GLASNIK
- . 'I/ . .	_____
LJUBLJANA, 9. MARCA 1956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO lil., ŠTEV. 19
ObBnski ljudski odbori
OBČINA DOBROVA
I* zapisnika 5. seje Občinskega ljudskega odbora, ki je bila dne 30. januarja 1956.
Sejo je vodil predsednik tov Vrhovec Stane.
Sprejet je bil naslednji dnevni red:
1.	Poročilo predsednika Sveta za zdravstvo, soc. skrbstvo ter varstvo matere in otroka.
2.	Sprejem statuta.
3.	Odlok o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov.
4.	Ustanovitev gostišč na pravila.
8. Izvolitev komisije za odlikovanja.
6.	Izvolitev komisije za odmero dohodnine.
7.	Izvolitev komisije za pritožbe na odmero dohodnine.
8.	Razno.
1.
Predsednik sveta za zdravstvo, socialno skrbstvo ter varstvo matere in otroka poda sledeče
POROČILO
o delu sveta za zdravstvo, socialno politiko ter varstvo matere In otroka občinskega ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani
Ob ustanovitvi novih občin so bile prenešene vse zadeve s Področja zdravstva, socialnega varstva, zaščite matere in otroka od Okrajnega ljudskega odbora na nove občine. Svet ima torej sledeče referate:
L' Zdravstvo.
JI- Varstvo matere in otroka.
Ul Skrbništvo.
IV.	Splošno varstvo.
V.	Invalidske zadeve.
Vi. Delovna razmerja.
ZDRAVSTVO
Zdravstvena postaja Dobrova Pr’ Ljubljani je zavod s samostojnim finansiranjem. V $k!o-P’1 zdravstvene postale $o tr
Ambulante In sicer: na Dobrovi, v Hiirjuiu :n Polhovem Gradcu oleg tega spadajo sem še otro-dispanzerji na Dobrovi, v l>rjulu m Polhovem Gradcu. °ndar so šele v razvojni dobi posluje samostojno od 1. Iul*ja 1955. Ob ustanovitvi je bil Pravni odbor Zdravstvene po-sje sestavljen iz članov s pod-Ja bivše občine Dobrova in J- deloval le kot začasni organ nc II- nov. 1955 pa je imel "“Jo prvo sejo upravni odbor ravstvene postaje, Dobrova •»tavLjen la 9 članov iz vsega yročJa sedanje občine. ■Zdravstvena postaja zaposluje u zdravnika, 1 zdravniškega Ročnika. 1 bolničarko, dve h °i. 3 honorarne snažilke in 1 orarnega knjigovodjo. Z ozl-Bd n" ustanovitev otroških dl-p0*T*eTJ*v pa bo potrebno za-at 'll 5e eno patronažno se-«tvar, Kljub ,cjn'u. da se je o Up r razt>ravljalo že na sejah svJtaVnixga odbora ln na sej1 V-,,*’, ni upravni odbor po-
ttiesu	^
Jblelca '*artona*n® sestre; hor-161 Predel tako rekoč tudi

nuna babice: tu delujeta samo dive upokojeni babici im prejemata le honorar od porodov. S 1 februariem natopi službo babica za horjulski del Sečnik tomeka medtem ko bo upokojena babica Tominc obdržala področje Butajnove. V finančnem pogledu se mora kurativa sama vzdrževati.
Mednem ko preventivo plačuje Okrajni LO ozir. od 1. Januarja občina. Deficit za leto 1955 v zvezi z republiškimi izdatki je poravnal Okrajni LO Ljubljana.
Cene ambulantnih pregledov so sledeče:
Splošna ambulanta Polhov Gradec	260	din
Splošna ambulanta Dobrova	296	din
Splošna ambulanta Horjul	150	din
Te cene so določene od zavoda za socialno zavarovanje za soc zavarovance in so. bile potrjene na 3. seji našega sveta Prav tako so biie določene cene /.a privatnike v vseh treh ambulantah: prvi pregled 200 din, vsak naslednji po 100 din, poleg tega pa še plačilo obvezilnega materiala tn zdravil.	Cene	za
privatnike so se morale tako določiti, ker so bile prejšnje po 100 din za prvi pregled in 50 din za ponovni pregled odločno prenizke.
V Splošni ambulanti Dobrova :n Horjul ordinira dr. Janežičeva. in sicer vsako dopoldne razen sobote ln nedelje na Dobrovi,, v Horjulu pa ponedeljek :n četrtek popoldne.	Sicer	je
bilo na seji upravnega odbora že določeno, da se vrš; zdravstvena služba trikrat tedensko v Hofjulu im trikrat tedensko na Dobrovi, toda ta sklep se še ne izvaja; zato naj upravni odbor ponovno sklepa o poslovanju obeh splošnih ambulant. O tem, prosim, naj da tud OLO svoje mišljenje V Splošn ambulanti Polhov Gradec ordinira dr. Mozetič vsak dan razen v sredo.
Ob prevzemu 1. julija 1955 je bila zlasti ambulanta na Dobrovi zelo slarbo opremljena z inštrumenti In zato tudi finančni efekt ni bil ravno najboljž1 V mesecu novembru pa smo prejeli <z amortizacijskega sklada od Okrajnega LO Ljubljana za opremo otroških dispanzerjev za naibavo nujnih Inštrumentov za splošne ambulante 800.000 din. Ta znesek je delno že Izkoriščen ozir. Je material naročen.
Iz poročila, ki nam ga Je dostavila dr. Janežičeva kot upravnik zdravstvene postaje Dobrova, je razvidno, da se nudi prva pomoč vsem zavarovancem in ostalemu prebivalstvu v ambulantah, težjim bolnikom tudi na domu. V ambulantah na Dobrovi im v Horjulu se vrši tudi preventivna služba z nasveti pri pregledih nosečnic in glede prehrane in nege
dojenčkov. Predvidoma bodo v vseh teh ambulantah do konca januarja ustanovljene posvetovalnice za matere in otroke.
Dr. Janežičeva je v Jeseni leta 1955 izvršila sistematski pregled šolskih otrok v Šentjoštu, Zalarju, Brezju in na Dobrovi. Skupno je bilo pregledanih 318 otrok. Pri teh pregledih se je ugotovilo Izredno veliko rahitisa in caries. Najslabše je stanje v Šentjoštu in sicer ima slabo telesno držo 57 otrok, delno deformacijo koša 1, naznačeno pa 37, caries višje stopnje 13. caries nižje stopnje pa 23 otrok.
Rahitis pri otrocih je posledica nepravilne nege dojenčkov :b vitaminsko ter kalorično pomanjkljiva prehrana. Zdravstvena prosveta še ni zajela tega področja. Nujno je potrebno, da se takoj uvede patronažna služba. Zaradi canesa in raznih deformacij zob bi bilo takoj potrebno, da se uvede kontrol, n prične z zdravljenjem zob Mnogo otrok je zaradi vojne brez očetov, zato morajo opravljat- težka kmečka dela. kar Jih preveč izčrpa. Živijo v slabih gmotnih In higienskih razmerah. So primeri, ko spijo otroc v hlevih Izčrpanost izvira tud zaradi velike oddaljenost! od tole — tudi 1 un hoda. Na šol •e mlečna kuhinja kar vsaj de orna pripomore k zboljšanji' slabih razmer. V Zažarju se je ugotovilo, da Ima od 28 pregle danih otrok 17 slabo držo. So orecej podvrženi cariesu. med-em ko rahitis rti tako pogost. Potrebno bi bilo urediti zobo-'dravstveno službo.
Tudi otroci v Brezju trna je -tabo telesno držo. od 32 pregledanih otrok kar 19, caries višje In nižje stopnje je ugo-ovljen pri 20 otrocih. Na splošno so slabo razviti.
