1942 - TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST SAMOUPRAVA DANES In JUTRI Praznik samoupravljavcev Jugoslavije # Prvič zbor predsednikov delavskih svetov slovenskih podjetij Prvič v dosedanji zgodovini samoupravljanja so se na pobudo Zveze sindikatov Slovenije ob 27. juniju — dnevu samoupravljavcev Jugoslavije — v veliki sejni dvorani Skupščine SRS zbrali predsedniki delavskih svetov iz več kot 300 večjih delovnih organizacij v naši republiki. Z njimi je v skupščino vstopil del „parlamenta v senci". Vanjo je prišel del tistih ljudi, ki nosijo polno breme skrbi in odgovornosti za uspeh in razvoj svojih delovnih organizacij, za obstoj in napredek vsak svojega dela družbene skupnosti, pa doslej — ker družbena samouprava upravlja in odloča v imenu delavske samouprave — niso imeli možnosti izmenjave mišljenj, nismo jim dali možnosti dogovora, nismo jih pustili spregovoriti, nismo jim dovolili, da bi se izkopali iz anonimnosti. Tako kot je zdaj del parlamenta v senci" prodrl v slovensko skupščino, bodo jutri, pojutrišnjem njegovi deli in delčki prišli v občinske in mestne skupščine, tudi v zvezno skupščino. Na vseh teh mestih bi in bodo imeli veliko povedati naši družbi. Drži, da prvi zbor predsednikov delavskih svetov večjih slovenskih podjetij še ni izkoristil te priložnosti v celoti; še vedno je bolj predstavljal politično manifestacijo kot pa dogovor o razreševanju skupnih problemov, načrtovanju skupnih rešitev in uveljavljanju skupne akcije. Konec koncev bi tudi preveč pričakovali, Če bi menili, da se bo vse to zgodilo že prvič. Toda začetek je tu, sledila (Nadaljevanje na 4. strani) V OKVIRU OB DNEVU RUDAR- JEV Pred leti sem šel v idrijsko jamo in pri jašku se je igralo dekletce; vprašala me je, kam grem, in povedal sem ji, pa je rekla, da je tudi njen ata tam zdolaj in da bo prišel domov ob dveh. Se zdaj, ko pišem te vrstice, mislim nanjo. Tretjega julija knapi ne bodo šli v jame. Na proslavah in shodih, na slavnostnih zborovanjih in srečanjih 1. JULIJA 1972 - ŠT. 26 - L. XXIX SPREJETA PORUDA Ustavno sodišče SR Slovenije je na pobudo uredništva Delavske enotnosti sklenilo začeti postopek Za oceno ustavnosti zakonskih določb, ki omogočajo šolam, da uvajajo šolnino za osnovno izo-____braževanje odraslih Ustavno sodišče SR Slovenije Je obvestilo, da je na svoji dova?2Xnija-’ k^i jC prCdse' uval Vladimir Krivic, na po-udo uredništva Delavdce enot-®sti sklenilo začeti postopek oceno ustanovnosti dveh Ikonskih določb. Gre za do-cuo drugega odstavka 33. čle-■ f.fakona o osnovni šoli in do-otf - člena Zakona o iz-f- ^ževalnih skupnostih in o anciranju vzgoje in izobra-vanja v sr Sloveniji, ki omo-šolam, da uvajajo šol-°diaslTi osnovno *z°braževanje obrazložitvi sklepa o tem, u«» Začne postopek za presojo d ,av?|0sti zadevnih zakonskih ci. °c Ustavno sodišče SR n tVeniie meni, da določbe st;ijlVe SR Slovenije predpo-iznh -° družbeno financiranje skl jaževanja v obsegu, ki je v nn . u. z materialnimi mož-čeimi družbe v Sloveniji, pri obse61 b° treba odločiti, ali d0ni® .te ustavne obveznosti osn SCa’ da odrasli za svojo je"0Vn1° izobraževanje plaču-nenaS°lnino- Po mnenju Ustav-tudL80^^ SR Slovenije je vomljiva ustavnost obrav- navane zakonske ureditve glede na ustavno načelo o enakih pogojih za izobraževanje in je tudi utemeljeno vprašanje, ali sedanja ureditev ne vsebuje elementa diskriminacije. V nadaljevanju obrazložitve svojega sklepa pa Ustavno sodišče SR Slovenije tudi ugotavlja, da »takšno vprašanje nadalje zastavlja tudi vsebina nekaterih meddržavnih aktov, nanašajočih se na pravico do izobraževanja, zlasti Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, s katerimi so se države članice tudi dogovorile, da mora biti osnovno šolaiye obvezno in vsem brezplačno dostopno in da je treba osnovno izobraževanje tistih, ki sploh niso dobili ali niso dobili popolne osnovne izobrazbe, vzpodbujati ali ga čimbolj okrepiti (13. člen točki 2a in 2d pakta). DAN BORCA - 4. julij Foto: Saša Ficker UPRAVNI ODBOR REPUBLIŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE 0 PROBLEMATIKI RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE V GOSPODARSTVU Odločilna bitka s časom vreme ni zanesljivo zanesljiv je , ?ndi°p Minuli ponedeljek je upravni odbor asociacije slovenskega gospodarstva na svoji seji v Ljubljani vnovič opozoril na usodno nevarnost, ki preti gospodarstvu naše republike, če ne bomo pravočasno uresničiti programa razširjene reprodukcije v elektro gospodarstvu. Iskanje ustreznih možnosti za financiranje osnovnih elektroenergetskih virov je v tem trenutku naloga, ki bi se je morati v Sloveniji enako zavestno in prizadevno lotiti vsi odgovorni družbenopolitični in gospodarski dejavniki. Program razširjene reprodukcije slovenskega elektro gospodarstva, v čigar okvirih so predvidene gradnje nekaterih najpomembnejših povojnih energetskih objektov (Te Šoštanj 4, NE Krško, HE Kobarid in CE Pohorje), bi morali po načrtovanih projektih v celoti izpolniti v predvidenem roku. Že dosedanje odlašanje je prisililo sestavljavce programov, da so določiti za izgradnjo objektov najkrajše možne roke, s čimer bi „pet minut pred dvanajsto" morda še preprečili kritično pomanjkanje električne energije. Načrtovalci razvojnih tokov našega elektro gospodarstva nam ne obetajo dobrih časov: že leta 1975 bo znašal primanjkljaj električne energije v Sloveniji okroglih 800 milijonov kilovatnih ur, dve leti pozneje pa bi se dvignil že na srhljivi 2 milijardi kWh! Ce torej v bližnji prihodnosti ne bi povsem izpolnili programa razšiijene reprodukcije, bi na vsej črti ohromili naše gospodarske tokove. Primanjkljaj električne energije bi docela zavrl tudi dolgoročno načrtovanje slovenskega gospodarstva, kot je na zadnji seji UO GZS dovolj prepričljivo sklenil zbornično »razmišljanje" o tem sila hudem problemu našega gospodarstva Leopold Krese. PROGRAM IZGRADNJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV Sredi marca so predstavniki vseh slovenskih elektrogospodarskih podjetij sprejeti predlog o izgradnji elektroenergetskih objektov, ki predstavlja temelj načrtovane razširjene reprodukcije našega elektro godspodarstva. Na tem sestanku so se člani poslovnega združenja energetike SR Slovenije odločiti, da bodo pristojnim družbenopolitičnim in gospodarskim dejavnikom v republiki posredovati program z najkrajšo »časovno izvedbo". Združenje vztraja na zahtevi, da čimprej pričnemo z izgradnjo TE Šoštanj 4 (predviden začetek obratovanja v tretjem četrtletju 1976), NE Krško (obratovati naj bi začela 1. januarja 1978), HE Kobarid (začetek obratovanja je predviden jeseni 1975) in CE Pohorje (elektrarna naj bi začela z obratovanjem v začetku 1977. (Nadaljevanje na 8. strani) bodo obudili spomine na minula leta in se pogovarjali o delu v prihodnje. Spomnili se bodo časov, ko je gosposka tenko rezala knapovski kruh in ko je rudar pred vsakim odhodom na šiht oblekel mrtvaško srajco. Kronist pripoveduje, da je ob koncu junija 1934 trboveljska premo-gokopna družba znižala knapovske plače, starejše rudarje pa premestila na slabše plačana delovna mesta. Tretjega julija so rudarji ostali v jami in napovedali gladovno stavko. Tri dni in tri noči so vzdržali in ko je uprava preklicala poprejšnje odločitve, so prišli iz rovov. (Nadaljevanje na 3. struni) Mercator 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA Samoupravljanje v kolektivih prometa in zvez se ves čas razvija v svojstvenih razmerah, saj večina delavcev, zaposlenih v tej panogi, dela v tako imenovanih velikih sistemih, razen tega pa v dejavnostih (pošta, železnica, cestno gospodarstvo), ki so nekdaj veljale za javno službo. Zaradi teh posebnosti se samoupravljavci v kolektivih prometa in zvez srečujejo z mnogimi težavami in problemi, ki kolektivom ostalih panog niso znani in kar terja povečane in dodatne napore, da bi jih premagali ter tako preprečili, da samoupravljanje ne bi stagniralo ah da bi se kolo razvoja celo obrnilo nazaj. Upoštevaje vsa ta in še druga dejstva je predsedstvo RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije sklenilo, da bo vsako leto 27. junija, ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije, s spominskimi priznanji nagradilo tiste prometne delavce, ki se še posebej zavzemajo za razvoj samoupravljanja in humane odnose v kolektivih prometa in zvez. Letošnja priznanja z zlato značko so prejeli: -Alojz PUŠNIK in Franc HUMAR (Nova Gorica), Ignac GOLC (Ptuj), Franc KRIVEC (Maribor), Andrej VERBIČ, Franc KRNEL in Miran TURK (Koper), Juraj KUNEK in Anton ČEHOVIN (Postojna), inž.' Miroslav PRUNK (Ilirska Bistrica), Andrej GERENČER in Jože NOVAK (Murska Sobota), Viktor NAHTIGAL (Jesenice), Zvone HRIBAR, Janež KRALJ, Stanko DOLENC, Silvo TOMC, Daniel RINC, Vlado ZLOBKO, Lojze PAJK, Maks GALE in Vlado PAVŠEK (Ljubljana). Priznanja s srebrno značko pa so prejeli Stane PREDOVNIK (Ptuj), Franjo KLAVŽ (Maribor), Pavel VRHOVNIK (Piran), Marjan BREGAR, Janez OBLAK in Janez GOLOB (Ljubljana). Na sliki: predsednik RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije čestita in izroča priznanja Marjanu Bregarju iz Ljubljane. Foto služba: DE RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE 0 SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU V PTT KOLEKTIVIH Najprej v osnovnih organizacijah M KOMUNALNO PODJETJE VIČ ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA DAN BORCA - 4. JULIJ TER JIM ŽELI ŠE VELIKO POSLOVNIH USPEHOV Zaradi raznih vzrokov je bil samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenskih PTT kolektivih samo pogojno verificiran. Strokovna komisija za pripravo tega sporazuma je zdaj že izdelala zahtevane popravke in jih predložila v potrditev RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Predsedstvo tega sindikata je na svoji zadnji seji v ponedeljek sicer razpravljalo o gradivu, kakršnega je predložila omenjena komisija, ni pa zavzelo nobenega stališča. Čeprav je namreč pohvalno ocenilo napore in delo komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenskih PTT kolektivih, je vseeno menilo, da ne more in ne sme zavzeti lastnega stališča, preden o predlogih in mnenjih komisije ne pove svoje mišljenje konferenca sindikata ZP PTT Ljubljana in preden niso znana stališča oziroma pripombe strokovnih služb ZP PTT Ljubljana in strokovnih služb RS ZSS. BOMO RAZPISALI JAVNO POSOJILO KO BO VSE JASNO SINDIKATI NE BODO PROTI g Pred leti, ob znani cestni aferi, so v slovenski javnosti prvič vznikle ideje, da bi razpis ah javno posojilo in z zbranimi sredstvi načrtno modernizirali in rekonstruirali cestno omrežje v Sloveniji. Javno mnenje je bilo tej zamisli takrat DO KOD S TOZD? PODELITEV PRIZNANJ LJUBLJANSKIH SINDIKATOV ZA IZJEMNE DOSEŽKE PRI RAZVIJANJU IN KREPITVI SAMOUPRAVLJANJA, Minuli ponedeljek, 26. junija, so se na pobudo republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sestali predsedniki sindikalnih organizacij gozdnogospodarskih podjetih in razpravljali o prizadevanjih za uveljavitev ustavnih dopolnil v njihovih delovnih organizacijah. V sredo, 28. junija, pa se je sestal na prvo redno sejo svet za kemično industrijo, industrijo nekovin in industrijo gume republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva. Na seji so potrdili kratkoročni program dela sveta in ocenili nedavno analizo izvajanja samoupravnih sporazumov ter dozdajšnje delo za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Poročila z obeh sej bomo objavili v prihodnji številki Delavske enotnosti. PET NAGRAJENCEV naklonjeno, uresničena pa, kot vemo, ni bila, ker so pristojni organi računali, da bo šlo tudi brez javnega posojila. Kakor pa zdaj kaže, povečani in novi namenski viri financiranja cest vseeno ne bodo tolikšni, da bi Z njimi sanirali že kar nevzdržno stanje cest v naši republiki, da bomo skratka morali poiskati dopolnilna premostitvena sred' stva. Razpis javnega posojila za rekonstrukcijo cestnega omreŽ' ja torej spet postaja aktualen, saj bi tako posojilo dejansko pomenilo element take premostitve. Dr. MAJDA STROBL, JANEZ ŠINKOVEC, LOJZE CEPUŠ, STANE UHAN in RAJKO ZUPANČIČ mu Na večer pred dnevom samo- nega sveta zveze sindikatov upravljavcev - 27. junijem - je Ljubljana za izjemne dosežke bilo v domu sindikatov sloves- pri razvijanju in krepitvi samo-nost ob podelitvi priznanj Mest- upravljanja. Med številnimi go- PLENUM MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH LJUBLJANA 0 URESNIČEVANJU USTAVNIH DOPOLNIL Le »majni« še čakajo V velikih in srednjih delovnih organizacijah prometa in zvez v Ljubljani so se z vso resnostjo lotili uresničevanja ustavnih dopolnil, le v »majhnih« podjetjih še čakajo na zglede in pomoč od drugod • V javne razprave, žal, še ni vključen širši krog delavcev Značilnost delovnih organizacij prometa in zvez v Ljubljani je, da zvečine gre za velike tehnološke in gospodarske sisteme in da zaradi tega tudi uresničevanje ustavnih dopolnil pomeni izredno odgovorno ekonomsko, politično in samoupravno nalogo. Prometne organizacije v Ljubljani, zlasti še železnica in PTT, so namreč le del velikega sistema, v katerem je — glede na uveljavljanje ustavnih dopolnil - pomemben predvsem odgovor na vprašanje, kako doseči pravilno razdelitev pravic, odločanja in odgovornosti, kako oblikovati različne ravni odločanja, ki pa so med seboj povezane, da bo tudi s tem poudarjena tako integrira-nost in celovitost sistema kakor tudi zagotovljene samoupravne pravice delavcev. Ko je plenum mestnega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah v Ljubljani na zadnji seji v najvažnejši točki dnevnega reda razpravljal o uresničevanju ustavnih dopol-' ni, je ugotovil, da so se delovne organizacije, ki pripadajo tej panogi gospodarjenja, zaradi že navedenih dejstev lotile uresničevanja ustavnih dopolnil previdno in z dokajšnjo mero odgovornosti. Razen tega so v začetnem obdobju čakale na navodila in pomoč od zunaj. Po seminarjih za predsednike osnovnih organizacij sindikata, člane delavskih svetov in vodilne delavce podjetij, na katerih so razčistili osnovne pojme glede položaja temeljnih organizacij združenega dela, pa so se po vseh kolektivih resno lotili dela. Lahko bi rekli, daje - razen v „majhnih“ podjetjih, ki pa jih ni veliko — minilo obdobje čakanja, da so se v programsko in terminsko dogovorjeno akcijo za uresničevanje ustavnih dopolnil vključile družbeno-politične organizacije in samoupravni organi ter da tudi strokovne službe ne stoje ob strani. Taka usmerjenost in aktivnost je seveda vredna pohvale. Vselej pa je bo tudi dejansko deležna, če bo za javno razpravo v kolektivih, ki se, žal, še ni dovolj razmahnila, pripravljenih več variantnih rešitev, da bi se delavci zares lahko odločali za take rešitve, ki so ne le strokovno utemeljene, ampak se jim tudi sicer zde najbolj primerne. Dosedanji potek prizadevanj za uresničitev ustavnih dopolnil v delovnih skupnostih prometa in zvez v Ljubljani pa tudi kaže, da ni bilo poskusov kampanjskega ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela, skratka poskusov organizacijskih in ostalih sprememb za vsako ceno, ampak so povsod upoštevali perspektivni razvoj in enotnost celotnega sistema -veje gospodarjenja. Prav to pa je najboljši dokaz, da uveljavljanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ne pomeni spodbujanja dezintegracij skih gibanj, ampak ravno nasprotno: možnost in spodbudo rasti podjetij in sistemov po samoupravni poti in od spodaj navzgor. —mG sti so bili tudi: Tone KROPUŠEK — predsednik RS ZSS, Živko PREGEL - predsednik slovenske mladine, in