v petek, 26. maja, v Termah Ptuj 1. Juhi tek. Začetek prireditve bo ob 15. uri, ko bo ob plačilu startnine 2000 SIT mogoč vstop v Termalni park za enega otroka in starše (za drugega otroka doplačilo znaša 1000 SIT). V startnino je zajeto tudi kopanje. Prireditev je namenjena otrokom do 10. leta starosti. Dolžina proge bo od 200 do 500 metrov, odvisno od starostne skupine, in bo potekala znotraj Termalnega parka. Start teka bo predvidoma ob 17. uri. V primeru slabega vremena se tek prestavi na 2. junij. Organizatorji pripravljajo bogat spremljevalni program (čarovnik, maskota Juhi se bo z otroki pomeril tudi v teku in simbolične nagrade za vse nastopajoče, za najboljše v posameznih kategorijah pa še posebne nagrade.
Predprijave in dodatne inf. na tel. št. 031 663 777 (Tomi), na e-mailu tomi@merilo.si ali na naslovu Športna šola Juhuhu, Kvedrova ul. 4.
Uroš Veselič (Aluminij) v akciji
Foto: Črtomir Goznik
Lahko, zdravo in okusno!

nizka vsebnost maščob
nizka energijska vrednost
nizka vrednost soli
visok odstotek beijakavin
manj nasičenih maščob
Športno plezanje
Mina še drugič deveta
Pretekli vikend je bila v Dresdnu v Nemčiji druga tekma svetovnega članskega pokala v športnem plezanju, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca, v kateri je bila tudi mlada odlična ptujska športna plezalka Mina Marko-vič. Tekma, ki je bila na prostem, je bila zaradi slabega vremena kar nekajkrat prekinjena. Zaradi vremena so trajale v petek kvalifikacije kar 9 ur, zaradi vetra in dežja pa nazadnje niso izpeljali sobotnega finala in so za končni razpored najboljših 8 upoštevali kar rezultate polfinala. Sicer pa je bilo tek-
movanje dobro organizirano, udeležilo se ga je 57 tekmovalcev v moški in 44 tekmovalk v ženski kategoriji. Pri moških je zmagal 16-letni up svetovnega športnega plezanja Avstrijec David Lama, v ženski konkurenci pa je ponovno zmagala lanska zmagovalka svetovnega pokala in prve letošnje tekme prav tako Avstrijka Angela Ei-ter.
Mina Markovič je letos že drugič na tekmi svetovnega pokala osvojila zelo dobro 9. mesto. Kljub temu pa je vrhunska uvrstitev z grenkim priokusom, saj se ji je po belgijskem
Aleš Adamčič, TK Ptuj - Nes
Strelstvo • Državna liga z VK
Prvi poskusi enoročnega reguliranja
Pretekli vikend je v Ljubljani potekal 4. krog državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem VK, ki so se ga udeležili tudi ptujski strelci in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Največja zanimivost tekmovanja je bila, da je organizator poskrbel za ločeno razvrstitev strelcev glede na to, če streljajo eno-ročno oziroma dvoročno. Kajti ravno to je največji kamen spotike v tem tekmovanju, da sama liga z VK ne spada pod okrilje Strelske zveze Slovenije, zaradi dvoročnega streljanja, ki po pravilih mednarodne strelske organizacije ni dovoljeno, če-
mur pa se večina tekmovalcev, ki se udeležuje teh tekem, ne misli podrediti in odpovedati, zato sami prirejajo tekmovanja v lastni režiji.
V tekmovanju z revolverjem je zmagal Ernest Mežan, SD ZPE I, s 196 krogi pred svojim ekipnim kolegom Alojzom Radovanom s 195 krogi. Med ptujskimi strelci se je najbolje v letošnji sezoni odrezala Majda Raušl, ki je dosegla 177 krogov in zasedla 36. mesto. Franc Si-monič in Milan Stražišar sta dosegla 170 in 169 krogov ter zasedla 42. in 43. mesto. V ločeni razvrstitvi enoročnega stre-
Mina Markovič med plezanjem
Puursu finale že drugič izmuznilo za le eno mesto. Tokrat je tako v kvalifikacijah in polfina-lu plezala zelo zanesljivo, kar je
bilo kljub težji poškodbi kolena, ki se ji je zgodila med ogledom tekmovalne smeri zaradi padca z odra, zelo zahtevno. Po kvalifikacijah je bila 10., v pol-finalnem nastopu pa je mesto še za malenkost izboljšala in končala tekmovanje še mesto višje. Tako trenutno zaseda v svetovnem članskem pokalu izjemno 7. mesto!
Zaradi mature se Mina Mar-kovič naslednjih tekmovanj svetovnega članskega pokala ne bo udeležila, prav tako bo izpustila tekme Evropskega mladinskega pokala, kjer je lani osvojila prvo mesto. Tekmovanje bo nadaljevala z Evropskim prvenstvom v Ekaterinburgu v Rusiji v začetku julija in nato z azijsko turnejo svetovnega pokala.
David Breznik
Tenis • 2. slov. liga - člani
Za konec še dva minimalna poraza
V 4. krogu so igralci TK Ptuj gostovanje, saj bi si lahko z Nes gostovali v Brežicah. To je zmago zanesljivo zagotovili ob-bilo za njih zelo pomembno stanek v ligi. Tudi tokrat zaradi
Foto: Črtomir Goznik
poškodb niso mogli računati na pomoč Tonija Hazdovca in Blaža Role, kar se je izkazalo za prevelik hendikep, ki ga ostali igralci niso mogli nadomestiti. Končni rezultat je bil 4:3 v korist Brežičanov. Točke za Ptujčane so osvojili Matej Rus in Bojan Jaklin ter dvojica Ja-klin/Adamčič.
Prav zadnjo priložnost za obstanek so naslednji dan na Ptuju lovili na tekmi z ekipo Velenja. Na žalost je smola letos stalni spremljevalec ptujskih tenisačev in tako so tudi tokrat ostali brez točk, čeprav je v odločilni tekmi Goran Djurdjevič že vodil 7:6, 3:0 in nato v tretjem nizu še 5:2, a na koncu izgubil. Zmage za TK Nes Ptuj so dosegli Matej Rus, Aleš Adam-čič in dvojica Grdič/Adamčič (končni rezultat je bil 4:3 za Velenje).
Zadnja dobra novica: naslednje leto se bo 2. liga skoraj zanesljivo razširila in tako bodo Ptujčani tudi naslednje leto tekmovala v 2. ligi.
Turnir Galeja open v Malečniku
Blaž Rola se je kljub težavam s kolenom pretekli teden udeležil turnirja evropske teniške zveze (ETA) za igralce do 16 let Galeja open 2006 v Malečniku. Po odličnih igrah se je uvrstil v finale (bil je 5. nosilec), kjer je kljub dvema zaključnima žogama na koncu izgubil proti Tomislavu Ternerju (TK Branik) - končni rezultat 2:6, 6:4, 6:7 (5).
Konec tedna turnir na Ptuju
Od petka do ponedeljka bo na igriščih TK Nes Ptuj v Termah Ptuj potekal zanimiv turnir za igralce do 12 leta starosti. Nastopilo bo več kot 100 mladih tenisačev, med njimi tudi precej Ptujčanov.
JM
ljanja je Majda osvojila odlično 4. mesto, Milan pa je osvojil 6. mesto. Zmagal je Selan s 189 krogi. V ekipnem delu so slavili strelci ŠD ZPE I s 579 krogi, ptujska ekipa je dosegla 516 krogov in osvojila 12. mesto.
V disciplini s pištolo je slavil Slavko Frece, SD Celje, s 193 krogi, Ptujčani Franc Simo-nič, Milan Stražišar in Maj-
da Raušl so dosegli 180, 172 in 170 krogov ter zasedli 27., 44. in 46. mesto, s čimer so v ekipnem delu dosegli 522 krogov ter zasedli 12. mesto. Zmagali so strelci ŠD ZPE I s 569 krogi. V enoročni razvrstitvi je Milan Stražišar osvojil 5. mesto, Majda Raušl pa 6. mesto.
Slmeon Gonc
Foto: Simeon Gone
Ptujski strelci z VK, z leve Milan Stražišar, Majda Raušl in Franc Simonič
Mali nogomet
Občinska rekreativna liga Majšperk
Pari 7. kroga (26. 5., organizator: ŠD Ptujska Gora - igrišče na Ptujski Gori): ŠD Medvedce - ŠD Ptujska Gora I (20.30), ŠD Breg I - ŠD Podlože (21.10), ŠD Breg II - ŠD Ptujska Gora II (21.50), TD Naraplje - ŠD Stoperce (22.30), ŠKD Sestrže - prosto.
DMN Lenart
A-liga
Tekme 17. kroga so bile odigrane v soboto, 20. maja, v Cerkvenjaku, organizator je bila ekipa DMNR SANDBERG. Rezultati tekem: DMNR SANDBERG - KMN BAR ČUK 4:5 (2:1), ŠD TRNOVSKA VAS - ORFEJ 5:3 (2:1), KMN BENEDIKT - ŠD ZAVRH 1:2 (0:1), ZGD SLIK. B. GORIČAN - ŠD ŽERJAVCI 8:1 (2:1), KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I - ŠD VITOMARCI 5:6 (1:3), KMN LEGIJA - KMN ZAVRH BAR MAIST. KLET 0:0 (0:0).
Vodi ekipa ŠD Trnovska vas s 44 točkami, KMN Benedikt jih ima 34.
Naslednji, 18. krog se igra 27. maja 2006 v Benediktu, organizator je ekipa KMN Benedikt.
B-liga
Tekme 14. kroga so bile odigrane v soboto, 20. maja, pri Sv. Ani, KMN Sv. Ana ml. Rezultati tekem: KMN
SV. ANA ml. - ŠD LOTUS ml. 4:5 (2:1), ŠD TORPEDO 05 - KMN REMOS 8:4 (3:1), ŠD SELCE - ŠD ZAVRH ml. /:/ (/:/), KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II
-	PERNICA VETERANI 0:3 (0:0).
Vodi ekipa KMN Remos z 31 točkami, ŠD Torpedo jih ima 28.
Naslednji, 15. krog se igra 27. maja 2006 v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Remos.
C-liga
Tekme 16. kroga so bile odigrane v soboto, 20. maja, v Pernici, organizator je bila ekipa ŠD Pernica ml. Rezultati tekem: ŠD PERNICA ml.
-	OLD BOYS starejši 6:1 (0:1), KMN MITMAU - ŠD DESTRNIK VIRTUOZI 4:2 (2:1), PIZZ. VIN. TRTA VOLIČINA
-	KMN SV. TROJICA ml. /:/ (/:/), OLD BOYS MLAJŠI - KMN REMOS II 14:3 (7:2).
Vodi ekipa Pizzeria Vinska trta Vo-ličina s 40 točkami, Old Boys starejši jih imajo 37.
Naslednji, 17. krog se igra 27. maja 2006 pri Sv. Trojici, organizator je ekipa KMN Sv. Trojica ml.
Zmago Šalamun
Atletika • AK Keor Ptuj
Pajtlerjeva po stopinjah Čeplakove
Osrednje tekmovanje minulega tedna so bile kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije, ki so v soboto in nedeljo potekale v Ljubljani. Med številnimi zastopniki Atletskega kluba Keor Ptuj sta se tokrat najbolje odrezali članica Natalija Sbull in mlajša mladinka Laura Paj-tler, ki sta zmagali na 1500 in 800 metrov. Njun trener Franc Ivančič jima je pripravil taktiko za rutinirano zmago - Natalija je tekla 4 minute in 43,66 sekunde, Laura pa 2 minuti in 16,82 sekunde. Pajtlerjeva je izboljšala tudi svoj osebni rekord na 400 metrov, ki sedaj znaša 58,98 sekunde, osvojila pa je sedmo mesto. Z novima osebnima rekordoma se je izkazala tudi članica Nina Kolarič, ki se vneto pripravlja na svoj krstni nastop v sedmeroboju, ki bo
ta konec tedna. S 165 preskoče-nimi centimetri je bila tretja v skoku v višino, na 100 metrov z ovirami pa peta - ure so se ustavile pri 15,10 sekunde.
Najboljšo moško uvrstitev med Ptujčani je dosegel član Leon Večerjovič v teku na 800 metrov. Končal je ne petem mestu, ponovno pa se je za las spustil pod mejo dveh minut (1:59,96). V močni in številčni konkurenci sprinterskih disciplin sta vidni uvrstitvi dosegla mlajši mladinec Mitja Horvat na 100 metrov in mladinec Rok Panikvar na 200 metrov. Mitja je zasedel sedmo mesto in kljub močnemu vetru v prsi tekel 11,48 sekunde, Rok pa je bil osmi s časom 23,08 sekunde.
UE
Na prvomajskih pripravah v Medulinu sta se srečali najboljša slovenska športnica zadnjega obdobja Jolanda Čeplak in Laura Paj-tler, nadarjena atletinja AK Keor Ptuj, ki je lani Čeplakovi odvzela slovenski državni rekord za pionirje v teku na 600 metrov.
Kickboks • DP v Zagorju
Pet zmag za Ptujčane, dve za Ormožane
V soboto, 13. maja, je v Zagorju potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo več kot 100 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož.
Rezultati:
- 1. mesto so osvojili: Tilen Abraham (dečki do 145 cm), Filip Janže-kovič (mladinci do 48 kg), Adriana Korez (mladinke do 55 kg), Aleksander Kolednik (člani do 74 kg) in Nadja Šibila (članice nad 70 kg) - vsi Ptuj; Nuša Štefančič (deklice do 155 cm) in Dejan Govedič (dečki
Foto: Franc Slodnjak
Tilen Abraham in Adriana Ko-rez (Ptuj) sta bila spet zmagovalca.
nad 165 cm) - oba Ormož.
-	2. mesto so osvojili: Matic Kova-čič (mladinci do 48 kg), Izidor Janže-kovič (mladinci do 71 kg) - oba Ptuj; Dejan Kociper (dečki do 135 cm), Florjan Kuharič (mladinci do 63 kg) - oba Ormož.
-	3. mesto so osvojili: Gašper Mlakar (dečki do 135 cm), Luka Vindiš (dečki do 145 cm), Jurček Horvat (člani do 69 kg), Janko Zakelšek (člani do 75 kg) - vsi Ptuj; Jaka Šte-fančič (mladinci do 71 kg) in Zlatko Miško (člani do 75 kg) - oba Ormož.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica in Kristjan Slodnjak, pomagal pa jima je Aleksander Kolednik, ki se že uspešno poskuša v vlogi trenerja. Ormo-žane je vodil trener Milan Ko-rotaj. Sodili so tudi sodniki iz Ptuja Marjan Šibila, Edvard Šte-gar in Franc Vrbančič ter sodnika iz Ormoža Tončka Kaluža in Nikola Premuž.
Na tekmovanju je bil prisoten selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar, ki bo še ta teden objavil spisek reprezentance, ki bo od 4. do 6. junija nastopala na tekmi za Svetovni pokal v Piacenzi v Italiji.
Naslednje domače tekmovanje je 28. maja na Ptuju, kjer bo potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini light kontakt.
Franc Slodnjak
Ormož • Okrogla miza
Pomen družine v času
Številnim prireditvam ob Dnevu družine se je pridružila tudi okrogla miza v organizaciji Mladinskega centra Ormož. Povabljeni so bili gostje, ki se v svojem poklicu ali dejavnostih pogosto srečajo s težavami sodobne družine, posamezniki, ki so v svojo družino sprejeli otroke v stiski, s svojimi izkušnjami pa so se oglasili tudi obiskovalci.
Mag. Bojan Šinko se vsakodnevno srečuje z otroki in njihovimi družinami. Družino opredeljuje kot prvotno celico, ki je po navadi sestavljena iz partnerjev različnih spolov, ki imajo potomce. Realnost je precej drugačna, tradicionalne družine ni več, vedno več je enostarševskih družin, v EU pa so poznane tudi prakse družin z isto-spolnimi starši. Vedno več je tudi samskih, takšnih, ki ne želijo otrok, ker ne želijo ničesar deliti z drugimi ljudmi. Po Šinkovem mnenju naj bi družina imela vsaj dva otroka. Odnosi bi morali temeljiti na spoštovanju, danes pa je pri starših zaznati vedno več prelaganja odgovornosti na druge - starši se nenehno pritožujejo, da vsi, ki so v stiku z njihovimi otroci, delajo slabo - vzgojiteljice, učitelji, zdravniki ^
Marina Novak ima kot socialna delavka vsakodnevno stike z družinami, ki ne delujejo najbolje. Opaža, da gre za zelo mlade partnerje, ki so se na hitro spoznali, so bili skupaj kratek čas in že dobili otroke, po dveh do petih letih pa zveze propadejo. Ukvarja pa se tudi z družinami, o katerih sporočijo s policije, ker so bili mladoletni otroci
Sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da morajo otroci imeti dolžnosti in meje, iz njih pa izhajajo tudi pravice.
priče ali drugače vpleteni v kriminalno dejanje. Sedaj že hitro oceni, kjer so težave, kje je treba gasiti. Ko odpove vse drugo, se odloči tudi za odvzem otrok iz primarne družine. Takrat pridejo na vrsto rejniki. Svoje pozitivne dolgoletne izkušnje so predstavili rejniki Marta Munda in zakonca Bauman.
Marta Peršak se s težavami naših družin srečuje na zaupnem telefonu v društvu Čriček. Spomnila je, kako je bilo v preteklosti rojstvo otroka vesel dogodek, pa družine niso imele takšnih materialnih pogojev, kot so
danes. Moti jo, da se danes toliko odgovornosti prelaga na šole. Po njenem mnenju so prvi za otroka odgovorni starši, ki naj otroka vzgojijo, »za življenje« pa ga bodo naučili učitelji. Napak se ji zdi, da starši otrok ne pripravijo na življenje, da imajo otroci v šoli 26 pravic in le 6 obveznosti, da se učitelji v šoli bojijo učencev in njihovih staršev, ki jih v vsakem primeru zagovarjajo. Oglasil se je tudi Jože Rakuša, ki se je pridružil njenemu mnenju in povedal, da starši poskušajo prepogosto odgovornost za svojega otroka prevaliti na druge in da so
preveč »komot«. Je mnenja, da je treba otrokom pustiti, da se o stvareh odločajo sami in jih z nasvetom pripeljati do tega, da se odločijo prav, potem tudi pri odločanju v življenju ne bodo imeli težav.
Okroglo mizo je vodila Saška Ozmec, ki je bila mnenja, da le redko govorimo o dobrih in dobro delujočih družinah, čeprav je takšna skoraj večina. Pogosto svojo pozornost usmerjamo v tistih 10 odstotkov družin, ki so odklon od povprečja v negativo. Sicer pa ne smemo pozabiti: ljubezen se širi z ljubeznijo.
vki
Ptuj • Predstavitev ekoremediacij
Za varovanje okolja je potrebno upoštevati njegovo delovanje
V prostorih Animacije, d. o. o., na Ptuju je v sredo ob 12. uri potekala predstavitev o možnosti uporabe ekoremediacij v podravski regiji.