Otroci |z Dobrove so glede elesne drže za spoznanje boljši. Podvrženi pa so cariesu. Treb: bi bilo urediti preventivno službo. Zaradi slabe drže pa bi se moralo polagati več pažnje n, flzkulturo. Ugotavlja se. da se kaže lep uspeh pri negi dojenčkov in pr; zdravstven; h Ig! en nosečnic. Pri pregledih dojenčkov je namreč opaziti upadanje rahitisa, kar je posledica pra. vočasne terapije.
Zdravstvena služba je zarad. obsežnega Hribovitega |n težto dostopnega terena precej otež-kočena. Saj je dosti krajev, do katerih ni mogoče priti z avtomobilom, niti s kolesom.
Do sedaj je bilo predvsem na Dobrovi kritično v zobozdravstveni službi. Predvideva pa se da že v najkrajšem času prične z delom dentist. V Horjulu že nekaj mesecev posluje den.tlst-ka, in je vprašanje zobozdravstvene službe urejeno. -Urediti pa je zobozdravstveno službo še v Polhovem Gradcu kjer se bo izmenjalo dosedanjega derotista s takim ki bo lahko zdravit tudi socialne zavarovance.
Poročilo upravnice pa ni zajeto področja Splošne ambulante Polhov Gradec in n.i o tamkajšnjem zdravstvenem stanju mogoče poročati.
Glede plačevanja oskrbnih stroškov v bolnišnicah je treba pripomniti, da je do 1. januarja t. 1. plačeval te stroške na prošnjo bolnikov Okrajni LO, medtem ko preide vse zdravljenje s 1. jan. na Občinski O L. Prav v tem pogledu bo treba, da tudi ljudski odborniki tolmačijo volivcem, kdo je upravičen do brezplačnega ali delno znižanega plačevanja oskrbnih stroškov, da ne bodo vlagali prošenj taki, ki so sami zmožn. plačila.
MRLIŠKA PREGLEDNA SLUŽBA
Dne 17. decembra 1955 je svet na svoj« 3. seji imenoval mrliške preglednike.
VARSTVO MATERE IN OTROKA
Za lažje in pravilno izvrševanje nalog s področja varstva matere in otroka, je svet na vvoji 3 sejj dne 17. decembra menoval otroške obiskovalke za vsako vas. Njihova naloga je. da večkrat obiskujejo otroke padlih borcev, otroke ZFT, in otroke, k: so pod oskrbništvom O vseh nepravilnostih, ki jih ugotovijo na terenu, je njihova dolžnost, da takoj sporočij-r skrbniškemu organu, ki bo nadalje ukrepal. Je več primerov, da je kak otrok zanemarjen, n-pravilno vzgojen, se potepa, živi v slabem okolju ali je moralne ogrožen. Ker je področje naše občine zelo obširno, je nujne čim širše sodelovanje državljanov, ker le z njihovo pomočjo bomo lahko pravilno in hitre reševali te probleme.
Otroške obiskovalke imajt tudi nalogo, da obiskujejo ma-ere nosečnice in jim pomagaj( z nasveti.
POMOČ
NEZAKONSKIM MATERAM
Nezakonskim materam Je treba nuditi vso pomoč v prv vrsti glede ugotavljanja oče-■ovstva Dostikrat si maiti same ne zna pomagati.
Tekom zadnjega tromesečja o bile na področju naše občine tri nezakonska rojstva, za ka-ere Še nlebito ugotovljeno očetovstvo.
POSVOJITVE
Svet še sedaj ni Imel nobenega primera posvojitve.
VZGOJNO ZANEMARJENA
IN MORALNO OGROŽENA MLADINA
Zaenkrat ni bilo nobenega primera, da bi bilo potrebne varstvo države, vendar bo treba *emu vprašanju posvetiti vso nažnjo ln poiskati take skrite primere.
SOCIALNA SODNA POMOČ
Naloga skrbniškega organa le. da sodeluje tudi v postofku pred sodiščem, kadar se rešuje prestopek mladoletnika.
Tak primer je bil do sedaj eden, vendar kazen še ni bila zreč ena.
REJNIŠTVO
Do sedaj imamo tri otroke, ka -O bili dani rejnikom in stroški rejnine prav tako padejo od l Jan. 1956 na proračun občine.
Treba pa je že sedaj poiskati rejnike, ki bi moralno, materialno in politično odgovarjali, da bi v slučaju primera lahko akoj izročili otroka dobrem-u rejniku.
Šolske mlečne kuhinje
Na našem področju so tri šol-Jke mlečne kuhinje, in to: na osnovni šoli Črni vrh, kjer je 96 učencev in učenk in dobiva vsak dnevno malico. Otroci so namreč oddaljeni do šoile 9 do 10 km. Za malico so prejeli od ČARE, rastlinske moisti 420 kg, masla 420 kg in en sod mleka v prahu. Vredmioat vsake malice ,e 20 din. Iz proračuna OLO Ljubljana jim je bilo za zadnje momesečje dodeljeno 4500 din. Starši ne prispevajo ničesar. Kuharica, ki je zaposlena dve uri dnevno, prejema mesečno 100 din.
osnovna Sola SentjoSt Tam prejema 94 učencev in učenk vsak dan malico, in si-.■er; kavo, kruh z marmelado, maslom ali mašijo. — Približna vrednost obroka je 20 din. Tuut , -uikaj do sedaj starš; niso ničesar prispevali, so pa pripravljeni nekoliko prispevati, če bi se pokazala potreba. Prejeli so ud CAHE 450 kg raatllindke masti, 450 kg masla in dva soda mleka v prahu. Iz proračuna so prejeli 5000 din. Kuharica prejema za opravljeno delo mesečno 1000 diin.
osnovna Sola '
IN NIŽJA GIMNAZIJA POLHOV GRADEC
Tu prejema 263 otrok malico, /rednost po 20 din. Prejeh so >d ČARE 625 kg rastlinske mati, 625 kg masla, dva soda mleta v prahu, iz proračuna je bilo iodeljono 7000 din, starš; pa so prispevali 1960 din.
Zaposlena je ena oseba in >rejema mesečno 1200 din. Šol-ka vodstva naj bi na rodiCelj-kih sestankih razpravljala s larši o vprašanju prispevkov. Tukaj gire za zdravje otrok in morajo starši tudi prispevati po ,vojiih močeh, da se zdravje njihovih otrok zboljša, saj so :dravsT.venl pregledi po šolah ■okazali, kako slabo je zdravje toiodbvernlh otrok.
SKLAD ZA VARSTVO OTROK
Pri občinskem Ljudkkem odlom je bil ustanovljen sklad ta varstvo otrok. Za upravljanje tega sklada je bdil imetio-/an upravni odbor. V ta skled "*	^ /vlV *+* 1,
KZ in organizacij, sedaj tma-no na skladu 61.275 din.
SKRBNIŠTVO
Na področju naše občine je pod skrbništvom 38 mladoletnikov, od tega sta dva pod neposrednim vars.tvom države. 36 •'a pod -rosrednim varstvom države. Naha'ajo pa se dva pri roditeljih, 30 prt sorodnikih, t
v tmjli družini, 1 v mladinskem vagajališču Veržej, 1 pa v Šempetru — Nova Gorica.
ODRASLE OSEBE, KI SO POD SKBRNIŠTVOM
Teh je 18, im sicer:
13 pod posrednim varstvom države, 5 pod neposrednim var-Btvom države, 9 jih živi v lastni družina, 4 pri tuji družini, 1. se nahaja v Zavodu za duševne bolezni Begunje, 4 pa se nahajajo v bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana-Polje.