ing. Miha KOŠAK - predsednik skupščine mesta Ljubljane. Ob tej priložnosti je Rudi BREGAR, predsednik ljubljanskih sindikatov v uvodnih besedah med drugim dejal: V dobrih dveh desetletjih je delavski razred Jugoslavije napravil ogromen premik v procesu uresničevanja svojega zgodovinskega poslanstva — osvoboditve dela. Vsi vemo, da ta naša pot doslej ni bila lahka. Posebej še zato, ker je neiz-hojena, saj smo še vedno edina dežela na svetu, ki dosledno, pa čeprav korakoma in s krčenjem mnogih ovir uveljavlja veliko idejo o samoupravljanju delavcev. Toda to je bila sočasno izredno pomembna šola delav-cev-samoupravljavcev. Ogromno se jih je že prebilo skozi zahtevno in trdo samoupravljalsko prakso, kjer je treba odgovorno odločati o temeljnih vprašanjih današnjega in jutrišnjega dne. Povsem upravičeno lahko rečemo, da delavci odgovorno in smotrno samoupravno odločajo, posebej še tedaj, če imajo na voljo strokovna gradiva za posledice takšne ali drugačne odločitve. Pri nas ne poznam primera, da bi delavci izglasovali investicijo, ki bi proizvajala izgubo. Zatem je predsednik žirije Mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljane za podelitev priznanj - Mitja ŠVAB, razglasil letošnje nagrajence. Nagrado za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni dejavnosti na področju samoupravljanja je dobila dr. Majda STROBL — dekan pravne fakultete v Ljubljani. Nagrado za dosežke pri razvoju avtonomnega sistema v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnosti je dobil diplomirani pravnik Janez ŠINKOVEC, samostojni svetovalec Ustavnega sodišča SRS. Nagrade za dosežke pri neposrednem uresničevanju samoupravljanja v delovnih kolektivih so prejeli: Lojze CEPUŠ — vodja centra za izobraževanje, Stane UHAN -analitik, in Rajko ZUPANČIČ, direktor splošne službe, vsi iz podjetja GRADIS Ljubljana. Njihova zasluga je, da se je z razvojem samoupravnega sistema družbene ureditve v podjetju GRADIS nenehno razvijala tudi organizacija samoupravljanja. O temi: „Za ah proti javne; posojilu11 je na zdanji seji razpravljalo tudi predsedstvo RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. UpO; števaje gradivo, ki so ga o te) zadevi pripravile strokovne službe Skupnosti za ceste SRS, j® predsedstvo menilo, da pobudi o razpisu javnega posojila v načelu velja pritrditi, vendar pa j6 treba še marsikaj proučiti, preden bi jo lahko tudi podprli. V teh proučevanjih in razpravah bi se po mnenju predsedstva ' najprej morah sporazumeti 0 tem, za kaj vse naj bi porabil1 na ta način zbrana sredstva Predsedstvo tudi zahteva, naj bi pred odločitvijo o razpisu posojila dosegh, da bi za modernizacijo cestnega omrežja dejansko porabili najprej tist* sredstva, ki se že zdaj zbirajo n3 razne načine, še vedno pa p0" rahljajo nenamensko. Tretjič p3 bi po mnenju predsedstva sindikata delavcev v prometu ib zvezah slovenski sindikati ko1 celota in z vseh zornih kotov morah preceniti, ali tak načib zbiranja sredstev, ki bi jih pr®-vdorna morah zbirati v proračunu in drugih namenskih virih po redni poti, ustrezajo širšim interesom slovenskega delavskega razreda. Ugoden odziv n® razpis posojila namreč lahko pričakujemo le v primeru, če s® bo pretežna večina naših-ljudi strinjala s predvidenim pt0' gramom in tempom modernizacije slovenskega cestneg® omrežja. Ko bodo znani odgovori n® ta vprašanja in če bo javfl® mnenje zavestno naklonjen® ideji o razpisu posojila, sindik®1 delavcev v prometu in zvezab Slovenije nikakor ne bo me“ tistimi, ki bi nasprotovali temu’ da bi dejansko razpisali javn posojilo za rekonstrukcijo ces nega omrežja v SR Sloveniji- —mi' NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek: Točen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.-din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. 7 DNI V SINDIKATIH PO 5. PLENARNI SEU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Valorizirati najnižje kal-kulativne osebne dohodke Oceni dosedanjih rezultatov in razpravi o nadaljnjih nalogah na Področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so na V. plenarnem zasedanju republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije posvetili največ pozornosti. V ta namen je bila pred člani plenuma razgrnjena vsa pestra problematika ne le s področja družbenih dejavnosti, marveč tudi gospodarstva obenem z oceno o gospodarskih razmerah. V uvodu k razpravi je podpredsednik SLAVKO GRČAR DEJAL, "a smo letos po zaslugi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prvič v celoti zavrgli slabo proračunsko računico, ki jc družbene dejavnosti neenako obravnavala. Načelo o 95 % realizaciji sen samoupravnih sporazumov je nko V občinah kot v republiki bilo skoraj v celoti realizirano. Ne glede j13 ?e obstoječe razlike med regi-Jarm, panogami in poklici so bili le-0s samoupravni sporazumi rcalizi-jam v višini od 93 % do 95 %, to pa v pajvišja stopnja usklajenosti v "Uzbenih dejavnostih, ki je bila dosežena v zadnjih desetih letih. Po- STIKI S TUJINO Minulo nedeljo se je vrnila z °biska pri sindikatu luških de-avcev Italije medrepubliška de-egacija sindikata delavcev v Prometu in zvezah Jugoslavije. Negacijo so sestavljali: Andrej Vrahor - predsednik RO sindi-ata delavcev v prometu in vezah Slovenije (vodja delete), ter Franc Krnel in Luke "•Oper, Franc Magaš iz Luke rojeka, Pero Musulin iz Luke °če in Luka Petranovič iz Luke Bar. Delegacija je imela v Rimu cur n e razgovore s sekre-• na 0m sindikata luških de- membno je to, da je inerikuz samoupravnih sporazumov ohranila večina podpisnic, kar omogoča večjo usklajenost osebnih dohodkov, pa vendar daje delovnim organizacijam še vedno dovolj možnosti za stimulativno notranjo delitev. Grčar je dejal, da, žal, o taki usklajenosti v gospodarstvu še ne moremo govoriti. Med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi pa tudi še niso usklajena merila za vrednotenje nad-poprečnih delovnih pogojev, in seveda tudi še ne o vrednotenju dela zlasti nekaterih intelektualnih poklicev, saj gospodarstvo marsikje na račun večje mase za osebne dohodke lahko danes še preplačuje ekonomiste, inženirje, pravnike itd. To povzroča veliko fluktuacijo, ki je za družbene dejavnosti zelo boleča. Na ta problem sindikati družbenih dejavnosti že nekaj časa opozarjajo in se zavzemajo za enotno nomenklaturo značilnih skupin delovnih mest, enotno za gospodarstvo in družbene službe. V zvezi z usklajevanjem zakonodaje z ustavnimi amandmaji pa bo najpomembneje zagotoviti, da se bo poslej odločalo v interesnih skupnostih, skupaj s podpisnicami samoupravnih sporazumov. Grčar je opozoril, da nekateri organi v republiki še vztrajno vsiljujejo tezo o tem, da osebni dohodki v družbenih dejavnostih morajo izhajati iz doseženih poprečnih osebnih dohodkov gospodarstva v minulem letu, torej zagotavljajo enoletno zaostajanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. To tezo je treba seveda odločno zavračati, ker ni v skladu z družbenim dogovarjanjem o vrednotenju dela in obsegu dela. O čem govore dosedanje možne primerjave? V letu 1971 so družbene dejavnosti sicer res za 0,9 % njeni s samoupravnimi sporazumi. Le-te bo treba še izpopolniti, seveda pa je hkrati treba vztrajati, da se spoštujejo norme teh sporazumov. Sindikati so za zakonitost samoupravnih sporazumov politično odgovorni in občutljivi morajo biti za vsakršno kršitev dogovorjenih norm. Vznemirja podatek, da še vedno 40 % delovnih organizacij družbenih dejavnosti ni uskladilo svojih pravilnikov s samoupravnimi sporazumi. Med šolniki se slišijo pritožbe o rušenju nekaterih dogovorjenih razmerij med osebnimi dohodki. Bolničarji pa pripovedujejo, da jim odtegujejo del osebnega dohodka zaradi manjkajoče izobrazbe, čeprav po sporazumu tega ne bi smeli. KAJ SO SKLENILI, ZA KAJ SE ZAVZEMAJO Po zelo obsežni razpravi je plenum sprejel nekaj zelo konkretnih sklepov. Pridružujejo se oceni, ki jo je v tej zvezi podal republiški svet ZS Slovenije, ker ustreza tudi interesom njihovega članstva. Kljub temu, da v letu 1972 ni predvidena valorizacija meril iz družbenih dogovorov, pa bodo predlagali podpisnikom družbenih dogovorov, naj bi povišali najnižje kalkulativne osebne dohodke vsaj za toliko, kolikor so se dvignili življenjski stroški. S tem bi se postavljena razmerja sicer nekoliko porušila, toda kategorije nekvalificiranih delavcev so ta čas najbolj ogrožene. Poleg tega bodo pristojni komisiji predlagali, naj bi dosedanja dva družbena dogovora združila v enega enotnega, ki bi vseboval tudi nekaj specifičnih določil za družbene dejavnosti, saj je ta dogovor v svoji funkciji zelo omejen. Poleg teh vsekakor poglavitnih predlogov so se tudi dogovorili, da bodo opozorili skupno komisijo za družbeni dogovor in SDK, da bi zbirali poslej podatke o osebnih dohodkih ločeno za normalen obseg dela in skupne osebne dohodke, kajti sedanja metodologija zbiranja podatkov je neenotna in pači sliko. So-cialno-zdravstveni zbor pa bodo zainteresirali za to, da bi razpravljal o strokovnih normativih in sistemu storitev v zdravstvu. Predlagajo tudi, da bi sklenili družbeni dogovor, ki bi vključeval strokovne normative o vrednotenju dela v zdravstvu. Skupni komisiji za družbeni dogovor pa bodo tudi predlagali, da se sooči s problemom zveznega Emitiranja cen v zdravstvu, ker onemogoča enakopravno spoštovanje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov. Opozorili so tudi, da bi morali izdelati sistem sankcij za kršenje norm samoupravnih sporazumov. Na plenumu je bilo nekaj kritike izrečene na račun predsedstva, kije dajalo soglasje k sporazumom, češ da so v njih stvari, ki povzročajo ne-razpoloženje, npr. da je delo veterinarja bolje ovrednoteno kot zdravnika. Res je, da je lahko tudi kaj „ušlo“, saj je bila večina od 34 sporazumov pripravljena precej kasno. Dogovorjanje pa je proces in zato se bodo slabosti lahko odpravile, saj so zdaj tudi bolj očitne kot ob samem začetku sporazumevanja. Plenum je sklenil predlagati republiškemu svetu ZSS, da bi skupno s strokovnimi sindikati ustanovi strokovno službo, ki bi redno spremljala problematiko samoupravnega sporazumevanja. SONJA GAŠPERŠIČ OB DNEVU RUDARJEV (Nadaljevanje s 1. strani) Težak je bil takrat rudarski šilit. Iz tega spoznanja se je porodil upor in vzklila je ideja o delavski oblasti in akcija zanjo. Zdaj je knapovsko delo lažje in varnejše, saj so rudarji nakupili in uredili številne sodobne od-kopne in varnostne naprave ter organizirali službe, ki skrbe za varstvo pri delu. Jama pa je še vedno takšna, kot je bila - zahrbtna in zlohotna, in delo v njej je kljub vsemu prizadevanju še vedno premalo družbeno ovrednoteno. Zato je sindikat industrije in rudarstva začel akcijo za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev rudarjev, ki jo je podprla tudi Delavska enotnost. Idrijski kopač Peter Pavšič je pred dnevi dejal: „Rudar je zdaj, če upoštevamo težavne razmere, v katerih dela, slabše plačan, kot pa delavec v predeloyalni industriji. “ Jože Pavše iz topilnice mežiškega rudnika pa je to misel potrdil: „To delo je naš kruh. Upamo le, da bo skupnost znala pravilno ovrednotiti naše delo. Zdaj je tako, da delaš in garaš, potlej pa ti nekdo reče, da zaradi sprememb cen ali gospodarskih instrumentov, zato ker kupci niso plačali, kar so kupili, ne moreš dobiti tistega, kar si pošteno zaslužil. “ Slovenski rudniki so nizko akumulativni. Marsikaj so dali družbi, z njihovim denarjem smo zgradili številne tovarne, in čas je že, da se družba spomni nanje in jim zagotovi normalne pogoje za delo; potlej bi knapi uredili plače tako, da ne bi več z lučjo iskali novih delavcev. Dekletca izpred idrijskega jaška nisem nikoli več videl. Zdaj je sicer že dekle in najbrž ne čaka več očeta pri vhodu v jamo; upam pa, da tistega ponosa, s katerim mi je pripovedovala, da je njen ata rudar, ni pozabila. JANEZ VOLJČ lavcev it , ulKaia iskala i , i' , na'° Pa le °b' bolje realizirale samoupravne spori . OUKO Napoli, Luko Ge- razume. V letošnjih prvih štirih me- ,,va ln Luko Livorno. V vseh :u kah je imela razgovore s pred-avnjLi sindikata luških delav-l v’ kakor tudi s predstavniki mpanije luških delavcev. 0 *panija luških delavcev je j it? ar\lz,ac tla ’ katere vodstvo vo-lovn ■ avci in ki skrbi za dedek* razPored in organizacijo škim-ter ™a monopol nad lu-nost ,°Peracijami, to je poseb- 1 1 SO S1 in i7hnrili luč Vi Ar* secih pa za gospodarstvom zaostajajo za 3,1 %, kar pa je očitno posledica še ne dokončno realiziranih pogodb za leto 1972. Po ocenah je možno predvidevati, da bodo samoupravni sporazumi družbenih dejavnosti letos vendarle realizirani nekaj nad 95 %. Za nekatere dejavnosti, ki pa so v prvih 4 mesecih presegle 100 % realizacijo sporazumov, bo treba ugotoviti, ali gre za učinek sezonskega dela ali za druge vplive. Stališče o tem, da takega preseganja . . „ . letos ne smemo dopustiti, je že pro- jav .’ j 1 so Sl jo izborili luški de- drlo v slovensko javnost in to je tudi dpi * “‘ilije. V Genovi seje naša stališče RS ZS Slovenije in tudi RO ,eiegacija nopovarinla tudi v Sindikata delavcev družbenih dejav- ^avnimi izgovarjata tuai Z nosti Slovenije, luko 0rgani, ki vodijo to Sledi še nekaj ugotovitev. Za- posleni še vedno niso dovolj sezna- t PTUJSKIH sindikatov o gospodarjenju v občini V soboto, 24. t. m. je bil v Laikovi vasi I. zbor samoupravljavcev občine Žalec. Na zboru je govoril predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije MITJA ŠVAB. Še posebej je poudaril, da se morajo delavci boriti za to, da ustavna dopolnila in samoupravni dogovori ne bodo ostali le napisani na papirju. Prav tako je poudaril, da so prav delavci tisti, ki so poklicani, da pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela ne bo šlo le za spremembo imena, ampak da bodo izpolnjeni dejansko vsi pogoji pri ustanovitvi TOZD. ,.1’rav delavci so tisti, ki morajo držati injekcijsko iglo pri stabilizacijskem zdravljenju našega gospodarstva," je končal Mitja Švab. Na zboru je predsednik občinskega sindikalnega sveta VENO SATLER razdelil 17 priznanj tistim delavcem v občini, ki so s svojim političnim delom pripomogli pri uvajanju samoupravljanja v žalskih podjetjih. Ob koncu zbora je predsednik občinske skupščine JOŽKO ROZMAN slovesno odprl nov obrat gradbenega podjetja „Gradnje“ za izdelavo dimnih cevi po sistemu „Schedl“. Ta obrat so zgradili v glavnem z lastnimi sredstvi (3 milijone) in le s 500.000 dinarji kredita. Poudariti je treba, da so delavci „Gradenj" zgradili obrat v veliki meri z udarniškim delom ob sobotah in nedeljah, ter s tem veliko doprinesli k sanaciji podjetja in v končni fazi s svojim delom dodali kamenček k stabilizaciji našega gospodarstva. »Drugi« so na potezi je lenVm ptujskih sindikatov reda "ajvažnejši točki dnevnega torek °Je zadnje seje, bila je v rezultatPkP°ldne’ razPravljal o ni v ^aLh gospodinjenja v občilih m»Ule^ letu in v prvih šti-UpošS* letošnJega leta. jenja v ^ P^ gospodar-Zultatj n V Casu 80 doseženi re- *“luv na vseh kon-ceprav proizvajalci ine delajo z eko-izrab- 8PošohUJl obratni] c ih ;n J1* kadrov P^e1feČepr£ nomsko bčlne c tienimi nam tehnicno tzrab-P°sloVnJLP,ravarm’ v minulem 0r8anizarii 6tu nol3ena delovna gubo “ST ni Poslovala z izvod,^ ibenen} Pa se proiz-niinulepa i„F°^ovna ekspanzija tošnje leto afsPrenaša tud' v le-* oskZ0- Ce se nelikvidnost njateriali VZ rePr°dukcijskimi njint stani„ Primeijavi s seda-^cihneC V n,aslednilh me- Sežkih in podarstvo v do- ^glo remdS?uJ1 rasti letos Pre-Pubbsko povprečje To pa bi, z drugimi besedami povedano, pomenilo enega prvih resnejših korakov iz