Gre za pojem, s katerim označujmo uporabo naravnih procesov za obnovo in zaščito okolja. Z ekoremediacijskimi metodami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice kmetijskega onesnaževanja, turizma, prometa, industrije, odlagališč in poselitve. Pomenijo vračanje k naravi s ciljem,
ohraniti ali popraviti naravno ravnovesje. Na predstavitvi so sodelovali prof. dr. Ana Vovk Korže z Inštituta za promocijo varstva okolja, prof. dr. Danijel Vrhovšek iz podjetja za aplikativno ekologijo, d. o. o., Limnos in univ. dipl. biol. Toni Prosnik z Inštituta za ekoremediacije. Kot so poudarili na predsta-
Foto: Dženana Bečirovič
(Od leve) Danijel Vrhovšek, Ana Vovk Korže in Toni Prosnik
vitvi, gre pri ekoremediaciji za vzpostavitev naravnega stanja tako, da upoštevamo naravo. Konec februarja letos je minister Janez Podobnik predlagal, da se ekoremediacije vključijo kot standard v vse dokumente, ki obravnavajo okolje. Namen predstavitve na Ptuju je bil informiranje strokovne javnosti o možnosti uvajanja ekoreme-diacij v podravski regiji, kjer se projekt Donavskega regionalnega centra že izvaja. Kot so poudarili na predstavitvi, so ekoremediacije že prepoznane kot perspektivni trajnostni pristopi, kjer se uporabljajo naravni in sonaravni procesi in sistemi v prid obnove degradiranega okolja in zaščite naravnega okolja. V praksi se ekoremediacije uporabljajo kot rastlinske čistilne naprave, sonaravne sanacije deponij, obrežni vegetacijski pasovi in podobno. O prednosti ekore-mediacij je govoril Vrhovšek, ki je poudaril, da gre za večnamenski pristop, ki omogo-
ča zadrževanje vode. Dodal je tudi, da je z ekoremediacijami možno varčevati z energijo, za uvajanje in izvajanje ekore-mediacijskih metod pa niso potrebna zahtevna finančna vlaganja in so okolju prijazne. Eden izmed konkretnih primerov uporabe ekoremedicije za manjšanje možnosti poplav ali suš je ta, da z ekoremediacij-skimi metodami v kanale, kjer se ob nalivih voda zelo poveča in ob suši zelo zniža, posadijo rastline, ki zadržujejo in čistijo vodo, omogočajo življenje drugim bitjem in ohranjajo naravno dinamiko odtoka vode. Kot je na predstavitvi poudarila Vovkova, je potrebno naravo varovati in upoštevati njeno delovanje: »Z naravo moramo stopiti skupaj, če se borimo proti njej, bomo bitko sigurno izgubili.« Poglede na ekoreme-diacije bodo predstavili tudi 13. junija na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Dženana Bećirović
Od tod in tam
Osluševci • Zlata poroka zakoncev Zamuda
Minilo je že 50 let, odkar sta 29. aprila 1956 v cerkvi sv. Marjete sklenila zakonsko zvezo Alojzija in Ivan Zamuda iz Osluševcev 39. Zlata nevesta Alojzija je bila rojena 6. 6.1934 v družini Bezjak v Gajevcih, zlati ženin pa 3.9.1930 v Oslu-ševcih. Takoj po poroki sta začela delati na mlinu v Sejancih, po treh letih pa sta se vrnila na kmetijo v Osluševce. Ivan je dobra tri leta delal v Nemčiji, deset let je bil v podjetju Intes v Ptuju. Alojzija je ves čas delala na kmetiji in skrbela za dom in družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa sta bogatejša še za 7 vnukov.
Civilno poroko je vodil župan Jože Kokot v stavbi Občine Gorišnica, cerkveni obred pa sta obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih, vodil ga je dekan Jože Šipoš.
NN
Ljutomer • Deveti kulturni maraton
Foto: NikoSostaric
Dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so pod vodstvom Cilke Jakelj pripravili že 9. kulturni maraton. Vpetih dneh so se zvrstile številne delavnice, športne aktivnosti, ogledi gledaliških predstav, na literarnih pogovorih so gostili Lenarta Zajca in Majo Martino Merljak, približno 100 dijakov pa je v okviru kotličkijade kuhalo v kotličkih različne jedi. Prvič so se udeležili množičnega plesanja četvorke za Guinnessovo knjigo rekordov, potekal pa je tudi tradicionalni pohod maturantov s predajo ključa. Ljutomersko gimnazijo letos zapušča 144 dijakov gimnazijskega programa ter 30 dijakov programa predšolska vzgoja. Devetega kulturnega maratona so se udeležili tudi gimnazijci iz srbskega Mladenovca. V okviru mednarodne izmenjave so si ogledali prostore ljutomerske gimnazije, seznanili so se z osnovami slovenskega jezika in zgodovinsko-geografskim pogledom na Slovenijo, ogledali so si Ljutomer, Ptuj in Maribor, na Pohorju pa so preizkusili adrenalinski park.
NŠ
Ptujsko • Odvoz izrabljenih vozil
Iz podjetja Wolf v Skakovcih pri Cankovi opozarjajo, da veliko občanov še vedno ni seznanjenih, da je odvoz vseh izrabljenih motornih vozil, ne glede na to, kdaj je bilo vozilo odjavljeno iz prometa, v celoti, vključno s prevozom, brezplačen. Postopek naročila za odvoz je enostaven: občani morajo samo poklicati na telefonsko številko 02 540 91 00. Kot pravi vodja projekta Viktor Voršič, se z vsakim občanom direktno dogovarjajo o posameznem odvozu v času, ki mu najbolj ustreza. Poskrbeli bodo tudi za zapuščena vozila na javnih površinah, le sporočiti jim je potrebno, kje se nahajajo. Po novem takšnih vozil tudi ni več potrebno posebej prijavljati na Ministrstvo za okolje in prostor.
MG
Nasvet • Stran s starimi avtoplašči!
Na vsaki pnevmatiki je odtisnjena letnica njene izdelave, ki vam bo pri ugotavljanju starosti in s tem tudi primernosti pnevmatik v oporo. Sodobne avtomobilske pnevmatike začnejo izgubljati svoje dobre lastnosti po približno šestih letih. Sicer pa boste pri stari pnevmatiki, ki z leti postane trša in manj elastična, sami zaznali slabši oprijem v ovinku. Še več, avtomobil vam lahko uide iz nadzora, ko to najmanj pričakujete, saj se stara pnevmatika zelo slabo obnaša na hladnem ali gladkem asfaltu. Starejše pnevmatike zato pomenijo predvsem večje tveganje za nesrečo v mokrem, na gladkem ali na slabem asfaltu, polnem lukenj. Ker stara pnevmatika ni več tako prožna kot nova, jo boste na ostrih robovih ali luknjah bistveno prej predrli. Strošek nakupa novih pnevmatik je tako bistveno manjši od popravila stolčenega avtomobila. Še to: proces staranja pnevmatike se pospeši, če je avto veliko časa izpostavljen soncu. Zato bodite pozorni tudi na to, kje so vaše pnevmatike skladiščili. Če niso bile prek zime shranjene v temnem in suhem prostoru, so zagotovo izgubile svoje dobre lastnosti.
Simon Brezavšček
Foto: Laura
Avstralija • Dežela "tam spodaj" (5.)
Great Ocean Road in Sovereign Hill
Foto: Matija Brodnjak
Vhod v glavni jašek rudnika zlata Sovereign Hill, ki ga danes uporabljajo za prikazovanje življenja rudarjev iz 19. stoletja, predvsem za turistične namene.
Kakšno uro vožnje proti zahodu od Melbourna se začne najbolj znana avstralska ter svetovno znana cesta, imenovana Great Ocean Road. Zelo razgibana trasa ob obali, z vmesnimi postanki, je čudovita možnost za načrtovanje dvo- ali tridnevnega izleta. Ob povratku je potrebno obiskati tudi mesto Ballarat, z enim izmed najbolj znanih avstralskih rudnikov, ki je si-
cer že opuščen, a ga sedaj uporabljajo zgolj v turistične namene.
Cesta Great Ocean Road se začne kar hitro po izhodu skozi Geelong, ki se šteje kot predmestje Melbourna. Prva postojanka je vsekakor kraj Torquay, kjer so izjemni pogoji za surfa-nje. V nadaljevanju poti pa se vedno bolj srečujemo s klifasto obalo, kjer njene stene segajo tudi do 45 metrov
Foto: Matija Brodnjak
Turisti izpirajo kamenje ob potoku v upanju na najdene koščke zlata.
visoko. Ob njej je ogromno svetilnikov, ki so kot nočni čuvaji pred morebitnimi brodolomi, ki naj bi jih bilo v tem južnem predelu Avstralije preko 700, v sorazmerno kratki avstralski zgodovini. Ta obala je marsikateri ladji zaradi čeri predstavljala grob in še zdaj si je možno ogledati veliko ladijskih ostankov na peščenih plažah, ki objemajo visoke stene. Ob poti so kraji, kot sta Lorne in Appolo Bay, ki veljata kot obvezni postojanki. Nedaleč stran od ceste pa je Otway National Park, kjer si je možno v deževnem gozdu s prekrasnimi slapovi ogledati bujno rastje.
Vožnja po tej cesti je za turista skorajda obveznost, saj se ob njej nahaja eden izmed največjih naravnih turistični atrakcij, imenovan Nacionalni park 12 apostolov. Milijone let je morje butalo v visoke stene in dolblo ter izoblikovalo osamljene skale, ki segajo preko 40 metrov visoko iz morja in so edinstvene v svetu. Vsaka izmed njih je svojevrstna atrakcija. Svojevrsten čar ima tukaj polet z letalom, saj si lahko ogledaš to prekrasno obalo s ptičje perspektive. Na žalost pa ima vsak od avstralskih naravnih biserov tudi svojo ceno, ki ni vedno dosegljiva za študentski žep. Nedaleč stran pa je že naslednji kraj, imenovan Port Campbell, ki je odlična lokacija za nočitev ter nadaljevanje poti proti War-mamboolu ali za vrnitev v Melbourne po notranjosti in ne ob morju. Ta del zvezne države Victoria ima zelo ugodno klimo za kmetijstvo in tukaj se vidijo prostrana zelena posestva.
Pot nas je vodila skozi mesto Colac, ki je znano predvsem po kmetijski dejavnosti, ter do mesta Ballarat, v katerem je opuščeni rudnik zlata, ki turista povrne v sredo 19. stoletja. Rudnik Sovereign Hill je odlična priložnost za ogled življenja rudarjev ter njihovih družin. Kraj še danes diha, kot je pred 150 leti. Ljudje živijo kot v tedanjih časih, turisti pa lahko uživajo med ogledovanjem skečev, poslušanjem petja ter igranjem na za tisti
Foto: Matija Brodnjak
Prikaz izdelovanja zlatih palic je ena izmed številnih možnosti prikazovanja obrti in življenja v rudarskem mestu Ballarat.
čas tipična glasbila. Vse je kot je bilo v preteklosti. Ohranjanje tradicije na zelo pristen način te kar prevzame ob dejstvu, da znajo svojo le 150-letno tradicijo ohranjati na tako avtentičen način. Kraj ima tudi ogromno drugih nerudarskih dejavnosti, kot so bančništvo, gostinstvo, grobarstvo, gasilstvo, svečarstvo, kovaštvo ki so prav tako predstavljene v tedanjem, za Avstralijo zlatem času. Turist lahko preživi cel dan v tem rudarskem naselju in si ogleda rudnik zlata z vidika rudarjev, doživi vožnjo po globokih rovih, vidi repliko največje gmote zlata, najdene na avstralskih tleh, si ogleda, kako
poteka izdelava zlatih palic, uživa ob nekdanjem načinu prehranjevanja ... Za konec pa si je potrebno ogledati še muzej zlata, v katerem je možno videti izdelke iz zlata na 1001 način. Po-doživljati usode rudarjev na tak način je resnično nekaj edinstvenega. Ob vsem tem me je nenehno obhajala misel: »Le kako bi Avstralci unovčili več stoletij staro zgodovino, podobno kot jo imamo pri nas v Sloveniji, če znajo že samo 150 let staro tradicijo maksimalno izkoristiti?«
Nadaljevanje prihodnjič Matija Brodnjak
Foto: Matija Brodnjak
Split Point Lighthouse - svetilnik ob eni izmed najbolj znamenitih svetovnih cest imenovani Great Ocean Road.
Kog • Ocenili 40 vzorcev dobre letine
To vino je s Koga
Kogovčani že 13 let pripravljajo ocenjevanje vina. Po svojih pravilih je malo drugačno od drugih, saj kot že ime pove: To vino je bilo pridelano na Kogu, lahko v ocenjevanju sodelujejo le vina, ki so bila pridelana na Kogu.
Že poreklo vina zavezuje k dobri kvaliteti, potrdila pa jo je tudi predsednica komisije Lidija Ruška. V strokovni komisiji so poleg predsednice vina ocenjevali še ocenjevalci s certifikatom - Matija Kociper, Cvetka Sakelšek in Slavko Žalar. V
imenu organizatorja, TD Kog, pa sta vino ocenjevala tudi Miro Mun-da in Milan Hlebec. Pridelovalci so na ocenjevanje prinesli 40 vzorcev vina, od tega le enega rdečega, sicer pa je bilo veliko najrazličnejših posebnih kakovosti. Podelili so 20
srebrnih, 13 zlatih in 4 velike zlate. Med najboljše ocenjenimi vini so bili zvrst, suhi jagodni izbor, letnik 2002 pridelovalca Mira Munde, ki je dobil oceno 19,40, in tri vina iz kleti Čurin-Prapotnik - renski rizling, jagodni izbor, 2004 z oceno 19,15;
Lep ^(yzd^
Cnm
5.700
3. i
ti; II.
i 3
Í 3
Rodos
Hotel 4* 28.5./7D/AÍ
83.800
World of TUl
Djerba	Murter	Krf z ladjo	Sončkov klub
Vinci Resort 4*	Borovnik 3*	San Remo 3*	v Južni Dalmaciji
31.5., 7.6./	4.6.-18.6./1xPOL	11., 18.6^7xNZ	24.6.-1.7./1xPOL
7D/POL	gratis do 12 let	cena za 2 osebi	2 odr.+otrok 2-12
88.800	6.200	79.900	11.990 + bus
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUI potovalni center
šipon, ledeno vino, letnik 2003 z oceno 19,45 in šardone, suhi jagodni izbor, letnik 2004 z oceno 19,60.
Predsednica TD Kog Anica Pevec je pozdravila zbrane, ki jih je bilo malo več kot za grozdno jagodo, kot se je slikovito izrazila. Povedala je, da so na svoje ocenjevanje ponosni in da vzorci, ki so tukaj dobro ocenjeni, dobijo priznanja tudi drugod. Ob tej priložnosti je še posebej čestitala družini Čurin - Prapotnik, ki je na nedavnem londonskem ocenjevanju z enim svojih vin dosegla najvišjo možno oceno. »Dosegli so največ, kar vinogradnik lahko, hkra-
ti so bili vzor vsem vinogradnikom, ki so jim sledili in se zgledovali po njihovih dosežkih.«
V kulturnem programu je nastopil PZ DU Zarja pod vodstvom Darje Horvat Žganec z venčkom pesmi, ki so opevale trto in vino. Prav posebej zabaven nastop na temo vina, politike in še česa pa sta si privoščila domača humorista Joško Kolarič in Janko Klanjčar. Po slovesnosti ob podelitvi priznanj pa je bila za vse udeležence pogostitev, ki so jo pripravile članice aktiva kmečkih žena.
vki
Ob svečani podelitvi priznanj so nagrajenci prisluhnili Pevskemu zboru DU Zarja in humoristoma Jošku Kolariču in Janku Klanjčarju, ki sta marsikoga nasmejala do solz.
Kuharski nasveti
Blitva
Blitva je neposredna sorodnica rdeče pese in je slastna zelenjava, ki ima široke možnosti glede uporabe. Blitva je zelenjava, pri kateri uporabljamo tako liste kot tudi stebla. Mlado in nežno listno blitvo lahko jemo surovo s stebli vred, pri starejši listni blitvi uporabljamo le liste. Blitva je zelenjava, ki jo lahko pripravljamo s slanimi in sladkimi začimbami. Kadar jo pripravljamo kot slano jed, uporabljamo najpogosteje zraven soli še muškatni oreh, poper, česen, mlado čebulo in drobnjak, kadar pa iz nje pripravljamo sladke jedi, jo mešamo s svežim sadjem in sladkorjem. Od sadja se lepo ujema s pomarančo.
Po okusu je blitva podobna okusu rdeče pese ali špinači, zato jo pogosto pripravljamo kot špinačo. Listi blitve so tudi veliko bolj kot špinača primerni za nade-vanje. V cele rahlo blanširane liste blitve lahko zavijemo nadeve, ki jih prirpavimo iz riža, riž pa dodatno odišavimo z zelišči. Posebej okusna jed je blitva nadevana z rižem in odišav-ljena z žafarnom. Rižev nadev pripravimo zelo enostavno, saj riž posebej klasično zdušimo ali skuhamo in mu dodajamo dodatke. Zelo okusne blitvine zvitke dobimo, če rižu dodamo na maščobi prepraženo čebulo, ki jo fino sesekljamo in jo izboljšamo s slanimi ara-šidi. Nato odstavimo, dodamo manjšo količino kuhanega ali zdušenega riža ter dodamo še poljubni poltrdi naribani sir ali jajčni rumenjak. Liste blitve rahlo prekuhamo v slani vodi ali jih v vroči vodi namakamo dve do tri minute.
Liste na deski razgrnemo, na sredino damo pripravljeni nadev, jih zavijemo kot zelje pri sarmi in jih polagamo v rahlo
pomaščen pekač. Čez blitvi-ne zavitke prelijemo bešamel omako ali legir. Blitva se po okusu lepo poda tudi z ribami, tako lahko podobne zvitke pripravimo tudi z ribjim nadevom. File osliča ali druge ribe najprej v slani vodi skuhamo. Za boljši okus v vodo zraven soli damo še krhelj limone, zrnca celega popra in lovorjev list. Ko so ribe kuhane, jih odcedi-mo in do mlačnega ohladimo, nato meso grobo sesekljamo in mu dodamo enako količino na česnu prepražene blitve. Nadev dobro premešamo in po potrebi še začinimo s soljo. Nekaj večjih listov blitve prav tako namočimo v slano vodo, ko so zmehčani, jih prav tako razgrnemo na desko in jih nadevamo s prirpavljenim nadevom in zavijemo tako, da dobimo majhne ruladice. Tako pripravljene blitvine ruladice povaljamo v moki, nato v jajcih in v vroči maščobi ocvremo. Lahko pa jih damo v pomeščen pekač, prelijemo z bešamel omako, potresemo s parameza-nom in v pečici zapečemo.
Blitva se lepo poda tudi s krompirjem, zato veliko blit-vinih jedi kombiniramo tudi s krompirjem. Krompirjeve cmoke po okusu izboljšamo s
pretlačeno ali seseklajno blitvo, prav tako lahko del blitve damo v testo za krompirjeve hrustavce ali ocvrtke. Okusna pa je tudi krompirjeva musaka z blitvinim nadevom.