SPLOŠNO VARSTVO
Na področju naše občine je 62 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Naša dolžnost je, da tem otrokom posvetimo vso skrb, predvsem jim je treba pomagati, da se bodo izšolai!i ali vključili v obrt. Ce pogledamo njihovo šolanje, je Stanje sledeče:
30 jih poseda osnovno šojo, 15 Rimnaizijo, 1 nižjo strok, šoto, 7 učencev v gospodarstvu, 9 zaposlenih kot delavci — doma na posestvu ali pa v proizvodnji. Za te zadnje bi bilo dobro, ako txi se jim omogočila vključitev •v uk ali pa nudila možnost za nadaljnji študij, če imajo za to pogoje.
UČNI
USPEHI TEH OTROK
4 odlični, 7 prav dobrih, 28
tioibrih, 4 zadostni in 3 nezadostni.
Kakor vidimo, niso uspehi najiboijši. Naitoga našega sveta kakor tudi LO in organizacije ZB je, da se za te otroke res poskrili in vodi evidenca nad njihovimi uspehi in neuspehi. Zavedati se moramo namreč, da lahko dobimo iz teh vrst dober kader, posebno še iz političnega ozira.
Štipendije prejema v naši pb-tini 34 oseb, mesečno se gibljejo od 1000 do 4000 din. Tako je bilo v zadnjih treh mesecih Izplačanih 219.000 diim za Štipendije, kar je kril OLO Ljubljana l<z svojega proračuna. Od 1. januarja 1958 pa preidejo tudi štipendije na proračun občine. -Zato bodo morali visi prizadeti napraviti prošnje na občino za podelitev štipendije, katere bo reševala komisija, ki obstoja pri LO. V tej zvezi je potreto-l*o pripomniti, iz ekonomskega stališča gledano, naj bi dobivali Štipendije tisti iz višjih šol im 5* takšne stroke, ki bi jih lahko pogodbeno vezali, da bi se zaposlili v naši občini. V tem »mi»!iu naj se izjavi tudi LO in de navodila komisiji za dodeljevanje štipendij.
V občini je tudi 38 otrok, ki so pod vairatvom države, od teh jih prejema 12 socialno podporo, 1 od teh se nahaja v Industrijski šoli Trbovlje, 1 pa v domu Anice Cernejeve v Ljubljani. Ostali pa so: 32 pri roditeljih, 2 pri sorodnikih in 2 v tuji družini.
t	PODPORE
I STARIM IN ONEMOGLIM
Imamo 52 oseh, ki prejemajo Ktauno mesečno socialno podporo, in to v znesku od 200 do 200() din. Te pod/pore so se razdeljevale db 31. dec. 1955 po bivših občinah. Ko pa je svet na tvoji seji pregledal stanje socialnih podpirancev, je uvidel, da podpore v znesku 200 dam nikakor ne odgovarjajo in je zalo spremenili meje od 500 do 2000 din mesečno, in to s
I.	januarjem dalje.
Pri dodeljevanju socialnih podpor je naitoga komisij, sveta kakor tudi LO, da se dobro pregleda potreba posameznika, kajti bili so primeri, da so podpiranci Imeli izgovorjen pre-
ušitek ali pa so posedovali celo precej zemlje. So tiudj primeri, da so otroci zaposleni, pa prosita oče ali mati socialno podporo. Pri takih primerih je treba otrokom dopovedati, da so oni že po zakonu jtolžmi preživ-jati svoje starše, kakor so tudi dolžni preživljati svoje otroke jtarši.
V	domovih onemoglih je Sest
oseb:	Vrhnika 1, Mengeš 2.
Domžale 1, Črni potok 1, Preddvor 1, oskrbnine v teh domovih so od 6200 do 7000 din na jsebo mesečno. Tudi to oskrbimo je do 31. dec. 1955 plačeval DLO Ljubljana, od 1. f. 1956 daje pa izplačuje oskrbnino obč. -O. - Tako pride mesečno za oskrbnine v domovih onemoglih 18.850 din. Tudi pri oskrbovancih bo treba pregledati, če majo sorodnike, ki bi bili zmožni in dolžni prispevati k oskrbnini. Dosedanji primeri pa so samo taki, da so brez bližnjih sorodnikov. So tudi primeri, ko hočejo domači oddati
tarega ali onemoglega člana družine, ki ima zgovorjen pre-užitek, v dom onemoglih	na
stroške občine.
V	zadnjem tromesečju je bilo
izplačanih socialnih podpor v sledeči višini: mladoletnikom In starim onemoglim	171.250	din
podpore TBC	46.500	din
kadrovske podpore	4.000	din
podpore ZFT rejnine
Skupaj
javljati, njihove delavske knjižice se hranijo na občini. S tem se prepreči zaposlitev drugje in obenem prejemanje oskrbnine. Za vse ostale pa je uvedeno kontrolno javljanje enkrat tedensko.
105.300 din
27.000	din 354.050 din
Mesečno torej 118.000 din, to ,e številka, preko katere ne moremo z lahkoto preiti pri obravnavati tega poročila.
Ravno s področja splošnega skrbstva je velik problem v bolj oddaljenih krajih. To je tudi ■azumljivo, kajti ljudje niso melj možnosti zaposlitve v industriji, zato so delali Pri raz-ilh kmetih in niso bili social-10 zavarovani, na stara leta so pa prišli na breme občine. Danes je stvar bolje urejena, kajti tudi vsi kmečki delavci morajo biti socialno zavarovani in tako e bo število socialnih podpirancev postopoma manjšaio. -Tudi mladina gre danes raje v industrijo ali pa v uk, soj ima 'udi večjo možnost kot pa je bilo to v bivši Jugoslaviji ali pa v Avstriji. Da pa bodo vsi kmečki delavci zares socialno zavarovani, je dolžnost vseh odbornikov LO in članov sveta, da opozarjajo delodajalce na kazensko odgovornost, glede prijave zavarovanja, ki jo prevzamejo tako, ko najamejo stalnega kmečkega delavca.
INVALIDSKE ZADEVE
Na področju občine prebiva 184 oeeb, ki so zaščitene po zakonu vojnih invalidov, in to:
41 osebnih invalidov, 59 vdov, 71 staršev in 13 otrok.
Poleg tega pa stobi občina še za 15 svojcev 2fT\ ki prejemajo mesečno podporo v znesku od 1000 do 6000 din.
DELOVNA RAZMERJA
Od 1. dec. 1955 se vodi na občini evidenca o nezaposleni delovni sili, katere je v naši občini 23 oseb, in to samo ženska delovna sila, od teh prejemala 2 oskrbnino, 5 jih ima pravico do zdravstvene zaščite, ostali pa izhajajo iz družin, katerih dohodek presega vso-te, ki je določena za upravičenost prejemanja oskrbnine. Tudi nimajo zadostne zaposlitve, da bi imeli pravico do zdravstvene zEiščlite.
Oni, ki prejemajo oskrbnino.
se morajo d/vaikrat tedensko soglasno sprejmi**.
Po Uredbi o obveznih zdravniških pregledih delavstva in uaiužbenatva pred vstopom v delovno razmerje mora biti vsak zdravniško pregledan, kar velja od 13. jan. 1956 dalje. Za področje naše občine se vršijo pregledi v Zdravstvenem lomu Ljubljana — Železniški zdravstveni dom. Za vajence pa ,e vršijo zdravniški pregledi na Šolski polikliniki. Vsaka oseba, ki se misli zaposliti, mora dojiti na občinskem LO napotnico, s katero gre v podjetje ali ustanovo, kjer se namerava zaposliti. Podjetje ali ustanova pa mora obvezno obvestiti obč. LO, ali se je oseba zaposlila ali ne.