zaostalosti in nerazvitosti. Svojstvena odlika ptujskih sindikatov pa je, da se nikoli ne zadovoljujejo z enostranskimi resnicami, čeprav podprtimi z bilančnimi, statističnimi in drugimi dokazili. Zato so tudi tokrat razpravo o gospodarjenju v minulem letu speljali nekaj korakov dlje in se vprašali: čeprav so bili, upoštevaje pogoje gospodarjenja, doseženi dobri rezultati, zakaj ti rezultati niso bili še boljši. Kakšna je pri tem naša „krivda“ in , .odgovornost"? Tako usmerjena razprava pa je razkrila dvoje: Ptujsko gospodarstvo še ni našlo tesnejše skupne povezave glede skupnih vlaganj, poslovnega sodelovanja, prganizacija skupnih služb. V občini kot celoti še vedno niso „našli“ sicer razpoložljivih domačin virov za nadaljnji razvoj gospodarstva. Zato, ker ni bilo pravočasno poskrbljeno za primerne in privlačne razvojne programe, še ni bil dosežen večji priliv sredstev iz drugih območij. Zaradi tega občina tudi ni bila deležna pomoči sklada za razvoj manj razvitih območij. Glede na veljavno zakonodajo zdaj kaže, da je zamujen tudi ta vlak, to pa predvsem po lastni krivdi. In končno: tudi za ptujsko občino je značilno, da kadrovski politiki še vedno namenja premalo pozornosti. Brez pomoči novih in sposobnih kadrov pa prav gotovo ne bodo mogli osvojiti sodobnejše proizvodnje, ki je bolj rentabilna in konkurenčna, pa čeprav bi imeli glede tega v vseh panogah gospodarjenja še zlasti pa v kmetijstvu precejšnje možnosti. Vse to in še marsikaj drugega so ptujski sindikati ugotovili že velikokrat. Bili so in ostajajo pobudniki številnih razprav, katerih namen je pospešitev razreševanja navedenih in še drugih problemov. Vendar v teh prizadevanjih še vedno ostajajo osamljeni. Tam, kjer bi morali poprijeti drugi — delovne organizacije, občinska skupščina, ostale družbenopolitične organizacije v občini — se vse skupaj zatakne. Tako mineva čas, problemi pa se kopičijo, pa čeprav računski podatki za zdaj še govore drugače. Ob takih ugotovitvah pa se velja vprašati: ali naj sindikati vsakega direktoija, vsak delavski svet, sleherno drugo odgovorno osebo toliko časa cukajo za rokav, da bo zaradi ljubega miru le prišlo do oblikovanja premišljenih razvojnih programov, načrtne kadrovske politike, konkretnih razprav o povezovanju in dejanskih združevanj sil in sredstev, ali pa bi končno bil čas, da resno poprimejo, vsak na svojem področju, tudi drugi. Če pošteno premislimo, so ptujski sindikati doslej gotovo storili več, kot pa bi od njih smeh zahtevati. „Drugi“ so torej na potezi in če drugače ne, jih bo treba tudi prisiliti, da bi storili svojo dolžnost. MILAN GOVEKAR Med sedemnajstimi delavci, ki so dobili priznanja na zboru v Laikovi vasi, je tudi KRISTA POSEDEL - Krista Posedel je že 29 let zaposlena v tovarni nogavic v Polzeli. Priznanje občinskega sindikalnega sveta je dobila za politično delo v delavskem svetu in v sindikalni organizaciji. „Vedno sem imela kako funkcijo. Bila sem v delavskem svetu ali pa predsednik sindikata v podjetju. Sedaj sem član občinskega sindikalnega sveta v Žalcu." Tako je na kratko in brez samohvale povedala pletilja vzorcev iz Polzele. Krista dela v novem oddelku, ki so ga ustanovili za to, da preskušajo nove stroje in pripravljajo uvajanje novih vzorcev. OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV Predsedniki delavskih svetov Slovenije med govorom predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja, rialne dobrine, na področja, kjer se sklepajo dogovori in kjer se odloča o skupnih interesih in skupnih Med drugim se je posebej ustavil ob drugi fazi ustavnih sprememb in ob tem poudaril, da pomenijo potrebah v družbi. Neposredna udeležba delovnih ljudi preko delegatov pri odločanju naj zagotovi delegacije direktno prenašanje interesov in stališč s področij, kjer se ustvarjajo materialne in nemate- uresničevanje interesov delovnih ljudi in dominantno vlogo delavskega razreda na vseh ravneh poli- tičnega odločanja. Samouprava danes in jutri (Nadaljevanje s L strani) mu bodo nadaljevanja, v to smo trdno prepričani. Zato pa tudi smemo trditi, da prvi zbor predsednikov delavskih svetov že pomeni predhodnico in začetek uveljavljanja delegatskega sistema v naši bodoči skupščinski ureditvi, s kakršno računamo in na kakršno se pripravljamo v sedanji, drugi fazi ustavnih sprememb. Udeležence prvega zbora predsednikov delavskih svetov in goste je pozdravil predsednik RS ZSS TONE KROPUŠEK. O nekaterih najvažnejših nalogah sedanjega trenutka in o možnostih, ki se odpirajo razvoju samoupravnega socializma pri nas je nato spregovoril predsednik Skupščine SRS BORIS KRAIGHER. O poteku priprav na uveljavitev ustavnih dopolnil, o konkretnih izkušnjah, problemih in spoznanjih s tega področja pa so poročali TOMAŽ ERTL, INŽ. ZDENKA JURANČIČ, INŽ. MIHA GAJSTER -predsedniki delavskih svetov Združenega podjetja slovenskih železarn, Save Kranj in Kmetijske zadruge Postojna, slednjič pa še EMIL LESJAK, predsednik gospodarskega odbora tovarne avtomobilov iz Maribora. Za kulturni del programa je poskrbel pevski zbor ZARJA iz Trbovelj. UVODNA BESEDA TONETA KROPUŠKA, PREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, NA ZBORU PREDSEDNIKOV DELAVSKIH SVETOV____ Predhodnica delegatskega sistema »Najprej moramo, kajti več socializma pomeni več samoupravljanja in manj utesnjenosti in odtujenosti« Na današnji dan pred 22 leti je jugoslovanska družba defini-tvno in nepreklicno, stopila na pot novih, socialističnih samoupravnih odnosov. 27. junija 1950 je na predlog predsednika republike tovariša Tita sprejela zvezna skupščina zakon o delavskem samoupravljanju. Začelo se je obdobje neposrednega uresničevanja zgodovinske zahteve in težnje, ki jo je delavski razred zadnje stoletje vedno znova postavljal v ospredje svojega revolucionar- PREDSEDNICA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE SAVA KRANJ INŽ. ZDENKA JURANČIČ 0 SAMOUPRAVLJANJU V SVOJEM KOLEKTIVU_ »Temelj našega obstoja m razvoja« V tovarni SAVA v Kranju ima samoupravljanje staro in trdno tradicijo in ga lahko štejemo kot enega izmed temeljnih dejavnikov za doseganje dosedanjih delovnih in poslovnih uspehov. Samoupravna organiziranost podjetja se je v vsem obdobju kajpada izboljševala in izpopolnjevala. Značilno pa vendarle je, da je samoupravna organizacija po delovnih enotah skoraj celo desetletje temeljila na funkcionalno-teamskem konceptu dela. Imeli smo 4 tipe delovnih mest: proizvodne, strokovne, vzdrževalne in storitvene. Vsak delavec, tudi tehnolog v razvoju, je bil samoupravno organiziran in je imel polno možnost za organiziranje v združenem delu. Le nekaj rezultatov takega dela: - izgradnja nove tovarne izven centra Kranja, - uspešen izvoz na zahodna tržišča, - izboljšanje kadrovske strukture, - rast osebnih dohodkov iz leta v leto ob akumulaciji, ki je - upoštevajoč samoupravni sporazum -višja, kot je predvidena v tem aktu, - razvita je lastna tehnologija ao zadovoljive in svetovno priznane kvalitete in izredno uspešno je na osnovi pogodbe iz 1968 o poslov-no-tehničnem sodelovanju izpeljan Know-How Semperita, - izdelana je prva domača radialna guma in vpeljana redna proizvodnja tega izdelka, - mikroorganizacija dela z oblikovanjem opisov in sistematizacijo delovnih mest, z oblikovanjem delovnih postopkov je permanentno delo, - zbrano je že 76 % lastnih obratnih sredstev (zakon zavezuje delovne organizacije, da do 1975 zberejo 70 %). Kot marsikatera delovna organizacija v Jugoslaviji se je tudi naše podjetje letos na pomlad znašlo v izredno težkem položaju. Zaradi multilateralne kompenzacije se je likvidnost podjetja kritično zmanjšala. Dnevni dotok sredstev na žiro račun se je znižal na petino normalnega priliva. Takoj je bilo potrebno ukrepati: - ustavljena je bila nadurna proizvodnja ob prostih sobotah, - sprejeli smo sklep o izplačevanju OD prek hranilnih knjižic, - na referendumu smo se (s 76 % glasovi za) odločili za rezervacijo 10 % bruto OD do konca leta. S tem bomo zbrali okoli 6 milijonov din, kar bo pomagalo prebroditi najhujše čase; - uveljavljati smo začeli vrsto ukrepov, ki naj povečajo učinkovitost v poslovanju; - ukrepi so že pripomogli k normalizaciji poslovanja. Da bi podjetje obdržalo svoj delež na jugoslovanskem trgu in se še naprej uveljavljalo v izvozu na konvertibilna področja, sta potrebna tako povečanje kot modernizacija proizvodnih zmogljivosti. To pa je v trenutnih razmerah in dovolj hitro mogoče doseči le z angažiranjem tujega kapitala in hkrati z optimalno učinkovitostjo vseh zaposlenih v podjetju. Smatramo, da bomo to optimalno učinkovitost dosegli z novo samoupravno organizacijo, pri kateri bodo upoštevana proizvodna načela organizacije dela. V smislu ustavnih dopolnil bo podjetje reorganizirano v 3 TOZD, izmed katerih bo ena obsegala proizvodnjo avtopnevmatike, druga proizvodnjo tehničnih izdelkov, tretja pa skupne strokovne službe. Vsaka izmed obeh proizvodnih organizacij bo imela v svojem sestavu tehnološko in operativno pripravo dela, proizvodni proces, prodajo, vzdrževanje, operativno kontrolo in računovodstvo, medtem ko bo organizacija skupnih služb za obe enoti opravljala usluge s področja izobraževanja, kadrovanja, financiranja, nabave, planiranja, raziskave trga, elektronske obdelave podatkov ter določene razvojne in (kuge tehnične usluge, ki naj tudi vnaprej zagotove enovitost podjetja. Vsaka izmed TOZD bo samostojno uravnavala delovni proces ter ugotavljala in delila doseženi dohodek. Znotraj TOZD in še bolj v okviru predvidenih 100 delovnih skupin se bodo delavci neposredno vključevali v nega programa in ki jo je v vseh bitkah za njegovo osvoboditev izražal z geslom ,,tovarne delav-cem“. 27. junij torej označuje enega najpomembnejših zgodovinskih mejnikov v boju jugoslovanskega delavskega razreda za njegovo resnično oblast. II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije je s spontano enoduš-nostjo obeležil ta datum kot dan, ko bomo ocenili, kako napredujemo v teh zahtevnih procesih, kako uresničujemo idejo, da delavec postane resničen gospodar svojega dela, programer in producent svoje lastne prihodnosti. PO NAŠIH POTEH ŽE STOPAJO DELAVCI 22 DRŽAV Naša družba je v zadnjih dveh desetletjih dobila novo podobo. Mnogo tistega, kar mednarodnem delavskem gibanju znane zahteve za delavsko kontrolo ali pa neposredno demokracijo, za soodločanje ali participacijo ali pa za samoupravljanje. Namen in cilj vsega tega je povečati vpliv delovnih ljudi na celotni družbeni, ekonomski, socialni, znanstveni in kulturni razvoj, ki bo v svojih kratkoročnih in dolgoročnih rezultatih postopoma zadovoljeval potrebe delovnih ljudi, spre min ajal pogoje današnjega življenja in končno odpravil tiste odvisnosti, pritiske in navidezne nuje, ki jih še vedno občutimo in ki ožijo človekovo svobodo, obenem pa ohranjajo neutemeljeno neenakoost med tistimi, ki odločajo, in tistimi, ki se morajo odločitvam podrejati. Da samoupravljanje tudi v mednarodnem delavskem gibanju postaja temeljna usmeritev Naprej moramo, kajti več socializma pomeni več samoupravljanja in manj utesnjenosti in odtujenosti. Za človeka gre in za njegovo svobodo, za njegovo pravico, da uresniči sebe, da upravlja s seboj v družbi enakih, da gospodari s stvarmi, ki jih z delom in znanjem ustvarja, da zadovoljuje svojeinterese in potrebe in da si sam zagotavlja svojo socialno varnost, gospodarsko in socialno stabilnost. To so neposredni cilji,in interesi delavcev in delavskega razreda. Uresničevati jih moramo tukaj in sedaj. Ne potiskajmo jih v namišljeno bodočnost ali v prostor, v katerem ne živimo. Interesi delavcev, da postanejo popolni gospodar svojega dela, so tu. Postati morajo osnovno gibalo, če hočemo hi' treje napredovati v samoupravljanju' in v družbenem razvoju pripravljanje in sprejemanje odločitev o delovnem procesu, delitvi rezultatov dela in perspektivah svoje enote in tudi podjetja. Smatramo, da bomo z učinkovitim aktiviranjem vseh delavcev v združenem delu ter sprejemanju odločitev najlaže izvršili program modernizacije, ki odpira SAVI nove proizvodne možnosti in zagotavlja nove perspektive delavcev v samoupravljanju ter učinkovitost delovnega procesa tudi v naslednjem obdobju. Delavski svet podjetja je po predhodnih širokih javnih razpravah po vseh DE in družbenopolitičnih organizacijah že v februarju letos sprejel okvirni program priprav za ustanovitev TOZD in sprejel odločitve, ki so bile potrebne za izvedbo reorganizacije. Program je bil izveden. S 1. julijem vstopamo v prehodno obdobje nove organizacije. V okviru programa reorganizacije so bile opravljene naslednje naloge: 1. Izdelane so bile makro in mi-kroorganizacijske sheme nove organizacije. V zvezi s tem so bile pripravljene ustrezne kadrovske odločitve o razmestitvi delavcev in zasedb delovnih mest. 2. Izdelana so bila izhodišča za opredelitev družbeno gospodarskega položaja TOZD z razmejitvijo sredstev in obveznosti. 3. Pripravili smo shemo samoupravne organizacije in začasne akte o organiziranosti samoupravljanja do konca leta. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo do konca leta, bodo na osnovi teh rešitev sprejeti vsi ustrezni akti, dokončno bodo razčiščena ekonomska in poslovna razmerja ter izvoljeni novi organi upravljanja. Delo, ki nas še čaka, sicer ni majhno. Vendar so osnovni obrisi že začrtani in bodo v obdobju do konca leta v praksi preizkušeni. Nimamo iluzij, da je sedanja vizija nove organizacije najboljša in dokončna. Spremljali bomo rezultate, ki jih bo dajala nova samoupravna organizacija in na podlagi ocene teh rezultatov dograjevali celoten sistem tako, da bo nov odnos - neposredno samoupravljanje, zaživel v čim večji meri. Med gosti na zboru predsednikov delavskih svetov je naša kamera ujela tudi podpredsednika RS ZSS Jožeta Globačnika, predsednika RO industrije in rudarstva Stjepana Šauberta in podpredsednika R^ sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavka Grčaija. smo si v revoluciji postavljali kot program in cilje, je že uresničeno. Orali smo ledino, ko smo začeli razvijati delavsko samoupravljanje. Danes postaja ta ideja pri nas praksa in je edina alternativa socialističnega napredka. Zahteva po udeležbi delavcev pri uveljavljanju postaja v raznih oblikah tudi drugod po svetu revolucionarna akcija delavskega razreda za njegovo osvoboditev. Vse bolj postaja bistvena prvina današnje zavesti, da niti politične, ekonomske, tehnične ali znanstvene elite niso tiste, ki lahko ustvarjajo delovnemu človeku ustrezne pogoje in kvalitete svobodnega življenja, temveč da je lahko to le delovni človek sam s svojo zavestjo. Ta temeljni interes se uresničuje danes v svetu na različne načine in po različnih poteh. Njegov izraz so v k socialistični preobrazbi sveta, je več kot potrdilo in priznanje naši dosedanji razvojni poti, saj so si delavci v 22 državah že izborili posebne zakone, ki jim omogočajo vsaj delno soodločanje. NAPREJ MORAMO ŽE DANES Kljub zgodovinskim družbenim spremembam in velikemu napredku, ki smo ga dosegli doma v zadnjih dveh desetletjih, se ne moremo in ne smemo obdajati s samozadovoljstvom. To bi nas pripeljalo v položaj, da bi čapljah na mestu, kar pa bi v teh burnih časih naglega napredka v svetu pomenilo toliko, kot nazadovati. Tega pa seveda nočemo, pa tudi ne smemo dopustiti zaradi nas samih, pa tudi ne zaradi naše dolžnosti do mednarodnega delavskega gibanja. sploh. Ustavna dopolnila odp1' rajo vse možnosti najširše akcij6 v tej smeri. Naj bo današnji praznik s*' moupravljavcev obveznost, ® napravimo nove revolucionar11.6 prodore k družbi, kjer