Okusna je tudi kremna juha iz blitve, ki jo zgostimo z naribanim surovim krompirjem. Na maslu najprej prepražimo fino seseklajno čebulo, ko rahlo ovene, dodamo seseklajn česen, in ko česen zadiši, dodamo na široke rezance narezano blitvo. Med nenehnim mešanjem blitvo pražimo toliko časa, da ovene. Nato zalijemo z večjo količino poljubne mese juhe ali vode. Rahlo solimo in kuhamo dobrih 10 minut. Nato v juho naribamo dva sredjeve-lika olupljena surova krompirja in kuhamo toliko časa, da krompir razpade. Nato juho pretlačimo s pomočjo pasirke ali paličnega mešalnika ter jo ponovno zavremo. Pred serviranjem juho izboljšamo s kislo
Mokri smrček
Zatiranje notranjih zajedavcev
Vprašanje bralke Toplak iz Podlehnika: Imamo muce, ki jim redno odpravljamo notranje zajedavce. Edina težava pri tem je, da mačke zelo težko "prepričamo", da bi pojedle tabletke oz. pasto proti notranjim zajedavcem. Zanima nas, če obstaja za mačke zdravilo proti glistam in trakuljam, ki bi ga bilo mogoče dajati enostavneje. Hvala za odgovor.
Odgovor: Dajanje tablet in past, zlasti mucam, predstavlja za večino njihovih lastnikov velik problem. Mačke imajo odličen vonj in okus, zato zelo nerade vzamejo najrazličnejša zdravila. Prav tako so mačke tiste, ki lovijo miši in druge glodavce in se tako okužujejo z najraz-
ličnejšimi vrstami notranjih zajedavcev. Lastnikom muc, ki skrbijo za svoje živali in jim redno dajejo zdravila proti parazitom (gliste, trakulje), bo v veliko pomoč novi preparat, ki se je pred kratkim pojavil na domačem tržišču in je namenjen odpravljanju notranjih zajedavcev pri
mačkah. Gre za prve kožne kapljice za zdravljenje in preprečevanje glistavosti in trakuljavosti s širokim spektrom delovanja. Nova učinkovina emodepsid v kombinaciji s prazikvantelom učinkovito deluje na gliste in trakulje (Taenia, Dipylidium, Ec-hinococcus in gliste Toxocara,
smetano ter po vrhu potrese-mo z opečenimi kruhovimi kockami.
Z blitvo pa lahko nadevamo tudi slane palačinke in jed ponudimo kot samostojno skupaj s solato ali kot toplo uvodno jed v svečanem jedilniku. Nadev iz blitve za slane palačinke naredimo tako, da blitvo operemo in skupaj s stebli narežemo na široke rezance. V kozici segre-jemo manjšo količino olivnega olja in dodamo na tanke rezance narezano suho slanino. Ko slanina rahlo zadiši, dodamo narezano blitvo in med nenehnim mešanjem pražimo toliko časa, da blitva ovene. Po potrebi začinimo s soljo in prilijemo manjšo količino sladke smetane. Kuhamo toliko časa, da se zmes zgosti. S tako pripravljenim nadevom nadevamo tanko pečene palačinke in po vrhu potresemo s parmezanom.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
Ancylostoma). Kožne kapljice lahko enostavno nanašamo na kožo zatilja mucam starejšim od 8 tednov ter mačkam v obdobju brejosti in laktacije. Ker gre za zdravljenje, ki za žival ne predstavlja nobenega stresa, bodo kapljice profender prav gotovo zdravilo izbora tako za veteri-narj'e kot lastnike mačk. Za več informacij o novem zdravilu se obrnite na vašega veterinarja ali farmacevta.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Po cvetočem maju v mesec rožnik
Izteka se cvetoči mesec maj, dehteča pomlad pa se nadaljuje v poletni mesec rožnik. Z okrasnih vrtov in zelenic v tem času z vso očarljivostjo zacveto vrtnice, kraljice vrtov, s cvetočih travnikov zaveje vonj po senu, z zelenih gajev pa zadiši omamno cvetje medonosne akcije, bezga in lipe. Vrtna narava s cvetjem in plodovi vselej bogato vrača trud za opravila in nego za njeno neovirano rast in zdrav razvoj.
V SADNEM VRTU je v tem obdobju rasti in razvoja sadnega drevja in na njem zavezanega pričakovanega pridelka treba vzdrževati njegovo zdravstveno stanje, da bo zdravo odraščalo ter da pridelamo zdravo in užitno sadje. Kot nevarnosti okužbe po sadnem škrlupu na novem prirastku se na sadnih vrstah in sortah, občutljivih na sadno plesen, na njihovih rastnih vršičkih pojavljajo sivi plesnivi poganjki. Pred škropljenjem jih porežemo in neškodljivo uničimo, škropivu pred sadnim škrlu-pom pa dodamo enega izmed žveplenih pripravkov, da preprečimo širjenje sive plesni na sadnem drevju. Pri uporabi kosana ali podobnih močljivih žveplenih pripravkov je škropivu potrebno dodati ustrezno močilo, da škropivo ne spolzi po voščeni prevleki lista in plodu. Od škodljivcev se v tem obdobju na sadnem drevju pojavljata dva izredno nevarna sadna škodljivca, na mladih lističih in vršičkih mladik listne uši, ki ne samo, da z izsesavanjem rastlinskih sokov na rastnih vršičkih povsem zavrejo nadaljnjo rast, marveč se v sadni rastlini prično širiti razne virusne bolezni, ki rastlino privedejo do uničenja. Na sadnem drevju, ki smo ga močneje rezali in na njem povzročili večje število reznih ran, se na njihovem koreninskem vratu ali koreninskih izrastkih pojavlja vatasta ali krvava uš, ki se hrani z izcedki rastlinskega soka iz še nezaceljenih reznih ran, za posledico pa zapusti velike rakasto, neozdravljivo sadno lubje. Vatasto uš spoznamo po belih vatastih prevlekah, pod katerimi se zavaruje, ob stisku med prsti pa se pojavi krvavo umazana zmes. Listne uši in krvavo uš sproti uničujemo, čim jih opazimo, s pripravkom pirimor ali calypso, ki deluje globinsko tako, da se sesajoče uši uničijo od zastrupljenega rastlinskega soka. V primeru škropljenja proti vatasti uši škorpivu dodamo močilo, da ne spolzi po vatasti prevleki.
Preden nastopi vroče in sušno poletno obdobje, kolobarje pod drevesnimi krošnjami zakrijemo s travno zastirko, da preprečimo prenaglo izhlapevanje talne vlage. Tako kot je zastirka koristna, pa je hkrati vaba in ugodna zaščita sadnemu voluharju, zato je ob uporabi travne zastirke v sadnem vrtu potrebna večja pozornost na pojav in uničevanje voluharja, najbolj zahrbtnega talnega sadnega škodljivca.
V OKRASNEM VRTU so zgodnje primule, srčki, jegli-či, trobentice in podobne trajnice že odcvetele. Sproti jim odstranjujemo odcvetela stebla, da z odmrlih in suhih delov rastline preprečimo širjenje glivičnih bolezni. Grme okrasnih rastlin trajnic po cvetenju že lahko razdelimo za razsajanje. Presajamo v naprej dobro pripravljeno pognojeno, razplevljeno in primerno vlažno vrtno zemljo, razne vrtne obrobe in skalnjake. Dokler se presajene rastline dobro ne ukoreninijo, jih redno zalivamo, da ne ovene.
Vrtnice, kraljice vrtov, pričenjajo odpirati svoje očarljivo in dehteče cvetje, ki bo ob primerni negi, pletvi, prehrani, obdelavi, varstvu pred boleznimi in škodljivci ter zeleni rezi cvetelo do pozne jeseni. Pri mnogocvetni-cah odcvetele cvetove sproti odstranjujemo; ko odcveti vso socvetje, ga odrežemo nad zelenim listom, od koder zraste zalistnik z novim socvetjem.
Miran Glušič, ing. agr.
-I
26 Petek	27-Sobota	28-Nedelja	29-Ponedeljek
30-Torek	31-Sreda	1-Četrtek	
Strah
TJ
m
Vem, da je strah vedno prisoten in v levem trikotniku je še toliko bolj izrazit. Problem je v tem, ker levi trikotnik vedno znova ustrahuje. V levem trikotniku je poleg negativnega razmišljanja prisoten še strah, ki pa je posledica načina življenja. Ljudi ustrahujejo v službah, v časopisih, na televiziji, na ulici ... Skratka, strah je povezan z načinom razmišljanja ljudi, ki ustrahujejo. To pa so v večini primerov politiki, ki omejujejo svoje državljane z nekorektnimi zakoni. Šefi v službah strašijo zaposlene, da bodo izgubili službe. Mediji linčajo vsakega drugačnega človeka. Policisti s svojo avtoriteto nastopajo na cestah. Ustrahovanje je prisotno povsod. Zato je postal strah način življenja, ki se prenaša iz roda v rod. Prijatelj Marko trenutno dela v lokalni tovarni, kjer izdelujejo števce za elektriko. Večkrat greva skupaj na kavo in se pogovarjava o poslih. Vsakič pa pogovor nanese tudi na lokalno tovarno, kjer trenutno dela. Pred kratkim so jim kar naenkrat skrčili obseg dela. Iz treh izmen sta nastali dve. Marko je rekel, da je bilo dela kvečjemu za pol ure na dan, zato so delavci zgodaj odhajali z dela. Začele so krožiti novice, da bo tovarna začela odpuščati ljudi. Te novice so postajale iz dneva v dan hujše. Začele so se zajedati v ljudi. Vsak pogovor se je nanašal na odpuščanje. Vsak pogovor je iskal možnosti, kam potem, ko bodo izgubili službe. Ljudje so se začeli zanimati za nove službe. Ker so zgodaj odhajali z dela, so moški preostanek dneva presedeli po lokalih in pili. Ljudi je postajalo vedno bolj strah. Večina izmed njih ima kredite, neplačane račune in seveda nič prihrankov. Če bi izgubili službo, bi bilo to za njih pogubno. Začeli so se mučni dnevi, dnevi negotovosti. Strah jih je bilo, kaj se bo zgodilo z njimi. Spraševali so se, kako lahko tovarna kar naenkrat stori tako dejanje. Ni se jim zdelo pravično. Čakali so in čakali ... Dejstvo pa je bilo tako. Neki egoistični vodja oddelka je ugotovil, da ima kar nekaj delavcev z nižjo pozicijo od njegove boljše plače. Namreč, tisti, ki so delali večinoma ponoči, so tudi zelo dobro zaslužili. In to mu je šlo v nos. Zato je zaustavil proces proizvodnje (to ni bil problem, saj je ta vodja tako egoisti-čen, da se ga bojijo tudi njegovi nadrejeni) in ustrahoval ljudi. S tem je neupravičeno povzročil paniko med ljudmi, ki jih je postalo strah! Sedaj je zopet vse v redu, dela je dovolj in delavci zopet pridno delajo in upajo, da jih kaj podobnega ne bo več doletelo. Ta vodja pa je naredil veliko napako, ker je ustrahoval preko 1000 ljudi iz razloga, ker je bilo njega samega strah, da nima najvišje plače. Smisel levega trikotnika je, da ustrahovani ustrahujejo ostale. S tem sebe in njih zaklenejo v levi trikotnik, v način življenja, ki je tako znan v totalitarnih državah.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje! Se vam bodo obrestovale!
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Kozorog
(od 22. decembra do 20. januarja)
Ukazovalna poslovodkinja
Ženska rojena v znamenju Kozoroga sodi med najbolj resne predstavnice celega živalskega kroga. Najlažje jo boste prepoznali po strogem in odločnem videzu oblačenja, ne prenese tega, da ženske hodijo naokoli napol gole, zaradi tega več zakriva kot pa odkriva. Njena želja in nenazadnje tudi smisel po organizaciji se pokaže že zgodaj in kaj hitro zna spraviti stvari na svoje mesto in zavzeti tudi red v skupini ljudi, sprva otrok in kasneje tudi v življenju odraslih. Zelo težko pa se sprosti in potrebuje tudi čas, da lahko zaupa. Seveda pa gre pri njej bolj za princip; zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Osvajanje je nekaj, kar razume po svoje in omenjeno si prav tako tudi vzame. Moški lahko pleše okoli nje, kolikor želi, ona pa je tista, ko bo začutila notranji signal in stopila korak naprej. Tedaj se bo njen notranji suhi gozd vnel v vroč in hitro napredujoč požar. Svoja čustva izraža na svoj način, prej kot ne zadržano in človek ob njej potrebuje tudi potrpežljivost. Le-to pa zmore tudi sama in pri idealnem moškem čuti tudi odločnost. V mladosti je precej plaha in zadržana, vedno ima občutek zapostavljenosti in zaradi tega se želi dokazati. Pri njej pa uspeh sploh ne gre na hitro, ampak počasi in korak za korakom. V življenju pa ji nekaj pomeni status, ugled in poštenost. Za to je pripravljena narediti veliko, morda veliko več, kot bi ji presodili na prvi pogled. Njen videz pripoveduje zgodbo o brezhibnosti in urejenosti, sem in tja si umisli tudi
kakšen modni dodatek, toda pretiravati se ne izplača.
Borka za prvo mesto
Dokler je dodobra ne spoznate, ne boste uvideli, da se bori za prvo mesto in da ji je položaj pomemben. Seveda pri tem ne uporablja moči kot kolegica Škorpijonka, ampak rajši počaka, da pride njenih pet minut. Ambicioznost in poslovna žilica sta nekaj pomembnega. Prednost da karieri, in ko si ustvari določene pogoje, se odloči in si ustvari dom in družino. Življenje je nekaj, kar skrbno preučuje in za vsak korak se odloči po urniku. Svojih mnenj ne spreminja, v primeru, da to naredi, pa je redkost. Za moškega, ki je poročen z žensko rojeno v znamenju Kozoroga, je dobro, da se zaveda tudi dejstva, da se za strogo žensko ostrih potez skriva neka punčka, nežna in željna čustvene ljubezni. V življenju je tudi tako, da svojih čustev ne moremo pokazati, toda to še ne pomeni, da jih nimamo. Vsekakor bi mi oseba, vsaka ženska rojena v tem znamenju Kozoroga, prikimala tej tezi. Ima pa razvito tudi trmo, ko se enkrat odloči, bo zadeve speljala do konca. Zanimivo pa je, da se dodobra sprosti šele v tretjem življenjskem obdobju. Tedaj uživa v radosti. Dom pa gradi postoma in vanj se vrača zelo rada. Seveda pa slovi po tem,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Maser svetuje
da je brezhiben in zelo rado se zgodi, da prah lovi in čisti in čisti. Na splošno pa težko prizna, da je s svojim delom resnično zadovoljna.
Obstoj pod soncem
Od nekdaj je že obdana s pojmom varnosti in preteklosti. Odlike, kot je ekonomičnost, varčnost in delavnost, so prirojene. Za svoj obstoj pa se borijo in večkrat imajo občutek, da se morajo dokazovati bolj kot drugi ljudje. Za akcijo ali za nek projekt pa potrebuje čas, da razmisli in vključi vse elemente, da uspeh ni rizičen, ampak gotov. Zanimivo pa je, da imajo tudi roge, kar je njihov zaščitni znak, z njimi pa udarijo le tedaj, ko se počutijo ogrožene. Imajo malo prijateljic in prijateljev, tiste, ki pa jih imajo, so inteligentni. Neuspeh pa jih boli, ne morejo sprejeti dejstva, da se iz njega nekaj naučijo. Lažje pa sprejmejo, da se učijo tako na svojih kot tudi tujih napakah. Saturnova varovanka ne prenese nekaj, kar je tveganega, ampak se drži vsega tistega, kar je staro in preizkušeno. Poleg tega napreduje počasi in po stopničkah, zelo pomemben pa ji je tudi občutek, da je sama tista, ki je gospodarica svoje usode. Ne prenese dejstva, da bi se nekdo posmehoval
Duševno zdravje
Ob koncu šolskega leta
V posameznih šolah že čutijo pritiske, ki so povezani s koncem šolskega leta. Bolj kot otroci sami s problematični starši, ki si neke stvari ne dajo dopovedati in vse neuspehe pri svojih otrocih skusa-jo prevaliti na šole. Kako umiriti strast in probleme reševati umirjeno, da ne bi po nepotrebnem trpeli otroci.
Ob koncu šolskega leta se vedno dogaja, da se povečujejo zahteve do otrok v šolah, da se lahko zaključijo ocene in preveri dejansko znanje učencev. Šole pričakujejo, da bodo njihovi učenci uspešni, pa tudi starši verjamejo, da njihovi otroci vse zmorejo in da bodo med najboljšimi. Mnogi starši seveda pozabljajo, da njihovi otroci nimajo razvitih vseh svojih sposobnosti tako, da bi lahko bili najuspešnejši pri vseh predmetih. Seveda so tudi otroci, vsaj nekateri, ki ne vlagajo prav nobenega truda v učenje in pričakujejo, da bodo dobili dobre ocene ne glede na svoje znanje. Najdejo se tudi starši, ki ne najdejo dovolj časa, da bi sodelovali pri življenju in učenju svojih otrok doma, pa tudi starši, ki jim učenje ni posebna vrednota ter se tako tudi vedejo doma. Ne moremo mimo tega, da v nekaterih šolah morda ne upoštevajo dovolj razlik med različnimi učenci in vztrajajo pri enakih kriterijih za vse.
Uspeh otrok v šoli je odvisen tako od šole kot od otrok in staršev, ki morajo v tem procesu izobraževanja sodelovati in pravočasno razreševati vse krizne situacije, ki se porajajo.
Vzgojni proces je odvisen predvsem od staršev, in če jim je pri učenju v družini pomembno, da ti svoje otroke naučijo določene stopnje odgovornosti in vztrajajo pri tem, da se v vse vlaga nekaj truda ter tudi na umirjen način nadzorujejo svoje otroke pri prostočasnih aktivnostih ter jim pomagajo pri učenju tako, da jih naučijo, da sami po svojih zmožnostih pridejo do potrebnih znanj, potem takih zapletov in neuspehov otrok v šoli ne more biti. Zavedati se moramo, da je v ozadju neuspeha lahko tudi odgovornost šole, toda večji delež nosijo vedno starši in otroci. Strpno reševanje sporov in problemov je možno le, če so vsi sodelujoči pripravljeni na to, da lahko sprejmejo tudi argumente drugih in tudi sami kaj postorijo, in to pravočasno, da se nekaj spremeni z namenom najpomembnejše koristi, to je koristi otrok oziroma učencev.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
njej; čeprav je pogumna in jo to boli, tega ne pokaže. Za zaključek pa lahko povem, da ste spoznali žensko, ki vam
bo ustregla pod pogojem lojalnosti in vam bo zelo zvesta do konca skupnih dni. Tadej Šink, horarni astrolog
Vpliv masaže na zivcni sistem
Masaža aktivira senzorične receptorje in lahko stimulira ali zavira delovanje živčnega sistema. Učinek je odvisen od vrste prijemov, ki jih uporabljamo, kot tudi od pritiska, ki ga med masažo izvajamo. Počasni, rahli in ritmični gibi zavirajo delovanje živčevja (zaviranje v smislu relaksacije živcev) sicer zato, ker takšni gibi povzročajo nizko stopnjo živčnega vzburjenja.