Na področju naše občine je precej primerov, da so samo začasno nezaposleni, ker so preko eta zaposleni na opekarni.
Vsak delavec ali uslužbenec mora imeti, preden se zaposli, delavsko knjižico, katere se od
1.	dec. 1955 izdajajo na občini.
Revizija po KZ z dine 7. dec. 1955 je pokazala, da uslužbenci stih nimajo še delavskih knjižic in jih kljub opominu še do danes niso prejeli. Tak malomaren odnos do uslužbencev moram grajati. Po zakonitih predipish ne bi smela nobena ustanova ali podjetje sprejeti delavca brez knjižice. Nasprotno pa je treba priznati Lesni industriji Polhov Gradec, da ma kljub velikemu številu delavcev, urejene vse delavske knjižice. To naj bi si vzele za zgled vse ostale ustanove in aodjetja. Ako ne bodo vodstva zadrug teh stvari uredila, bo »vet primoran postopati po zakonitih predpisih.
To poročilo zajema delo sveta od izvolitve do konca decembra 1955. Kot je razvidno iz podanega poročila, zajema »vet veliko važnih referatov in je en uslužbenec, kj dela na tem področju odločno premalo. Delo se namreč ne more uspešno vršiti ;amo v pisarni, ampak je nujno, da se poizvedbe izvršijo na kraju samem, za kar pa primanjkuje časa eni sami osebi. Zato prosim, da se dodeli svetu vsaj še ena pisarniška moč, ki bi lahko vršila administrativne posle, meditem ko bi referat vse primere reševal na terenu samem.
S tem dajem to poročilo odbornikom občinskega ljudskega odfbora Dobrova pri Ljubljani v razpravo.
V razpravi, v kateri so sodelovali tovariši:	Ravnohrib Ja-
nez, Oblak Jože, Komad Jože, Trobec Tomaž, Koren Janez in predsednik ObLO, ki tudi predlaga, da naj zdravstvena postaja Dobrova postavi take cene storitvam, da se bo lahko sama vzdrževala, ker ObLO ne bo knil zgube zdravstvene postaje.
Poročilo je bilo soglasno spre j e to.
2.
Predsednik ObLO obrazloži, da se mora statut občinskega 'ljudskega odbora sprejeti na novo in nato obrazloži posamezne člene statuta.
Do razpravi o statutu se ta soglasno sprejme.
4.
Predsednik ObLO predlaga, da se ustanovita v Polhovem Gradcu in v Horjulu gostišči na pravila, ker je delavski svet podjetja »Tria« Ljubljana sklenil, da se prenesejo ustanoviteljske pravice na ObLO Dobrova.
ObLO nato sprejme sklep o ustanovitvi gostlš-ča »Grmada« v Polhovem Gradcu in gostišča »Horjul« v Horjulu.
5.,	6. in 7,
Na predlog predsednika ObLO
se soglasno sprejme komisija za odlikovanja, komisija za odmero dohodnine in komisija za pritožbe na odmero dohodnine.
8.
Na predlog sveta za prosveto sprejme ObLO odlok o ustanovitvi kmet.-gospodarskc šole.
Odbornik Filipič Lovro predlaga, da takoj prične z delom Komisija za prodajo stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja.
OBČINA KAMNIK
na-
Iz zapisnika 7. seje občinskega ljudskega odbora, ki je bila dne 27. februarja 1956,
Sejo je vodil predsed. ObLO tov. Alfred Janko.
Soglasno je bil sprejet slednji dnevni red:
1.	Pregled sklepov šeste seje ObIX) z dne 25. jan. 1956.
2.	Poročilo o delu Finančne inšpekcije v letu 1955,
3.	Poročilo o stanju gostinstva v občini.
4.	Razprava In sklepanje o likvidaciji trgov, podjetja »Kamniška Bistrica«. .
5.	Razprava In sklepanje o likvidaciji obrtnega podjetja »Šivalnica« v Kamniku.
6.	Pregled in odobritev zaključnega računa Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš LOMO Kamnik.
7.	Razrešitev upravnega odbora Kreditnega sklada za gradnjo stanovanj.
8.	Razprava in sprejem odloka o ustanovitvi Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Kamnik.
9.	Imenovanje upravnega odbora občinskega Kreditnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš.
Personalne zadeve. Gospodarske zadeve.
Razno.
10.
11.
12.
Tajnik ObLO prečita predlog odloka o odpiranju in zapiranju gostimi-rikih obratov, ki sc
Odobri se zapisnik zadnje sefe in se ugotovi, da so sklepi zadnje seje izvršeni.
2.
o delu
Poročilo o delu Finančne Inšpekcije v letu 1955 prečita tov.
Koooi, ki med drugim Izvaja sledeče:
POROČILO
o delu finančne Inšpekcije ObLO Kamnik v letu 195$
Osnovne naloge finančne inšpekcije v letu 1955 so ostale iste kakor v letu 1954, t. j. kontrola nad izvajanjem finančnih predpisov pri poslovanju gospodarskih in zadružnih organizacij, ustanov, zavodov in zasebnikov, ki se bavijo z uslužnost-no obrtno dejavnostjo. Poleg tega Je v letu 1955 finančna inšpekcija opravljala nekaj poslov, ki spadajo v pristojnost tržne inšpekcije, kakor tudi davčne kontrole.
Pri svojem delu se je finančna inšpekcija ravnala po zakonitih predpisih, ki določajo pristojnost finančne inšpekcije, ka-kakor tudi nalog, navodil in napotil sekretariata za gospodarstvo LRS in buk. Občinskega ljudskega odbora.
Zasedba finančne inšpekcije je bila polna po sistemizaciji delovnih mest občine, t. j. en Inšpektor.
Izvršenih pregledov pa Je bilo naslednje število:
a)	20 zaključnih računov za leto 1954 pri gospodarskih organizacijah;
b)	10 zaključnih računov in predračunov za I. 1954 finančno samostojnih zavodov;
c)	47 finančno inšpekcijskih pregledov pri gospodarskih organizacijah;
č) dve družbeni organizacij lj
d)	14 zasebnih pridobitnikov,
92 skupnih pregledov.
Po intervenciji in ugotovitvah finančne inšpekcije pa je bilo v proračun in razne
vplačano
sklade:
1.	Zveznega prohnetnega davka
2.	Prispevka za socialno zavarovanje
3.	Zveznega dela davka na dobiček
4.	Amortizacije
5.	Sklada za samostojno razpolaganje
6.	Rezervni sklad
7.	Investicijskega sklada
8.	Ostalih skladov
9.	Obresti od osnovnih sredstev
10.	Odtegnjenih davkov
11.	Dohodnine
12.	Lokalnih dajatev p. d.
13.	Gozdne takse
14.	Ostalo
Skupaj vpla čano . «
11,128.000	—
949.000	—
97.000	—
470.000	—
879.000	—
89.000	—
1.971.000	—
1.342.000	—
85.000	—
208.000,—
23.000,—
1.144.000	—
1.561.000	—
942.000	— diin' 20,886.000,—
Zaradi nerednostl iz kršitve predpisov je bito predano organom za kaznovanje:
a)	javnemu tožilstvu ena družbena organizacija ozir. fizična oseba; ena gospodarska organizacija ozir. fizična oseba;
b)	sodniku za prekrške dva zasebnika In dve gospodarski organizaciji ozir. fizični osebi.