neodtuj' ljive pravice delavcev resnih11 ne bodo odtujene. Osnovni no* silci akcij v tej smeri so lahko 1 delavci — in vi — predsednik delavskih svetov. Komun1.5 z moramo pri tem prednjačiti mobilizacijo delovnih ljudi, 0 ganiziranih v sindikatih in dr gih političnih organizacijah- . Zbor predsednikov delavska svetov — tukaj v skupščini lahko razumemo tudi kot pr6 hodnico tistega, kar v sam ^ upravnih odnosih snujemo • delegatskim sistemom, ko neposredni ci intere^ vseh ravn nosilci vseh delavcev na vscu *-snujejo in odločajo o napre svoje družbe. OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV o IZKUŠNJAH IN HOTENJIH SLOVENSKIH ŽELEZARJEV JE SPREGOVORIL PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA ZP SLOVENSKE ŽELEZARNE TOMAŽ ERTL______________ _____ »NAŠ JUTRI IN TRAJNA SOCIALNA VARNOST« Pred tremi leti smo se slovenski železarji združili v združeno podjetje. Čeprav je s statutom združenega podjetja določeno, da je notranje urejanje samoupravnih odnosov stvar kolektivov posameznih železarn, so se z izmenjavo izkušenj izoblikovale zelo enotne oblike samoupravljanja kot rezultat potreb in uiteresa posameznih kolektivov. Združitev za nas ni pomenila odtujevanja že uveljavljenih samoupravnih pravic, ampak se je prav v obdobju po integraciji pričel intenziven proces uveljavljanja neposrednega sodelovanja kolektivov v upravljanju posameznih železarn, ki je bilo razširjeno tudi na upravljanje zadev skupnega interesa slovenskih zelezarjev. Prav ta prizadevanja in doseženi rezultati so pomagali pri Premagovanju težkega ekonomskega Položaja železarstva v bližnji preteklosti. Delavski svet združenega Podjetja nima pravice brez soglasja kolektivov železarn odločati o pomembnejših vprašanjih. Nekateri menijo, da je to slabo, da to ovira mtrejši proces bolj poglobljene integracije. V resnici so po ustavnih dopolnilih možni samo taki samoupravni odnosi. Temeljne organizacije združenega dela lahko v posameznih konkretnih primerih prenašajo svoje pravice na predstavniške organe samoupravljanja v skladu s potrebami in hotenji združenih proizvajalcev. Teh potreb je tobko več, kolikor bolj bo medsebojna delitev dela temeljila ne samo na optimalnih proizvodnih Programih posamezne železarne, ampak celotnega združenega pod-Jetja. Kolikor bolj bo doseženo enotno načrtovanje razvoja, skupno Raziskovalno delo, enotni nastop na tržišču, skupno oskrbovanje, za kar bodo potrebna skupna obratna sredstva, toliko bolj bo delavski svet združenega podjetja lahko prevzemal upravljanje posameznih skupnih vprašanj. To sicer pomeni koncentracijo dela sredstev posameznih kolektivov in tudi začasno odrekanje v korist dolgoročnih interesov. Vendar pa ob že doseženi ravni samoupravnih odnosov v zdru-, nem,Podjetju slovenskih železarn t , Prelivanje sredstev ne more po-Kati brez soglasja tistih, ki morajo omogočiti kontrolo učinkovitosti mkega združevanja. Sredstva, ki se Prelivajo zaradi doseganja večjih ekonomskih efektov, ne morejo biti nepovračljivo odtujena in morajo Prinašati ustrezne, četudi dolgo-cne, koristi tistim, ki so jih zdru- Proces notranjega povezovanja v železarstvu ni zaključen. Mnogo je še nepovezanih skupnih interesov, ki jim bo potrebno zgraditi temelje enotnega reševanja. Hkrati s prizadevanji za tesnejše horizontalno povezovanje med železarnami menimo, da je obojestransko nujno in smotrno vertikalno povezovanje s kovinsko predelovalno industrijo, predvsem tisto, pri kateri ima jeklo velik delež v proizvodnih stroških. Ker se železarne same zelo intenzivno usmerjajo v finalizacijo svojih proizvodov, bi naglejše vertikalno povezovanje lahko hitreje in racionalnejše reševalo ta prizadevanja. Zato so že bili opravljeni številni razgovori v kovinsko predelovalni industriji. Čeprav so bili doseženi dolgoročni poslovni odnosi z nekaterimi podjetji v Sloveniji in drugih republikah, je to povezovanje ostalo na ravni pogodbenih odnosov. Medsebojna integracija poteka prepočasi. Grozi nevarnost, da pridnost in sposobnost ne bosta mogli nadomestiti prednosti, ki jih dajejo sodobni ekonomski tokovi. Motivi, da se s takim povezovanjem odlaša, so zelo različni. Vendar pa najpogosteje prevladuje bojazen, da bodo z integracijo ogrožene trenutne koristi posameznih kolektivov. Če bomo želeli na tem področju hitreje napredovati, moramo zahtevati in tudi doseči, da bodo neposredni proizvajalci obveščeni o možnostih in koristih hitrejšega medsebojnega povezovanja in da bodo imeli možnost izraziti svoja stališča do tega procesa. Kolektivi sami naj presodijo, koliko so z integracijo resnično ogrožene koristi kolektiva in ne morda samo posameznikov ali posameznih skupin. Železarji smo enako zainteresirani, da bi dosegli večjo medsebojno integracijo s trgovino. Vendar dosedanji razgovori kažejo, da bi bilo tako povezovanje mogoče le, če se ustavna določila v tem pogledu bolj konkretizirajo ali na drug način pospeši proces povezovanja trgovine in proizvodnje. Ker ni izgledov, da bi lahko na tem področju dosegli ČEPRAV SO V TAM MARIBOR IZDELALI 6 VARIANTNIH PREDLOGV ZA UVEDBO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, BODO MORALI ZAPOSLENIM 0 NJIH SPREGOVORITI NA RAZUMLJIV NAČIN, KAJTI PREDSEDNIK GOSPODARSKEGA ODBORA EMIL LESJAK TRDI: Resnice naj bodo vsem razumljive Dosedanja proučevanja so med drugim pokazala, da so ekonomske osnove za uvedbo temeljnih organizacij združenega dela v Tovarni avtomobilov v Mariboru več ali manj podane. To pa zato, ker smo hoteli že pred desetimi leti vedeti, kako in po čem proizvajamo, predvsem pa smo hoteli vedeti, kaj in koliko kdo prispeva h končnemu rezultatu dela. Zaradi tega uvedba temeljnih organizacij združenega dela kot nove družbeno ekonomske kategorije ne sme temeljiti na volji od zunaj kot nekak kolektivu vsiljen sistem. Idejo mora kolektiv osvojiti in z njo zaživeti. Zato v TAM menimo, da je nujno potrebno na naj- širši ravni, to je v bazi, razjasniti in razčistiti vse o tej ideji, seveda na tak način in v takem jeziku, ki bo razumljiv vsem. To je pogoj, če naj bi v duhu ustavnih dopolnil samoupravljanje, dohodek, odločanje o delitvi dohodka itd. dejansko približali delavcem. V strokovnih službah, je pa potrebno razčistiti Vse teoretske možne predpostavke, ki jih je potrebno upoštevati pri uvajanju temeljnih organizacij združenega dela, ter izdelali možne variante, gledano s strokovnega stališča in upoštevajoč dejstvo, da morajo temeljne organizacije dati novo kvaliteto in novo kvantiteto v pozitivnem pomenu teh PREDSEDNIK ZADRUŽNEGA SVETA KMETIJSKE ZADRUGE POSTOJNA INŽ. MIHA GAJSTER POUDARIL:_________________ »Naprej gradimo jia zdravih temeljih« že ^ zadrugi Postojna smo centfej- vedn0 težili k čimbolj de-Tai. ra"ziranemu samoupravljanju, dn,? 50 že doslej vse odločitve za-orsanega 'sveta> kot najvišjega prfj ‘a samoupravljanja slonele na ZUrZ°dnem dogovarjanju in spora-in v .med delovnimi enotami Zadev dnjgi nasploh. Pomembnejše Unro,e’. Predvsem pa predloge samo-izvnu"? aktov, finančno prenehaj™ planov> delitev dohodka, nov™? osn°vnih sredstev in ime-moroa? rodilnih delavcev ni bilo druSn e datl na dnevni red sej za-jaVrin ega SVeta, ne da bi bili dani v niso h rfzPravo kolektivom ah da zadri i»e ninenja vse enote. Sklepi na upRavta SV6ta kot najvišjega orga-l°čitvpaVljanja torcJ niso bili več od-temve,' V Pravem pomenu besede, fikaciii 80 pomenili sklepe o veri- tazumr.Fredlogov> dogovorov in sporni™?„'> Potrjenih že v obratih. Ko-‘ivne . ^?r,Uznega sveta kot kolek-lavci ”sUne organe sestavljajo dedih DotA RUSKO IME iA MEvro ^L. MEStO Turčije KITAJSKI TILOZčT KAUNAS IGRALKA NMMVull VRHU VOD' KLOPČIČ ROK STflTUft 'OŠTfl.TE- C.ORSK1 reševmnJ Čoln R060VJ ItlNi&sL) p Roze, NAGRADNA KRIŽANKA ISKRA NAGRADE: 1. Električni brivnik Braun Iskra sixtant, 2.-5.: knjižne nagrade, 6.—10.: polletna naročnina na »Delavsko enotnost". Rešitve pošljite na naslov: ČZP »Delavska enotnost", 61000 LJUBLJANA, Dalmatinova 4/II, do srede, 12. julija 1972. Na ovojnico napišite »Nagradna križanka Iskra". Izid žrebanja bomo objavili v soboto 15. julija. ZNAMKA AN&tiSM, MOTOCIKLA KLIC, POZIV 0S0E GNEZDO tbkneco MAJHNO oKENCE- MIRPNOT JEAN NOEL MONAšKI PRINC LOČILO NASLOV ANTILOPA 7 ZAVITIMI Keka v 3. AMERIKI TEZA EMBALAŽE vrsta MINERALA OSABN05T OHOLOST, OfyESft|o?T SLOV. IME ZA IT. MESTc TpRAHTO TAVLOMA NA 0601 PRIMORSKA foKRRJlNfl NAPRAVA, PRISTR03 tWUAL" NAMESfl ORIENT.IS PRAŠEK HfiLft TIVOLI PRIVLAČNOSTMI« ŽRTVENI« AOSTAm NINA2A MTeljNINO ŽIVAHEN JužNormi, PL6$ KEfttR MWW.Nl MlRtOOČI DELBBL- VRonsaa^ Berite D E- ATPlGifl JEL&N . DRAČ KA-M-EN T0GOD6A, DO&OVOK SESTAVIL R, N. IVO 3AN PRIPADNICA M0N6.NAK. Tip BWlC. AV IONOV MADŽ-NOe. KLU& Hokejist OLIMPIJE mm RlML].-Hl-ŠNI BOG NAJ6.S10N. KE61JAČ Z60DEAJ SEVERNI TEČAJ OSTANEK tbvnsilAit- Tu (E>)NmM IZDELOVAL' NiCAOLzA ZNANI S1CN, SLEP.IŽRNfi ICOR RAVNIHAR Stik &LAVE S TRUPOM NIKOLR TESLA OKAMEjlEl MEHKUŽEC NEM5KA RCKPi TONV CURTIS ANTON AŽ6E HRV-PKEVAJ. (KOLOMftN) SOD.PESNIk [MITJAH MOLIBDEN del Molekule LO&RR, DRVAR Kilometer presreti Smp VoDn I flrlsiEžiLa HLAPI p^| šopu ESTONEC KoNJStU PEKET NINO, Rob'o SLOV.SKU DATtpIKKIIR’) IME NAPOVEDOVALCA MOHORKH ER6IJ IZDELOVA- LEC kravat Polca, amper SRAD&. iMRTERiAL OR&ftN VIDA CERKVENI SET MEDMET SMEHB MESTO V SZ.NA VOL&I IboO-OPOpib ARA, AŽIO PODOBE NAŠEGA ČASA — Ali veš, da vsak dan teže berem. - Vid? — Kaj vid! Stavki: vsak dan daljše klobase. — Tudi meni že plešejo črke po papriju. A veš, kako si pomagam? - Kako? — S prstom lovim stavke po stolpcih in straneh. — A če se ti kaj zatakne? Pri kakšni besedi? — Jo kar preskočim. Saj vsega človek tako in tako ne more razumeti. — Meni pa srce ne da, da bi ne prišel stvarem do dna. Če česa ne razumem, pogledam v slovarček tujk, pa je. Sem pač še vedno idealist, kaj hočemo. — Kaj si rekel, da si? — Ja, idealist, kaj drugega! — Taje pa dobra! Idealist je, kolikor vem, kakšen športnik in pa kakšen človek pri rdečem križu, ne pa ti, ki ga rad cukaš in delaš po urah honorarno, ne pa na terenu. — Bistvo idealizma ni v tem, dragi moj, kaj počneš, ampak v tem, če v kaj ver- jameš ali pa ne verjameš; Jaz veijamem v vse, kar se piše. Zato imam vedno pri roki slovarček tujk, da bi mi ja kaj ne ušlo. — Idiotizem! — Kaj si rekel. — Kar v tisti slovarček poglej! Nekaj že ne more biti čisto prav s teboj. — Bom, bom, brez skrbi! Idiotizem praviš? Ja, saj res, zdaj sem se spomnil. Zadnjič sem prebral neko takšno besedo, a ko sem jo iskal, je v slovarčku ni bilo. OH, TE TUJKE! Nekateri ljudje zraven tistega, kar so, še kaj zaslužijo; nekateri nič. Tisti, ki nič, so idoli za napredno mladino. — Jako zanimivo! A ido-lizem? — To je pa, če se človeku, ko je že enkrat idol, kakšno lepo stvar da ali kupi. — A veš za kakšen primer? - Kako ne! Tam nekje pri Budvi so dali Zofiji in Pontiju zastonj parcelo. Nogometašem se je prav ta- kot ti. To, da kdo tudi kaj dobi, če kaj velikega naredi, je lahko le spodbuda za druge, ne, da bodo šli po njegovi poti. — Saj ne rečem, če gre res za poštene idole. Naj kdaj pa kdaj tudi kaj dobe! Ampak darove nosijo in časti delijo takšnim, ki so prišli z zakoni navzkriž. — Pa ja ne! Veš za kakšen primer? — Ja, pred leti so nekega direktorja, takoj ko je prišel iz zapora, nagradili s televi- — Katero besedo? — Idolizem! Morda veš, kaj pomeni? - Vem! — Daj, razloži mi, prosim, če si tako prijazen . . . — Definicije bi ti ne znal povedati; s primerom bi pa najbrž šlo. — Pusti tisto svojo definicijo, saj ne vem, kaj hočeš s tem reči. Kar s primerom daj, bom bolje razumel. — Če hočeš razumeti, kaj je to idolizem, moraš najprej vedeti, kaj je to idol. Razumeš? - Ja! — Idol je človek, ki zaradi svojega dela, znanja in popularnosti nekaj pomeni. ko zelo na široko dajalo parcele ali hiše. Pri nas smo dali tistemu skakalcu, ki je prvi skočil čez 150 metrov, samo spačka, kar skoraj ni vredno omembe. Lahko se pa da komu vse troje naenkrat: parcelo, kredit za hišo in avto, kot onemu, o katerem se zdaj zelo na široko govori. Vidiš, to je pa tvoj idiotizem. — Idolizem si hotel reči, ne? — Saj je vseeno, glavno da razumeš, v čem je bistvo. Preveč stvari na kupu lahko človeka samo pokvari: tako tistega, ki prejema, kot tiste, ki dajejo. - Jaz pa ne mislim tako, zorjem. Z darom ga je obiskala posebna delegacija kolektiva. - Zastarano! Kar je dano in ni raziskano, je v zemljo zakopano! Je kje kaj bolj svežega? — Je, tisti belokranjski kralj na Betajnovi. Istega dne, ko so ga zaradi gospodarskih prekrškov in drugih napak eni izključevali iz zveze komunistov, so mu drugi igrali podoknico. Naslednji dan, ob njegovi petdesetletnici, pa so pred tovarno stale v dveh vrstah v špalirju učenke tovarniške šole, v vsaki vrsti po 25, torej za vsako leto življenja po ena, in vsaka je imela v roki po en nagelj. In ko je direktor stopal med njimi, so mu druga za drugo izročale svoj nagelj in vsaka ga je tudi poljubila, torej 50 nageljnov in 50 poljubov za 50 let, za vsako leto po en nagelj in po en poljub. — Priljubljen idol, ni kaj reči! Kljub tej tvoji nazorni razlagi pa si še vedno nisem čisto na jasnem, kaj je to idolizem. - Najbolje bo, če res pogledaš v tisti svoj slovar-čekr — Če pa ti pravim, da te besede ni notri... — Če je res ni, poglej pod »idiotizem". Za tvoj idealizem bo tudi tista razlaga zadoščala. Če ji boš seveda veijel. Sicer pa tako praviš, da veijameš vsemu, kar kje prebereš. Veš, ampak veliko stvari ni nikjer napisanih. Kaj pa zdaj? — Zdi se mi, da tudi ti ne stojiš na trdnih tleh. Nekaj te gloda, ne? — Taje pa dobra! No, kaj me neki po tvojem gloda, kaj mi boš zdaj obesil? — Mislim, da gre za tipičen skepticizem. — Kaj je pa že spet to, ti časopisni molj? - Počakaj, ti bom razložil s primerom. Če hočeš razumeti, kaj je skepticizem, moraš najprej vedeti, kaj je skeptik. Razumeš? VINKO BLATNIK Za emblem Portoroža Zavod za turizem iz Portoroža je v želji, da bi za turistične propagandne namene imel na voljo ustrezen simbol, aprila letos razpisal v sodelovanju z društvom likovnikov - oblikovalcev Slovenije javni anonimni natečaj za emblem Portoroža. Na razpis se je javilo kar 46 avtorjev, ki so poslali' 66 variant emblema. „Žirija, ki je ocenjevala idejne osnutke, prve nagrade ni podelila, “ nam je povedal Jule Le-nassi, ki pri Zavodu za turizem skrbi za prireditve in propagando. „Odkupili pa smo štiri osnutke, ki so se približali naši osnovni zamisli. To je, da bi emblem Portoroža odražal mesto rož, sonca in morja. Ker se še nismo mogli odločiti, kakšen bo simbol Portoroža, smo k sodelovanju povabili še nekatere oblikovalce, ki niso sodelovali na natečaju. Vse to v želji, da bi res prišli do pravega simbola Portoroža. “ m. Ž. TOKOVI GOSPODARJENJA Zakaj vsak zase, ee bi laže skupaj ? Razprava na 26. seji CK ZKS je opozorila, da sedanje ekonomske in družbene razmere terjajo neposredno dejavnost članov ZKS tudi pri sodelovanju in povezovanju različnih organizacij združenega dela. Potreba po trdnejšem sodelovanju se kaže v Sloveniji tudi na področju črne metalurgije, kovinsko predelovalne industrije in trgovine. Zato je predsednik CK ZKS Franc Popit prejšnji petek sklical komuniste teh gospodarskih dejavnosti na pogovor, kako bi se kot komunisti lotili te težavne naloge. V sproščeni razpravi o nalogah komunistov pri proizvodnem in samoupravnem povezovanju slovenske metalurške in kovinsko predelovalne industrije so udeleženci posveta zlasti poudarili, da se slovenska železarska industrija zaradi svoje lege, ko mora od daleč uvažati rudo, koks, električno energijo in vse druge surovine, ne more razširiti v tak