Močni gibi in prijemi, ki jih uporabljamo krajši čas, delujejo akscizatorno. Stimulirani masažni gibi so rahlo masiranje s korenom dlani, rahlo pritiskanje s prstom ali korenom dlani in seveda rahla natančna vibracija. Najbolj potrebne vibracij so na primer hrbtne mišice.
Masaža zmanjšuje bolečine, mehanizem delovanja je sproščanje endorfinov (endogenih morfinov), enkefolinov in drugih živčnih prenašal-cev, ki zmanjšujejo bolečino. Splošno relaksacijski vpliv masaže ravno tako zmanjšuje subjektivni občutek bolečine. Masaža inhibira bolečino ker
posega v proces prenašanja nociceptivnih (bolečinskih) dražljajev, ki vstopajo v hrbtenjačo. Tak učinek se doseže s stimulacijo kožnih termo in mehanoreceptorjev.
Masaža zmanjšuje tudi bolečino, ki nastane zaradi preobčutljivosti trigger točk, in sicer tako, da poveča pretok skozi tkiva in tako zmanjša z ishemijo povezano bolečino.
Aktivnost mišičnega vretena se poveča med izvajanjem določenih masažnih prijemov, kot so taping in vibracije. Ti prijemi povzročajo majhne mišične kontrakcije, ki povečajo sicer znižan mišični tonus.
Masaža povečuje aktivnost delta valov in zmanjšuje alfa in beta aktivnost (gre za valove možganske aktivnosti, ki jih zaznamo z elektro encefa-lografijo - EEG.
Masaža stimulira parasim-patični avtonomni živčni sistem ter povzroča relaksacijo in zmanjšuje nespečnost. Med masažo so dokazali tudi znižanje ravni cirkulirajočih kaze-holominov (noradrenalina in adrenalina) kot tudi kortizola. Vsi ti hormoni so t. i. stresni hormoni. Do tega vpliva znižanja pride zaradi relaksacij-skega vpliva masaže (prevlada delovanje parasimpatika nad simpatikom). Pri osebah, ki
uporabljajo masažo, so izmerili tudi povišane ravni živčnih prenašalcev centralnega živčnega sistema, in sicer di-panina in serotina. To govori o blagodejnem vplivu masaže pri depresivnih stanjih in stresnih situacijah kompresije živca.
Znano je kot zagozditveni sindrom (inrigement). Za-gozditev živca je seveda zelo podobna utesnitvi, le da je pri zagozditvi živec pritrjen ob trda tkiva - kost ali hrustanec. Najpogostejši primer kompresije živca je, ko medvretenčna ploščica »zdrsne« med telesi dveh sosednjih vretenc ter začne pritiskati na živčne ko-
renine, ki na tem segmentu hrbtenjače izhajajo. Simptomi živčne kompresije so popolnoma identični tistim, ki jih srečamo pri utesnitvi. Edina razlika med njimi je, da so simptomi ob zagozditvi veliko močnejši kot pri utesnitvi.
Globoka masaža ni indicira-na pri izhodu medvretenčnih ploščic in tudi ne direktno nad kostjo. Masaža je v primerih za-gozditve koristna le za mišice, ki jih prizadeti živec oživčuje. Uporabljamo zares rahle prijeme. Ne masiramo področja okrog hrbtenice, dokler se ne izključi diagnoza prolapsa medvretenčne ploščice.
Janko Puc
Info Glasbene novice
Kolikokrat ste se že vprašali, zakaj so zgoščenke tako drage? Končna cena je definitivno previsoka, čeprav od zgoščenke dobijo delček denarja glasbeniki, založniki, avtorji, producenti, država, trgovina
Ameriški šef BRUCE SPRINGSTEEN je pozitivno presenetil v mesecu aprilu, ko je izdal že svoj enaindvajseti studijski album We Shall Overcome - The Seeger Session. Album je vse prej kot rockerski, saj na njem prevladuje country, bluegrass in folk glasba. Po pesmi John Henry je stari as s svojim hripavim vokalom in neverjetno country energijo navdušil v priredbi pesmi PAY ME MY MONEY DOWN (****).
MICHAEL STIPE je osrednja osebnost zasedbe REM, vendar bo letos pripravil solistični projekt in ga je že najavil s skladbo In The Sun. Njegova nova skladba L'HOTEL (***) je mogoče presenetljivo malo bolj pop kot rock komercialno usmerjena, vendar je priredba hita francoskega glasbenika Sergea Gainsbourga (najbolj se ga spominjamo po erotičnem hitu Je T Aime) in se nahaja na kompilaciji Monsieur Gainsbourg Revisited.
Ni ga večjega junaka v country glasbi, kot je GARTH BROOKS. Mlajši bralci ste verjetno zmedeni, medtem ko ste starejši prav gotovo že slišali zanj, saj je gospodprodal že več kot sto milijonov plošč. Čeprav je pevec že nekajkrat napovedal, da bo končal kariero, zmeraj znova preseneti in razveseli svoje oboževalce z novo glasbo in tako je posnel novo čudovito umirjeno country skladbo THAT GIRL IS A COWBOY (****).
Trije legendarni glasbeniki so me presenetili prejšnji teden z novimi pesmimi, in ti so Neil Young - He Was The King, Paul Simon - Outrageaus in Morrissey - The Youngest Was The Most Loved.
Se spominjate rockerice SUZYQUATRO in njenih uspešnic Can The Can, 48 Crash ali Devil Gate Drive? Po dolgem odmoru se izvajalka vrača na sceno z zgoščenko Back To The Drive in sta jo sestavila skupaj Nicky Chinn in Mike Chapman. SUZY je v zadnjih letih imela oddajo o rock'n'rollu na BBC-jevem radio 2 in izgleda je tudi ona opazila, da se v modo vrača retro glasba in bo poizkusila izkoristiti trenutek z dobro, vendar v osnovi starinsko rock skladbo I'LL WALK TTTHROUGH THE FIRE WITH YOU(****) z nalezljivim ritmom in refrenom.
Britansko skupino Erasure sestavljata pevec Andy Bell in klaviaturist Vince Gill. Duet je presenetil z albumom Electric Blue, ki prinaša njune manjše hite v akustičnih verzijah. Dodatek na albumu je pripravil cvileči ANDY BELL, saj je posnel tipično elektro pop house plesno temo I'LL NEVER FALL IN LOVE AGAIN (***) in jo je produkcijsko nadgradila studijska ekipa pod imenom Goetz.
LIBERTY X je britanska pop atrakcija, ki je prišla na sceno s pomočjo glasbene televizijske oddaje pop stars, na katerem so osvojili drugo mesto za skupino Hear'say. Kvintet izvaja kičasto pop glasbo in njihove uspešnice so naslednje: Just A Little, Got To Have Your Love, Doin It, Jumpin in Songs 4 Lovers. Komercialno zelo podprta skupina je z novo popevko X (**) malo odplula od kičaste pop glasbe in ji dodala kar nekaj modernih r&b elementov.
Britanska ženska zasedba SUGABABES je zaslovela s hitom Overload, medtem ko je njihov zadnji Red Dress. Trio je v soul in r&b novi baladi FOLLOW ME HOME (****) dal glavno vokalno vlogo Heidi Range in zapeljiva skladba je povzeta iz dobre velike plošče Taller In More Ways ter je idejno zelo podobna njihovemu hitu Caught In A Moment.
David Breznik
Glasbeni kotiček

14. DANI CALIFORNIA - Red Hot Chilli Peppers 5. CONTROL MYSELF - LL Cool J & JennrferLoïez ' Ů-SORRY - Madlnna^— 7. STUPID GIRLS -Pink THE /^IRST T/ME - Sunblock & Rob^n Bec . UPSIDE DOwN - Jackllohnso
10. SIN SIN SIN - Robbie Williams
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kdo je glavni igralec v fQmu Kim vpraSaiue Da A^ncijeva šifra?	' • O
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Karmen Živkovič, Kočice 13A, 2287 Žetale Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljUe do torka, 30. maja, na mslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Gibonni - Unca Fibre
(2006 - Dallas)
Življenjske resnice je Zlatan Stipešič allias Gibonni spesnil na dolgo pričakovanem albumu Unca Fibre. Glavne teme so zares povzete iz vsakdanjega življenja in se navezujejo na ljubezen, na otroke, na majhne probleme, na razveze ... Ob genialnih tekstualnih prispodobah je glasbena kulisa na še višjem nivoju. Kar dolgo časa je nastajala plošča, za katero bi bilo grešno reči, da je navadna pop/rock plošča. Je veliko več kot to, saj je v njej slišati dovolj mediteranskega vpliva in instrumentalni razpon presega klasičen glasbeni formular. Spisek sodelujočih gostov je ponovno impresiven, saj so Gibonniju pomagali na primer svetovno znani basist Tony Levin, bobnar Manu Katche, kitarist Vlatko Stefa-novski, multiinstrumentalist Goran Bregovič in Goran Bare (bivši član skupine Majke). Popolno glasbeno sliko Unca Fibre v prispodobi naslikajo, v resnici pa odigra izvrsten godalni orkester. Razpoloženje skozi album niha, vendar vsekakor ne niha kvaliteta pesmi, ki občasno vsebujejo odlično improvizacijsko masko, za katero je Gibo pravi specialist. Več kot ura čistega užitka je
na voljo na perfektnem izdelku Unca Fibre, ki je več kot dostojna menjava pevčevega zadnjega albuma izpred štirih let z naslovom Mirakul.
Uvodna melodija Andeo u tebi je logično nadaljevanje glasbe iz Mirakula, vendar ta v hipu glasbeno prepoznavna tema ima največjo past skrito v besedilu: »Šta on ima z ditetom u tebi, šta ti vridi, da ga prizna, kad zavolio ga ne bi!« Hude besedne igre so skorajda prisotne v vseh tekstih in primerjalne prispodobe si vsak posameznik predstavlja po svoje. Po tempu malo hitrejša je Zavezanih očiju, vendar v njej izstopajo sproščujoča energija, ki jo v prvi plan postavljajo sijajni kitarski in violinski vložki. Trenutno Gibonni osvaja radijske valove s skladbo Šta če meni moja dica reč. Prav gotovo veste, da sta v obtoku dve različni verziji (obe sta na albumu) Comfort Line, ki je bolj mehka ter pop usmerjena (posneli so jo v Ljubljanskem studiu Metro) in za delček bolj rockerska verzija s kar precej improvizacije (posneli so jo v Spliti v studiu Tetrapak). Produkcijsko je album Unca Fibre ponovno presežek v vseh pogledih in Gibonni je do po-
Filmski kotiček
Da Vincijeva šifra
Kadar se burne razprave pojavljajo že mesece pred uradno premiero filma, se porajajo pomisleki. Gre namreč za bojazen, da je vse skupaj samo del skrbno načrtovane medijske kampanje, ki bi naj prikrila dejanske slabosti pričakovanega filmskega izdelka. V primeru Da Vincijeve šifre, najavljene kot najbolj razvpite filmske uspešnice letošnjega leta, so se takšni očitki na srečo izkazali za upravičene samo v polovični meri.
Istoimenska knjižna uspešnica Dana Browna služi kot idealno izhodišče za napeto filmsko predelavo. Tega so se gotovo zavedali producenti in režiser Ron Howard, ki se je že lotil številnih velikih tem ameriške zgodovine (Cinderella Man: legenda o boksarju, Čudoviti um in Apollo 13). Prav njihove ambicije po veliki komercialni uspešnici pa so pripomogle, da je celostni vtis po ogledu temačne zgodovinske zarote preveč površen, ali drugače povedano, preveč prilagojen
The Da Vinci Code
Igrajo: Tom Hanks, Audrey Tautou, Ian McKellen, Alfred Molina, Paul Bettany, Jean
Reno Režija: Ron Howard Scenarij: Akiva Goldsman po knjigi Dana Browna Žanr: pustolovski triler
Dolžina: 148 min Leto: 2006 Država: ZDA
GIBONNI I unca fibre
í
(i^víiť /J btnd«liMiikC 1 jnifi-lť CuvjjťT

polnosti izpilil svoj stil glasbe. Malo raziskovanja si je privoščil v pesmi Sebi dovoljna, saj originalna verzija prinaša prijeten pop/rock popestren s saksofonskimi deli, medtem ko je na album uvrščen tudi remix pesmi, ki je malo bolj zabaven ter ob rock sek-vencah slišati tudi minimalno ska in mogoče tudi country vzorcev. Akustika dela čudeže v čudoviti baladi Kad sam na samom s njom, medtem ko mirješi del albuma predstavljajo še zahtevna ter prav tako akustična Tija bi te zaboravit, skrivnostna ... (tri pike sestavljajo naslov) in violinsko akustično bravorozna skladba Vrime da se pomirim sa svitom. Mali rock preblisk prina-
ša Mi svijetimo, medtem ko je v pesmi Osvobodi me največ improvizacije in spremembe ritma. Popolno pop/rock melodijo ima pesem Hodaj, v kateri je slišati tudi precej življenjskih parodij in modrosti v stilu: »Jedno smo od vani, a drugo smo iz nutra.«
Gibonni je počasi, ampak prepričljivo sestavljal novi glasbeni mozaik in ga je poimenoval Unca Fibre. Glasba na projektu je vrhunska, prav tako pa so vrhunski tudi tekstualne zgodbe povzete iz vsakdanjega življenja. Gibo je car in zreli poslušalci bodo na albumu Unca Fibre zaznali pravo glasbeno umetnost!
David Breznik
nezahtevnemu ameriškemu občinstvu. Gledalec, ki se s skrbno varovano skrivnostjo pravega svetega grala sreča prvič, pogreša natančnejšo vsebinsko razlago posameznih tez. Površnost se nanaša ne samo na povezavo pomembnih (in revolucionarnih) zgodovinskih odkritij, temveč tudi na zgodbe posameznikov, posebej Silasa, katerega slepa vdanost cerkevnim dostojanstvenikom ni prav pojasnjena. Ta pomanjkljivost je pri gledalcih, ki so prebrali knjigo, odpravljena, kljub vsemu pa filmsko dogajanje ne pritegne in prepriča tako, kot bi pričakovali od pravega pustolovskega spektakla v duhu že
čisto posvetne cilje. Ian McKel-len je liku zgodovini predanega Teabinga vdihnil potrebno uglajenost in preračunljivost, Jean Reno pa liku detektiva ravno pravšnjo zagnanost in obenem zdrav skepticizem. Odlična sta tudi Alfred Molina v škofovskih oblačilih in Jurgen Prochnov kot švicarski bankir.
Sicer pa sta zgodba in režija tekoči in gledalca držita v potrebni napetosti dve uri in pol. Akcije je dovolj in je tudi verodostojno realistična, razen manjših logističnih pomanjkljivosti (kot recimo tista v uvodu, ko se Robert in Sophie svobodno sprehajata po sicer skrbno zastraženem Louv-ru). Če povzamemo: Da Vincijeva šifra je soliden filmski izdelek, vreden ogleda, čeprav ne izpolnjuje vseh pričakovanj.
Damijan Vinter
pozabljenega Indiane Jonesa.
Glavni krivec za to se zdi tudi Tom Hanks, ki deluje (preveč?) medlo. Kdo ve, ali se je bal zameriti krščanski skupnosti s preveliko gorečnostjo pri razkrivanju tisočletne zarote, a njegov Robert je preveč ravnodušen. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da dogajanje, sredi katerega se znajde, zamaje njegovo znanstveno in osebno prepričanje, ter da mu vseskozi strežejo po življenju. V tem kontekstu so ostali liki veliko bolj prepričljivi. Audrey Tautou, nepozabno očarljiva Amelie Poulain, ki ima tokrat ponovno posebno poslanstvo, je odgovorno zrela in obenem nedolžno preprosta Sophie. Paul Bettany kot Silas je poosebljenje zmani-puliranega posameznika, ki ga cerkvena institucija pod krinko lepo zvenečih obljub in napačno tolmačene pokore izrablja za
CID vabi!
Petek, 26. 5., od 16. ure: turnir Magic kart
Do konca maja je na ogled razstava Zgodnja osemdeseta - otroci sreče; gostuje razstava Foto galerije PHOTON iz Ljubljane.
Torek, 30. maja, ob 19. uri društvo TARA vabi na predavanje dr. Mire Omerzel Mirit "Stik z izvorno vitalno kozmično energijo za samozdravljenje in samouresničenje". Predavanje bo spremljala predstavitev ansambla VEDUN (Mira Omerzel Mirit, Mojka Žagar Gašperšič in Tine Omerzel Terlep). Prostovoljno delo
K sodelovanju vabimo mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami. Podrobnejše informacije in prijave vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Tabor Veržej - Jaz v svojih očeh. Prijavnice za zelo priljubljen tabor za mlade med 13. in 17. letom, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja, dobite pri nas in na šolah. Tabor bo potekal od 24. 6. do 4. 7. Prijave zbiramo do zapolnitve mest! Taborjenje s športnimi aktivnostmi v bližini Term Ptuj. Tabor organizira Društvo Praha. Potekalo bo v dveh terminih: prvi traja od 3. do 7. julija, drugi pa od 10. do 14. julija. Prijavnice lahko dvignete pri nas, kjer jih tudi sprejemamo do zapolnitve mest. Letovanje v Poreču z ZPM Maribor. Ker je na voljo še nekaj sredstev, je rok za prijave za subvencionirano letovanje v VIRC Poreč za otroke iz MO Ptuj podaljšan še do konca tega tedna, to je do 26. maja. Samoplačniki lahko oddajo prijave tudi po tem roku, vendar le do zapolnitve mest v vsaki izmeni. Razpisna dokumentacija je na voljo v CID, kjer tudi sprejemamo prijave. Poletne glasbene delavnice
V sodelovanju z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj letos ponovno pripravljamo glasbene delavnice. Potekale bodo od 26. do 30. junija. Možno se je vključiti v naslednje skupine: klavir, vokal, kitara, bas kitara, bobni in flavta. Udeleženci bodo pripravili zaključni koncert, ki bo 30. junija ob 20. uri v parku pri CID. Prijavnice lahko dobite v CID in na glasbeni šoli, prijave pa sprejemamo v CID do zapolnitve mest. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
VESTNOST, I NATANČNOST
VRŠILEC STRAŽE
KROMOVE SOLI
PESNIŠKI STIH
PROGRAMČEK ZA
POŠILJANJE POŠTE
MOŠKO IME, NEJC, NEJČE
BRISAČA OTIRALKA
POLETNA PRIREDITEV V SEVNICI
TONE ANDERLIČ
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
NORVEŠKI JEZIKOSLOVEC
ŽARKO ODŽAKOV
NAŠ ALPINIST (SIMON)
VELIKA CEVKA
DRUŽINSKA REVIJA
ZIMZELENO DREVO
ČETRTA DIMENZIJA
BRITANSKI PRODUCENT
ZGOLJ
BITJE SRCA
NOSI HLAČE
HRVAŠKA ŽENSKA KLAPA
PTICA PEVKA
ČETRTI TON
NEMŠKI SPOLNIK
RIMSKA 4
TANKA OMLETA
LINGVIST AASEN
VAS PRI MURSKI SOBOTI
NAPOVED ČESA
OLGA KOROŠEC
RUSKI VIOLINIST
LADIJSKI TOVOR
NABRUŠE-NOST
IGRALKA GARDNER
PREBIVALKA IRSKE
LETOVIŠČE PRIPOREČU
FRANCOSKI FILOZOF (JEAN-PAUL)
TONE ČUFAR
CENT
GLAVNO MESTO GANE
NAŠ ZGODOVINAR ARIH
DIVJA MAČKA
BABICA
VELIKA, LEPA VEŽA
JEZERO V VZHODNEM DELU FINSKE
100 m'
AMERIŠKI INTERNETNI PONUDNIK
POHORSKA VAS OB CESTI ZREČE-ROGLA
RUSKI TUREK
ALENKA ŠEST
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skala, trtar, rolka, eta, komandos, AD, sportage, televizija, litraža, časomerilec, oro, Bilar, Igalo, Alu, VA, rap, cm, cefalotin, antikolin, ano, trasa, ščebetanje, Ero, ata, kadar, Juarez, telovo, Anika, askeza, soorač.
