»Ali to ni dovolj?« je Alojzija treščila z nogo ob tla. »Odidem, ali razumete? Nočem vas videti! Sploh. mi je žal, da sem vas spoaiaia.« Skanlon je še tudi sedaj ostal miren. >Prav, odslovim vas. Pojdite!« »Laž! Niste me vi odslovili. Svojevoljno grem,« je odločno odvrnila tipkarica. ' »Kakor hočete4« Iz šepa je potegnil desetdolarski bankpvec in ga sunil po mizi pred Alojzijo. »Tu imate tedensko plačo. Pojdite!« Tipkarica je vzela bankovec in mimo odšla. V pisarni je pobrala svoje stvari. Nato je odhitela iz pisarne, kakor da bi se bala, da jo bo zrak zastrupil. Na hodniku je srečala mirovnega sodnika Grenhuta, a se ni zmenila zanj. Grenhut je stopil v pisarno. Ker so bila nasprotna vrata odprta, je zagledal odvetnika, ki je sedel za mizo. Odvetnik je slišal korake in pogledal proti pisami. »Le pridite, gospod Grenhut. Vas že čakam,« je zaklical, ko je zagledal prišleca. Grenhut je s hlinjeno ponižnostjo pozdravil. Klobuk je odložil na mizo. Nato je sedel. »Gospod Skanlon, čestitam!« je dejal priliznieno. »V časopisu sem čital dobro novico.« »Hvala!« se je sladko smehljal odvetnik. »Tovariši so mi rekli, naj poskusim. Kaj mislite, kako se bo stvar iztekia?« »Izvrstno! Uspeh je zago+ovljen. Mi borao storili svoje in vi se že sedaj lahko smatjate za poslanca.« »Hvalo, ler;a, gospod sodnik!« se je spet nasmehnil odvetnik. »Če bom v resnici izvoljen, v skupžčini ne bom pozabil svojih prijateljev... Sedaj pa preidiva na zadevo Mateskas.« »Prosim malo potrpljenja! Prošnjo imam do vas. V sredo mi poteče menica. Ker ne morem plačati, bom prosil za podaljšanje. Za to rabim še enega poroka. Gospod Skanlon, prav lepo prosim, da bi bili tako naklonjeni in mi podpisali menico.« Sodnik se je pri tej prošnji kar zvijal od ponižnosti. Odvetnik je sodnika na tihem poslal k vragu. Na videz pa je naredil prijazno lice in je prijate'jsko dejal: »O, z veseljem, gospod sodnik. Za kako vsoto pa gre?« »Šest sto dolarjev.« >Ije prinesite menico.< »Sem jo že prinesel, gospod Skanlon.« Odvetnik je zadušil jezo, ki se je spet vzbudila v njem in je podpisal menico. »Sedaj pa k delu!« je nato dejal odločno. »Prosira vas, da mi spravite nekaj prič. Razen tega p» lelim, da mi poveste, kaj sami veste o stvari. Slišal •em, da ste tudi vi bili tam, ko so našli Kazimira.« »Jaz sem bil prvi!« je samozavestno odvrnil »odnik. »Saj sem ga jaz našel, in sicer v takem položaju, da me je še eedaj groza.« Nato je začel živo opisovati Kazimirov položaj In njegove rane. »To že vem,« ga je prekinil odvetnik. »Povejte joi, kaj veste o samem umoru. Kdo ga je izvršil, Bakaj in kako? Kakor veste, sem jaz zagovornik Nine Mateskas in bi rad storil vse mogoče za njeno rešitev.« »Veste, gospod Skanlon, ta Štefan Kmicic se je vse poletje smukal okrog tega dekleta. Često sem ju videl skupaj. Ta Kazimir se ji je tudi vsiljeval, a ona ni marala zanj. Zakaj se ga je izogibala, ne vem, ker drugače ni bila preveč izbirčna. Kazimir ji Je zapretil, da bo Štefanu vse povedal. Dekle se je tbalo irr Kazimira ubilo. To je moje mnenje.« Sodnikove besede odvetnika seveda niso nardušile. »Ali mislite, da je bila tako blazna, da ni pomi»lila na to, da jo morda dobijo?