Kompleksni pregledi gospodarskih organizacij se v letu 1955 niso vršili zaradi omejenega časa in ker je to zadeva revizije. Redni revizijski pregled! na območju tuk. občine so bdll Izvršeni pri kmetijskih zadrugah le s strani Glavne zadiružne zveze, vendar revizija pri zadrugah nd zajela z pregledom
obračuna in vplačil razne akumulacije, v.‘■-.led tega je bilo svetiti posebno pozornost kmetijske zadruge, da so pravilno Jo pravočasno obračunava16 in vplačale razno akumulacijo h* prispevke, predvsem prometu1 davek od gozdnih sortlmentoV. gozdno tok so in prispevka 7/8 pospeševanje kmetijstva, kal" skupno prihaja v več milijonske zneske. Omeniti po je, da. je P'1 kmetijskih zadrugah strokov^” kader na nizki stopnji, vs|!6<1 tega Je potrebna večkratna kul1' trola, .pri kateri je pa tudi ntl dlltl strokovno pomoč.
Pri kmetijskih zadrugah opaža, dti nepravilno postopal
'
j
(
t
i
t
r
I:
»
k
k.
»i
»i
«i
01
V|
to
»«
b
kt
Ui
P red vse: n pra prodaja strojev, pni katerih so imeli ob priliiki nakupa dovoljen popust — regres in tega ob priliki prodaje Predmetov osnovnih sredstev ne obračunavajo in ne vračajo, kakor to zahteva uredba o regresih pni nakupu kmetijskih strojev in naprav.
Pri inšpekcijskih pregledih se je tudi ugotovilo, da vodilni Uslužbenci pri kmetijskih zadrugah ne sledijo tekočim predpisom in tako zaradi nevednosti kršijo večkrat iste, predvsem pri obračunavanju gozdne takse in Prometnega davka, kakor tudi os'j,lih obveznih dajatev.
Pri industrijskih in obrtnih Podjetjih na območju tuk. občine nj biilo rednih revizijskih Pregledov od stradl revizijskega organa. Pri srednjih in manjših Podjetjih se je ob priliki pre-8 led a ugotovilo, da ravno tako, kakor pri kmetijskih zadrugah vodiilnj uslužbenci ne sledijo lovim predpisom, ki predvide-vajo v obračunu razne v tem letu nove pri-nevke in razdelitev ^lotnega dohodka. Pni teh podjetjih je finančni kader pretežno ie vpeljan in strokoven in 3® na splošno razne gospodarske prestopke smatrati za 'bal omam ost in lahkomiselnost ndgovomih uslužbencev.
Za nepravočasno plačilo raznih dajatev družbenih skupnosti so pogosta vzroki prenizko odmerjeni obratni krediti ter v nekaterih primerih lastno finansiranje investicij, nepravočasno izterjevanje dolžnikov in podobno, kar neizbežno dovede podjetje v težak finančni položaj, za katerega si je pa večkrat podjetje samo krivo.
V bodočem letu t. j. v letu 1956, kolikor bodo trenutno veljavna predpisa dopuščali, da imajo lahko občinski ljudski odbori finančno inšpekcijo, bo potrebno, da se poveča število finančnih inšpektorjev, ker z ozirom na povečanje števila gospodarskih organizacij, zadrug in zasebnikov od priključenih občin ni kos vsem nalogam z pregledi en inšpektor. Ravno tako bi bilo nujno namestiti vsaj enega tržnega inšpektorja ln enega davčnega inšpektorja, s čimer bi se razbremenilo s tovrstnim delom, ki niti po svoji vsebini ne spada v pristojnost finančne inšpekcije, finančno inšpekcijo.
Poročijo se soglasno sprejme.
3
Tov. Kobol prečita poročilo o zaključnem računu državnih gostinskih podjetij po stanju 31. dec. 1955 in izvaja sledeče:
amortizacijo zgradbe. Glede »Planinke« omeni, da ima preveč zaposlenega osebja in še omeni, da obrata socialističnega sektorja prispevajo skupnosti povprečno 900.000 din letno, (ločim privatna gostišča prispevajo z vsemi dajatvama dve sto tisoč dinarjev. Po gospodarske m svetu imenovana komisija je mnenja, da bi se z ukinjanjem deficitnih obratov počakalo do konca prvega tromesečja.
Tov. Orel je mnenja, da je stališče komisije pravilno, kajti enako gledanje na vsa podjetja glede izgube ni prav lino, ker je v nekaterih podjetjih objektivna izguba, dotiim v drugih manjših podjetjih z manjšimi režijskimi stroški izguba ni opravičljiva.
Tov. predsednik nato pojasni, da bodo bodoči organi Ljudske milice bolj kontrolirati prodajo vina pni samopridelovalcih in tudi Železniška postaja v Kamniku bo obveščala ObLO o vseh dospelih količinah vina v Kamnik. Glede Kavarne in »Planinke« pa je mnenja, da se ne ukineta, ker sta po ureditvi najboljša obrata v Kamniku, Za prodajalno »V.is« je treba voditi ostrejšo kontrolo in dovoliti prodaj vina le v zaprtih steklenicah. Glede Negolincev pa je treba glede na obvestilo OLO Ljubljana v bodoče zahtevati, če žele prodajati vino, izvid Enoioškega inštituta, kjer mora biti navedena tudi količina vina, ki je enaka preiskanemu vinu.
Na prošnjo tov. Sržena, da se pojasni, kako je z upravljanjem gostilne v Komendi, pojasni tov. predsednik, da je tov. Jaklič pri podjetju »Grozd« potvarjal račune in jih izdajal za osebe v Kranju, katerih pa tam sploh ni, dalje klal prašiče na črno, brez vednosti podjetje in se je brezplačno hranila vsa njegova družina v tem podjetju. Jakliču in njegovi ženi naj se odvzame poslovodstvo ter naj se stvar preda Javnemu tožilstvu.
Soglasno se sprejme sklep, da se odvzame soglasje za poslovodstvo vsem tistim poslovodjem gostinskih obratov, ki so deficltni, ker smatra Občinski ljudski odbor, da so poslovodje posameznih gostinskih obratov osebno odgovorni za dobro poslovanje.
4.
Tov. Koder poroča, da Ima trgovsko podjetje v Kamniški Bistrici v svojem delokrogu dve poslovalnici In da svet za gospodarstvo predlaga, da bi se to podjetje združilo z enim podjetjem v Kamniku, ki bi skrbelo za boljšo postrežbo potrošnikov v Kamniški Bistrici.
Soglasno se sprejme sklep, da, se trgovsko podjetje Kamniška B’strica združi z enim od trgovskih podjetij v Kamniku pod pogojem, da bolje kakor doseči aj oskrbuje potrošnike v tem kraju. Fuzijo Izvede oddelek za gospodarstvo ObLO.
5.
Glede uslužno st ne ga podjetja »Šivalnica« v Kamniku poroča tov. K oboi, da izkazuje okrog
80.000	dinarjev Izgube, kair je povzročil prejšnji poslovodja Debevec Ivan, o čemer je bila obravnava na sodišču. Podjetje je zaprosilo za dotacijo iz sklada za pospeševanje obrti, kair pa je svet za gospodarstvo odklonil, kor je namen tega sklada pospeševanje podjetij, ne pa kritje izgub. Na zboru volivcev so tudi razpravljali! o tejn podjetju
i.n so volivci bili proti ukinitvi tega obrata, ker je ty edini so-
cialistični obrat te vrste v Kamniku in so njegovi izdelki kvalitetni.
V	razpravi omeni tov. predsednik, da je poslovodkinja tega podjetja strokovno zelo dobra, le storilnost zaposlenih je prenizka.
Tov. Pikel omenja, da je po podjetjih zaposlenih dovolj dobrih krojaških pomočnikov, ki bi se zamenjali s slabimi v tem podjetju, podjetje pa je treba obdržati.