Ugankarski slovarček: ČERVAR =letovišče pri Poreču; DA = nemški spolnik; ELER = slovenski alpinist, član AO Tržič (Simon); KRNCI = vas pri Murski Soboti; NEVERIN = hrvaška ženska klapa iz Kaštel Lukšića; ONTO = jezero v vzhodnem delu Fiske; SPIVAKOV = ruski violinist (Vladimir, 1944-); TROMA = hollywoodsko filmsko podjetje, ustanovljeno 1974.
Zanimivosti
Američan zahteva 1,6 milijona dolarjev za umrlega psa
Portland (STA/Hina) - Američan Mark Greenup iz zvezne države Oregon od svojega soseda, ki mu je povozil 13 let starega psa Grizzija, zahteva 1,6 milijona dolarjev odškodnine. Raymond Weaver je pred dvema letoma s svojim tovornjakom povozil me-šančka, ki je bil tako hudo poškodovan, da ga je moral lastnik uspavati, navaja tožba. Greenup zdaj zahteva odškodnino v višini 1,6 milijona dolarjev, saj se sklicuje na »izgubo ljubljene osebe«, kar tožniki običajno uporablja v primeru izgube partnerja. Trdi, da je štirinožni ljubljenček članom njegove družine nudil tolažbo, prijateljstvo, ljubezen in zaščito. Odvetnik toženega voznika trdi, da pes ni bil tako hudo poškodovan, da bi ga moral lastnik uspavati in od sodišča zahteva, da tožbo zavrže.
Namibijci za državni praznik
Windhoek (STA/AFP) - Polovica Namibij-cev, ki so se odzvali na anketo lokalnega radia, je menila, da bi morali dan, ko bo rodila Angelina Jolie, razglasiti za državni praznik, kar je čast, ki jo običajno izkazujejo kraljem, kraljicam in narodnim junakom. Voditelj priljubljene lokalne radijske postaje Radio Wave je ob tem sporočil, da
anketa še traja. Čeprav je vzbudil mednarodno medijsko pozornost, obisk slovitega filmskega para, Angeline Jolie in Brada Pitta, prebivalce Namibije doslej ni pretirano navdušil, vendar so zdaj lokalni mediji stopili v akcijo. Dnevnik Namib Times napoveduje, da naj bi Joliejeva rodila konec tedna ali v začetku prihodnjega.
Nottingham »najbolj nevarno mesto v Angliji«
London (STA/AFP) - Nottingham, kjer je domoval legendarni šerif, ki je lovil Robina Hooda, je najbolj nevarno mesto v Angliji in Walesu. Mesto ima kar štirikrat višjo stopnjo kriminala od najbolj varnih mest, kot sta Southend ali Poole, so rezultati najnovejše znanstvene študije. Po študiji neodvisnega inštituta Reform iz Nottinghama, so v tem mestu v osrednji Angliji v lanskem letu zabeležil največ, in sicer 115 kriminalnih dejanj na tisoč prebivalcev, najmanj kriminala pa so zabeležili na jugovzhodu Anglije - v So-uthendu (30), Pooleu (32) in v Colchestru (33). S petimi umori na 100.000prebivalcev je Notthingham tudi prvi po številu umorov, medtem ko je London z dvema umoroma na 100.000 prebivalcev »šele« na 21. mestu. Inštitut je zbiral in primerjal podatke za sedem vrst kriminalnih dejanj - umori, ropi, posilstva, vlomi, prometne nesreče, oboroženi napadi in napadi.
Lujzek • Dober den vsoki den
V misli in totem pismi sem z vami za bre-gi in gorami v nedelo 21. majnika. Mica in soseda sta pri meši ali pa v gostilni, malo molita, malo klejeta, se malo jo-četa in malo smejeta, tokšne so pač ženske nebeške in peklenske. Moj oča so že nekda pravli, da je baba vrag, samo da brez totega vraga biti nemreš Ženske pa provijo, da je moški nebeška nadloga, ki ti v pekel ali pa v nebesa pomoga .
Na Evroviziji smo pogoreli že v predizbori in ne pojemo v evropskem zbori. Premalo smo na pevske in evrofinanče vaje hodili, premalo prežvekali note in preveč samozavestno evropsko vino pili, namesto da bi našega domočega točili in hvalili. Z Mico sma bla na ptujskih dobrotah slovenskih kmetij, toti prireditvi bi lehko tudi rekli - duša in telo, zaj si zavžij. Kaj vse zmore in pridela pridna kmečka roka, poleg pa še skrbi za otroka, gor drži domačije, da človik lehko dobro je in pije in si nasploh živ-leje zavžije .
Mesec majnik bo nam skoro pobegna in nas bo mesec junij za rokove potegna. Naši sosedi že mislijo na dopust, nekaj si bodo vtrgali od ust, vzeli bodo nekaj kredita, da bo familija sita. Ne vejo še, ali bodo šli na morje ali v planine, jih bo hladila morska ali jezerska voda in kdo bo koga gloda. Ste že čuli, kak je žena opozorjala svojega moža, naj ne skoči nogi v vodo. Mož jo je pita, če je voda v jezeri prehladna? Pa je doba odgovor: »Ne, ne, voda je že vredik, samo ribe v toti vodi prijemlejo tudi na najmanše črve .!« Ded si je takoj obleka kopalke, skrija svojega črva, svojo ta bojšo polovico pa preseneta s vprošajom: »Čuj, kaj ti nemaš večzizekov?«»Seveda jih imam,« je zajeclala. Ded pa nazaj: »Zakaj pa jih te ne nosiš .!« Vidite, tak je to, če se zadeve zmanjšajo in stanjšajo. Tudi naš sosidJuža provi, da mu jegov nekdanji heroj in prvoborec še nikol neje tak trdi stal na straži, kak mu zaj mehek doj visi .«
Mica je prišla od meše, kak sldokpo dvoriši s šolji kreše.
Zaključa bom, ne bom ji po-koza, kaj sem napisa, saj ne bi rad meja svojega frisa. Srečno!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 27. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice, Lenart).
NEDELJA, 28. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
PONEDELJEK, 29. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
TOREK, 30. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav, Jesenice).
SREDA, 31. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
ČETRTEK, 1. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja
v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PETEK, 2. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Napetosti zadnjih tednov so končno popustile, projekti so realizirali. Sedaj si lahko privoščite malo sprostitve in prostih dni. Zaslužili ste si jih. Preživite prijetne dni z ljubljeno osebo in bodite zopet malo romantični.
BIK
V	vaši naravi je, da ste vedno izredno poslovno aktivni, a kljub temu uživate tudi v mirnih dnevih, v katerih se prepustite lenarjenju in sanjarjenju. Izkoristite to v naslednjih dneh. V družinskem krogu pričakujte malo več napetosti in nerazumevanja predvsem z mlajšimi člani.
DVOJČKA
V	poslovnih zadevah ne naredite nič polovično, čeprav vas bodo "gnjavili" in pritiskali na
vas, predvsem pa nobenemu ne dajte prednosti. Vse lepo po vrsti, sicer boste potegnili »ta kratko« vi osebno. Vikend bo nepričakovano romantičen in prijeten.
RAK
V	teh dneh objemajte in ljubkujte svojega najdražjega, delite mu komplimente, presenetite ga z obiskom v gledališču, naredite si prijetne in romantične večere. Sedaj, ko so vaše poslovne obveznosti končane, imate veliko časa za ljubezen.
LEV
^ Napeti in nervozni ste. V službi se vam "nabira« delo, posli ne potekajo tako, kot si želite, zavedate se, da se delo ne bo samo opravilo in naredilo, ampak kljub temu si privoščite prost dan ali dva. Pustite delovne naloge malo »ležati«, saj ste potrebni počitka!
DEVICA
Izredno prijetni dnevi so pred vami. Komunikacija vam bo zelo »tekla«, vse, kar boste morali narediti, boste opravili z lahkoto, z nasmeškom na obrazu in prijetnim komuniciranjem. Na žalost ne bo tako prijetno v ljubezni, pojavile so bodo manjše težave.
TEHTNICA
V	službi bo zelo napeto, šef bo zadirčen, zahteval bo veliko od vas, vam prigovarjal, čeprav
boste naredili vse, kar bo zahteval in še več. Tu se ne da na žalost nič narediti. Povečajte si energijo. Ljubezen bo cvetela.
ŠKORPIJON
Zakaj z glavo skozi zid, če obstajajo še druge poti. S trmo in upornostjo ne boste nič dosegli. Pogovorite se s sodelavci in nadrejenim v miru povejte, kaj vas moti in kaj želite od skupinskega dela. Najdražji vas bo razumel in vam bo izkazoval ljubezen.
STRELEC
Zaradi ljubezni vam res ni treba vašega življenja postaviti na glavo, ampak začnite spreminjati nekaj svojih starih slabih navad. V službi vas čaka prijetno presenečenje, lahko novo delovno mesto ali celo napredovanje.
KOZOROG
V kolikor v vas tli želja po prenovi svojega bivališča, to tudi napravite, saj ni treba, da stane veliko. Tudi za malo denarja imate lahko veliko »muzike«. Najdražji vas bo podpiral v tem, koliko pa vam bo pomagal, je odvisno do vas.
VODNAR
Že zelo dolgo čas niste nič slišali o svojem prijatelju. Ne razmišljajte, ampak se enostavno najavite. Že dolgo čaka vaš klic. Doživeli boste prijetno ljubezensko presenečenje. V službi bo vse po starem. Malo previdnosti glede starejše sodelavke.
RIBI
V službi ne gre trenutno nič tako, kot si želite, ne vam niti vašim sodelavcem. Potrebna bosta tako red kot disciplina. Pri vseh ne vrzite puške v koruzo. Stopite skupaj in dokažite tako sebi kot vsem ostalim, da znate biti lojalni tudi takrat, ko vam voda teče v grlo.
Iščete svoj stil
Mitja se spogleduje z golfisti
Mitja Vindiš je star 25 let, doma v Janežovskem Vrhu v občini Destrnik. Po poklicu je elektrotehnik-elektronik, zaposlen v Teleingu. Za akcijo Iščete svoj stil ga je prijavilo dekle. V prostem času dela vse po malem, pravi, najraje pa je v naravi. Ko smo se z njim pogovarjali je še iskal redno zaposlitev, medtem ko je sestavek čakal na objavo, jo je tudi dobil. S tem se mu je uresničila ena od največjih želja.
V	Kozmetičnem salonu Neda so pri Mitju ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu je dobil nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma. Ker ima tanko kapilarno kožo, ki je na določenih mestih zelo občutljiva, jo bo moral na teh predelih še kako skrbno negovati. Izogibati se mora direktnemu soncu. Po potrebi mu svetujejo globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Mitjevo novo frizuro poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je postrigel v moderno moško obliko, ki je trenutno najbolj trendovska in se pri moških tudi najpogosteje pojavlja. V celoti je dolžina kratka, ob straneh ob ušesih skrajšana, zadaj pa prehaja v daljše. Barva poživi celoten videz in poudarja detajle striženja. Nova frizura je primerna za vse priložnosti.
Mitja prej ...
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
KOLEKTIV SALONA
aiošKO m tensKo Fïîïzeïîscvo 2
Slomškiiva 22 9
10 % popust v maju
Vizažistka Minka Feguš je pri Mitju uporabila le puder v kremi. Nanesla ga je na celoten obraz, s tem je nekako izenačila ten kože.
»Spet imamo enega pogumnega kandidata, ki se je odločil, da se vsaj za en dan prepusti našim rokam in preveri, če je res kakšna sprememba ob njegovem pogledu v ogledalu. Mitja kot velik ljubitelj narave svoj prosti čas sicer posveti ribolovu, pri čemer pa je način oblačenja vnaprej pogojen in bomo ta ribiški »stajling« kar pustili na miru, posvetili pa se bomo drugemu športu. Eden
bolj umirjenih športov, ki se ravno tako odvija v naravi, je tudi golf. Odločila sem se, da Mitja oblečem v oblačila, v katerih bi mu zavidali tako na sprehodu po parku kot tudi na golf igrišču. Seveda imajo golfisti svoje blagovne znamke in svoje modne zapovedi, vendar je v prodajalni Mura kar nekaj oblačil, ki so primerna tudi za športno-elegantni stil oblačenja. Izbrala sem bombažne hlače v bež barvi, polo majico s kratkimi rokavi v odtenku barve hlač in za primer hladnejšega vremena pleteno jopico v kombinaci
rdeče in bež barve. Vsekakor ne sme kot modni dodatek manjkati tudi ustrezen pas kot zaključek. V kopici športno elegantnih moških čevljev sem se v Alpini zaradi skladnosti barv z oblačili odločila za čevlje, ki sicer niso klasični golf čevlji, gotovo pa bi tudi v teh uspešno konkuriral na gol-fistični modni sceni. Sprehod v naravi, odhod v službo ali golf igrišče? Karkoli bo Mitja izbral, je gotovo eno - nase bo privabil poglede - tako s strani konkurenčnih moških kot tudi s strani nežnejšega spola. Želim si, da bi tudi mene na ptujskih ulicah večkrat prebudil kakšen pogled na osebo, ki je znala sebe združiti z obleko v neločljivo celoto in ne, da je to nekdo, ki je samo oblečen. Mitju svetujem, da obrne kakšen list naprej v svojem življenju in neha razmišljati o tem, kar mu na njem ni všeč ter začne iskati vse tiste stvari, ki ga krasijo. Že ob kakšni rdeči, zeleni ali svetlo modri majici, četudi v kombinaciji s kavbojka-mi, bo čisto drugače zadihal,« je Mitjevo stilsko preobrazbo pokomentirala stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo Mitja mesec dni brezplačno vadil v programu fitnes, ki vključuje kondicijsko vadbo, vzdrževanje mišičnega tonusa in pridobivanje želene telesne težje, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Prejeli smo
OŠ Kidričevo - vzor vsem osnovnim šolam na Ptujskem
Dne 5. 4. 2006je štiričlanska delegacija Društva proti mučenju živali Ptuj po predhodnem dogovorom šole obiskala OŠ Kidričevo z namenom osveščanja otrok o skrbi za živali in predstavitvijo društvenih dejavnosti.
Zaradi časovne omejitve smo na kratko predstavili društvo od registracije leta 2002 do danes. Povedali smo, da je društvo ob registraciji štelo 33 članov, danes jih šteje preko 160, da imamo veliko mladih članov, ki pomagajo reševati zavržene oziroma najdene živali. S pomočjo treh biltenov, pravil DPMŽ, dveh plakatov s slikami iz arhiva društva in s kratko diaproekcijo, ki smo jo predvajali, so se lahko vsi prisotni seznanili, kakšno je pravzaprav delo v društvu in kaj je cilj društvene dejavnosti. Saj le tako lahko mlade vzgajamo, če jim povemo in pokažemo, kako naj se vedejo do živali, ki so popolnoma odvisne od ljudi. Ljudje si jih
Foto: Črtomir Goznik
Mitja v oblačilih iz ptujske prodajalne Mura in čevljih iz prodajalne Alpina.
namreč podrejamo, da nas ubogajo, nas razveseljujejo pa tudi razjezijo. Mladim je potrebno jasno povedati, da živali niso igračke, da so čuteča živa bitja, ki ne potrebujejo le hrane, vode in strehe nad glavo, temveč potrebujejo tudi veliko naše pozornosti in ljubezni. Posebej je potrebno poudariti, da je za živaljo nujno tudi čistiti, pa naj bo to doma ali na sprehodu, posebej po parkih, kjer so igrala za otroke, moramo vedno počistiti za psom. Tako ostane narava neokrnjena oziroma ni umazana zaradi pasjih iztrebkov, predvsem pa zato, da se ne prenašajo bolezni. Zato poskrbimo za vrečke, ki jih vedno nosimo s seboj, da poberemo pasje iztrebke in jih odvržemo v najbližji zbiralnik smeti.
Učenci in učitelji OŠ Kidričevo so bili našega obiska in predstavitve zelo veseli. Svojo širokosrčnost so delavci šole in učenci izkazali z velikim finančnim prispevkom in nas povabili na ponovno srečanje v jeseni, pričakujemo pa tudi nekaj prispevkov v naše vrste. Nekaj učencev je na prav prisrčen način pokazalo svoj odnos do živali s svojimi risbami in izčrpa-
nimi opisi o živalih. Te risbe bodo krasile sejno dvorano v Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju v času izvedbe redne letne konference društva, učenci OŠ Kidričevo pa bodo dobili za nagrado nekaj igračk z živalskimi motivi in nekaj knjig s poučno vsebino o živalih, ki so jih prispevali društvu dona-torji.
Za tako dobro organiziran odziv v OŠ Kidričevo in njihov finančni prispevek se društvo prisrčno zahvaljuje. S tem denarjem bomo med drugim poravnali tudi zdravljenje zelo poškodovanega mucka, najdenega v Njivercah. Njegovo življenje je viselo na nitki, saj je danes invalid, ostal je brez zadnje leve tačke. Da pa je ostal pri življenju, je s svojo požrtvovalnostjo in strokovnim pristopom pripomogel velik reševalec malih živali g. dr. Emil Senčar v Veterinarski bolnici Ptuj.
Vse tiste, ki še razmišljate in oklevate, vabimo, da pristopite v naše vrste - več nas bo, močnejši bomo, več živali bomo lahko rešili trpljenja.
Društvo proti mučenju živali Ptuj
Ormož • Sedemurna drama na dimniku psihiatrije
Konec dober, vse dobro!
V ponedeljek po 5. uri zjutraj se je na dimnik, ki stoji na območju Psihiatrične bolnišnice Ormož, povzpel neznani moški, ki ni bil pacient omenjene ustanove, in grozil, da bo naredil samomor. Na dimniku je vzdržal vse do 12. ure, ko ga je policijski pogajalec PU Maribor uspel prepričati, da se je varno spustil na tla.
Pristojni so kmalu obvestili policijo, ki je zaprla celotno območje bolnišnice. Kmalu so na pomoč poklicali tudi gasilce. Edi Pušnik, iz GE Ptuj, je povedal, da so jih ob 9.40 obvestili o situaciji v Ormožu in odzvali so se v
desetih minutah. Napihnili so doskočno blazino velikosti 6 x 4 metre. Ker je bila blazina premajhna, oziroma je pokrila le del tal, so na pomoč poklicali tudi GE Slovenska Bistrica, ki je napihnila blazino še na drugi strani.