« »Najbrž je mislila na to. A veste, jaz si tako predstavljam vso stvar, da je izvabila Kazimira v gozd in je s seboj nesla fantov samokres. Gotovo je paenila, da če bo Kaziinirov samokres ležal poleg fcrupla, bo vsakdo mislil, da gre za samomor. Toda pesreča je hotela, da se stvar ni iztekla tako gladko m ie morilka prestrelila umorienčeve dlani.« »Če je tako, kaj potem rečete o Kmicicu? Kdaj se je on vmešal v zadevo?« »On pri umoru ni sodeloval. O tem priča sledeče: Kazimir je bil ustreljen v petek popoldne. No, v soboto zjutraj okrog sedmih sem videl Nino na ulici. Prihajala je iz gozda. Izgledala je ko eam vrag. Okrog poldne sem jo spet videl, in sicer v družbi Kmicica. Fant je šel spredaj, ona mu je sledila in zmedeno govorila. Fant je bitel in se ni menil zanjo. Ce bi bil sokrivec, bi b^ že zjutraj šel z njo, da bi se prepričal, ali je Kazimir mrtev. Nina je kriva. Ko je videla, da Kazimir še živi, se je ustrašila in je tekla po Štefana. Fant se bo izmazal, toda mogoče je tudi, da bo dekle vse na njega zvrnilo, da na ta način reši svojo kožo.« Skanlon je nekaj časa gubančil čelo in razmišljal. Naposled je zategnjeno vprašal: »Ali ste prepričani o tem, da je Nina izvršila umor?« »Popolnoma, gospod Skanlon.« »In ste že komu govorili o tem?« »Vi ste prvi.« Odvetnik se je nehote ozrl okrog sebe in polglasno dejal: »To me veseli. Ker to bi bilo zelo obremenilno za mojo varovanko. In vi veste, da ničesar ne želim bolj, kakor da rešim svoje varovance. Gospod sodnik, poslušajte! Vi ste v presoji stvari preveč ozkosrčni. Temu, da ste videli Nino samo, ne smete pripisovatl važnosti. To je bilo zjutraj in vi ste najbrž bili sa- mo na pbl budni in niste doBro videli. Morda Nina ni bila sama. Morda niti ni bila ona, marveč kaka druga ženska, ki ji je nekoliko podobna. Morda se vam je samo sanjalo o vsej stvari. Poslušajte, jaz sl takole predstavljam ves položaj: Kniicic je bil ljubosumen. Ker je vedel, da Kazimifne bo pustil Nine pri miru in jo z obljubami morda «elo premoti, se ga je hotel iznebiti. Po prej zasnovanera načrtu ga je zvabil v gozd in ga sam ustrelil. Ker ni bil prepričan, ali je Kazimir mrtev, je naglednjega dne šel gledat. Zakaj js šla Nina z njim? Ker jo je prisilil. In vzemimo, da je v soboto zjutraj res sama bila v gozdu. Zakaj? Iz usmiljenja. Eo ji je Štefan povedal, kaj je storil, je liitela ven, da bi pomagala nesrecni žrtvi. Toda jaz mislim, da se yi motite, ko trdite, da ste jo videli samo.« Odvetnik je tako prepričevalno govoril, da sodnik nazadnje ni vedel, pri čem je. »Da, najbrž sem se motil!« je dejal zmedeno. Odvetnik bi se najraje zasmejal od zadovoljstva, a je zadušil veselje. Na listič je napisal nekaj imen in papir izročil sodniku. »Izvolite! Te ljudl pošljite k meni. In še druge, kl ved6 o stvari.« Grenhut je razdvojen odšel. Vest mu je rekla, da je pravilno sodil o umoru, a razni oziri ga silijo k molku. Skanlon si je zadovoljno moncal roke in dejal sam pri sebi: »Prvo bitko sem dobil!