V	razpravi so se oglasiti še tov. Brejčeva, Zore, Orel in Sa-meja. Končno se sprejme soglasno sledeč sklep:
Skupaj:	din 2,019.237
Za hitrejše reševanje stanovanjskega vprašanja je bil na zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine sprejet Zakon o stanovanjskem pripevku (Ur. 1. FLRJ št. 57-55). Po določilih 4. člena tega zakona se ustanovijo pri vseh občinah kreditni skladi za zidanje stanovanjskih hiš, kot samostojni družbeni skladi, iz katerih se lahko dajejo posojila za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš. V ta sklad se steka 10% od izplačanih plač vseh, ki so v delovnem odnosu.
Za izvajanje tega zakona je bila pred kratkim izdana še Uredba zveznega izvršnega sveta za izvrševaoije zakona o stanovanjskem prispevku (Ur, list FLRJ št. 6-39/56).	•
V tej zvezi mora občinski ljudski odbor ustanoviti ta sklad. Zato predlagamo sprejetje omenjenega odloka in imenovanje upravnega odbora sklada.
Pripominjamo še, da bo novi sklad za zidanje stanovanjskih hiš prevzel vso aktivo ln pasi-vo prejšnjega sklada LOM O Kamnik. Na eni prihodnjih sej ObLO pa bo že dan v potrditev pravilnik o poslovanju tega sklada.
Soglasno se sprejme poročilo in bilanca.
7.
Na predlog predsednika se razreši upravni odbor Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bivšega LOMO Kamnik.
8.
Na predhog pred-cdmiika se sprejme soglasno odlok o usta-
1.	da se priporoči podjetju, da najame kredit za dobo dveh let, ObLO pa da garancijsko izjavo,
2.	da podjetje takoj p o krene izterjavo dolgovanega znesita od Debevca Ivana, ki je bil že obsojen,
3.	da razmere v podjetju uredi komisija, ki jo tvorijo odborniki tov. Koder Alojz, Brejc Marica in Pikel Jože.
6.
Tov. Pikel Jože poroča o pregledu in odobritvi zaključnega računa Kreditnega sklada za zidanje stanovanj tikih hiš bivšega LOMO Kamnik in med drugim pove sledeče:
Skupaj: din 2019.237
novitvl Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občane Kamnik.
Dodatno k temu odloku se na predlog predsednika sprejme še sklep, s katerim se pooblasti svet za stanovanjske zadeve, da predvidi, koliko bo približno sredstev im da izvrši ukrepe za čimbolj racionalno izkoriščanje teh sredstev. Predvidi naj tudit zadružne gradnje, ki so cenejše ter pospeši dograditve hiš v okolici Kamnika.
9.
V imenu komisije za volitve in imenovanja predlaga tov. Kralj, da se v upravni odbor imenujejo: za predsednika Pikel Jože, za tajnika Cerkvenik Danilo, za člane pa Plevel Peter kot zastopnik DOS, Kregar Franc kot zastopnik podjetja Kamnik, Bavčar Boris kot zastopnik podjetja »Stol«, Golob Janez kot zastopnik podjetja »Titan«, Hribar Silvo kot zastopnik tovarne usnja, Kofol Marko kot zastopnik podjetja »Svilanit«, Krstič Drago kot zastopnik SZDL in Komunalne banke ter Zore Franc kot zastopnik Zveze borcev.
Sklep se soglasno sprejme.
10.
Med drugimi personalnimi zadevami je ObLO sprejel tudi sklep, da se strinja s sklepom sveta za splošno upravo, da .so z ozirom na pomanjkanj? strokovnega kadra ne ObLO Kamnik razpiše 10 štipendij. ki jih bo ObLO plačeval študentom do konca Studiija pod pogojem, da
POROČILO O STANJU GOSTINSTVA NA PODROČJU ObLO KAMNIK
Uspeh v državnih obratih gostinskih podjetij na območju °bčine Kamnik je bil v letu 1955 naslednji:
Obrat
“Planinka »Malograjski dvor« “Pri Ribiču«
*Prt Grogu« .Skalco “Bistrica«
“Zlata kaplja« “Kavarna«
?Pri Bevcu«
Promet
10,101.478
4,890.759
2,962.692
3,109.187
2,425.042
1,461.801
2,235.312
4,708.423
4614.186
°djetje »Planjava« 45,595.106	—
ri kolodvoru “Pri Bundru«
Pri Nacetu«
“Komenda*
^renjc«
^nntovec«
“Duplica,
“Titan«
*Ur*i««
tretje »Grozd«
Uitnan«
*pošta«
Janine« laninski orel«
S&v*-
Ujetje »Modrica«
da? vSpellu 3® razpravjal Gospo-*** svet na svoji seji in »ret' sklep' da se morajo za-hior.VS* obrati, ki te izgube ne *io opravičiti pred posebno "sijo Gospodarskega sveta. Van<,*riisUa je pregledala postaja vseh obratov, ki izkazu-odLv. >®tu 1955 izguba, jn se redi da Prelaga, da se od-ielp "sinitev nekaterih obratov Po izvršenem obračunu zn
4,071.563 2,855,359 2,572.192 4,432.259 4,032.040 4,329.631 4 860.055 3.391.572 3,221,463 33,766,134 1.493.466 3,729.412 1,742,058 1,380,560 2,245.126 1,648.063 12.238.685
Dobiček	Izguba	St. za-	Letni promet na 1
_	102.872	posl. 8	uslužb. 1,226.260
—	88.710	3	1,630.253
28.744	—	1	2,962.692
—	994	2	1,554.594
153.961	—	1	2,425.042
—	46.844	1	1,461.801
135.013	—	1 ,	2,235,312
—	256.669	3+1	1,569.471
45.541	—	3	1 538.062
—	—	29	1,572.245
60.158	—	3	1,357.187
—	28.706	2 + 2	951.786
—	73.230	2	1,286.096
142.899	—	3	1,477.416
—	29.348	3	1,344,013
—	1.394	4	1,082.408
124.063	—	5	972.011
—	48.197	2+1	1,695.786
—	16.533	2+1	1,610.731
24.152	—	29	1.164.349
—	20.098	1	1,493.466
36.236	—	2	1,864:706
7.000	—	I	1,742.058
—	27.782	1	1,380.560
25.198	—	1	2,245.126
8.893	—	1	1,648.063
29.447	—	10	1,223.868
skem	lokalu	pod mnogo bolj	
ugodnimi pogoji, kot			pa gostil-
ne, in	zahtevajo, da se tudi		
Drv. izvršenem obračunu zn rain -.trl°mesečje 1956, ker izvide Izgube predvsem I “Grrwi)““ln gostinskega podjetja
tiri -k Ic »Grbratlh
z:,rad‘ napačnih podat-8°stir,-! j® ob reorganizaciji
nstva
bjave«
dalo knjigovodstvo Posameznim gostin-
! g*
5u6kirbra'tom' N® skupnem se | °brat0 k(misije in poslovodij vailj(, v z nerentabilnim poilo-! tožbe 'n ,s<l slednji iznesli pridno ’ 7 ‘1sti zaradi nckontroli-Vina privatmh
j obp.Sa
Negotlna, neza-hzr,ui|,iil\iFos!ovania trgovskega 'k®tes«- . * ln Irg. obrata »De-točita vino v trgov-
tem obratom določijo isti prodajni pogoji ko gostinski mreži. Sklep komisije glede ukinitve obratov utemeljuje komisija predvsem s tem, da je v državnem sektorju plačal vsak obrat povprečno približno 700.000 din davka na promet proizvodov in
200.000	din drugih družbenih dajatev, prijave privatnih gostinskih obratov pa dosegajo povprečno 280.000 din vseh družbenih dajatev.