Situacija pa je bila še vedno nevarna, saj se vzpenja 18 metrov visok dimnik ob strehi, ki je nikakor niso mogli zavarovati, padec na njo pa bi bil lahko prav tako usoden. Moški, ki se je povzpel na dimnik, ni hotel govoriti
Vse države članice Evropske unije so se zavezale ohranjati površinske in podzemne vode v dobrem stanju, naravne vire pa lahko izkoriščajo samo v tolikšni meri, da je hkrati omogočeno njihovo naravno obnavljanje. V ta namen Evropska okoljska agencija izračunava kazalnik rabe vodnih virov, ki kaže razmerje med načrpano količino vode in količino razpoložljive vode. V Sloveniji te podatke pripravlja in objavlja Agencija RS za okolje.
Slovenija bogata z vodnimi viri
Med državami članicami Evropske unije je Slovenija po kazalniku rabe vodnih virov (ta znaša 2,50) v precej boljšem položaju kot preostale države, ki so se v Evropsko unijo vključile leta 2004. Povprečje teh desetih držav je 12,1. Med ostalimi državami članicami pa najbolje vodne vire ohranjajo v državah severne Evrope, kjer imajo kazalnik 0,88, v državah srednje Evrope je ta kazalnik 11,8, medtem ko je ta kazalnik najnižji v državah južne Evrope (23,5), in sicer
izključno zaradi namakanja kmetijskih površin (SURS 2006).
Podatki Evropske okoljske agencije kažejo, da se raba vode v Sloveniji od leta 1997 do 2002 le malo spreminja. Kazalnik rabe vodnih virov se je v tem obdobju gibal med 2,45 in 2,5. Pri tem je pomembno tudi, da se predvsem stroški priprave pitne vode vseskozi povečujejo. Na drugi strani pa se količina vode, ki se načrpa v javnem vodovodu z namenom preskrbe prebivalstva, vseskozi konstantno zmanjšuje (262 milijonov m3 leta 1990 na 210 milijonov m3 v letu 2000 in 163 milijonov m3 v letu 2004). Ob tem ostaja delež načrpane vode iz podzemnih virov nespremenjen (97-odstoten), prav tako pa upada tudi delež pitne vode, ki ga ne uporabljajo gospodinjstva; in sicer v letu 1990 je ta znašal 30 %, v letu 2000 samo še 20 %, podobno pa tudi v letu 2004 (21 %).
Skrb za zaščito voda pred onesnaženjem
V kolikor želimo ohraniti vodne vire v dobrem stanju,
Uradni pogajalec PU Maribor ni potreboval dolgo, da je že utrujenega možakarja prepričal, naj se varno spusti z dimnika.
Dimnik je visok okrog 18 metrov, zato je bila nevarnost, da se zgodba konča tragično, velika.
Ljubljana • Slovenija bogata z vodnimi viri
Čistih vodnih virov vse manj
Svetovni dan voda, 22. marec, obeležujemo od leta 1992, ko so se na Konferenci o okolju in razvoju Združenih narodov dogovorili, da se bo stanje svetovnih voda spremljalo mednarodno in da bo skrb za vodo obeležena s posebnim svetovnim dnevom.
Dubravko Krmpotić, namestnik strokovnega direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož, je potrdil, da so moškega, ki je grozil s samomorom, sprejeli v bolnišnično oskrbo.
z nikomer in zahteval je prisotnost medijev. Nekaj pred 12. uro se mu je na lestvi pridružil uradni pogajalec PU Maribor, ki ga je po dobrih 20 minutah uspel prepričati, da bo svoje težave rešil na drugačen način.
Namestnik strokovnega vodje bolnišnice Dubravko Krmpotić je povedal, da moški, ki se je odločil svoje težave reševati na tako drastičen način, tokrat ni bil njihov pacient. Povedal je še, da se je moški skupaj s soprogo pogovoril z eno izmed njihovih zdravnic in da bo ostal na bolnišničnem zdravljenju.
Z moškim tako nismo mogli govoriti, da bi nam pojasnil razloge za svoje nenavadno dejanje. Iz neuradnih virov pa nam je uspelo izvedeti, da naj bi šlo za osebne razloge. Nesrečni moški naj bi pred tremi leti doživel hudo delovno nesrečo, ko je
Vhod v bolnico so varovali policisti, v akciji pa so sodelovale kar tri gasilske enote - Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož.
nanj padla stranica tovornjaka in mu hudo poškodovala glavo. Po številnih operacijah naj bi po nepopolni rehabilitaciji, konec marca, pričel delati, saj mu je invalidska komisija odklonila zahtevo za upokojitev, oziroma določeno stopnjo invalidnosti. Delodajalec naj bi mu zagotovil primerno delovno mesto, vendar tega naj v firmi, ki se ukvarja z zemeljskimi deli, ne bi bilo. Na delu, na valjarju, naj bi vzdržal le kratek čas, nato pa naj bi, po neuradnih informacijah, zaradi neznosnih bolečin z dela odšel. Tudi pritožbe na pristojne zdravniške komisije so bile zavrnjene, od marca pa
naj moški ne bi imel nobenega statusa, bolniškega staleža mu niso priznali, na delo pa ga menda tudi ni bilo. To naj bi bili vzroki, da se je odločil za tako drastično dejanje.
Ker nam ni uspelo govoriti z njim, lahko le ugibamo ali ga je situacija zares potisnila v tak obup, da si je bil pripravljen vzeti življenje. Morda pa je na ta način želel opozoriti na napačno odločitev in pa izsiliti spremembo odločitve pristojnih komisij? Konec dober, vse dobro. Potem ko se je odločil za življenje, se bo gotovo našel tudi način za rešitev njegovih problemov.
viki klemenčič ivanuša
je potrebno ustrezno skrbeti tudi za prečiščevanje uporabljene vode pred izpustom in morebitno ponovno rabo. Predvsem to stanje je v Sloveniji na kritično nizkem nivoju in je skrb vzbujajoče. Delež prečiščene odpadne vode v javnih kanalizacijskih sistemih je v letu 1990 znašal samo 36 %, v letu 2000 dobrih 71 %, medtem ko pa je leta 2004 znašal 74 % (SURS 2006). Pohvalno pa je, da industrija s svojimi odpadnimi vodami vedno manj obremenjuje javno kanalizacijo. Še v letu 1990 je odvedla v javno kanalizacijo 8 % svoje odpadne vode, v letu 2000 4 % in v letu 2004 še približno 2 %. V skupni količini odpadne vode v javni kanalizaciji pa je industrija prispevala v letu 1990 približno 55 % odpadne vode, v letu 2000 30 % in v letu 2004 le še 16 % vse odpadne vode. Pri tem dodajmo še, da so industrijska podjetja v letu 2004 od celotne količine odpadne vode, ki so jo izpustile v vodotoke, predhodno v industrijskih čistilnih napravah prečistila le 4 % te vode.
Mitia Petek,
univ. dipl. ekon.
Vinku Štruclu v slovo
V četrtek, 11. maja, je umrl priznani slovenski dirigent pihalnih orkestrov, skladatelj, aranžer ter dolgoletni član strokovne komisije na Slovenskem festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju Vinko Štrucl, ki je bil domala do konca svojega življenja aktiven in ustvarjalen pisec glasbe, občasno pa je napisal tudi kakšno besedilo.
Vinko Štrucl se je rodil v Pavlovském Vrhu pri Ormožu leta 1933. Za glasbo se je navdušil že v rosnih letih pri svojem očetu, ki je bil kapelnik mestne godbe. Po končani elektrotehnični šoli v Zagrebu je po enoletni službi vstopil v Godbo milice in se obenem učil pozavno na nižji in nato srednji glasbeni šoli pri profesorju Karasu. Privatno se je pri skladatelju Blažu Arniču učil kompozicije. Ob resni glasbi se je ukvarjal tudi z domačo zabavno glasbo. Kot izvajalec je sodeloval v mnogih ansamblih; najprej pri ansamblih Godbe milice, potem pri ansamblu Borisa Kovačiča, Dobrih znancih, Avsenikih in Slovenskih muzikantih, kjer je bil dolga leta njihov
vodja.
Vinko Štrucl je napisal veliko skladb za pihalne orkestre in tudi za ansamble domače glasbe, njegove skladbe so imele navdih ljudske glasbe in so lepo zvenele v orkestrskih, godbenih in tudi manjših ansambelskih oblikah. Dolga leta je bil dirigent Pihalnega orkestra Slovenske milice (kasnejšega orkestra Slovenske policije), po upokojitvi pa je redno spremljal delo slovenskih pihalnih orkestrov ter redno sodeloval v strokovnih komisijah na vseh nivojih tekmovanja pihalnih godb.
Vinko Štrucl pa je bil dolga leta tudi tesno povezan s ptujskim festivalom domače zabavne glasbe, saj je bil vrsto let član strokovne ko-
misije, kot obiskovalec pa je spremljal ptujski festival ves čas, žal ga na letošnjem ne bo več.
Za Vinkom ostajajo nepozabne melodije za pihalne orkestre, za domače zabavne ansamble, priredil pa je tudi mnoge festivalske viže ptujskega festivala za pihalni orkester, v lepem spominu pa ga ohranjajo tudi pevci Komornega moškega zbora Ptuj, saj jim je ob jubileju aranžiral in uredil venček slovenskih ljudskih pesmi za moški zbor in pihala.
Z Vinkom Štruclom smo Slovenci izgubili velikega glasbenika, dirigenta in skladatelja, izgubili pa smo tudi dobrega prijatelja.
Franc Lačen
Foto: vki
Foto: vkl
Foto: vki
Starše • Državno gasilsko tekmovanje
Pionirke PGD Bukovci druge v državi
Minuli konec tedna je bilo v Staršah državno pionirsko in mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Zbor tekmovalnih enot je bil ob 7. uri zjutraj, slabo uro kasneje pa je bila otvoritev tekmovanja. Mlade gasilce sta ob začetku tekmovanja obiskala tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eory.
Utrinek s tekmovanja
»Gasilstvo v Sloveniji ima že 137 let dolgo tradicijo. Po zadnjih podatkih imamo od vsega članstva v Sloveniji kar 25 odstotkov mladine do 18. leta, kar potrjuje uspešnost našega dela in privabljanja mladih v gasilske vrste, obenem pa je to garancija za razvoj prostovoljnega gasilstva v Sloveniji. Predhodne prijave in tekmovanja v
občinah, gasilskih zvezah in regijah so se po razpisu Gasilske zveze Slovenije odvijala v letu 2005. Na tekmovanjih na regijskem nivoju je v lanskem letu sodelovalo skoraj 6500 mladih gasilcev,« sta v pozdravnem govoru mladim gasilkam in gasilcem poudarila predsednik in poveljnik GZS Ernest Eory in Matjaž Klarič.
Na letošnje državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta je bilo prijavljenih 190 tekmovalnih enot (51 enot pionirjev, 45 enot pionirk, 48 enot mladincev in 46 enot mladink). Izmed prijavljenih ekip se jih je tekmovanja udeležilo 181, kar je skupno okrog 2000 mladih gasilcev.
Ptuj • Obudili spomin na dan mladosti
S kolesi do Titovega Kumrovca
Skupina 15 članov kolesarskega kluba Eurobike Špica se je v spomin na nekdaj tako poveličevan dan mladosti v nedeljo, 21. maja, že drugič zapored s kolesi odpravila na obujanje spominov v rojstni kraj nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, v Kumrovec.
Na 167 km dolgo pot spominov so se ptujski kolesarji, nekdanji Titovi mladinci, odpravili ob pol osmi uri, takoj po spominskem fotografiranju pred sedežem naše družbe Ra-dio-Tednik Ptuj. Kot je povedal eden od pobudnikov akcije Peter Gaspari, jih je pot vodila čez Rogaško Slatino in Podčetrtka do Kumrovca, kjer so se zadnjih nekaj kilometrov vozili celo skupaj z udeleženci kolesarskega maratona Ob Sotli.
V Kumrovcu jih je preseneti-
lo izredno veliko število obiskovalcev, pa ne samo iz Hrvaške, precej je bilo tudi Slovencev. Z zanimanjem so si ogledali spominski muzej v Titovi rojstni hiši, popoldne pa so se vrnili čez hrvaško Zagorje, mimo Tuhinjskih toplic, Olimja, Krapine in Maclja do Ptuja, kamor so se vrnili nekaj pred 20. uro. Vreme jim je bilo v glavnem naklonjeno, saj je bilo ves čas oblačno, kar je za kolesarje ugodneje kot sončna pripeka. Na poti nazaj domov pa so nekaj časa vozi-
Pionirji in pionirke so se pomerili v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode, tekmovalne enote mladincev in mladink pa so se preizkusile v vaji z motorno brizgalno v mokri izvedbi in štafeti z ovirami na 350 metrov dolgi progi.
Razglasitev rezultatov je bila pozno popoldan, vmes pa so imeli otroci možnost krajšega izleta. Med pionirji se je na prvo mesto uvrstila desetina
PGD Pamečje - Troblje, druga je bila ekipa PGD Pobrežje ob Savinji, tretja pa Rečica ob Savinji. Med pionirkami je slavila desetina PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto so zasedle pionirke PGD Bukovci, tretje pa Oplotnica. Med mladinci je zmagala ekipa PGD Gaber-je, druga je bila desetina PDG Gomilsko, tretja pa ekipa PGD Pobrežje ob Savinji. Prvo mesto med mladinkami je osvojila
Izjava za javnost
ŠOS je zamenjal pravice študentov za denar
V ponedeljek, 22. maja, nas je presenetil propad pogajanj med ŠOS-om in vlado. Gospod Ulčar ni videti zaskrbljen, mar mu ustreza trenutno stanje? Vsi, ki smo verjeli v uspešen dogovor obeh strani, smo bili izredno razočarani. V Slovenski demokratski mladini smo vseskozi poudarjali, daje dialog edina prava pot k uspehu, vendar se študentska organizacija Slovenije ponovno zateka k demonstracijam. V Slovenski demokratski mladini se sprašujemo, ali je bilo vredno zamenjati vse pridobljene privilegije za denar.
Vlada RS je ponudila brezplačni študij na obeh stopnjah bolonjskega študija. Do sedaj je po zakonu prejšnje vlade brezplačen le prvi. Ponudila je agencijo, ki bo
skrbela za kakovost študija, več študentskih postelj in štipendij. Navsezadnje je celo ponudila ohranitev študentskega dela, seveda v okviru zmožnosti študentov, ki naj bi v študijskem času tudi štu-
ŠOS pa trdi, da Vlada RS ne zna prisluhniti študentom. Ali to pravi zato, ker se od študentskih žuljev v večini plačujejo vsi študentski funkcionarji?
Vendarle, ŠOS je včeraj izpustil priložnost, ki bi ne samo ohranila študentske bonitete, ampak jih še povečala. Zato v Slovenski demokratski mladini menimo, da bo ŠOS moral zaradi svojega odnosa na svoja ramena prevzeti tudi breme odgovornosti za posledice, ki jih bo prinesel nepodpis sporazuma z Vlado RS.
Verjetno se ŠOS tudi zaveda, da je naredil napako, saj je včeraj zvečer študentom na mobilne telefone (kje
ekipa PGD Črešnjevec, druge so bila mladinke iz PGD Andraž na Polzelo, tretja pa ekipa PGD Sora.
Zupan občine Starše Vili Ducman je za gasilce in povabljene goste pripravil slovesen sprejem, med katerimi sta bila tudi minister za obrambo Karel Erjavec in poslanec državnega zbora Franc Pukšič.
Mojca Zemljarič
so dobil telefonske številke, nam ni znano) pošiljal sporočilo, da demonstracije bodo. Poudarjajoč, da ŠOS že ni tisti, ki je izdal študente. 20 milijonov zapraviti za lastno promocijo in zabavo, ob tem pa za tri dni ustaviti vse študentske aktivnosti je skrajno neodgovorno dejanje. Kje in predvsem kako naj študenti na primer kupijo bone, ko pa njihovi veljaki z njihovim denarjem zganjajo neumnosti?
V SDM menimo, da obstaja ŠOS samo še kot skupinica posameznikov, ki se bori za lasten privilegij. Zato postajamo zelo skeptični do delovanja organizacije, ki bi morala biti vzor vsem študentom. Študenti, ŠOS vas je pustil na cedilu. Ogromna sredstva namenjajo lastni promociji in zabavi. Študenti, je to resnično vaša organizacija, v katero ste (verjetno nevede) vključeni prav vsi?
Slovenska demokratska mladina, Andrej Korpar
Ptuj • Tekmovanje društva za cerebralno paralizo Sonček
li tik za dežjem, nekaj časa je bilo tudi vetrovno, nekoliko pa so se zamudili tudi zaradi treh primerov počenih zračnic. Čeprav so bili precej utrujeni, so bili polni prijetnih spominov na mlade dni, na dan mladosti, ki ga mnogi zelo pogrešajo, ter na človeka, ki ga je spoštoval ves svet. Vsekakor bodo kolesarsko akcijo nadaljevali tudi v prihodnje in prepričani so, da se jim bo prihodnje leto pridružil še kdo.
-OM
Ptujčani najboljši v dvoranskem balinanju
Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček že vrsto let zapored prireja za svoje varovance tekmovanje v dvoranskem balinanju. Letos so bili na področnem tekmovanju absolutni zmagovalci ravno varovanci iz ptujskega društva Sonček.
Foto: M. Ozmec
Skupina ptujskih kolesarjev pred upravnim poslopjem naše družbe, tik preden se je odpravila na 167 km dolgo pot do Kumrovca in nazaj.
Natalija Tašner, Tadej Nemec in Jožek Majcen so si prislužili prvo mesto. Lani se je društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj prvič prijavilo na tekmovanje, takrat so osvojili peto mesto, letos pa jim je uspelo doseči najboljši rezultat.
Na tekmovanje so se intenzivno pripravljali približno tri mesece, zadnji mesec pa so vadili vsak dan. Vadišče so imeli kar v varstveno-delovnem centru, kjer so varovancem pomagale Saba-ha Grgič, Patricija Lašič in Zdenka Ketiš. Tekmovanja, ki je potekalo v nedeljo v Puconcih, so se zraven Ptuj-čanov udeležila še društva Sonček iz Maribora, Celja in Murske Sobote. Naši zmago-
valci se bodo 21. oktobra v Kamniku z društvi Sonček iz ostalih delov Slovenije po-
merili tudi na državnem tekmovanju.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bečirovič
V prvi vrsti skrajno desno sedijo zmagovalci: Natalija Tašner, Tadej Nemec in Jožek Majcen, za njimi stojita (z desne) Sabaha Grgič, Patricija Lašič in varovanci iz društva Sonček Ptuj.
Foto: MZ
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
AKCIJA - 15 %. Pregledi in meritve strelovodov, elektroinstalacij. Naro~ila na tel. 041 739 197 ali fax 02 775 0530, Elektro Ivan~i~ s. p., Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Popust velja do 30. 6. 2006.
GLASBENA ŠOLA "DECIMA" Rudolfa Mohorka vpisuje u~ence za novo {olsko leto 2006/07 k naslednjim instrumentom: klavir, sintesajzer, harmonika, kitara, saksofon, klarinet, solopetje. Vpis poteka od ponedeljka, 29. maja, do petka, 2. junija 2006, od 15. do 18. ure, Zadružni trg 12, Ptuj -Breg. Telefon 02 783 82 31, 751 34 91, 040 458 300.