« 14. Ko je Alojzija po odpovedi službe stopjla na ulico, ni vedela, kam bi se obrnila. V rednih razmerah bi hitela k sestri Benigni. Toda sedaj o tem ni moglo biti govora. Pri Skanlonu je bila stopila v službo vkljub sestrinemu odsvetovanju in ona ni bila ena tistih, ki se brez dušnega boja vniejo in priznajo svoj neuspeh. Sedaj je obžalovala, da ni storila tega, kar je sestra želela. Vsa zamišljena je hitela proti stanovanju. V začetku poletja se je bila sporekla s sestro Benigno in je zapustila zavod Naše Gospe ter najela opremljeno sobo. Alojzijina soba je bila zelo majhna — v tretjem nadstropju stare hiše. Oprema je obstojala iz železne postelje, nočne omarice, omare, mize in stola. Alojzija je stopila k oknu in se zazrla v daIjavo. Razmišljala je o svoji usodi. Tako je preteklo kake četrt ure. Nato je šla k postelji, sedla in dalje predla svoje misli. Iz položaja ni našla izhoda. Sobica se ji je zazdela še bolj tesna. Zrak jo je začel dušiti. Morala je ven. Na ulicah so raznašalci časopisov še.vedno vpili o umoru. Alojzija je kupila časopia. Šla je v park, sedla na klop in začela čitati. Ko je prečitala opis zločina, si je skušala predočiti vso stvar. Štefan in Kazimir sta ae bila sprla in Štefan je ustrelil svojega tekmeca. Toda Kazimir ni hotel umreti. Nina je torej šla ponoči k njemu in mu prerezala vrat. Uh! Kaka pokvariena, zahrbtna kača! Gez čas je spet začela razmišljati o svojem pok)žaju. Nekaj bo morala storiti, in sicer kmalu, ker si je prihranila le neznatno vsoto. Vstala je in se morda le iz gole navade napotila proti Naši Gospe. A čutila je, da raje umrje od gladu, kakor pa da bi ¦e ponižala in vrnila v zavod. Pot jo je vodila mimo cerkve avetega Jožefa. Ko je prišla do cerkve, se je spomnila, da bi bilo dobro, č« bi šla v cerkev molit. Ko je prestopila cerkveni prag, je zagledala r cerkvi dve znani ženski postavi, ki sta se bližali glavnim vratom. BiJi sta tistl gpspe, ki ji je spotnala v pisarni odvetnika Skanlona. Ena gospa se je opirala na drugo In se je videlo, da se le s težavo drži na nogah. Alojzija je pristopila in od druge strani podpirala Stefanovo mater. Na Btopnicah pred cerkvijo je rekla: »Goepa, sedite na stopnice!« Matl je kar omahnila. Alojzija ji je z robcem brisala pot- s čela in jo v poljskem jeziku tolažila. »Rekla sem ji, naj gre domov In se vleže,« je be•edlčlla gospa Dugan, »a ni hotela ubogati. Na vsak načln je hotela iti v cerkev, da bi izprosila za sina kakega dobrega odvetnika.« Stefanovi materl je nekoliko odleglo. Vstala je In se oprijela roke go»pe Dugan. »No, pojdive!« je ta rekla. »A preveč se ne naslanjajte name, ker so tudi moje noge slabe.< V Alojzijini glavi se je rodila dobra misel. »Pojdita z menoj! Tu na oglu je hiša, v kateri si lahko odpočijeta. Sestra Benigna bo gotovo vedela, kaj bo treba storiti.« »Ali pozAa kakega dobrega odvetnika?« je vprašala gospa Dugan. »Gotovo!, Ona za vse ve! Le pridita!« Starki sta ji sledili. Na oglu so vse tri zavile proti pisarni sestre Benigne. Alojzija je začutila neko olajšanje. Saj je našla tako lepo priliko, da bo lahko stopila pred sestro Benigno ... Kraljestvo sestre Benigne je bila velika rumena hiša, ki je stala nasproti redovni hišl usmiljenk. Njena pisarna je bila v pritličju trinadstropne hiše. Okna pisarne so se odpirala na eni strani na ulico, na drugi pa na verando. Sestra je sedela na verandi v naslanjaču in sl z robcem otirala potno čelo. Blla je zmučena In si je hotela nekoliko odpcfftiti. »Sestra!« se je nenadoma zaslišal jaeen dekliški glae. Benigna se je ozrla proti vratom. »AniŁa, ti »i 7 Dobro, da si priSla. Tecl v kubinjo in povej, da nimam časa iti k obedu. Prosi eestro Moniko, naj mi pošlje žemljo in kozarec mleka.« »Da, sestra!« (Dalje sledl)