V razpravi o ponočilu tov. predsednik pripomni, da je piri s os Ivova! obe m sejam Sveta za gospodarstvo" ObLO, na katerih se je podrobno razpravljalo o stanju gostinske mreže. Gospodarski svet je Imenoval tričlansko komi;i.Jo, ki je imela nalogo temeljito pregledati obratovanje gostinskih podjetij.
Tov. Kobol omeni, da Ima Kavarna izgubo zaito, ker plačuje
POROČILO DOSEDANJEGA UPRAVNEGA ODBORA KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS IN OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ZA USTANOVITEV
NOVEGA
V 6. razdelki XXVII. poglav-nega zveznega družbenega plana za leto 1955 je bilo določeno, da ljudske republike, okraji in mestne občine s posebnimi pravicami ustanovijo sklad. za kreditiranje graditve stanovanj. Prav tako je bilo tudi določeno, da morajo plačevati najmanj 3% celotnih dohodkov, s katerimi razpolagajo, v te sklade. V tej zvezi je bil izdan še odlok Zveznega izvršnega sveta o načinu vplačevanja in uporabe sredstev kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (Ur. 1. FLRJ št. 15-151/55).
B I 1
Vplačila:
Vplačano: din 2,019.237
SKLADA
Na podlagi teh določil je bivši Ljudski odbor mestne občine Kamnik dne 15. julija 1955 sprejel odlok o ustanovitvi takšnega sklada za območje bivšega LOMO Kamnik ter tudi imenoval _ 7-članski upravni odbor, katerega predsednik je odbornik tov. Pikelj Jože.
Družbeni plan LOMO Kamnik za leto 1955 je določal, da se bo v tem skladu zbralo 3,500.000 dinarjev. Na podlagi tega je upravni odbor sklada odobrit 8 prosilcem iz Kamnika posojila v zneskih od 800.000 din do
30.000	din.
i n c a :
Izplačila:
Rebolj Viktor	din	630.359
Debeljak Jože	din	474.547
Karner Marjan	din	130.000
Ogrinc Jože	din	148.822
Jemc Stane	din	299.955
Zupanc Angela	din	82.792
Vrhovnik Mirko	din	105.862
Naložba pri Mestni		
hran. Kamnik	din	145.614
Stroški Nar. banke		
in Mestne hran.	din	1.286
se pogodbeno zavežejo po končanem študiju prevzeti delovno mesto na ObLO Kamnik.
11.
Ugotovi se, da jie v Komend: približno 20 ha obdelovalne zemlje Splošnega ljudskega premoženja, ki jo obdelujejo bivš: lastniki :n ne plačujejo niti toliko najemnin, kolikor znaša zemijarina ta te parcele. Svet za ga-jpodarstvo predlaga, da se te parcele dodelijo posestvu Kmetijske zadruge Komenda in Kmetijskemu posestvu Pšata, izločijo se naj le parcele, ki služijo za stavbne namene
ObLO sprejme sklep, da je treba ugotoviti točno stanje parcel Splošnega ljudskega premoženja na tem področju ter nato dodeliiti parcele v Nasovčah in
OBČINA KAMNIK Odlok
Občinski ljudski odbor Kamnik je na podlagi 12., 50. in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborov (Ur, l. LRS št. 19-88-52) 4 člena Zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni l. FLRJ ŠL 57-615-55) in po sklepu 7. seje z dne 27. februarja 1958 sprejel
ODLOK
i> ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Kamnik.
1.	člen
Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Kamnik.
2.	člen
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš je samostojen družbeni sklad in je pravna oseba.
3.	člen
Iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se dovoljujejo posojila za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam. stanovanjskim skupnostim, zavodom, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, politično teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom ter državljanom, katerim se na njiihove prejemke plačuje stanovanjski prispevek.
4.	člen
Kreditni sklad upravlja Upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Upravni odbor šteje 7—10 članov.
5.	člen
V kreditni sklad se štejejo sredstva, ki jih določa Zakon o stanovanjskem prispevku, družben: plan občinskega ljudskega odbora in drugi obvezni predpisi. Poleg tega se pa stekajo v ta sklad zlasti še:
1.	obresti In odplačila od posojil dovoljenih iz sklada ter obresti od sredstev sklada, ki So naložena v banki,
2.	sredstva in posojiiila. ki jih dajejo gospodarske organizacije sklada iz sredstev svojega sklada za samostojno razpolaganje, ki jih določi delavski svet,
3.	posojila iz republiškega sklada za zidanje stanovanjskih hiš,
4	hranilne vloge, ki jiih plar-čujejo državljani na osnovi posebne pogodbe v _sklod,
5	vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug in
fi druga sredstva, ki se po posebnih določilih občinskega ljudskega odbora Kamnik vplačujejo v ta sklad ter druga sredstva
i/vdicah kmetijskemu posestvu KZ Komenda, parcele v Mostah m Suhadolu pa posestvu Pšata. Stavbne parcele in še nekaj parcel za eventualno zamenjavo za gramoznico pa si obdrži ObLO.
Tov. Koder, predsednik sveta za gospodarstvo predlaga, da bi se v Kamniku ustanovilo nekako trgovsko podjetje »Sukan-čama za umetna vlakna«, ki bi uvažala in izvažala vlakna, kasneje pa bi se to podjetje spremenilo v proizvodno podje’je. Direktor podjetja bi bil tov. Lipovec Franjo, ki je tekstilni strokovnjak.
Po razpravi, v kateri sodelujejo tov, Zore Franc, Bešter Alojz, Kobol Bogdan m predsednik ObLO se sprejme sklep, da se v Kamniku ustanovi predla-
6.	člen
Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki v Kamniku.
7.	Člen
Pravila Kreditnega sklada sprejme upravni odbor, potrdd pa jiih občinski ljudski odbor Kamnik.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v uradnem glasilu OLO.
OBČINA LJUBUANA-5ISKA Odlok
Na podlagi 14. t. pod LXXVIII dela priloge I-A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371-55), v zvezi z 48. členom Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6-63-54), izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na 6. sejj dne 24. februarja 1956
ODLOK
o poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na območja občine Ljubljana-Siška.
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje poslovalni čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nadaljnjem besedilu gostinska obrati) na področju občine Ljubljana-Siška za poslovanje s strankami.
V tem predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za stranke.
Spremembe ali prestavitve s tem odlokom predpisanega poslovnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku.
2.	člen
Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v Izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije in podobnih razlogov, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat zapre med postov alnim časom.
Oddelek ra splošne zadeve in proračun občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje po-slovalnega časa proti plačilu takse.
3.	člen
Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno, določi poslovalni čas za gostinske obroče oddelek ra gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Ce zajema prireditev območja dveh ati več občin. določi poslovalni če* oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora na predlog prireditelja In Gostinske zborni-« rikreje Ljub’jena
Predlog mora biti predložen
gano podjetje m sucer v prostorih, ki jiih Izprazni »Slovenija ceste« na Zapricah, za direktorja pa se imenuje tov. Lipovec Franjo.
12.
Odbornik tov. Kregar Franc poroča, da je bilo iznešeno na zboru volivcev v Stranjah, da je potrebno dopolniti dvofazno električno napeljavo v "Stolniku na štirifazno.
Tov. Koder pa navaja enak slučaj z« kraj Bisteršica in Kle-menčevo.
Tov. predsednik pojasni, da je za letošnje leto predvideno, da je v občini Kamnik treba zaključiti elektrifikacijo, vendar se bo k temu delu pristopilo, ko bodo zagotovljena sredstva s sprejetjem proračuna za leto 1956.
najmanj tri dni pred začetkom prireditve.