NUDIM skupinske in individualne in{trukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov, servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 775 49 61,GSM 041 631 571._
RENTA-CAR, prepisi vozil - Katarino klub, Rajšpova ulica18, Ptuj (pri Sponi). Tel. 02 771 15 87, 041 530 389, 031 502 629.
SVETOVANJE V FINANCAH. Urejanje financiranja nepremi~nin, pre-mi~nin. Pokli~ite, ~e ste najeli kredit, ga ne morete odpla~evati, ~e vam grozi izvršba, ~e bi radi združili ve~ kreditov v enega. Pokli~ite in svetujem vam, na telefon 041 627 449, od 9. do 17. ure, vsak dan. Svit, s. p., Zvezdana Hedžet, Strossmayerjeva 11, Maribor.
KMETIJSTVO
KUPIMO HLODOVINO za kurjavo. Tel.: 041 825 310._
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, možnost dostave na dom. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
PRODAM tri svinje od 100 do 130 kg, brejo telico, sivo, manjšo teli~ko simentalko. Franc Kramber-ger, Placar 69 a, tel. 753 51 01.
KUPIM bu~nice. Tel. 041 758 020.
PRODAM kravo, brejo v 8. mesecu. Tel. 768 07 41 ali 041 668 289.
PRODAM pujske. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61._
PRODAM suha bukova drva, metrska ali žagana. Tel. 769 16 91, Alojz Zajšek, Dobrina 71, Žetale._
_ MENJAM samonakladalko 19 SIP Šempeter za manjšo. Tel. 041 378 309.
TRAKTORSKO KOSO za traktor Štajer 18, malo rabljeno, prodam. Tel. 031 429 033._
ZELO ugodno prodam v Veliki Nedelji 2 ha kvalitetnih travniških površin za trikratno košnjo. Pokli~ite od 20. do 21. ure na tel. 02 772 94 11 ali 02 772 9410._
PRODAM slamo v balah. Tel. 041 396 416._
PRODAM trda mešana drva. Tel. 031 848 466.
NAKLADALNIK hlevskega gnoja HU 4, kosilnico BCS in nakladalko SIP 16 prodam. Tel. 041 588 741.
KUPIMO bikce in teli~ke simen-talce ter jalovo kravo za zakol, prodamo kravo, brejo 8 mesecev. Tel. 041 263 537.
KUPIM 15 pujskov za nadaljnjo rejo, od 30 do 50 kg. Tel. 041 261 676.
VRTNI KOSILNICI, 6 KS in traktor-sko12 KS, obe s košem, popolnoma brezhibni, prodam. Tel. 02 778 87
51^_
PRODAM vinograd - terase s sadovnjakom ob asfaltni cesti v
Podlehniku - Gorca. Telefon 771 22
_
PRODAM bukova drva. Telefon 041 522 140.
NEPREMIČNINE
EHBE^^^B
PRODAM parcelo v izmeri 20 arov v Bole~ki vasi. Tel. 031 521 418.
PRODAM hišo in gradbeno parcelo, zemlja po želji, v Zagorcih pri Juršincih. Tel. 461 79 55.
DELO
INSA^
' nepiemicnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup ]čkl,CK, takoj vseljivo! 18mioSIT(2-sob.stan.S1,3m2)
tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.0.0., Mariboreka cesta 40, Šentilj v SI. Goricah
DOM-STANOVANJE
NA PAGU oddam sobe in apartmaje pri obali. Tel. 00385 53 667 222, zve~er.
FILIP JAKOV, oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m do plaže, SAT TV, klima (posteljnina in brisa~e v apartmaju). Tel. 0038 98544127.
APARTMANI SUPETAR, otok Bra~, www.apartmanivuskovic.com, tel 003 8521 630349, mob. 0038 591 760 94 78.
APARTMA s 3 sobami za 6+ oseb, nov, klima, ~oln, kolesa, žar, TV itd. Do morja 100 m, pogled na morje, cena 50 EUR/dan, Vir pri Zadru. Tel 041 409 453 ali 041 446 827, Boris.
MOTORNA VOZILA
Prodam Daewoo Racer 1500 GSI, letnik 1994, prevoženih 107.700 km. Cena po dogovoru. Tel.: 041 490 509 (popoldan).
KUPIM jugo, zastavo 101, 128. Tel. 041 837 077.
PRODAM opla corso, l. 2001, prev. 31.000 km, prvi lastnik. Tel. 031 557 940, Podvinci 112 c._
PRODAM osebni avto hyudai poni, neregistriran, vozen, ugodno. Tel. 031 429 033.
PRODAM opla kadeta, C-tip, letnik 77. Telefon, 763 06 11, 040 458 345.
VOZNIKA C-E kategorije za prevoz po EU zaposlimo, Lamotexpres, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
ZAPOSLIMO prodajalko iz Ptuja. Prošnje pošljite do 1. junija na naslov: Pekarna RŽ, Mirjana Fekonja, s. p., Plitvi~ki Vrh 7, 9250 Gornja Radgona.
ZAPOSLIMO vili~arista v prodajalni z gradbenim materialom. Telefon 041 669 525. RBA trade, d. o. o., Sle-kov~eva 8, 2251 Ptuj.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM rabljen štedilnik s steklo kerami~no ploš~o, hladilnik z zamrzovalnikom in pomivalni stroj. Tel. 040 288 738.
Firma MIKS, d. o. o, Pre~na pot 1 a, 2250 Ptuj, razpisuje za šolsko leto 2006/2007 kadrovski štipendiji:
univ. dipl. gospodarski inženir -ena štipendija - 3. letnik univ. dipl. gospodarski inženir -ena štipendija - 4. letnik V ~asu študija štipendistom zagotavljamo redno izpla~evanje štipendij, vsakoletno po~itniško delo, snov za diplomsko nalogo, po kon~anem študiju pa možnost zaposlitve.
íPoííaíajU naí
na iuitounsM íjiíttul
RADIOPTUJ
fut ú^iietu
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. ~lena Odloka o ustanovitvi skupne ob~inske uprave ob~in (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna ob~inska uprava, v imenu Mestne ob~ine Ptuj, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za spremembe in dopolnitve izvedbenega
prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji
za obmo~je mesta Ptuj,
ki bo v ponedeljek, 5. 6. 2006, ob 12. uri v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga prostorskega akta se skli~e druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so pri-poro~ila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36/II), in sicer v ~asu uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar, l. r.
limxníDfivsIaiPiiliu.KidiiEW, pov. 72 ■i2Miio,idi|it 1.1991, pat. 598ii,liiEbže, piiUjiaizielekliikoh v<Kki,etidoliiie,lel8liinviiiiniu, CK-plin,jiiaiiamtaradaliii(a,parc. mnadsMtzaaMiiilin MMn,(Eiii29niigSIToz.l2Un4{
Ptuj: 02/77 777 77 Mb: 02/22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
HIŠA za stanovanje ali vikend, 17 arov zemljiš~a v Gradiš~ah (panorama - razgled), prodam, www.fewo-slo.de, GSM 041 390 136._
PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,2 ha zemlje ob glavni cesti Ptuj-Grajena-Vurberk. Tel. 02 751 00 17.
NA PTUJU, Peršonova ul., prodamo medetažno stan. stavbo, zgrajeno leta 1986, 200 m2 uporabne površine, z lepo parcelo v izmeri 1008 m2, za 32.000.000,00 SIT oz. 133.533,63 EUR, vseljiva takoj. Vse informacije dobite na naslovu Rimele Pavel s. p., VIKEND, Trstenjakova 5, 02/748 1013, 041 955 402.
Skupna ob~inska uprava Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 4. in 13. ~lena Odloka o ustanovitvi skupne ob~inske uprave ob~in (Uradni list RS, št. 57/99) ter sklepa Ob~inskega sveta Ob~ine Kidri~evo, št. 015-04/99, z dne 19. 6. 2003, Skupna ob~inska uprava, v imenu Ob~ine Kidri~evo, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za spremembe in dopolnitve izvedbenega
prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji
za obmo~je Ob~ine Kidri~evo,
ki bo v ponedeljek, 5. 6. 2006, ob 14. uri v prostorih Ob~ine Kidri~-evo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga prostorskega akta se skli~e druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so pri-poro~ila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Ob~ini Kidri~evo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo ter tudi v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36/II), in sicer v ~asu uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar, l. r.
Petek, 26. maj
10.00 Maribor, Teološka fakulteta, Slovenska ulica 17, amfiteater, predavanje, Europâische Kulturgeschichte, predava profesor fizike Remi Brague
16.00 Ptuj, CID, Turnir magic kart
16.00 Stoperce, v domu krajanov, slovesnost ob dnevu šole 19.30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, koncert Varaždinskega godalnega kvarteta, Marko Jerbič, 1. violina, Andelo Ilčić, 2. violina, Ana Trnjar, viola, in Davor Gluhak, violončelo, izvajali bodo dela W. A. Mozarta in A. Dvoržaka, vstop je prost 20.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, koncert Komornega moškega zbora s pestrim programom z zborovodjem Ernestom Kokotom 20.00 Vurberk, na gradu, predstava na prostem Gospa ministrica, komedija
Dramske sekcije KD Grajena 20.00 Ptuj, Klub ptujskih študentov, potopisno predavanje Vzpon na Mt.
Kenyi in Kilimandžaro 20.00 Lenart, dom kulture, festival narodno-zabavne glasbe Lenart 2006
-	Ormož, v času počitnic tabor na Pokljuki, dodatne informacije na telefon 051 204 784
-	Ptuj, CID, ogledate si lahko razstavo Zgodnja osemdeseta - otroci
sreče
-	Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava Iz zbirke Tenzor
-	Slovenska Bistrica, grajsko dvorišče, 31. revija odraslih pevskih zborov in komornih skupin
Sobota, 27. maj
5.00
9.00
4.00 Ormož, odhod izpred gradu, Po Kočevski planinski poti ob Kolpi do
Mestnega vrha in ogled Snežne jame, organizira PD Ormož 5.50 Ptuj, zbiranje udeležencev na parkirišču ob grajski žitnici, etno prireditev Košnja grajskega hriba na stari način 7.00, 7.30 in 8.00 Ptuj, odhod izpred železniške postaje z avtobusom
do motela Podlehnik, 15. Pohod po haloški planinski Poti, etapa: Podlehnik-Ptujska Gora
Ormož, vinogradništvo Štampar, 16. likovna kolonija, informacije na telefon 741 13 70
Ruše, prostori Društva upokojencev, jubilejna 20. razstava ročnih del ročnodelskega krožka, Pisani nagelj 17.00 Prepolje, prireditveni prostor na športnem parku, praznovanje 9.
praznika občine Starše 19.00 Ormož, stara restavracija hotela, potopisno predavanje o Novi Zelandiji, predaval bo Željko Petovar, po potopisu sledi after party v novem lokalu z mehansko glasbo Maček 19.00 Maribor, SNG, balet, Zaljubljen v tri oranže, VelDvo, za abonma
Opera sobota in izven 19.30 Maribor, SNG, drama, stroj Hamlet, StaDvo, za abonmaje Drama
vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven 20.00 Ptuj, v amfiteatru Term, mešani mladinski pevski zbor Osti jeraj iz
Vidma pri Ptuju pripravlja glasbeno prireditev z naslovom Ujemi val 20.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, koncert Pevskega zbora društva upokojencev ob 10-letnici obstoja 20.00 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija Dramske sekcije KD Grajena
-	Ptuj, Klub ptujskih študentov organizira turnir trojk v košarki
-	Slovenska Bistrica, grajsko dvorišče, 31. revija odraslih pevskih zborov in komornih skupin
Nedelja, 28. maj
8.00 Ormož, vinogradništvo Štampar, 16. likovna kolonija, informacije na telefon 741 13 70
10.00 Dornava, izpred nogometnega kluba v Dornavi, rekreacijski kolesarski maraton, prireja klub mladih občine Dornava 17.00 Maribor, SNG, balet, Zaljubljen v tri oranže, VelDvo, za abonma
Opera popoldanski in izven 18.00 Ormož, kulturni dom, koncert ženske pevske skupine Okarina z gosti, vokalna skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan pod vodstvom Franca Lačna
20.00 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija Dramske sekcije KD Grajena
Ponedeljek, 29. maj
17.00 Markovci, v Osnovni šoli, Medobmočna revija otroških pevskih zborov 2006
19.00 Ruše, dom kulture, Lirini glasbeni večer, koncert, Metka Unuk - klavir, Peter Kruder - saksofon, Simon Štelcer - trobenta
19.30 Maribor, SNG, balet, koncert Barbara Kovačič (violina), Miha Haas (klavir), KazDvo, vstop prost
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Ob kapljici domačega - 1. del, nastopajo narodno-zabavni ansambli. Vabilo na ogled komedije Gospa ministrica, predstave na gradu Vurberk. Zaplesale bodo folklorne skupine Štajerske.
KINO Ptuj
Petek, 26. maj, ob 19.00 Marija milosti polna. Ob 21.000 Snaha, da te kap. Sobota, 27. maj, ob 19.00 Čudežna varuška. Ob 21.00 Snaha, da te kap. Nedelja, 28. maj, ob 19.00 Čudežna varuška. Ob 21.00 Snaha, da te kap.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 26. maj, ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10, 22.10 in 00.20 Da
Vincijeva šifra. Ob 16.25, 18.45, 21.00 in 23.20 Razvajene Parižanke. Ob 22.00 Srečnež Slevin. Ob 16.10, 18.50, 21.30 in 00.10 Misija: nemogoče 3. Ob 16.20, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.45, 17.50 in 20.00 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Koliko me ljubiš? Ob 16.50, 19.20, 21.40 in 00.00 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40, 21.50 in 00.05 Transamerika.
Sobota, 27. maj, ob 12.40, 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10, 22.10 in 00.20 Da Vincijeva šifra. Ob 14.05, 16.25, 18.45, 21.00 in 23.20 Razvajene Parižanke. Ob 22.00 Srečnež Slevin. Ob 13.30, 16.10, 18.50, 21.30 in 00.10 Misija: nemogoče 3. Ob 13.20, 16.20, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 13.45, 15.45, 17.50 in 20.00 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 13.40, 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 14.40, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Koliko me ljubiš? Ob 14.30, 16.50, 19.20, 21.40 in 00.00 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40, 21.50 in 00.05 Transamerika.
Nedelja, 28. maj, ob 12.40, 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da
Vincijeva šifra. Ob 14.05, 16.25, 18.45 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 22.00 Srečnež Slevin. Ob 13.30, 16.10, 18.50 in 21.30 Misija: nemogoče 3. Ob 13.20, 16.20, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 13.45, 15.45, 17.50 in 20.00 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 13.40, 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija9. Ob 14.40, 17.00, 19.10 in 21.20 Koliko me ljubiš? Ob 14.30, 16.50, 19.20 in 21.40 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika.
Ponedeljek, 29. maj, ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vincijeva šifra. Ob 16.25, 18.45 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 22.00 Srečnež Slevin. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Misija: nemogoče 3. Ob 16.20, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.45, 17.50 in 20.00 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Koliko me ljubiš? Ob 16.50, 192.0 in 21.40 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.niiklavz@eniail.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	€	BARVA
ALFA ROME01561,6	1998	1.100.000	4.590,21	RDEČA
AUDI A41,9 TOI UMUZ.	2001	3.090.000	12.894,34	SREBRN
AUDIA42,0LIMUZ.	2001 KUP. SLO	2.990.000	12.477,04	KOV. SIVA
AUDI A61,9 TOI KARAV.	1999	2.498.000	10.807,87	MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDI	2002	2.198.000	9.172,09	KOV ČRNA
HONOAACCOR02,OLSI	1999	1.770.000	7.386,07	SREBRN
0PELASTBA1,70T1LIMUZ.	2001	1.760.000	7.469,53	KOV MODRA
OPEL MERIVA 1,7 OTl	2005	2.890.000	12.059,75	KOV SIVA
PEUGEOT 307,1,6	2001	2.140.000	8.930,06	KOV ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI KARAV.	2004	2.750.000	11.475,54	KOV ČRNA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	1.770.000	7.386,07	KOV ČRNA
SSANGY0NGMUSS02,9	1998	1.430.000	5.967,28	SREBRN
TOYOTA YARIS 1,0	2004	2.140.000	8.930,06	KOV ČRNA
VW PASSAT 1,9 TOI UMUZ.	1997	1.598.000	6.668,33	SREBRN
VWSHARAN1,gTOI	2002	2.880.000	12.018,02	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
f 'S.
i
ZNAMKA LETNIK		SIT CENA EUR		BARVA
ALfA ROME01561.9 JTD	1999	1.490.000	6.217.68	KOV. SREBRNA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI	2002	3.290.000	13.728.93	KOV. SREBRNA
AUDÍAG1.8T	1998	1.990.000	8.304.12	BELA
BMW SERIJA 3:320 D 2005/2006		6.290.000	26.247.70	KOV. ČRNA
FÍATBRAVD1.9JTD	2001	1.290.000	5.383,07	KOV. ČRNA
FiATMULTiPLA1,6	1999	1.470.000	6.134.20	KOV. SREBRNA
FIATPUNTD55S	1996	270.000	1.126.69	KDV.ZELfNA
FORD MGNDEG KARAV. 2,0 DTi	20G1	1.790.000	7.469.54	T.MGDRA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI	2004	4.090.000	17.067.27	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCi CONCORDE	2000	1.690.000	7.052.25	KOV. SREBRNA
VW GOLF IV VARIANT 1.9 TOI HIGHLINE 2004		3.190.000	13.311.63	KOV. SREBRNA
VWGDLFV1.9TDI1G5KM	2004	3.190.000	13.311.63	T.MGDRA
VW PASSAT 1.9 TGi 130 KM UMUZ.	2001	2.790.000	11.642.46	MGDRA
VW PASSAT 2,0 TDI	2005	4.999.000	20.860.46	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANECGUPE 1,6	1999	1.090.000	4.548,49	KOV. SREBRNA
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640

valjček 25 cm.....................................2,50 €
barva temeljna CX. rdeča.................3,75 € iSS^
barva temeljna 0,751 siva..................3,75 € iSS^
barva notranja Jupol 151.................15,01
kitJubolin25^g...............................10,69
iflil
v sodobni mešalnici barv
vam po vaši želji namešamo aikidne, nitro, notranje zidne ali fasadne barve.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI iN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
/namfca Letnik		ísm r«		
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI	2002	1.880.000	7.845,10	KOV SIVA
RENAl]U'IAGUNAl,6l6V	1998	1.220.000	5.090,97	KOV. SREBRNA
RENAIUTWINGO 1,2	1998	660.000	2.754,13	BELA
AUDI A41,8	1996	1.100.000	4.590,22	KOV RDEČA
FIAT PIMTO 55 SOLE	1999	690.000	2.879,32	KOV SREBRNA
BENAUIITWmGO 1,2	2002	1.090.000	4.548,49	MODRA
OPEL VECTRA 2,016V Dl	1999	1.290.000	5.383,07	BELA
HYlJM)AIACCEÎiri,5LS	1996	380.000	1.585,71	RDEČA
DAEWOO LANOS 1,5	1998	440.000	1.836,09	KOVVIŠNjA
FtórPlMr01,2SX	2002	1.090.000	4.548,49	KOV. ČRNA
DAEWOO KALOS 1,4	2005	1.580.000	6.593,22	ČRNA
BMW 5231	1997	1.830.000	7.636,45	KOV ZELENA
ŠKODA FABIA 1,2 HTPCOMBI	2004	1.850.000	7.719,91	KOVZLAIA
DAEWOO NUBIRA 1,6 WAGON	1998	650.000	2.712,40	BELA
KIASEPHIA1,6GTX	1997	420.000	1.752,63	KOVVUOLA
OPEL CORSA 1,012V SWING	1997	630.000	2.628,94	ČRNA
ROVER 414 SI	1997	750.000	3.129,69	KOV MODRA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	1.980.000	8.262,39	KOV ČRNA
aTR0ENXSARAl,4lC0UPE	2000	1.180.000	4.924,05	KOVVIŠNjA
MAZDA 323 C 1,51	1996	740.000	3.087,97	KOV ČRNA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.790.000	7.469,54	RDEČA
VOLVO V 70 2,0 T 4 WD	1998	1.650.000	6.885,33	KOV MENA
OPEL VECTRA 1,816VCD KARAVAN	1997	990.000	4.131,20	KVO. m,F,NA
aTR0ENXSARAl,4lSX	1998	980.000	4.089,47	KOV MODRA
RMEGANE1,416VEXPRESSI0N	2002	2.180.000	9.096,98	KOV ČRNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2001	2.130.000	8.888,33	KOV MODRA
MAZDA 323 C 1,51	1996	660.000	2.754,13	KOV ZELENA
AlEA ROMEO 1561,816VT SPARK	1998	1.250.000	5.216,16	RDEČA
OPEL CORSA 1,012V OTY	1998	660.000	2.754,13	ČRNA
RENAUIIR5FIVE	1995	240.000	1.001,50	KOV SIVA
RMEGANECABRIOLETl,6l6y	1999	1.890.000	7.886,83	KOV ZFI,FNA
RENAUIITWING01,216V	2001	1.120.000	4.673,68	KOV MODRA
GMO
€LMOMTd
&
\o.o.