obseg, da bi zagotovila visoko akumulativno proizvodnjo. Povezava s kovinsko predelovalno industrijo je v takšnih razmerah za slovensko gospodarstvo toliko bolj pomembna. Uskladiti je namreč treba možnosti proizvodnje metalurških izdelkov in potrebe, ki jih ima kovinsko predelovalna industrija za polno izkoriščanje svojih zmogljivosti. V drugi polovici leta 1969 je bila izvedena združitev treh slovenskih železarn (Jesenice, Ravne, Štore) v združeno podjetje. Vsaka izmed železarn je zadržala svojstvo pravne osebe, na ravni združenega podjetja pa so ustanovili upravne (direkcijo združenega podjetja) in samoupravne organe (delavski svet združenega podjetja in poslovni odbor), ki imajo nalogo skrbeti za uspešnost in enotnost razvoja slovenske črne metalurgije kot celote. Integracija slovenskega železarstva se je pokazala kot uspešna in je že doslej vsaki posamezni železarni in s tem posredno tudi preostalemu gospodarstvu prinesla znatne koristi. Že nekaj časa pa se kaže, da je vez, ki združuje slovenske železarne v obliki združenega podjetja, prešibka, da bi bilo možno optimalno izkoristiti vse prednosti, ki jih lahko nudi enotnost procesa proizvodnje v tako pomembni gospodarski panogi, kot je črna metalurgija. Združeno podjetje, ki ne razpolaga s poslovnim skladom, ne more prevzemati materialnih odgovornosti, zato ga domači" in zunanji partnerji ne morejo enajcopravno upoštevati. Da bi združeno podjetje lahko poslovno delovalo, mora dobiti svoj materialni temelj. Tudi kovinsko predelovalna industrija se vseskozi razvija zmogljivostmi, ob zastareli tehnologiji in nizki produktivnosti. Izkoriščanje delovnih zmogljivostmi, ob zastareli tehnologiji in nizki produktivnosti. Prvotno delitev dohodka omogoča kovinsko predelovalni industriji že vrsto let ekstenzivno gospodarjenje, s prevelikim poudarkom na zaposlovanju in ne na produktivnosti. Izkoriščanje delovnih naprav je relativno nizko, serije so majhne. Za slovensko kovinsko predelovalno industrijo pa je še zlasti značilno, da se opira veliko bolj na surovine iz ostalih republik in uvoza, kot pa na jeklo iz Slovenije. Združeno podjetje Slovenske železarne je v svojem dvoletnem delovanju sklenilo že več pogodb s predelovalno industrijo. Tako obstaja pogodba s Tovarno avtomobilov Maribor, Združenim podjetjem Iskra Kranj in Tomosom Koper. Poleg tega imajo sklenjenih tudi nekaj pogodbenih odnosov z inozemskimi partnerji, kot so: MAN iz Muenchna, FIAT iz Torina itd. Obstaja tudi kooperacijska pogodba z Železarno Sisak. Na posvetu so omenjali še številne druge poslovne povezave med metalurško in kovinsko predelovalno industrijo, hkrati pa predlagali, naj bi dobili obe gospodarski panogi svojo, ekonomsko močno trgovsko hišo in poseben inženiring biro, kar vse naj bi posodobilo poslovanje in okrepilo poslovno združevanje med obema gospodarskima ponogama. V razpravi o teh vprašanjih je prevladalo mnenje, da je slovensko gospodarstvo na takšni stopnji razvoja, da so določene povezave nujno potrebne. Da pa bi bile povezave uspešne, takšne, da bi bil rezultat integracije večji kot številčni seštevek učinkov vsakega podjetja posebej, pa je potrebno vsak primer integracij analizirati posebej in tako potrditi ekonomsko upravičenost združevanj. Šele tedaj bodo rezultati integracij pozitivni ne le v ekonomskem, temveč tudi v moralnem in socialnem smislu. ^ JANEZ TRŠAN, PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE OCENJUJE INTEGRACIJSKE PROCESE V SLOVENSKEM GRADBENIŠTVU Združevanje v predalu Samo dobro samoupravno organizirane integracije v vertikalnem in horizontalnem povezovanju, osnovane na natančno dogovorjenih funkcijah temeljnih organizacij združenega dela, lahko služijo družbi in sebi Pred dnevi je centralni komite Zveze komunistov Slovenije organiziral posvetovanje o potrebah in možnostih združevanja in povezovanja organizacij združenega dela gradbeništva, industrije gredbenega materiala in projektantskih organizacij. Posvetovanja se je udeležil tudi Janez TRSAN, predsednik republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije. V nevezanem razgovoru nam je razkril, zakaj pravzaprav slovensko gradbeništvo v tehnološkem in organizacijskem pogledu stagnira. „Že jeseni leta 1970 smo ha našem republiškem odboru ugotovili, da gradbeništvo tako organizirano, kot je bilo tedaj, ni bilo sposobno uresničevati nalog, ki mu jih je narekovala -družba. Tudi na omenjenem posvetovanju je bilo spet 'poudarjeno, da tudi zdaj ni sposobno uresničiti zahtevanih planiranih ciljev. Danes je slovensko gradbeništvo v še večjem zaostanku za družbenimi potrebami, kot je bilo pred dvema letoma." NUJNA POVEZANOST GRADBENIŠTVA Z DRUŽBO - Kje so po vašem mnenju vzroki, da slovensko gradbeništvo zaostaja v razvoju? ,,V našem sindikatu že vse: skozi poudarjamo, da ni dovolj samo združevanje v gradbeništvu, marveč je zelo pomembna tudi tesna povezanost gradbeništva z našo družbo. Povezanost v smislu usklajevanja pričakovanj družbe z dejansko možnostjo in sposobnostjo panoge za zagotavljanje talcih dobrin, kot jih družba potrebuje." - Ali vidite izhod iz nastalih razmer? „Menim, da moramo rešitve iskati v dveh smereh.. Še bolj se moramo povezati v panogi in oblikovati take organizacijske tvorbe, ki bodo osnovni nosilci razvoja tehnologije in organizacije, torej take, kot jih naša družba potrebuje v današnjem trenutku. Druga pot našega delovanja pa mora biti v tem, da nam družba v svojih načrtih in drugih dokumentih zagotovi tak obseg del, ki bo omogočal kontinuirano gradnjo. Ob tem morajo banke in druge družbene institucije nujno tak razvoj gradbeništva podpirati. Ni problem v tem, da imamo v panogi 270 podjetij, marveč v tem, da med množico teh podjetij nimamo niti enega dobrega tehnološko organiziranega in niti tako velikega, ki bi bilo sposobno prevzeti nase nadaljnji razvoj panoge. Že sam podatek, da skoraj najmanjše podjetje brez težav konkurira največjim, dokazuje, da večja gradbena podjetja niso izkoristila svoje veličine, da bi se tudi kvalitetno razvila. To dodatno kaže, da je razdrobljenost v gradbeništvu dejansko še večja, kot nam pove številka 270 podjetij, kolikor jih imamo danes v Sloveniji." KAJ JEZ NAJVEČJIM SLOVENSKIM GRADBENIM PODJETJEM? - Tudi v Delavski enotnosti smo že obširno pisali, da v okviru poslovnega združenja G1POSS nastaja v Sloveniji največje gradbeno podjetje. Vemo, da so tudi podjetja v tem združenju storila velik korak v izpopolnjevanju tehnologije in racionalizacije, posebej v stanovanjski -izgradnji. O tem govori mnogo primerov, kijih ne bi posebej naštevali. Znano pa je, da so bile pod to firmo pogodbeno prevzete velike kratkoročne in dolgoročne obveznosti, ki znašajo blizu 6 milijard dinarjev — med njimi izgradnja 15 tisoč stanovanj do leta 1980 - ki terjajo bolj učinkovite organizacijske, pravne in ekonomske rešitve. Zato je pobuda za razvoj poslovnega združenja v združeno podjetje, ki jo je pravzaprav dal vaš sindikat, naletela na izredno ugoden odmev. Vsa zadeva pa se zdaj ne premakne z mrtve točke. Zakaj? „GIPOSS ima veliko pripravljenega materiala, ki zgovorno priča, da se je potrebno bolj povezati. Toda kaj pomaga, ko ves ta material ostaja v predalih vodilnih delavcev združenja. Vem, da v kolektivih, ki delujejo v okviru GIPOSS, še nikjer niso o tem razpravljali, pa čeprav smo s strani sindikata na vse mogoče načine želeli širšo javno razpravo o integraciji med člani sindikata v prizadetih podjetjih. Razen tega je GIPOSS tudi samoupravno neustrezno organiziran, kar še posebej prispeva k temu, da se vse pomembno gradivo, o katerem bi morali razpravljati tudi neposredni proizvajalci, zadržuje v ozkem krogu. Nesprejemljivo je, da upravni odbor GIPOSS, sestavljen iz direktorjev podjetij, včlanjenih v združenje, odloča o vsem. Krogi, kakršni so v GIPOSS, se sicer želijo združevati in medsebojno povezovati, vendar le tako, da bi vsak še naprej delal po starem, da bi imel iste pravice in da bi vsi le še nekaj dobili zraven. Združevati in povezovati se na takšnih osnovah pa je vendar nemogoče. Jasno je, da se mora najprej opraviti ustrezna delitev funkcij, od delovnih mest pa do delovnih organizacij v celoti. Le na takih osnovah lahko pričakujemo nove kvalitete." - Ali lahko navedete še kakšne druge vzroke, zakaj še nimamo močnejšega gradbenega podjetja v Sloveniji? „Po mojem tudi zaradi tega ne, ker se .večkrat taktizira tako, da se vnaprej postavlja nemogoče alternative za združitev, ne kot rezultat strokovnih ugotovitev, marveč zato, da bi se akcija prikazala kot nesprejemljiva. V takih razmerah moramo določiti politično odgovornost, za kar pa je potrebno aktivirati vse politične organizacije. Pri nekaterih se pojavljajo tudi bojazni, da bi temeljne organizacije združenega dela razbile gradbene zmogljivosti. Isti ljudje pa se sočasno bojijo, da bi večje integracije oslabile že itak slabo samoupravljanje in organiziranost v gradbeništvu. V sindikatih pa že od nekdaj trdimo, da nič bolj ne slabi samoupravljanja kot neobveščenost, slaba tehnologija in organizacija dela. Globoko smo prepričani, da samo dobro samoupravno organizirane integracije, v smeri vertikalnega in horizontalnega povezovanja, osnovane na natančno dogovorjenih funkcijah temeljnih organizacij zdru-ženega dela, lahko služijo druž-bi in sebi." M. Z- Gorenjska išče nove poti Kje so vzroki, da izgublja vodilno vlogo v slovenski ekonomiki? Na Gorenjskem se že vrsto let zavedajo, da njihovo področje ne napreduje zadovoljivo, ker je njegova Odločilna bitka s časom (Nadaljevanje s L strani) leta). Spričo zastarelosti bi morali rekonstruirati HE Fala, s čimer bi do 1974. leta preprečili vse večje izpade starih agregatov. Strokovnjaki poslovnega združenja energetike so preračunljivo pristopili k izdelavi programskih zasnov razširjene reprodukcije slovenskega elektro gospodarstva. Večina objektov bi zavoljo kratkih rokov izgradnje začela proizvajati dodatne količine električne energije že 1. 1975. V programu sta predvideni tudi gradnji dveh plinskih turbin, in sicer v Brestanici in v Dolskem. Prvi agregat bi po pričakovanjih začel obratovati sredi 1975. leta, drugi pa jeseni 1976. Združenje je ob preučevanju programa razširjene reprodukcije terjalo jamstvo investitorjev, da bodo novi objekti zgrajeni v predvidenih rokih in da bo treba takoj poskrbeti za sklenitev pogodb za nabavo manjkajoče električne energije v letih 1974, 1975 in 1976. Vzporedno s temi obveznostmi je nujna modernizacija premogovnikov. Rudniki morajo dobiti zahtevane kredite pod pogoji, ki bodo sicer veljali za kreditiranje izgradnje novih elektroenergetskih objektov. S tem pa bodo morali pogodbeno zajamčiti dobavo potrebnih količin premoga odgovarjajoče kvalitete za obratovanje obstoječih termoelektrarn in TE Šoštanj 4. Zlasti pomemben je dogovor, po katerem bodo slovenski premogovniki tudi v prihodnje oblikovali cene premoga za vsako tekoče leto po načelih, ki so vsebovana v dolgoročnih pogodbah med rudniki in termoelektrarnami, vendar odslej z izjemo od ustaljene prakse v dogovoru s predstavniki združenega podjetja slovenskega elektro gospodarstva. FINANCIRANJE POD VELIKIM VPRAŠAJEM Z določitvijo rokov posameznih del pri izgradnji objektov bi morali po mnenju predstavnikov poslovnega združenja energetike, ki so ga podprli tudi člani UO zbornice, sočasno izdelati tudi finančno konstrukcijo za posamezne faze del in zanje nemudoma zagotovili potrebna sredstva. Ob spoznanju, da slone dosežki srednjeročnega načrta razvoja Slovenije na načrtovani porabi energije, bi bilo treba za uresničitev tako velikega programa, kot ga predvideva načrtovana razširjena reprodukcija slovenskega elektro gospodarstva, zagotoviti tudi sredstva za nadaljnji razvoj naše energetike. Konstrukcija financiranja je resda izdelana, vendar pa še vedno niso znani viri, iz katerih bi črpali potrebna sredstva za izgradnjo. Negotovost glede finančnih sredstev za gradnjo petih elektrarn bi morali preprečiti že do letošnje jeseni. Variant za pridobivanje sredstev je nič koliko, vendar se nam zdi v tem trenutku najbolj oprijemljiva varianta o zbiranju sredstev prek štirih republiških zakonov v okviru financiranja objektov posebnega družbenega pomena. Za celotno investicijo, ki bo po prvih izračunih veljala 3,2 milijarde dinarjev, je doslej zagotovljenih le 2,14 milijarde dinarjev. Čeprav je moč pričakovati tudi pomoč inozemskih kreditorjev, nam za ves projekt manjka še vedno 1,5 milijarde dinarjev, ki jih bo treba zagotoviti že letos. Zbornica je po temeljiti razpravi o aktualni problematiki razširjene reprodukcije slovenskega elektro gospodarstva našla morda za sedanji trenutek najbolj oprijemljiv način financiranja oziroma zbiranja sredstev za načrtovano energetiko s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem. Ne nazadnje se ponuja možnost, da bi vsaj za dve leti (torej do konca 1977) podaljšali veljavnost zakonov o financiranju objektov posebnega družbenega pomena v republiki. Z novimi, umljivo večjimi prispevnimi stop- njami, bi zbrali potemtakem že najnujnejša sredstva za prvo fazo izgradnje načrtovanih elektroenergetskih objektov. Na dlani pa je, da bo morala odločitev pasti najkasneje do septembra. -vk POVEZOVANJE - EKONOMSKA NUJA Čeprav se tudi gospodarske organizacije na Sežanskem srečujejo z mnogimi lastnimi in splošnimi težavami, pa v celoti dobro poslujejo. Lani so ob tri-inpolodstotnem porastu zaposlenosti povečale celoten dohodek za 26, dohodek za 25,4, dobiček pa za 35,6 odstotka. Prav tako se je razmerje med osebnimi dohodki in skladi premaknilo v korist slednjim. Taka, pozitivna gibanja se kažejo tudi letos in so dobra osnova za poslovanje v novih, zaostrenih gospodarskih pogojih. Med poslovno najuspešnejšimi sta na Sežanskem trenutno podjetji Aluminij v Komnu in Kras oprema Dutovlje, med manj uspešnimi pa sta Iskrina tovarna radijskih sprejemnikov in Mitol v Sežani. Ko so te dni pristojni organi sežanske občine pregledali po- datke o poslovanju gospodarstva v preteklem letu in v prvem letošnjem tromesečju, so se med dmgim ponovno zaustavili pri vprašanju združevanja proizvodnih organizacij, ki postaja vse večja ekonomska nuja in zadeva predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo kovinskih proizvodov. rast počasnejša kot v vsej Sloveniji. To najbolje dokazuje podatek, da je bilo območje petih občin pred 10 leti po stopnji splošne razvitosti za 47 odstotkov nad republiškim povprečjem, predlanskem pa le še za 18 odstotkov. Delež gospodarstva Gorenjske v družbenem proizvodu Slovenije je v istem času padel od skoraj 13 odstotkov na dobrih 10 odstotkov. Kot je znano, doživljajo podobno usodo tudi druge razvite regije pri nas in v svetu. V prepričanju, da je gorenjske razvojne tokove mogoče pa tudi nujno potrebno ponovno poživiti, so gorenjske občinske skupščine na pobudo sveta gorenjskih občin naročile pri Institutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani program dolgoročnega razvoja svojega področja. O njegovih zasnovah je pred dnevi stekla na Gorenjskem prva širša javna razprava. Avtorji dosedanjih obsežnih raziskav o gorenjskih razvojnih tokovih menijo, da je pomemben vzrok za slabši napredek Gorenjske neugodna struktura njene industrije, saj v njej prevladujejo stroke, ki v tem času ne doživljajo posebnega razmaha. Tudi kadrovska struktura je zelo nezadovoljiva, saj ima Gorenjska trikrat manj delavcev z visoko in višjo izobrazbo kot Jugoslavija in dvakrat manj kot Slovenija. Nadpovprečni delež visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev tega pri zahtevah po uvajanju moderne industrijske tehnologije, po korenitejših spremembah v organizaciji dela in po tehnološkem povezovanju vsekakor ne more nadomestiti. Velika pomanjkljivost Gorenjske je premajhna WWVWWWWVVVWWWWWWWWWWWW\AA/WVWWW\ IMP LJUBLJANA ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN BORCA - 4. JULIJ TER JIM ZELI ŠE VELIKO POSLOVNIH USPEHOV "^WW'AAAŽVNAAŽWWW'/VWWW\AAA/WWWWVVVWWWWVA notranja povezanost, tako tudi g°' spodarske dejavnosti slabo izkO' riščajo možnosti, ki bi jih nudil® tesnejše medsebojno sodelovanje. Osnove programa razvoja G°' renjske do leta 1985 napovedujejo* da lahko do tedaj svoj družbeni pl®-izvod podvoji tako, da bi namesto sedanjih 1.580 dolarjev na pr®' bivalca (računajoč po notranji kup" ni moči dinarja) dosegel 3.120 d®' larjev. Pogoj za to pa so bistven® spremembe, ki bi odpravile pr®l omenjene in še druge podobne p®' manjkljivosti. . Industrija bi se morala usmeri1’ na naložbe v dejavnosti, ki dožh' ljajo najhitrejši tehnološki razvoj ’n ob visoki storilnosti terjajo V& meroma malo delavcev. Medtem K® sekundarne dejavnosti sedaj zap®' slujejo 60 odstotkov gorenjskih d®" lavcev, naj bi do leta 1985 njih®, delež med zaposlenimi padel na 4 odstotkov. Pogoj za to je bistven izboljšanje izobrazbene strukti® delavcev, ki jo bo potrebno zag® tavljati tudi z učinkovitim izobia2 vanjem že zaposlenih. Če bi renjsko gospodarstvo nadaljevalo r starem, bi v tem obdobju potrv bovalo nad 25 tisoč novih delavc® ’ od tega bi jih 10 tisoč moralo P*, dobiti z drugih področij, kar bi povzročilo nepremostljive .6 spodarske in socialne probleme-Ob nakazanem razvoju in® strijske dejavnosti bi si Gorenj5* pridobila tudi boljše možnosti .j, razvoj turizma in drugih terciat® dejavnosti, za katere ima izre® vendar le malo izkoriščene pog0J Seveda pa Gorenjska ne bo zinila zahtev sodobnega napredka, c® y bo pospeševala rasti velikih nosii . gospodarskega razvoja. Število P .:0 jetij, ki se z večjo koncentracij dela, znanja in kapitala nspe.