4.	člen
Poslovalni čas mora biti vidno objavljen v gostinskem obratu.
Če Je gostinski obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlag! 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem. koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka ln datum dovoljenja.
5 člen
Kjer je za posamezne vrste obratov določen rimski in letni poslovalni čas velja zimski pošlo v r.ln1 čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra.
6. člen
Gostinski obrati smejo biti za stranke odprt: ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole:
a)	hoteli in prenočišča nepretrgoma podnevi in ponoči,
b)	restavracije in gostilne do 24. ure.
Delovni koJektivi restavracij ln gostiln lahko določijo, da se ra določeno obdobje, na primer pozimi ob določenih dnevih zapirajo obrati prej, vendar ne pred 22. uro. Sklep delovnega kolektiva se lahko izvaja, ko ga potrdi oddelek ža gospodarstvo občinskega ljudskega odbora,
c)	bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevi!" do 14. ure,
č) kavarne pozimi do 1. ure po polnoči, poleti pa do 2. ure po polnoči, ob sobotah, nedeljah tor ob dnevih pred prazniki pa do
2.	ure po polnoči, ne glede na zimski oziroma letni poslovalni čas.
Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne smejo začeti poslovanja pred 5. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure,
d)	slaščičarne gostinske narave ob delavnikih od 8. do 13. ure ter od 14. do 20. ure. Ti obrati so lahko odprti ob dela prostih dneh. Poslovalni čas določi v takem primeru na predlog obrata oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Na predlog obrata lahko dovoli oddelek ra gospodarstvo nepretrgano poslovanje od 8. do 20. ure.
Kot slašMčame gostinske narave se štojejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri mizi.
e)	mlečne restavracije ta zajtrkovalnice pozimi od 5. do 18 ure, poleti od 5. do 19. ure brez prekinitve.
f)	bari ln drugi nočni lokali od 22. do 5. ure zjutraj.
g)	restavracije, gostilne i,n bifeji pri železniških m avtobusnih postajah morejo začeti poslovati pol ure pred prihodom oziroma odhodom prvega vlaka oziroma avtobusa in morajo poslovati še pol ure po prihodu oziroma odhodu zadnjega vlaka ali avtobusa ln to ne glede na predpisani poslovni čas po točk-, b) ln c) tega člena, vendar poslujejo najmanj v času, predpisanem za te vrste obratov.
h)	menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obrok hrane Ta čas dotočijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk, pa še v času od
5.	do 8. ure zjutraj.
Restavracije, gostilne In kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja ln 21. julija, 28. ln 29. novembera, 31. decembra in na dan občinskega praznika do 5. ure naslednjega dne.
7.	člen
V	gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen ra zapiranje ne sme več Izdajati pijače in hrane.
Določilo prejšnjega odstavka nr velja ra obrate pod točko g) 6 člena. Restavracije, ki so združene s hotelom, smejo v izjemnih primerih, goste, ki so prispeli ob a.M po zaključku predpisanega poslovalnega časa, postreči s hrano in pijačo v času pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih primerih pa restavracija ne sme streč; drugim gostom.
8.	člen
Dovoljene igre (n. pr. balinanje. kegianje m podobno) se smejo Igrati na prostem do 22. ure V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru. ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poatova’nega časa, ki ga predpisuje ta odtok za določeno vrsto gostinskega obrata.
9.	člen '
Občinski ljudski odbor lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam in bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov ln odipočitka zaposlenega osebja.
V	primeru, da na področju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica okraja Ljubljana tako,, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta Isti dan v tednu.
Ugodnost po prvem odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg ta značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja ni mogoče urediti dela tako, da bi zaposleno osebje lahko redno Imelo pripadajoči tedenski prosti dan, in kjer taka prekinitev ne prizadene krajevnih turističnih potreb.
10 člen
Gostinsko podjetje, gostišče alj Imetnik zasebnega gostišča se zaredi prekrška kaznujejo z denarno kaznijo!
1 do 2000 din. če nima v gostinskem obratu vidno objavljenega poslovalnega časa;
* 2. do 3000 din, če trna obrat odprt tudi po času, ki je določen kot najdaljši poslovalni čas oziroma če ga zapre pred določenim časom.
Z denarno kaznijo do 2000 din
ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
se kaznuje za prekršek po točki prednjega odstavka itn odgovorni uslužbenec gostinski ga podjetja ali gostišča, ki j pristal na samovoljno p rekoča čenje poslovalnega časa ozirom pristal, da se Je gostinski obrt zaprl pred določenim časom.
11. člen
Ta odlok velja od dneva ob jave v Glasniku Okrajneč ljudskega odbora Ljubljana. , j
S tem dnem prenehajo vel jel n.a področju občine Ljubljani: Šiška določila:
a)	Odloka MLO Ljubljana dne 28 maja 1954 (Ur. 1. LRS S 35-54);
b)	Odloka OLO Ljubi jan a-ok< lica z dne 18. dec. 1954 (Ur. LRS št. 1-55) glede obratovalni ga časa gostinskih' podjetij I gostišč.
Predsednik: Jenko Marijan 1. r.
Odlok
Na podlagi 12., 50. in 78. člen Zakona o občinskih ljudskih <x borih (Ur. 1. LRS št. 19-88-52) zvezi z zakonom o stanovali skem prispevku (Ur. 1. FLRJ 1 6-39-56) izdaja Občinski ljudfll odbor Ljubljana-Siška na 6. st dne 24. februarja 1956 ODLOK o ustanovitvi kreditnega skla! za zidanje stanovanjskih hiš b območju občine Ljubljana-Sišk*
1.	člen
Ustanovi se kreditni sklad zidanje stanovanjskih hiš 0 območju občine LjublJana-SiSl' s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Po odtoku se dovoljujejo * kreditnega sklada posojila za donje, dozidavo ali dovršitev n* vlh oz. popravila obstoje# stanovanjskih hiš stanovanjski zadrugam, gospodarskim or g d zaeijam, stanovanjskim rkupn st'm, zavodom, polltično-terll riahtim enotam in njihovim P oblaščenlm organom ter drži' ljnnom, ki se na njihove pti jetnike plačuje stanovanjski p1 spevek.
3.	člen
Kreditni sklr.d upravlja uod' nj odbor, k: ea imenuje občf skl ljudski odbor. Upravni ^ bor Ima potog predsednika 1 pod.nredsiedin.iika še sedem & nov.
4	člen
V	kreditni sklad za zide” stanovanjskih hiš se stekajo ti leg sta.novan tokega prisve*1 *ud| obred! od sredstev sklad* ki so naložen' prt banki, 1n ^ resH od onsojil, k;l SO dovolj*'' Iz skladov.
V	kreditni sklad za zida’’ ctonnvnntdcth hiš se lahko v' žito tudi:
dotoclje poldtlčno-terMori*'1’1 enot,
drnci dohodki, ki tih d1 remubti.ka rebrom« okrajni 7 občin ek:' H ud‘ki odbor.
darila ali poroti''« eospo^j "Vh organizacij, ki! tih dolmj delavski sveti Iz sredstev za j mm* oj no ra z trotova n je	k?
tudi morebti«'i' d-ngj prispet"
5	člen	j
Srodrtva siktodia se nalaganj
porohen račun pri Kom’tflfl banki v Ljub'4oni.
6	člen	,i
Umevni odbor krediti
rtrtoda za z'dnn le rtnnovs” t h'4 gnm Irue rmavtia nV"'1’ . tih TV»*rd‘ občto-irt Ijuditik1 bor Ljubijo,nn-Ci^itrg
7	Men	v
Ta odtok začne vettoti
"nonablja pa «a od t	1
doK
llUl*

Jenko Marijan *'