GRnDB€Nn
MCHANIZRCUn
€L€KTROMONTflŽfl
RICKSRNDCR GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO: - Izkope vseh vrst
-	preboje cestišč
-	polaganje infrastrukturnih vodov
-javne razsvetljave ter vso delo vezono no nizke grodnje.
ŽNIDRRKCVO NflBRCŽJC 12,2S50 PTUJ, gfflgelfflont@sfol.nel, TCL: 02 / 748 18 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, iuuiiu.gmg-elmonl.si
www.radio-tednik.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Traianovo 1, Ptui (ob Maribonki cesti), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obrobnega odplaííla
KREDITI
Do7 let za vse zaposlene, upokojence ter na osnovi vozila, do 50 % - stare obveznosti niso ovira. Leasingi za vozila stara do 10 let.
MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM!
NUMERO UNO - Kukovec Robert, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Tel. 02 252 48 26, fax: 02 252 48 23, mob. 041 750 560, 041 331 991.

www.sinigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
t fT Alřcv
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Akromis, d.o.o., -Rajko Bela s.p.
storitve in trgovina, Zabovci 85,2281 Marlcovci, tel.: 02/ 788 88 13
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
zaščitna poklicna in promocijska oblačila, obutev, rokavice,..

ZAŠČITA PTUJ d.o.o., Rogozniika c.13, Ptuj, tel.: 02 779 71 11 e-mail: info@zascita-ptuJ.si, www.zascita-ptuj.si
i
lidiMirJJiHiFIl^iH
02/2280110
Razlagova 24, Maribor
RADIOIIITEDNIK
Program prliedlte* v MAJU
** Mercator
Hipermarket Ptuj
OnnoikaGHla30,Ptu]
I SOBOTA, 27. maj 2006, ob 10. Uri |
OTROŠKA USTVARJALNA i DEUVMIGA	* ^
IZDELOVANJE NAKim
Otroci, izdelajte si " unikaten steklen nakit! Iz posebnih steklenih odlitkov, odlitih za ^ izdelavo nakita, si bomo | z barvami za poslikavo stekla in konturami ^ izdelali svojo unikatno verižico, broško... A Vabljeni!
Mali oglasi
02/7493410
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Franc Cizerl, dr. dent. med Pot v toplice, Ptuj
« «
.iílB€LCONTCrir
Hardek 34/g, 2270 OI?MOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA

poslovna skupina iř^
priinanle za aajboljše dosežke v gradbeništm:
ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
Slovon^
f	okna
11''	vrata
|||'	garažna vrata
|i''	industrijsica vrata
F senčila |i'' zimsici vrtovi |i'' izoiacijsice stel<lene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
MARKIZE (TENDE) t ALU ŽALUZUE t ROLOJI
t LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
VSTOPMICA ZA AVDiaJO
za 37. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptig 2006
.RADIOPTUJ
89.8~9a.S-l04,3
Z izrezano vstopnico je vstop na avdidjo brezplačen. Mastoplo bo 20 ansamblov iz vse Slovenije. Avdiqa bo v nedeljo, 28. maja ob 16.00 uri v amfiteatru TERIVI PTUJ.
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Vpis učencev
Na Biotehniški soli Maribor izobražujemo po programu Vrtnarski tehnik - PTI (3 + 2). Za šol. leto 2006/07 imamo še nekaj prostih mest. Vpis poteka do 12. 6. 2006. Informacije dobite na tel. 02/235 37 03.
Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o. Miklošičeva 12, 2250 Ptuj
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine poslo^-ni prostor s pripadajočim zemljiščem -Zadružni dom Podlehnik
Poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem:
parc. št. 289/1, poslovna stavba v izmeri 555 m2, dvorišče v izmeri 849 m2, vpisana pri vl. št. 181, k. o. Podlehnik, in parc. št. 292/4 dvorišče v izmeri 577 m2, vpisana pri vl. št. 209, k. o. Podlehnik. Nepremičnini predstavljata v naravi poslovni prostor - trgovino KZ Ptuj in Zadružni dom Podlehnik. Nepremičnini se nahajata na poselitvenem območju P 21-P1, ki je namenjeno stanovanjski, poslovni in mesnopredelovalni dejavnosti. Nepremičnini se prodajata kot celota za izhodiščno ceno 45.000.000,00 SIT oz. 187.781,67 EUR. Izklicna cena ne vsebuje morebitnega davka na dodano vrednost in davka na promet nepremične, plača ju kupec. Poslovna stavba je zasedena z dosedanjim najemnikom Občino Podleh-nik.
Pogoji:
Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, fizične osebe državljani RS in tujci pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor RS. Fizične osebe morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od 30 dni.
Pisna ponudba mora vsebovati točen naslov kupca in višino ponujene cene.
Nepremičnine se prodajajo po sistemu videno - kupljeno. Vse stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin in zemljiškoknjižnim vpisom, plača kupec. Odpiranje ponudb je komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno.
Izbrani ponudnik bo moral po uspešno zaključenem razpisu s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje do 30. 6. 2006. Prenos lastništva kupljene nepremičnine se opravi po plačilu celotne kupnine in drugih obveznostih kupca.
Ponudniki jamčijo resnost ponudbe z vplačilom varščine v višini 10 % izhodiščne cene nepremičnine na račun Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., št. 04202-0000550121.
Pisne ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici, z oznako javni razpis za prodajo nepremičnin, na naslov Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., Miklošičeva 12, 2250 Ptuj, do 9. junija 2006, z navedbo - Ne odpiraj.
Prodajalec si pridržuje pravico, da ne glede na prejete ponudbe kupoprodajne pogodbe na sklene z nobenim ponudnikom. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na tel. 7490310 (g. Marjan Janžekovič). Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o.
OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 83 a 2272 GORIŠNICA
Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19/96) Občina Gorišnica objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj: naziv častni občan občine Gorišnica, plaketa Občine Gorišnica in listina Občine Gorišnica
I.
Občina Gorišnica podeljuje priznanje:
1.	Naziv častni občan občine Gorišnica podeljuje posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa Občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja.
3.	Listina Občine Gorišnice se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino.
Občina razpisuje naslednje število priznanj: pod 1.) en naziv pod 2.) največ dve pod 3.) največ dve
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini, ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gori-šnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica najkasneje do 5. 6. 2006. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA GORIŠNICA
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel in Debitei Cena za Idld 80 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Oiimobiie d.o.o. PE Cesta ob Žeieznici 4, Žaiec
RADIOPTUJ
89,8 •98,e'104,3
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Jožef Kostanjevec
CESTA 8. AVGUSTA 24, PTUJ
26. maja mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Spomini topli v srcu skriti vsak dan se znova prebude, pri~arajo nam ~as najlepši in nihče ne ve, kako boli ^
V SPOMIN
Danes, 26. maja, mineva pet let, žalost in bolečina pa ostajata
Franci Pihler
IZ TRNOVSKE VASI 15 B
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za nežen cvet in prižgano svečo.
Tvoji najdražji: žena Cvetka ter hčerka Mateja z Milanom
V	naša srca si se vpisal, čas te ne bo nikoli izbrisal. In čeprav mirno spiš, z nami še naprej živiš.
V	SPOMIN Vinko Sauer
IZ BIŠEČKEGA VRHA 49
Dragi ata, minilo je 30 let žalosti.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin.
Otroci: Vinko, Marija ter Cvetka z družinami
www.radio-tednik.si
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se budi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
SPOMIN
27. maja mineva eno leto, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče, deda in tast
Janez Lesjak
IZ VELIKE VARNICE 31
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Se včasih na dvorišču tvoj korak in glas se sliši, a pogled zaman te išče, da bi vsaj še enkrat te objeli ... To le naše tihe želje so in sanje. Morda pa slišiš tih šepet, da globoko v naših srcih si ujet.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 26. maj 2005, ko je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu in dedku
Antonu Lenartu
ŽABJAK 39
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet ali prižgete svečo.
Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji
Zabučale gore, zašumeli lesi ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata, strica, botra, nunca, svaka ter velikega prijatelja
Marjana Ribi~a - Riba
IZ KRATKE ULICE 4, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo prav vsem od blizu in daleč, ki ste bili z nami v najtežjih žalostnih dneh, nam kakorkoli pomagali ter pospremili dragega Marjana v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. HVALA.
Vsi njegovi
Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja dobra roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, omice, praomice, prapraomice
Marije Cafuta
IZ LJUBSTAVE 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Vindiš, Trop, Beranič, Bela in Jeza za vso pomoč, delavcem Farme Sela, govorniku g. Seguli za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. patrom za molitev, opravljen obred in izrečene poslovilne besede ter podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Tvoje pridne roke,
pošteno in dobro srce
so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Alojza Me{ka
IZ SOBETINCEV 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili soža-lje.
Posebej se zahvaljujemo PGD Sobetinci, DU Markovci, govorniku g. Vladu Mundi za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Ivanki za molitev ter g. župniku za opravljen obred in sv. mašo.
Žalujoči: žena Marija ter otroci z družinami
Ptuj • Sklepanje zakonskih zvez zunaj uradnih prostorov
Najbolj čislani so gradovi, vendar brez birokratskega žegna ne gre
Na Ptujskem je edina uradna poročna dvorana v Mestni hiši na Ptuju. Za vse poroke izven uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez (ptujski grad, grad Borl, grad Dornava ...) pa morata bodoča zakonca dati vlogo za odobritev na oddelek za upravno-notranje zadeve, ki izda odločbo, s katero se dovoli poroka zunaj uradnih prostorov.
Takšna poroka je tudi dražja. Taksa za poroko v uradnih prostorih znaša 7650 tolarjev, pri poroki na enem od gradov ali tudi v drugem primernem prostoru pa so dodatna plačila stroški za pooblaščenca, matičarja, nadurno delo in potni stroški, skupaj okrog 34 tisoč tolarjev, ob taksi seveda, ter najemnina prostorov.
Lani so v Upravni enoti Ptuj prejeli 13 vlog za poroke izven uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez, do sklenitve zakonske zveze je prišlo v devetih primerih. V sedmih primerih je bila poroka v ptujskem gradu, po ena pa na gradu Borl in v gradu Dornava. Načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah je povedal, da so letos pozitivno rešili že 14 vlog za sklenitev zakonskih zvez zunaj uradnega prostora, od tega za ptujski grad devet, grad Borl tri in grad Dornava eno ter Knezov ribnik v Mestnem Vrhu. Odobritev za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov pa ne velja za vedno. Bodoča zakonca morata takšno vlogo oddati dva meseca pred poroko.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno pravi, da se zakonska zveza sklene javno in slovesno v uradnem prostoru. Izven uradnih prostorov pa lahko, če za to prosita bodoča mladoporočenca in pri tem na-vedeta pomembne razloge. Zakon jih opredeljuje, med pomembnimi razlogi, ki onemogočajo sklepanje zakonske zveze v uradnem prostoru, so predvsem invalidnost ter drugi in dodatni razlogi, ki jih je potrebno obrazložiti. Ti so tudi podlaga za to, da se
Foto: Črtomir Goznik
Vlog za sklepanje zakonskih zvez zunaj uradn[h prostorov je vse več. Najbolj so cisiani graaovi. Na fotografiji poroka Barbare in Tadeja na gradu Štatenberg.
dovoli poroka zunaj uradnih prostorov.
"Ne gre samo za to, da se ugodi željam bodočih zakoncev, gre tudi za to, da se upošteva kulturno tradicijo, prav tako tudi željo po razvoju turizma v določenem kraju. Državna uprava upošteva interese okolja, v katerem deluje, skuša uskladiti interese, ki so skupni v tem okolju, ne pa posameznih interesov, zato dovolimo sklepanje zakonske zveze v turističnem objektu ali prostoru, za katerega smo mnenja, da ima pomemben vpliv za razvoj turizma. Ne glede na to pa ne bomo dovoljevali porok v kateremkoli gostinskem obratu ali hotelu, če bomo presodili, da gre zgolj za komercialne namene," je načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah dodatno obrazložil razloge za poroko zunaj uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez.
Tudi poroka na domačem dvorišču?
Kaj pa dvorišče, se je mogoče poročiti tudi na domačem dvorišču? Tudi o tem smo se zanimali pri načelniku UE Ptuj. Mogoče, je odgovoril, da se bo kdaj tradicija spremenila, primerjava z Američani po mnenju načelnika UE Ptuj mag. Metoda Graha ni umestna. V Ameriki ima sklepanje zakonske zveze drugačen pomen kot v Evropi. Zakonske zveze iz ljubezni se sklepajo komaj zadnjih sto let, prej pa je poroka, kljub vsemu blišču, s katerim je bila povezana, pomenila pogodbo o skupnem preživljanju. Takšen odnos je še vedno prisoten v Ameriki, kjer je tudi sklenitev predporočne pogodbe praksa. V Sloveniji predporočne pogodbe ne poznamo, četudi bi jo nekdo sklenil, ne bi veljala, ker ge
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno, občasno pa bo na nebu precej koprenaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. Obeti
V soboto bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer bodo v notranjosti Slovenije krajevne plohe ali nevihte. V nedeljo bo največ sončnega vremena na Primorskem. Drugod bo spremenljivo oblačno. Sredi dneva in popoldne bodo ob prehodu vremenske fronte krajevne plohe in nevihte.
za pogodbo, ki ni zakonsko urejena.
V Ameriki je odnos do poroke drugačen, gre za komercialno dejanje, v katerem se tudi čustva prikazujejo na komercialen način. V Sloveniji se poroka sklepa še vedno na izrazito slovesen način, morda bo kdaj drugače, ko bodo spremenjene tudi nekatere vrednote. Za poroko zunaj uradnih prostorov pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih ugotavljajo v Upravni enoti. Prostor za sklepanje mora biti svečano urejen, prisotni morajo biti državni simboli, miza, cvetlični aranžma, poskrbljeno mora biti za svate, urejen dostop, prav tako zagotovljene sanitarije.
MG
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjakova 5 pm...«.,!.»«.!
18 17
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
hitiiKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
PrBŠoniovs 17, Ptuj
TrlpleA-lnvestd,o.o., Misera 6, Maribor
Od tod in tam
Vurberk • Nocoj premiera Gospe ministrice
Foto: Črtomir Goznik
Dramska skupina Kulturnega društva Grajena je najstarejša sekcija Kulturnega društva Grajena. V letošnji sezoni so na oder postavili komedijo v štirih dejanjih po predlogu Branislava Nušiča in v prevodu Srečka Centri-ha Gospa ministrica, ki sojo priredili za današnje razmere. Režiserka Tatjana Vaupotič je povedala, da je v igro vključila celo dramsko skupino, saj si z manj kot petnajstimi igralci sploh več ne more zamisliti nobene premiere grajenske dramske skupine. Ponovno so posegli po komediji, saj jih tudi gledalci najbolje sprejemajo. Gospa ministrica je že 29. premiernapredstava dramske sekcije KD Grajena. Komedijo so pričeli študirati že decembra lani, za njimi je več kot dvesto ur vaj in veliko drugega dela. Zelo zahtevna je bila zlasti izdelava kulis. Gospa ministrica je druga predstava, ki jo Gajenčani igrajo na prostem. Lani so na gradu Vurberk navdušili s predstavo Sosedov sin. Od 26. maja do 10. junija se bodo ljubiteljem gledališke igre in smeha z Gospo ministrico predstavili osemkrat. Predstave bodo 26., 27. in 28. maja ter 2., 3., 4., 9. in 10. junija, vsakič ob^20. uri. Pokrovitelj premiere je župan mO Ptuj dr. Štefan Čelan.
MG
Kidričevo • Najaktivnejši vrtec v regiji
Foto: M. Ozmec
Otroci Vrtca Kidričevo in enote Cirkovce so se tudi v šolskem letu 2005/6 odzvali povabilu Uprave za zaščito in reševanje in sodelovali na natečaju pod naslovom Naravne in druge nesreče - Požar ter bili izbrani za najaktivnejši vrtec v naši regiji; za nagrado so jim v torek, 16. maja, podarili lutkovno predstavo. Kot je zbranim otrokom in njihovim staršem pred lutkovno predstavo povedal Jože Korban z Uprave za zaščito in reševanje za območje upravne enote Ptuj (na fotografiji), so v omenjenem šolskem letu z odzivom otrok na natečaj Naravne in druge nesreče - Požar zadovoljni, saj so tudi tokrat prejeli precej spisov in risbic na to temo. Po mnenju strokovne komisije, ki je izdelke ocenjevala, pa so bili najaktivnejši prav otroci iz Vrtca Kidričevo in enote Cirkovce, ki so v natečaju že leta 2002 prejeli za nagrado velikega Ježka, tokratpa so jim za nagrado podarili vzgojno lutkov-nopredstavo gledališča Fru Fru izLjubljanepod naslovom Pikec Ježek in gasilko Jež. Posebno pohvalo in praktični nagradi za uspešno sodelovanje pa sta iz njegovih rok prejela malčka Mija Habjanič in Aljaž Vauken.
-OM
STE BiLi POŠKODOVANI
p^raVna^ v prometni
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel'I^.SÎ 080 1 3 1 4
ABA
PTUJ
B>il|lntniuit.|l.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ŠtuM 26a I SmerGrajena^ Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Klas GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
PRODAJA IN MONTAZA
JELOVICA