-0l vključujejo v tehnološko revolu je še skromno, vendar pa sesta.s v spodarstva omogoča integracij v. nove organizacije. Žal je Prl" ljenost za to še zelo majhna. ,0ti) Dosedanje razprave o novi p°“ r Gorenjske, iz katere smo lahko o je nili res le skromen del, so o o-precejšnjo zavzetost odločujoč®'v, spodarskih in političnih dej a v® j. da delujejo za hitrejši naprede v pt’ ročja. Upati je le, da ta zavzet G,e bo popustila, ko bo za nas-cilje treba narediti tudi k®J kretnega v lastnih organizacija ■ j, Za 70 milijonov šol in vrtcev Začetek gradnje v kranjski občini z zamudo, a temeljiteje pripravljen V programu izgradnje šol in vrtcev v kranjski občini s pomočjo drugega samoprispevka občanov je bilo predvideno, da bodo letos spomladi zastavili Stadnjo vseh predvidenih objektov s 95 učilnicami in 40 prostori za šolsko in predšolsko varstvo. Tega roka pa nibilo mo-E°če upoštevati, in to predvsem zaradi tega, ker sta izdelava in Usklajevanje potrebnih načrtov terjala več časa, kot so predvidevali. Koordinacijski odbor, m vodi izvajanje programa, poudarja, da so bile priprave tokrat tako temeljite, da med gradnjo z načrti zagotovo ne bo nobenih težav. Zagotovilo je na mestu, saj so pomanjkljivo pripravljeni oacrti v kranjski občini že nekajkrat otežkočali gradnje družbenih objektov in razburjali občane. V kranjski občini so te dni objavili natečaj za gradnjo osmih bovih osnovnošolskih poslopij, ti naj bi jih začeli graditi 1. septembra, dograjena pa naj bi bila med avgustom in decembrom Prihodnjega leta, ter za kranjsko Posebno osnovno šolo. Natečaj ?a gradnjo predvidenih prizidkov K nekaterim novejšim šolam so začasno odložili. Hkrati pa so v tej občini že zastavili gradnjo objektov za' vzgojno varstvene ustanove. Predvideno je, da bo celoten program veljal 70 milijonov di-n‘“?eV7 P° sedanjih izračunih in • nab bodo predvideni viri, to J® samoprispevek občanov ter prispevek delovnih organizacij in občinskega proračuna s pomočjo premostitvenih bančnih Posojil zadoščali za uresničitev načrtov. S tem bodo v anjski občini vsem osnovnim lam zagotovili enake pogoje za doben pouk, v varstvo pa bo mogoče vključiti 40 odstotkov P edsolskih in šolskih otrok, kar <^ob°dCoefn,m POtiebam 23 ^ToUkšnja stopnja urejenosti iške in vzgojno varstvene »že, ki bo Kranj uvrščala na ,atVo mesto v republiki, je rezultate nacrtndl prizadevanj in zbi-uvJa. denarja od občanov in denarni!] vgan^acij od leta 1964 ski v-. ?t Je znano, so v kranj-Začei- *n* Ž& tedai P™ v državi Za 5 t Ptiče vati samoprispevek Drev° • ¥* se nato po enoletni krnitvi odločili še za drugega. M. S. ♦♦♦♦ ZAČETEK GRADNJE NOVE OBALNE BOLNIŠNICE ŽE BLIZU Gradnja^epra^ostopna Na slovenski obali so na dobri poti, da bodo končno vendarle začeli reševati težaven položaj bolnišnične službe Celje: delavci na kolesih V tako težkih pogojih, kot na obali, dela bolnišnična služba verjetno le malokje. Organizirana je v več oddelkih, ki so raztreseni na razdalji 30 kilometrov od Ankarana do Pirana. V Ankaranu je interni oddelek, v Kopru, v bivšem samostanu iz leta 1521, ginekološko porodniški in otroški oddelek, v Izoli, v zasilnih prostorih nekdanje počitniške kolonije, kirurški oddelek, v Piranu pa v stavbi, zgrajeni 1878, otološki in okulistični oddelek ter infekcijski oddelek, za katerega pa je bila zgrajena nova stavba. Raztresenost in pa zastarelost poslopij močno vplivata na strokovno delo, še posebej pa vse to po-dražuje stroške poslovanja. Odločitev, da je treba na obali zgraditi novo bolnišnico, je bilo v minulih petnajstih letih že več, vendar so pobude zaradi pomanjkanja denarja ena za drugo padale v vodo. Kot vse kaže, pa je zdaj le napočil čas, da zamisel uresničijo. Priprave za gradnjo nove obalne bolnišnice se namreč tokrat odvijajo dokaj ugodno. Vodi jih 12-članski upravni odbor sklada za gradnje, ki je že naročil izdelavo idejnega projekta. Hkrati s pripravami idejnega projekta dokaj ugodno poteka tudi akcija zbiranja denaija za Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ?°jv«čla Izbira konfekcije vseh zaposlenih na obalnem območju. Prizadevajo si seveda, da bi se v družbeni dogovor vključili še ostali. Zaenkrat dogovora še ni podpisalo 28 delovnih organizacij s sedežem na obali, poleg teh pa še nekatere delovne organizacije, ki imajo tu le svoje obrate, trgovine in KATALOG OSNOV IN MERIL samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti (KATALOG ŠT. 3) ŠE NA ZALOGI Naročila sprejema ČZP Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4 začetek gradnje prve faze bolnišnice. Prav to pa je tisto, kar sedanjim pripravam za gradnjo daje trdna tla. Pot, ki so jo pri zbiranju finančnih sredstev ubrali na slovenski obali, je bila nadvse dobra in tudi edino realna. Sprijaznili so se namreč s tem, da bodo morali dobršen del denarja zbrati sami, in sicer so se odločili za družbeni dogovor, po katerem naj bi vse delovne organizacije v prihodnjih petih letih za novo bolnišnico prispevale en odstotek od bruto osebnih dohodkov od vseh zaposlenih. Družbeni dogovor je doslej podpisalo že 126 delovnih organizacij in 61 zasebnih obrtnikov in zasebnih gostincev, tako cTa je vanj vključenih že nekaj nad 85 odstotkov predstavništva. Tudi za to akcijo je značilno, da posamezne delovne organizacije, ki nimajo sedeža na obali, ampak le dislocirane obrate, ne kažejo dovolj razumevanja za potrebe tega območja, torej za potrebe svojih delavcev, ki na tem območju delajo in živijo. Po sedanjih podatkih se bo letos zbralo za novo bolnišnico nekaj nad 12 milijonov dinarjev. Polovico bodo prispevale delovne organizacije po družbenem dogovoru, druga polovica pa bo pritekla v sklad iz prispevka za zdravstveno zavarovanje. Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja je namreč sklenila letos povišati prispevek za zdravstveno zavarovanje za pol od- V Mislinjski dolini »za« Nedeljsko glasovanje za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje 5-let-nega programa negospodarskih investicij v Mislinjski dolini je uspelo. Prebivalci slovenjegraške občine so pokazali veliko mero solidarnosti in pripravljenosti, da tudi sami prispevajo za dvig družbenega standarda. Krajevni samoprispevek bodo plačevali 5 let, to je do leta 1977, zbrali pa bodo za sofinanciranje gradnje negospodarskih objektov 16 milijonov din. Z uspešnim izidom glasovanja pa so si v Mislinjski dolini zagotovili tudi dodatni denar za financiranje programa del, saj rabijo za uresničitev 5-letnega programa izgradnje objektov družbenega standarda skupaj kar 37 milijonov dinarjev. (An) stotka, in to namensko za investicije v zdravstvo. Na obalnem območju bodo ta denar porabili za gradnjo bolnišnice, v postojnski občini pa 70 odstotkov za gradnjo zdravstvenega doma, ostanek pa bo prav tako šel za novo obalno bolnišnico. Ta bo namreč služila celotnemu koprskemu območju in zato so si že od vsega začetka prizadevali, da bi v sofinanciranje vključili tudi ilirskobistriško, postojnsko in sežansko občino in morebiti še katero od sosednjih občin v Istri. Gradnja nove obalne bolnišnice bo potekala v etapah, saj za sorazmerno veliko investicijo — celotna gradnja naj bi veljala okrog 120 milijonov dinarjev, denaija v kratkem času ne bo mogoče zbrati. O tem, kako bo etapna gradnja potekala, se bodo odločili na osnovi idejnih projektov. Skoraj zagotovo pa bodo v prvi etapi zgradili osrednji medicinski del, na katerega bi bila priključena kirurgični in interni oddelek. Prostor za novo obalno bolnišnico je za zdaj določen ob vhodu v Izolo. Vendar vse kaže, da se bo treba o tem, ali je ta lokacija dovolj premišljeno izbrana, še pogovoriti. Pomislekov okrog nje je namreč precej. V njeni bližini je izolska industrijska cona, v kateri so se tovarni igrač in kovinskih izdelkov „Mehanotehnika“ in tovarni opeke „Ruda“ v zadnjih letih pridružili še nekateri novi industrijski objekti. V njeno neposredno bližino se bo poleg tega že v kratkem preselilo podjetje za remont in popravilo ladij „2. oktober11 iz Pirana. Poleg tega se utegne zgoditi, da bi v bližini bolnišnice, če jo bodo gradili v Izoli, tekla nova obalna cesta. Si N N k 5 * n s k s s s. I ! N k k % s * V. celjskih delovnih organizacijah in v privatni dejavnosti je ta čas zaposlenih okoli 30.000 delavcev (v sindikate jih je včlanjenih okoli 28.000), tako da je savinjska metropola odločno na tretjem mestu lestvice slovenskih gospodarskih središč. Za Celje je že od nekdaj veljalo, da se izredno veliko delavcev vozi na delo v mesto iz bližnje in daljne okolice. Kako je s tem sedaj? So se tradicionalna razmerja med „meščani“ in tistimi ,,na kolesih“ kaj spremenila? Vse tako kaže, da ne. Po podatkih, ki smo jih dobili na občinskem sindikalnem svetu, se samo iz sosednjih občin vozi na delo v Celje od 5 do 6.000 delavcev. Če k temu prištejemo še vse tiste, ki stanujejo na področju občine, predstavljajo „vozači“ dobro polovico vseh zaposlenih. Slišali smo celo domneve, da bi jih utegnilo biti kar dve tretjini. Za vožnjo na delo pride prav vsako prevozno sredstvo. Celo nekoč močno prevladujoče kolo še ni prišlo docela ob veljavo, vsaj za tiste ne, ki stanujejo v bližnji okolici mesta. Čeprav že bežen pogled na parkirišča v delovnem času kaže, da je motorizirancev vse več in več, za cetjskega delavca v pretežni večini še vedno velja, da prihaja na delo (če odštejemo tistega, ki lahko pride peš) z avtobusi in. v la ki. Javna skrivnost je, da bi železnica lahko že zdavnaj ukinila „rogačana“ in ,,,Savinjčana", če ne bi šlo za tipična delavska vlaka. Težave, ki jih prinašajo taki prevozi, so še toliko bolj vredne pozornosti, ker niti malo niso osamljeni primeri tistih, ki se vozijo z oddaljenejših postaj. Če upoštevamo, da v večini delovnih organizacij začnejo z delom ob 6. uri zjutraj, lahko samo ugibamo, kdaj vse morajo ljudje vstajati, da pridejo pravočasno na delo. Odhod od doma ob 4. uri zjutraj ali še prej ni nobena posebnost. Delovni dan takega „vo-zača“ je sestavljen ne samo iz dela, temveč še iz mučnega prevažanja in dolgotrajne hoje in se konča v poznem popoldnevu ali celo na pragu večera. Seveda velja nekaj podobnega tudi za tiste, ki se vozijo z avtobusi. Morda ima avtobus le to prednost, da je hitrejši in da „tipalke“ prevoznih linij celjskega Jzletnika" sežejo tudi v odročne kraje in hribovske zaselke. V celjskih prometnih razmerah imajo še poseben pomen „delavski avtobusi", ki vozijo delavce v železarno Štore, in to vse tri izmene. Na nekaterih progah mora imeti „Izletnik“ zaradi števila železarjev „v koloni“ tudi po dva ali tri avtobuse. Vozijo iz Zabukovice, Loke pri Žusmu, Osredka, Planine, Dramelj, Virštanja, Slivnice, Vinskega vrha in Svetine. Naj izpopolnimo oris celjskih ,,vozaških“ razmer s po-S datkom, da ima avtobusne mesečne vozovnice okoli 1.400 ^ delavcev, ki se vozijo na delo v Celje (vključene so seveda S tudi Štore). Čeprav smo doslej ves čas govorili samo o za-^ poslenih, naj za osvetlitev ,,pravega stanja stvari"povemo še, S da dviguje na celjski avtobusni postaji mesečne vozovnice še { okoli 2.000 srednješolcev in nad 1.500 osnovnošolcev. * Prometna ,,vzgoja" se tako v Celju začenja že zelo zgodaj \ in zelo množično. ^ -tk REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE 0 NALOGAH MLADIH DELEŽ MLADIH Večjo veljavo samoupravnemu položaju zaposlene mladine Seja republiške konference zveze mladine Slovenije zadnjo soboto v Ljubljani je bila sicer posvečena delovnemu programu slovenske mladine do aprilske seje RK Z MS, vendar je precejšen del svoje razprave posvetila nalogam mladim pri uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Na osnovi dogovora o bodočih akcijah za temeljito izboljšanje samoupravnega položaja zaposlene mladine v naši republiki je konferenca sprejela stališča in naloge ZMS pri uresničevanju ,,delavskih" ustavnih dopolnil. Na sobotni seji RK ZMS so opozorili na dejstvo, da uresničevanje ustavnih dopolnil poteka v delovnih organizacijah vse prepočasi. Mladi terjajo, da se njihovo uveljavljanje prenese na celotne delovne kolektive, pri čemer je treba okrepiti vse vrste seznanjanja delovnih ljudi s pomenom in pridobitvami ustavnih sprememb. Med delovnimi nalogami, ki jih je sprejel naj višji organ republiške mladinske organizacije, je zlasti pomembna odločna pripravljenost za nadaljevanje akcije za prodor samoupravnih odnosov, ki po mnenju mladih predstavljajo edino resnično sedanjost in perspektivo za mlade ljudi. Pretežni del mlade generacije deli usodo delavskega razreda, kar ji omogoča in jo obenem obvezuje, da se uvrsti med najbolj napredne družbene sile z Zvezo komunistov na čelu, ki so si uresničitev ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah zadale za svojo poglavitno nalogo. V skupnih težnjah za njihovo čimprejšnjo uresničitev bi morala slovenska mladina odigrati predvsem vlogo mobilizatorja in organizatorja mladih pri izpolnitvi resničnih in dolgoročnih ciljev mlade generacije in vse naše družbe. Mladi želijo prispevati svoj delež pri najtežji nalogi uveljavljanja ustavnih dopolnil v de- lovnih organizacijah - pri njihovi preobrazbi iz ideje v prakso. * USTANAVLJANJE TOZD NI FORMALNOST Konferenca Zveze mladine Slovenije poudarja v sprejetih stališčih POHIŠTVO in delovnih nalogah mladih pri uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah, da ustanavljanje TOZD z oblikovanjem samoupravnih sporazumov ne more in tudi ne sme biti zgolj formalnega pomena. Zato se mladi ne morejo strinjati s „politiko“ preprostega •eeeeeeeeeeeeeeeeeeee • KOPER Intereuropa je dala pobudo, da bi pri poklicni kovinarski šoli v Kopru ustanovili oddelek za izobraževanje poklicnih voznikov. Pobudo utemeljujejo z dejstvom, da dotok vozniškega kadra iz obstoječih šol in tečajev ni zadovoljiv, ker cestni tovorni promet naglo narašča. Intereuropa je ob sodelovanju s celjsko šolo Boris Kidrič že pred dvema letoma in ponovno v šolskem letu 1971/72 pripravila v Kopru šestmesečno šolanje poklicnih voznikov, kar se je izkazalo kot uspešno. Prav ta uspeh jo je tudi vzpodbudil, da predlaga uvedbo stalne šole, ki pa jo bo mogoče organizirati, če bodo pobudo podprla še druga transportna podjetja na Primorskem in temeljne izobraževalne skupnosti. preimenovanja obratov, poslovnih enot, podružnic in poslovalnic v TOZD. Pri ustanavljanju TOZD je treba v prvi vrsti upoštevati pogoje, da predstavlja nova enota, ki jo formiramo v TOZD, dejansko tehnološko in proizvodno celoto. Učinek skupnega dela v njej se mora tako na tržišču kot v sami delovni organizaciji odraziti kot vrednost. Tako oblikovana TOZD, ki temelji na delovni in ekonomski zasnovi, ne more ostati v resničnih odnosih v „senci“ drugih enot in ne more tudi biti ,,podaljšana roka" upravljanja. MINULO DELO - RACIONALNA INVESTICIJSKA POLITIKA Sobotna seja konference zveze mladine Slovenije je izzvenela v ugotovitvi, da se morajo mladi dosledno boriti za spoštovanje in uresničevanje materialnih pravic delavca iz minulega dela. Pri tem zavračajo nazadnjaške poglede mnogih, ki trdijo, da je uveljavljanje kategorije minulega dela „protimladinsko“, saj daje večje ugodnosti starejšim delavcem. Na osnovi razprave in sprejetih konkretnih stališč bo osrednje vodstvo slovenske mladine preko komisije za družbeno ekonomske odnose in komisije za organiziranost in razvoj ZMS oblikovalo osnove za programe svojih občinskih organizacij in njihovega organiziranja v delovnih organizacijah v pogojih uveljavljavljanja ustavnih dopolnil. Zaključke bo z nekaterimi navodili in določenimi primeri o organiziranju in delovanju aktivov ZMS v delovnih organizacijah objavila v posebni brošuri. Kljub vsemu pa ostaja v domeni vodstva RK ZMS naloga pospešenega delovanja tovarniških aktivov mladine v delovnih organizacijah. -vk IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Tovarna Sava — Semperit v Kranju f Plan 1973 sprejet Industrija Sava Kranj, Semperit Dunaj in mednarodna finančna korporacija IFC iz VVashingtona so s podpisom pogodbe o skupni naložbi v industrijske objekte v torek v Kranju ustanovili proizvodno enoto Sava - Semperit, ki bo proizvajala pnevmatiko za motorna vozila. Projekt novega skupnega podjetja predvideva, da se bo proizvodnja avtomobilske pnevmatike v Kranju povečala od dosedanjih 13.500 ton na 24.000 ton letno. Povečanje gre skoraj izključno na račun radialnih avtomobilskih gum, saj jih bodo namesto sedanjih 700 tisoč čez nekaj let izdelali letno poldrugi milijon, s poznejšimi naložbami pa naj bi te količine še podvojili. V okviru tega programa bodo v Kranju med drugim zgradili novo valjarno, skla- dišče gotovih izdelkov ter zgradbo za konfekcijo tovornih radialnih plaščev in dopolnili opremo v sedanjih obratih. Izgradnja bo potekala do leta 1974, polna proizvodnja pa bo stekla čez 3 do 4 leta in bo zaposlovala 1080 delavcev. Predračun celotne vrednosti naložb je 522 milijonov dinarjev, kijih Sava in Semperit zagotavljata v sodelovanju z našimi, avstrijskimi in ameriškimi bankami. Sava bo zagotovila 66,6 odstotka potrebnega denarja, Semperit 27,9 odstotka, IFC pa 5,5 odstotka. Sava in Semperit sta o tem podpisala pogodbo že lani, pristop mednarodne finančne korporacije IFC kot tretjega partnerja, ki mimo posojila 4 milijone dolarjev prispeva tudi vložek kapitala v vrednosti 1 milijon 250 tisoč dolarjev, pa je zadnji člen pri zagotavljanju po- gojev za uresničitev projekta. Ustanovitev proizvodne enote Sava — Semperit je pomemben mejnik v poslovno tehničnem sodelovanju med obema podjetjema. Kot je znano, Semperit v okviru pogodbe o tehnični pomoči od leta 1967 naprej nudi Savi potrebni know-how za proizvodnjo in izpopolnjevanje diagonalnih avto plaščev. Savi je to pripomoglo, da je uspešneje in hitreje prodrla na tuja tržišča. Vsekakor je zanimivo, da se uvršča med dobavitelje gum za prvo opremo vozil Mercedes, VW in Audi-NSU. Z novim projektom bo kranjska Sava od skupnih naporih lahko še hitreje uvajala najmodernejše tehnološke dosežke ter se najširše vključevala v mednarodno delitev dela. Kot je na svečanosti v to- rek povedal generalni direktor industrije Sava Kranj ing. JANEZ BERAVS, bo nova delovna enota avtopnevma-tike, ki bo zgrajena z udeležbo tujega kapitala, enota s samostojnim obračunom, vendar brez svojstva pravne osebe. Samoupravne pristojnosti delovne enote bodo podobne kot doslej. O njeni poslovni politiki bo odločal šestčlanski poslovni odbor, v katerem bodo trije člani Save in trije člani Semperita. Delavski svet podjetja Sava bo z letnim gospodarskim načrtom potrjeval osnovna načela poslovne politike te delovne enote, pravice do odločanja na konkretnih, po pogodbi predvidenih področjih pa bo prenesel na po-' slovni odbor. Osebni dohodki zaposlenih v tej enoti bodo usklajeni z osebnimi dohodki v ostalih delovnih enotah Save. M. S. V TG0 Gorenje Velenje dosega zdaj dnevna vrednost proizvodnje 6,5 milijona dinarjev, prihodnje leto pa bo že najmanj 10 milijonov dinarjev • siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimil URESNIČEVANJE AKCIJSKIH PROGRAMOV GOSPODARJENJA V HUJSKIH PODJETJIH_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Ob starih še nove težave Podatki o gibanju proizvodnje v prvih letošnjih mesecih v podjetjih litijske občine so sicer razmeroma dokaj ugodni, ker se je v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno povečal tudi izvoz. Ne glede na to pa so se starim težavam pridružile še nove, predvsem v podjetjih, ki se oskrbujejo s surovinami iz uvoza. Ekonomičnost gospodarjenja v obratu Šmartno vrhniške industrije usnja in v Predilnici, je vedno manjša, prav to pa povzroča občinski skupščini vedno večjo skrb, saj je v teh podjetjih zaposlenih skoraj 50% vseh občanov v delovnem razmerju. V takih okoliščinah niti ne preseneča podatek, da so v litijskem gospodarstvu v prvih treh letošnjih mesecih imeli samo za 11,2 % višje osebne dohodke zaposlenih kot v enakem obdobju lani, kar je seveda precej pod republiškim popreč- jem. Še marca je kar 79 delavcev prejemalo od 600 do 1.000 din osebnih dohodkov, čeprav je bilo dogovorjeno, da bi že ob začetku tega leta odpravili vse prejemke zaposlenih pod 1.000 din. Na srečo se je povečalo število tistih zaposlenih, ki so prejemali marca več kot tisoč din, medtem ko je prejelo od 2.000 do 3.000 din samo 323 zaposlenih ljudi. Potemtakem je očitno, da v nekaterih litijskih delovnih skupnostih ne morejo izplačevati kalkulativnih osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, pa tudi v prihodnje jih ne bodo mogli, če bo rentabilnost gospodarjenja manjša in če se bodo povečali stroški proizvodnje. Prav ti pa so temeljna postavka akcijskih programov poslovanja v skoraj vseh litijskih podjetjih. Zmanjševanje proiz- vodnih izdatkov štejejo namreč za eno od poti k bolj donosnemu poslovanju, čeprav to ni edino določilo akcijskih programov. Pravijo tudi, da bodo imeli litijski delovni kolektivi letos znatno manj ostanka dohodka, čeprav so računali, da bo nekoliko višji kot lani. Kljub težavam okrog oskrbe z reprodukcijskimi materiali in zaradi večkratnih kasnitev dobav sestavnih delov, ki jih proizvajajo kooperanti, letos v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje dobro gospodarijo. V prvih petih mesecih proizvodnja sicer zaostaja za predvidevanji, vendar računajo, da bodo v mesecu juniju s kar največjo intenzivnostjo dela omogočili, da bodo dosežene predvidene polletne planske naloge. Zdaj pride iz Gorenja dnevno že za 6,5 milijona din izdelkov, prihodnje leto pa se bo dnevna vrednost proizvodnje povzpela že na najmanj 10 milijonov dinarjev. Samoupravni organi velenjskega Gorenja so te dni, med prvimi pri nas, že sprejeli koli-č inski in finančni načrt za gospodarjenje v letu 1973. Računajo, da bodo tovarne Gorenje v Velenju, Subotici, na Muti, v Slovenj Gradcu in Šoštanju dosegle že okrog 3,5 milijarde dinarjev vrednosti proizvodnje. Prihodnje leto bo Gorenje povečalo predvsem obstoječo proizvodnjo, računajo pa tudi že na dopolnilni program. Iz velenjskih tovarn Gorenje bo v letu 1973 prišlo že 2,5 milijona gospodinjskih aparatov, med drugim 750.000 štedilnikov, 400.000 pralnih strojev, 375.000 hladilnikov, po 50.000 televizijskih sprejemnikov in zmrzovalnih skrinj, 7.000 garnitur kuhinj itd. V Industriji elektromotorjev Gorenje Sever v Subotici bodo izdelali okrog 1,5 milijona raznih elektromotorjev, v tovarni na Muti blizu 20.000 ton li-varnih izdelkov in poljedelskega orodja, v Fecru Slovenj Gradec blizo 4.000 ton raznih izdelkov, na povečanje proizvodnje pa računajo tudi v tovarni Gorenje — Lesna v Šoštanju. (vš) TRISOk Slovenijalesu V slovenjgraški Tovarni meril so imeli pred dnevi referendum, na Katerem so se zaposleni odločali o pripojitvi k ljubljanskemu trgovskemu in proizvodnemu podjetju Slovenijales. Od 556 zaposlenih, kolikor jih zdaj šteje kolektiv Tovarne meril Slovenj Gradec, jih je za pripojitev glasovalo 87,6 %. Izraz solidarnosti rudarjev Ob stanovskem prazniku slovenskih rudarjev kolektiv zasavskih premogovnikov ne bo pozabil svojcev ponesrečenih sotovarišev. Rudarske vdove bodo prejele denarno pomoč iz solidarnostnega sklada, ustanovljenega lani. Za te namene je letos na razpolago kar 282.000 din, ki jih je kolektiv izdvojil iz sklada skupne porabe po zaključnem računu gospo- darjenja za leto 1971. Pravilnik o solidarnostni pomoči natančno predvideva, kdo in v katerih primerih je upravičen do denarne pomoči in kolikšna je pomoč. Vdove bodo dobile pomoč po poštnih nakaznicah, mladoletnim otrokom ponesrečenih rudarjev pa bodo nakazah denarno pomoč na njihove hranilne knjižice. Te oblike solidar- nostne pomoči kolektiva zasavskih premogovnikov najožjim svojcem smrtno ponesrečenih članov kolektiva imajo velik odmev v revirjih. Pomoč niti ni tako majhna, saj je lani v posameznih primerih presegala po 2.000 din na osebo. Razen tega daje podjetje posebno študijsko ah šolsko pomoč vsem mladoletnim otrokom ponesrečenih ru- darjev, ki se šolajo ali študirajo, pa so do te pomoči upravičeni, ker bodisi da nimajo štipendij ali pa žive v neurejenih socialnih razmerah. Razumljivo je, da bi želel kolektiv še bolj pomagati ženam svojih nekdanjih sotovarišev, znano pa je, s kolikšnimi materialnimi težavami se prav letos ubadajo v podjetju, ko ugotavljajo, da znaša razlika med proizvodno in prodajno ceno komajda 3,20 din za tono izkopanega premoga. *XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi i XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'T ■-■HELIOS kemična industrija Domžale ZA POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTROŠNJE PROIZVAJAMO: - Osnovne temeljne barve in kite - Emajle DOM, DOM EXTRA, LUMALIN, LUMALIN EXTRA, TESAR0L, TES0LUX, PIRAT0L SUPER, za notranji in zunanji premaz - Hitro lake in emajle za les in kovino - Dvokomponentne lake in emajle za les in kovino - HELI0P0L (poliester) lake in emajle - Eno in dvokomponentne kislinotrdilne lake in emajle NITR0PLAST in HELI0DUR - Premaze za embalažo in kovinsko predelovalno industrijo - Premaze za avtoindustrljo MOBIL in AVT0LUX - Alkidne in disperzijske barve HELI0DEN in HEU0PLAST - Svinčene okside (minij, glajenko) - Svinčeno belilo in sulfat - Kromove pigmente - Kazeinske in kolodijske barve za usnje - škrobe (krompirjev in koruzni) naravne in razgrajene DOMŽALE, Ljubljanska cesta 114, telefon: UPRAVA in OBRAT DOMŽALE 72711, OBRAT KOLIČEVO 72722, PRODAJNI ODDELEK KOLIČEVO 72479, TELEX YU 31275, TELEGRAM ,,KEMILAK“, Poštni predal 23, Banka 5012-65, Železniška postaja: Kosovno-LJUBLJANA-MOSTE POLJE, Razkladalna postaja Domžale; Vozovno-Ljublja-na-ŠIŠKA, Razkladalna postaja Domžale; EXPRESNO LJUBLJANA, Razkladalna postaja Domžale. vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi F v Iskra VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN BORCA - 4. JULIJ ŠPORT IN REKREACIJA • BLED TRIM v Jugoslaviji Težko bi govorili, da se je TRIM v Jugoslaviji že udomači, kljub temu pa smo lahko zadovoljni s tem, kar je na področju TRIM pri nas že storjenega. Lahko bi zapisali, da je led prebit: mnogi ljudje so s to napredno akcijo na telesno-kultumem področju že poučeni, v številnih delovnih organizacijah in celo v več naših občinah so vzeli TRIM zelo resno, kar potrjujejo številni Konkretni rezultati. In za začetek to ni malo. Posebno če vemo, da so tudi v najnaprednejših evropskih državah ob samem začetku akcije TRIM izredno počasi napredovali. TRIM pa ni zajel le Slovenijo, temveč že širšo našo domovino. In prav tem prvim rezultatom, prvim izkušnjam na Področju uvajanja TRIM v Jugoslaviji je bil namenjen tudi minuli posvet na Bledu, za katerega sta poskrbela Partizan Jugoslavije in inštitut Tovarne Športnega orodja Elan. Več o zanimivem posvetu ter o konkretnem vključevanju tovarne Elan v akcijo TRIM pa v eni iz-med prihodnjih številk našega tedanika. UL. m##//####/#####///#/##///#########//####/■ Kros — start starejših članov Trbovljam ocena odlično Ko je ob slovesnem začetku letošnjih elektrogospodarskih iger predsednik občinske skupščine Trbovlje Jože Laznik izrekel dobrodošlico vsem navzočim, se marsikdo od nad 800 udeležencev ni nadejal, da bo kolektiv Termoelektrarne Trbovlje, skupaj s trboveljskimi športnimi delavci, tako skrbno in vzorno organiziral tekme. Bolj pa ko so potekale tekme, bolj smo se vsi prepričali, da je organizacija odlična. Zato lahko ocenimo delo in priprave Trboveljčanov kot zelo uspešne in jim izrekamo vse priznanje. Tudi nastopajoče ekipe so doprinesle svoj delež k uspešnosti iger, saj so bili tekmovalci disciplinirani, tako da ni bilo nobenih motenj in nevšečnosti. S tem pa so znova potrdili svoje že tradicionalno geslo, da jih igre res družijo in krepijo vezi med vsemi elektrogospodarskimi kolektivi, raztresenimi po vsej Sloveniji Nasploh so potekale letošnje igre v znamenju presenečenj. Organiza- torji so sprva pričakovali udeležbo nekaj več kot 600 ljudi, a je število z naknadnimi prijavami naraslo na 760 nastopajočih ter nekaj desetin ostalih sodelujočih. A to organizatorjev ni zmedlo, pa čeprav so bili umiki dodobra napolnjeni in čeprav je bilo v petek popoldne v Trbovljah in Hrastniku, kjer so bile tekme, neurje. Borbenost nastopajočih je bila na visoki ravni, saj v mnogih panogah vse do konca nismo vedeli, kdo bo končni zmagovalec. Tako so za presenečenje poskrbele najprej atletinje Dravskih elektrarn (DEM), ki so premagale favoritinje iz Elektro Gorice, v kegljanju pri moških je bila vrsta Savskih elektrarn (SEL) presenetljivo druga pred Elektro Celje, pri ženskah pa vrsta Elektro Kranj pred DEM. Pri posameznikih ni nihče pričakoval ponovne zmage lanskih prvakov Sparembleka in Kozlovi-čeve, saj je prvi pustil za seboj reprezentanta Česna in Turka ter mnoge rutinirane kegljače, Kozlovičeva pa Železničarji so za i smek- JENO IN ORGANIZIRANO REKREACIJO Na področju rekreacije so bili slovenski železničarji že od nekdaj aktivni. Odločili pa so se. da bodo aktivnemu počitku 7 °bliki športa in kulturnih dejavnosti ob prostem času posvečali v bodoče še večjo pozornost. Iniciativni odbor za rekreacijo pri Združenem želez-niško-transportnem podjetju Ljubljana je najprej organiziral ^uketo, ki je pokazala odnos železničarjev do različnih šport-‘hh aktivnosti, kakor tudi do zborovskega petja, folklore, ufužabnega plesa in drugih ho-. jev. Tako so dobili precej ^astl° sliko o željah in potrebah elanov tega velikega kolektiva. V Sloveniji delujejo tri velika etezničarska športna društva s a. klubi in več kot 3000 člani. lanstvo deluje aktivno v 12 /jzkčnfli športnih panogah. Ze-aktivna so tudi planinska [Vriva, v katerih je včlanjenih u železničarjev. Kulturno-pietniška dejavnost je organi-ki)a/la v kultumo-umetniških * ;?m, samostojno pa delujeta dve godbi na pihala (Zidani tmif’ Divača>- Med drugim je i: l? omeniti delovanje kluba , iteljev železnic v Ljubljani, . erega osnovni namen je za-e^irati člane za vprašanja nihJ - Z11 rnodelnih (miniatur-pri , ezmc ter vzbujati zlasti r»„ Hdadini smisel za organizi-ani? ustvarjalno delo. n„ ta bi bila vsa ta pestra dejav-bolje organizirana in do-nri£na d™ širšemu krogu, so in Pjavih v Mariboru, Ljubljani ščin ostojni ustanovne skupaj®’ >na katerih so izvolili poželi,-* pdbore za rekreacijo gj ..fP^arjev. O pomenu in vlo-o0 Lpacije je vsakokrat spre-C* Profesor VŠTK Drago nih°„/ razprave na ustanov je “"Upščinah povzemamo, da Vs°d veliko zanimanja za ob]Jeno delo in za nove Upot„ rekreacijske aktivnosti, boli l 50 tudi- da bo treba še člane doslej skrbeti za tiste Prihaio- ?vndl kolektivov, ki kraieiJ0 k nam iz oddaljenih blik m drugih ljudskih repu- Pa t}6 ki so bili izvoljeni Področnih skupščinah v Mariboru, Ljubljani in Postojni, se bodo zbrali v četrtek, 29, t. m., na skupščini za rekreacijske dejavnosti pri združenem ZTP Ljubljana. Od novega vodstva pričakujejo kakor pomoč dosedanji aktivnosti na vseh področjih rekreacije tako tudi uvajanje novih oblik bogatenja prostega časa naših železničarjev. nekatere stalne zmagovalke iz prejšnjih let. Tik pred zaključkom iger so bili kandidati za osvojitev nagrad Elektro Ljubljana, SENG in Elektro Gorica. Z zmago v odbojki se je končnemu cilju precej približala ELGO. Zaradi zmage Termoelektrarne in uvrstitve SENG v balinanju šele na četrto mesto pa je padla odločitev. ELLJ in ENG sta prejela enako število točk — 22,5, toda ker je imela EL D več prvih mest, je osvojila pokala. Ob vsem tem je bilo sicer nekoliko razburjanja, a menimo, da je bila odločitev le najpravičnejša. Tako je Elektro Ljubljana prejela oba pokala. Vse ostale ekipe pa so za zmage v posameznih panogah prejele lično izdelale nagrade v obliki rudarskih simbolov in posamezniki lične medalje. NAJBOLJŠI: ATLETI - ČLANI: SENG 11.420 točk, ELGO 9927, ELLJ 9739; ČLANICE: DEM 4654, ELGO 4142, ELLJ 3525; ODBOJKA - ČLANI: ELGO, SENG, DEM; ČLANICE: ELKR, DEM, TE Trbovlje, NAMIZNI TENIS -Člani: ELLJ, ELMA, SENG, ČLANICE: Elektroprojekt, ELGO, Elektro inštitut; KEGLJANJE - Člani: ELKR I 598, SEL 557, ELCE 556, ČLANICE: ELCE 136, ELKR 307, DEM 301; STRELJANJE: Elektrotehna 638, Elektroprojekt 632, DEM I 628; BALINANJE: TE Trb, ELGO, SEL I: MALI NOGOMET: TE Trb, ELLJ, Elektroprojekt; PLAVANJE - ČLANI: DEM; ČLANICE: TE Trb. UVRSTITEV ZA POKAL: 1. Elektro Ljubljana 22,5, 2. Soške elektrarne 22,5, Elektro Gorica 22,0, 4. Termoelektrarna Trbovlje 18,5 itd. TONE BANČIČ Zasavski premogovniki TRBOVLJE (rudnik Hrastnik, Trbovlje in Zagorje) čestitajo vsem slovenskim rudarjem in poslovnim prijateljem ob letošnjem dnevu rudarjev t t i * I Slovenska telesnokultuma sfera je pred velikim dogodkom. Pred nekaj dnevi se je namreč začela javna razprava o zakonih, ki bosta urejala to področje družbenega življenja. Znano je namreč, da je telesna kultura ostajala vse predolgo na stranskem tiru in da je bil zadnji čas,-da tudi telesno vzgojo, šport in športno rekreacijo spravimo v zakonske okvire. Izvršni svet je predlagatelj zakona; osnutek sta že obravnavala prosvetno kulturni zbor in republiški zbor skupščine in ga sprejela. Hkrati sta naročila izveršnemu svetu, da po javni razpravi in upoštevajoč pripombe, pripravi predlog zakona do konca septembra. Ugotovili smo lahko, da se je javna razprava v nasprotju s splošno veljavno skupščinsko prakso začela že veliko prej, preden so v skupščini osnutka zakona sprejeli. Skupščina je na tak razvoj dogodkov gledala prizanesljivo - vsem je bil to dokaz, kako veliko je zanimanje javnosti za to področje in da je bil res zadnji čas za zakonsko ureditev teh vprašanj. Predlagatelj je pri izdelavi osnutkov (gre namreč za dva zakona: prvi predvideva ustanavljanje telesnokultume skupnosti, drugi pa zagotavlja sredstva za financiranje dejavnosti) izhajal iz pričakovanj, ki jih ima telesnokultuma sfera. Najprej gre za postavitev ustreznejših družbenih odnosov na tem področju, ki ne more ostati zunaj sistema samoupravljanja; potem pričakuje večje možnosti za razmah telesne kulture in to tako množične kot kvalitetnega športa; in ne nazadnje pričakuje več sredstev in bolj ustrezno financiranje. Predlagatelj je torej želel uskladiti to področje z osnovnimi dolžili snreietih ustavnih amandmajev. Želi ustanoviti skup- Zakon o telesni kulturi nosti, v katerih bodo predstavniki telesnokultumih delavcev, športnikov, osnovnih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij; skratka - v skupnosti naj bi bili zastopani parcialni in družbeni interesi. Predlagatelj sodi, da bi se na ta način v skupnosti ustvarjala neka celovita družbena politika telesne kulture, ki naj bi čim prej prerasla iz „konjička“ v družbeno potrebo in da bo v njej zagotovljen vpliv delovnih ljudi v celoti. Zanimivo bi bilo tudi pogledati, kaj so doslej pokazale pripombe na osnutka zakona. Pripombe so sila različne in precej jih je tudi zelo dobrih, tako da bo imel sestavljavec pri izdelavi predloga lažje delo. Najdemo pa tudi take pripombe, iz katerih je razvidno, kako mnogi v zakonu iščejo in vidijo samo sebe, svojo organizacijo. To pa je nemogoče. Težko je tudi pričakovati, da se bo vsakomur posrečilo svojo specifiko izraziti v zakonskem tekstu; v celoti vzeto pa je tudi tako zanimanje za zakon normalno, opravičljivo in zelo koristno za sestavljavce. Med pripombami se najbolj ponavlja tista, ki želi, da bi posebej poudarili družbeno skrb za množično telesno vzgojo, šport in športno rekreacijo. Čeprav je imel sestavljavec zakona pred očmi, da bo skrb za množičnost predvsem stvar politike dogovora temeljnih telesnokultumih skupnosti, ni nobenega razloga, da skrb za množičnost v tekstu zakona ne bo izražena še bolj. Precej je tudi pripomb na delitev zbranih sredstev med temeljnimi telesnokultumimi skupnostmi in republiško skupnostjo. Osnutek zakona predvideva (predlog tega za- £ kona bodo obravnavali in sprejeli konec leta ob proračunski razpravi), da bodo delavci prispevali 0,39 stopnje prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Za prvo leto predlagajo sestavljavci delitev: 0,11 republiška skupnost in 0,28 temeljne skupnosti. Pripombe gredo v to smer, da so republiška sredstva prevelika. Predlagatelj v tem trenutku ne more predlagati drugače, ker še ni dokončno jasno, kolikšne bodo obveznosti republike do zveznih programov, katerih finansiranje je zdaj v celoti prešlo na republike in pokrajine. Pripombe so si edine tudi v tem, da bi za telesno kulturo morali dajati tudi drugi državljani in ne samo delavci. Res je, da termin za javno razpravo ni najbolj ugoden. Julij je mesec dopustov, zato so poskušali večino javne razprave opraviti že v zadnjih dneh junija, ko je večina telesnokultumih delavcev še bila na svojih delovnih mestih. Sicer pa se da tudi v vročih poletnih mesecih razpravljati o telesni kulturi in reči vse tisto, kar je pred sprejetjem zakona treba reči. S. URE K * N * N N S i Ob otvoritvi TRIM štafete v Celju ... USPELA AKCIJA Preteklo nedeljo se je z izletoma v naravo na Golte in Celjsko kočo končal TRIM teden v Celju. Množičnega pohoda na Golte in Celjsko kočo se je udeležilo veliko število občanov, ki so se nato pomerili še v raznih zabavnih igrah. Za veselo razpoloženje pa so med izletniki poskrbeli godbehiki, ki so večkrat zaigrali „himno“ o trimu, ki jo je napisal Celjan Jože Perčič. Kot zadnja prireditev je bilo v soboto pri Mlinarjevem Janezu na Teharju zanimivo tekmovanje - TRIM ŠTAFETA. Ta štafeta predstavlja novost v dejavnosti športa za vsakogar. Avtorja steze sta prof. Tone Goršič in Tine Veber. Steza za štafeto je dolga 500 metrov in ima 16 različnih postaj, kjer mora osem tekmovalcev po dvakrat opraviti različne aktivnosti. Na startu za to štafeto je sodelovalo 200 tekmovalcev in tekmovalk iz celjskih delovnih kolektivov in desetih večjih kolektivov iz Slovenije. M. BRECL NAGRADA DE POTUJE V SLOVENSKO BISTRICO Držali smo dano besedo in 29. junija natančno pregledali rezultate naših skupnih nekajmesečnih prizadevanj za povečanje števila bralcev Delavske enotnosti. Pri tem smo ugotovili, da so nam številni občinski sindikalni sveti učinkovito priskočili na pomoč in da je po drugi strani vsaj polovica takih, ki še iz tega ali onega razloga stoje ob strani... Povedano z drugimi besedami: na območju 19 občinskih sindikalnih svetov seje število naročnikov Delavske enotnosti v letošnjih prvih šestih mesecih povečalo. Ponekod le toliko, da je komaj omembe vredno, drugje so prizadevanja obrodila spet bolj bogate sadove. Tako je število naročnikov naraslo v minulih mesecih na območju naslednjih občinskih sindikalnih svetov: Idrije, Laškega, Tolmina, Slovenske Bistrice, Radelj ob Dravi, Trebenj, Zagorja, Ajdovščine, Postojne, Murske Sobote, Kamnika, Nove Gorice, Raven na Koroškem, Novega mesta, Velenja, Gornje Radgone, Maribora, Sežane, Kopra in Ljubljane. Žal pa ponekod ničesar niso storili, da bi bili člani osnovnih sindikalnih organizacij bolje obveščeni, da bi prejemali večje število izvodov Delavske enotnosti, ki mimogrede povedano, velja še vedno le pol dinarja oziroma znaša njena celoletna naročnina komaj 26 dinarjev. Skratka, ponekod je ostala situacija takšna, kakršna je bila pred šestimi meseci, to je konec minulega leta, v nekaterih občinah pa število naročnikov celo pada. In če smo že našteli območja, kjer je število bralcev v minulih mesecih naraslo, naj omenimo še tista, kjer' imamo danes manjše število naročni- Postanite naročnik DE Ime In priimek Naslov Podpis 1 ........................................................................................... 2 ..................................:.... ....................................-............ 3 ...............................................................................:.... 4 .....................................................1................................... 5 ..................................................................L.............................. Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova" 4, št. NB 501-1-991. Ime, priimek In točen naslov zbiralca naročnikov: kov, kot pa smo jih imeli pred šestimi meseci. Gre za področja naslednjih občinskih sindikalnih svetov: Šentjur, Cerknica, Ptuj, Tržič, Radovljica, Mozirje, Ljutomer, Domžale, Vrhnika, Škofja Loka, Hrastnik, Kranj, Slovenske Konjice, Ormož, Žalec, Trbovlje, Celje, Brežice, Slovenj Gradec in Videm Krško. Seveda naše uredništvo pričakuje, da še nikjer ni bila izrečena zadnja beseda in da bodo zavihali rokave tudi tam, kjer doslej tega še niso storili. Puške namreč nikakor ne bomo vrgli v koruzo, seveda pa pričakujemo, da nam bodo občinski sindikalni sveti stali ob strani. V nasprotnem primeru se namreč naša prizadevanja ne bodo obrestovala. In sedaj k nagradi. Dejali smo, da bomo nagradili dva občinska sindikalna sveta: tistega, ki bo zbral največ novih naročnikov in tistega, ki mu bo uspelo najbolj povišati število naročnikov Delavske enotnosti glede na skupno število zaposlenih v občini. Naše uredništvo se je odločilo, da bo zaradi malce skromnih rezultatov podelilo to pot le eno nagrado, drugo pa prihranilo za mesec november. S tem bomo povečali število novembrskih nagrad in tekmovanje bo postalo tako nedvomno še bolj zanimivo. Lep družinski šotor torej to pot potuje v Slovensko Bistrico. Iskrene čestitke in — prijetne počitnice pod platneno streho! UREDNIŠTVO DELAVSKE ENOTNOSTI Portoroška riviera Slovenska obala v tem času že utripa v polnem turističnem ritmu. Hoteli se polnijo, prav tako tudi počitniški domovi in vse kaže, da bo posebej glavna sezona potekala več ali manj normalno. Čeprav število turističnih nočitev v prvih letošnjih petih mesecih ni doseglo lanske ravni, bilo jih je okrog 199 tisoč, lani v enakem času pa okrog 208 tisoč, pa gostinski in turistični delavci računajo, da bo skupni seštevek letošnjih turističnih nočitev vseeno večji od lanskega. Bolj kot turistični promet zaskrbljujejo obalne gostinske in turistične delavce težki pogoji, y katerih se je znašlo letos naše gostinstvo, še posebej sezonsko. Novo leto se je namreč začelo za gostinstvo z zamrznitvijo cen za zuna-njepenzionske usluge, stroški poslovanja pa so se - zaradi podražitve raznih živil in pijač - povečali. Povečale so se tudi razne druge družbene dajatve. Spričo vsega tega finančni pokazatelji o poslovanju gostinstva za letošnje prvo polletje ne bodo ugodni. Obalno gostinstvo zato meni, in podobno menijo tudi v drugih slovenskih turističnih središčih, da mu mora družba letos položaj olajšati. Prvo olajšanje je nedvomno nedavno sprejeti odlok ZIS o delni sprostitvi cen zunanjepenzionskih storitev. Do te sprostitve bo lahko prišlo, ko bodo podrobnejša merila za to sprejele republike in v Sloveniji bomo skušali to sprejeti čim-prej. Seveda bo pri povečevanju cen zunanjepenzionskih uslug treba ravnati previdno, in tega se dobro zaveda tudi gostinstvo, saj bo za vsako ceno treba ohraniti našo konkurenčnost v turizmu. Prav zato pa bi bilo prav, da bi skušali gostinstvu letos pomagati še na drug način. Ne le obalne, ampak tudi druge slovenske gostinsko-hotelske organizacije menijo, da bi jim morali zvišati davčne olajšave od sedanjih 6 na 12 odstotkov. Nadalje, naj bi jim pri razbremenjevanju pomagale tudi občinske skupščine, nekaterim izmed njih — to velja predvsem za obalo — pa naj bi banke letos odložile plačilo anuitet. Ob vsem tem pa seveda velja reči, da bi za ekonomičnost svojega poslovanja morale kaj več narediti tudi gostinsko-hotelske organizacije same, in to z notranjo štednjo, povečevanjem kvalitet uslug in z večjo podjetnostjo pri nudenju zunanjepenzionske porabe. Bolj bo najbrž treba združiti sile okrog turistične propagande, da bi v jesenskih mesecih vsaj delno nadoknadili izpad gostov in nočitev, ki ga je naš turizem, zaradi znanih razlogov doživel aprila in maja letos. Za naše obalno območje je vsekakor zanimivo, da prav v letošnjem, za turizem nekoliko težavnejšem letu, vedno bolj prodira spoznanje, da bi ga bilo treba obravnavati kot enotno turistično območje. To spoznanje ni novo, saj turistični delavci, ki na stvari gledajo bolj široko, že dolgo skušajo doseči, da bi se vsa turistična območja na obali obravnavala in propagirala kot portoroška riviera. sedežni element »fjord” meblo 65000 nova gorica telefon 02611 tmmm TVfPT AITCIf A Glasilo ZVEZF SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik ^cVir» J -- L1 )Xl tL POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 323-554, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, st. NB 501-1-991. ,toin» TTV . račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 - Posamezna številka stane 50 N-par Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din - in letna 26 din - Rokopisov ne vračamo — r J- i«V/D 1 plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana