Iz •> a 11- vsak rerrtetc. Cen« mu jo 3 K na lo*o Za Nemr'ijo 4 K, za Ameriko m drutre ицв države n K. — Роаитеупн št-ovillc ве froHn ai« —po 10 vinuriov	' ■
Slovenskemu
v мпк in zoMvo.
Spisi in dopisi so posilimo-' Uredništva .Domoljuba* l.iublinna. Kopitarjeva ulica. Naročnina reklamacijo in in--oniti pa Uprnvnifttvu ,,1'omoliiiba*. -Mubliana. Kopitariova ulice-
Siev. 40.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1917.
Leto XXX.
Zopet sence.
Ali ste brali v zadnjem »Domoljubu« cesarjevo pismo na sv, Očeta? Ali ni lepo? Tako preprosto odkritosrčno, da se kar čuti srčna želja po pravičnem, sporazumnem in trajnem miru. Tudi sovražniki ne morejo prikrivati, da jim vzbuja naš cesar globoko spoštovanje. Ko bi bilo več takih moži kako kmalu bi nam zasijal solnčni dan miru! A nekateri še vedno le na to mislijo, kako bi druge pogazili in uničili. Tako steza Italijan še vedno grabežljive roke po naši zemlji. Zato so prišli sedaj 7.a nas najtežji časi. Vsa sila vojske je pritisnila na nas in prenašati moramo trde preskušnje dan za dnem. Mi ne moremo drugega kakor da zopet ponavljamo: potrpljenj! Upajmo, da bo tudi teh presku-šenj kmalu kmalu konec!
Vojska je vojska, to smo vedno vedeli, Da bi mogla biti tako strašna, tega seveda nismo vedeli, vendar dobrega od nje nismo nikoli pričakovali. Pričakovali smo pa, da bo to klanje odprlo narodom in državam oči. Mislili smo, da bodo vsaj sedaj spcznali, česa je predvsem treba. Sveti Oče in ves svet govori o tem, da se morajo narodi sporazumeti in da more biti podlaga sporazumu le pravica in svoboda vseh. Pri nas nekateri tega še vedno nočejo ali ne morejo spoznati. Nekateri Ncmci se kar ne morejo znebiti ošabne gospodovalnosti. In zares obžalovanja .vredno je, da se tudi naša vlada ne more ' oprostiti teh nemških misli in želj. Kaj bi Pa bilo z Nemčijo in Avstrijo, če ne bi bili sli nenemški avstrijski narodi s prav tistim ali še večjim pogumom v boj kakor Nemci? Mi mislimo, da bi bila že davno peketala Po Budapešti in Dunaju kopita ruskih korakov! In plačilo za to naj bo novo tla-.čanstvo?
Ministrski predsednik dr. Seidler je »nel v državnem zboru velik govor, v ka-
terem je obetal to in ono, kar bo storil ali pa ne storil. Ko je pa prišel do vprašanja narodov, je ponavljal le to, kar neprestano ponavljajo Nemci, Avstrija naj se tako preuredi, da bo na videz gospodovala pravica, v resnici pa nemštvo. Napravila naj bi se okrožja. V nemških naj bi bilo vse samo nemško, v slovanskih pa slovansko in nemško, Nemec naj bi povsod gospodaril, Slovan pa še doma le bolj hlapčeval. Mi tega ne moremo razumeti. Ali vlada res misli, Aa bo na tak način narode zadovoljila? Ali hoče to doseči z bajoneti? Z bajoneti iti nad narode, ki že v štiriletni vojski krvave za cesarja in Avstrijo?
Pa ko bi vsaj sicer mogel ministrski predsednik narodom obljubiti medenih potic. Morebiti bi koga premotil! A takoj za njim je nastopil finančni minister Wimmer in moral izpovedati, da morajo biti tudi še p«j vojski narodi pripravljeni na težka bremena. Samo za vojs'.io je napravila država dolga nac, 40 milijard, to se pravi štirideset tisoč milijonov kron. Minister še sam ne ve, kaj bi počel. Nekateri so mu svetovali, naj bi segel po ljudskem premoženju in naj bi vzel vsakemu državljanu eno tretjino ali vsaj četrtino vsega, kar ima. Minister je preračunil, da bi dobil na ta način kakih 30 milijard. To, pravi, še za vojni dolg ni, a kje potem dobiti denar še za obresti in pa, da se popravi škoda in vse gospodarstvo nanovo uredi? Kaj bo teda) ukrenil finančni minister? Delal bo nove in nove dolgove in skušal obresti plačevati z novimi in novimi davki. In vlada, ki sama ve, da nikamor ne more brez ljudstva, še tega narodom noče privoščiti, da bi svobodno sopli in se svobodni z novim veseljem lotili dela!
Kdor res ljubi Avstrijo, ta mora vse drugače začeti. Če ni slep, mora najprej vse moči obrniti v to, da bodo narodi, ko se vrnejo iz vojske, zadovoljni in veseli. Le tedaj bodo s pridnim delom tudi državi pomagali iz stisk in težav.
Bog pošlji Avstriji mož, ki bi to spoznali, dokler je čas! Cesar nam dobro hoče, to dobro vemo, treba je le še mož pri vladi, ki bi že enkrat premagali tisto nesrečno misel, da je Avstrija nemška država in da je nemštvo in Avstrija — eno! To pa nikdar ni bilo, ni in ne bo! To more boteti le kdo, ki hoče, da bi tudi Avstrije ne bilo!
Odkrita beseda.
Iz govora poslanca dr, Lovro Pogačnik^ v državnem zboru dne 28. septembra t. 1. (O r e k v i z i c i j i, — za miri)
Kar se tiče rekvizicije, Vam povem: Vi gospodje iz drugih kronovin niti v sanjah niste videli, kar se pri nas dogaja. Mi se nahajamo v ožjem vojnem ozemlju. Kdo je opravičen rekvirirati? Po posiavi politična oblast. (Medklici.) Politična oblast je naznanila, da bo samo mesto zu krmila rekviriralo. V resnici pa iztfledu vsa stvar drugače. Zjutraj je prišel zastopnik deželnega mesta za krmila, opoldne zastopnik nakupovalnega urada enega armadnega zbora, popoldne pa drug sosednjega armadnega zbora.
Zvečer je prišla ena kolona, drugi dan druga, opoldne že tretja itd. In polem pridejo še posamezne patrulje z bajonetom in puško in zahtevajo od kmeta eena. Naä kmet je lojalen človek, to je dokazal v vojni. Radi tega da seno, mora ga dati nasproti brahijalni sili, (Pritrjevanje.) — Oglejmo si le eno občino v mojem volilnem okraju. V tej občini so rekvirirali samo v teku treh tednov 15 vagonov sena. (Ogorčenje.) V drugih deželah pa le pO en ali dva vagona od občine. Toda v tej občini je še več drugih bataljonov nastanjenih. Zraven tega se je naselilo v vasi še 400 Mažarov z 900 konji, ki so v štirinajstih dneh vse popaslt, kar je bilo želeli
»ega, V nekaterih okrajih so vzeli posameznikom Zadnjo bilko in niso pustili za lastno živino ničesar. Pač pa so rekviri-rali v nekem okraju za lovskega konja okrajnega glavarja, (Medklici, vznemirjenje.) Naravna posledica tega je, da mora kmet prodati zadaji rep iz hleva. Vse nače gospodarstvo je v svojih temeljih razbito, eksistenčni predpogoj ljudstva je ogrožen, (Ploskanje.)
Še eno poglavje moram obravnavati: pašnike. Pripetili so se namreč kričeči •lučaji nemarnosti, da so n, pr, na Reki ali v Vipavski dolini, ki je pravi paradiž žlahtnega sadja in grozdja, pognali konje v vinograde, kjer so vse popasli. (Poslanec Benkovič: In brez vsake potrebe!) Seveda ni bilo prav nobene potrebe! Sam sem nekoč posredoval pri vojnem poveljstvu, naj odpravijo konje iz tega našega sadnega vrta, sam sem obhodil planine, kjer bi se lahko paslo na tisoče konj, tam so krasni
tašniki in tik pri njih ceste in potoki, fpam, da se je to tudi že zgodilo.
Gospoda moja! Kdo je kriv teh slabih razmer? Najprej vojska, potem b i -I o k r a c i j a.
Kriva je birokracija, ki nima dovolj poguma, da bi povedala vojakom resnico v obraz. Prepričal sem se, da so tudi generali ljudje in da imajo srca!
Krivi so nižji poveljniki, ki pozabljajo, da so v lastni, ne v sovražnikovi deželi.
Kriva je moralična zanikarnost nekaterih delov čet. Te so, hvala Bogu, večinoma le ljudje, ki se-potuhujejo v ozadju. Polki na bojišču so vse hvale vredni! To je psihološko tudi popolnoma razumljivo, kajti kdor je kdaj hrabro zrl~*mrti v oči, kdor je sam pretrpel vso to bedo, vse te Žrlvc. ta tudi sočuvstvuje z lastnim ljudstvom; kdor se pa v ozadju potuhuje, kdor fckibi le za lastni želodec in lastno bodočnost, ta pozablja, da bivajo poleg njega tu-äi drugi, ki »o prav tako državljani, kakor Br< sam. (Bravo, bravo!)
Končujem, Neoporečno dejstvo je, da Vsi narodi sveta, ne samo mi in naši sovražniki, marveč tudi nevtralci žele miru. Ves svet hoče miru, Zato se zelo čudim, tia so tudi tu v zbornici gospodje, kateri pravijo, da niso za mir sporazumljenfa, te-muč omejujejo svoje mirovne želje s klavzulami posebnih zahtev, osvojitev itd.
Kot patrijot, ki ljubi svojo domovino In svojega cesarja, ki je to svojo ljubezen tudi dokazal, ko je kot oče šesterih otrok prostovoljno odšel na fronto, trdim: Splošno prepričanje človeštva, vseh narodov in našega naroda je, da ne bo ne zmagovalcev, ne premagancev. Nemškega miru ne bo, marveč se bo sklenil pravi mir človeštva, v katerega upajo vsi, ki so blage volje. (Bravo!)
In slednjič pravim še: Samo pravi, resnični mir hočemo, mir svobode, enakosti in bratstva vseh narodov sveta. Zato bomo hvaležni svojemu ljubljenemu vladarju, ki je edini med vsemi kronanimi glavami sveta odkrito izrazil svojo miroljubno voljo. V svojih molitvah prosimo, nai bi Bng mirovno delo svetega očeta blagoslovil. Prosimo pa tudi Boga, naj bi blagoslovil vsako besedo, vsaki korak, 2'
vsako dejanje, vsakega človeka, ki nas reSi te strašne moritve! (Dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
Rekvizicija krompirja.
Z ukazom urada za ljudsko prehrano z dne 26. julija 1917 drž, zak, št, 311 glede ureditve prometa s krompirjem letine 1917 je bila zasežena krompirjeva letina. Ta zasega ima namen zagotoviti krompir, ki je najvažnejše živilo, tudi tistim, ki ničesar ne pridelajo. Nameravana rekvizicija bo stroga, kajti potrebščina krompirja za ne-pridelovalce je velika, dasi je letošnja krompirjeva letina silno slaba, očividno dokaj slabejša od lanskega leta; poleg tega je pa bilo od letošnjega krompirjevega pridelka veliko pokradenega.
Zgoraj ukazana rekvizicija krompirja se bo pričela. Bog daj, da bi bil uspeh re-kvizicije v toliko zadovoljiv, da bi tudi ne-pridelovalci dobili sedanjim izrednim razmeram primerno količino krompirja; nameravani ostri rekviziciji nikdo ne uide.
Prav posebno pa se povdarja, da se čez mero oddajne dolžnosti krompir nikomur vzeti ne sme.
Vsakemu kmetovalcu morajo ostati nastopne množine krompirja:
1.)	za vsako glavo v družini po 150 kg, v družino spadajo gospodar in gospodinja, otroci, hlapci in dekle ter one delavske moči, ki so stalno pri hiši in imajo pri hiši tudi hrano;
2.)	22% celega kmetovalčevega letošnjega pridelka za krmo in kot izgubo;
3.)	za seme toliko, da odpade na hektar s krompirjem posajenega zemljišča 22 meterskih stolov krompirja. Čim manj je imel kdo s krompirjem posajenega zemljišča, toliko manj se mu bo pustilo krompirja za seme.
Ko kmetovalec izvršuje svojo oddajno dolžnost, ima pa tudi pravico zahtevati, da se mu pusti zgoraj navedena množina krompirja za njegovo in njegove družine prehrano, za prekrmo in za setev. Kot dobri državljani izpolnjujemo svojo dolžnost, varovati pa ludi smemo svoje pravice, če bi rekvizicije segale predaleč.
Deželni svetnik dr, Josip Dermastia,
Pregled po svetu.
Avstrijski državni zbor. Po vsem tem, kar se je pisalo v avstrijskih in inozemskih listih o združenju Jugoslovanov, bi pričakovali, da bo ministrski predsednik Seidler podal vendarle vsaj nekoliko zadovoljivo izjavo o bodoči preosnovi ustavnega ustroja monarhije. Toda prvo, za kar se zavzame Seidler, je, da se neprikrajšan in neizpremenjen ohrani dualizem. Za novo vlado obstoji torej avstrijska državna misel samo v tem, da se trdovratno poudarja nemška in ogrska nadvlada nad drugimi narodi, ki naj bi se po prepričanju sedanje vlade ohranila, Duha stare oholosti in narodne nestrpnosti, ki se jc danes brani
ves svet. zagovarja v istem trenutku prvi avstrijski minister. Jugoslovanski klub odklanja vsled tega Seidlerjev program na vsi črti, odklanja prav tako njegove narod-no-avtonomne drobtine, ki jih hoče nad-o-biti Seidler z bogato obložene nemške mize. Vsi avstrijski narodi zahtevajo, da se jim dovoli vsesti se k tisti mizi, ki jo vzdržujejo s svojo krvje. Obed, ki so ga narodi pripravili, bodo tudi zaužili. — Fi. nance. Finančni minister Wimmer je govoril o proračunu 1917—1918, ki nudi sliko izredne resnosti. Vojni dolgovi so dosegli do 1. julija t. 1. svoto 41.256 milijonov K. Treba bo razpisati novo posojilo. Davki so zvišani, a kljub temu bo okrog 8000 milijonov kron primanjkljaja, ki ga bo morata država pokriti z novimi davki. Direktnih davkov ne bo moč zvišati. Vpeljati bo treba — je rekel minister — davek na premog, nov vinski davek, zvišati davek na sladkor, zvišati železniške pristojbine. — Vrednost denarja bomo dvignili šele po vojski.
Pri prvem branju finančne predloge je
več govornikov poudarjalo, da zahtevajo svobodno državo narodov. Očitali so ministrskemu predsedniku, da ni z nobeno besedo omenil demokratizacije države, Čehi, socialni demokratje so izjavili, da bodo glasovali proti proračunu. Poljsko kolo je v skupnem zborovanju sklenilo, da vztraja v opoziciji; večina, v poljskem klubu se. ie izrekla proti proračunu. V imenu Jugoslovanov je govoril dr. Laginja, Izražal je hvaležnost papežu in cesarju za tople mirovne izjave, ter rotil vse dobromisleče, naj pomagajo, da se odstrani od jugoslovanskega ozemlja nadvlada tujcev. Poudarjal je še enkrat, da Jugoslovani vztrajajo tia stališču, označenem 30. maja v parlamentu. »Za svobodo in združenje na jugu bomo zastavili vse moči.«
Ministrska kriza. Ne pridemo »a jasno; zakaj ne, vedo predvsem tisti, ki poznajo enakopravnost avstrijskih narodov samo na papirju. Nemci bi najraje, da bi šel državni zbor narazen in bi zavladal absolutizem z nemško'nadvlado, krivdo naj bi pa nosili Slovani, ki se čedalje zavestneje ponašajo s svojo močjo in večino. Danes že govore, da bo parlament odgoden. Jugoslovanski klub je 28. sept. zopet označil svoje stališče in sicer po svojem govorniku dr. Lovro Pogačnik" Izjavil je slovesno v slovenskem in nemškem jeziku: »Ne v razdrobitvi marveč v združitvi je naša rešitev. Postati moramo (na jugu) zveza svobodnih, demokratično vladanih narodov pod žezlom Habsburžanov. V tem oziru se razlikuje naš program od programa ministrskega predsednika. Zato bomo glasovali proti proračunu.«
Kako pišejo o noti Avstrije in Nemčije. Zanimivo je brati, kako presojajo vodilni časopisi entente izjavo Avstrije ,n Nemčije glede papeževega mirovnega predloga. Kar je framasonskega, hoče zatajiti dobro voljo in premagovanje, s katerim ic pisana zlasti nota našega cesarja Kari1 Nekateri angleški in francoski list' so cclo tako drzni, da oponašajo odgovorom osrednjih velevlasti hinavščino. »Times« piše!0
„V notah ni nobenega znamenja, da bi se bili osrednji velesili približali pogojem zaveznikov, Mirovna pogajanja so nemogoča .dokler ima sovražnik zasedeno zavezniško ozemlje.« Katoliški listi, kolikor jih ima ententa, pišejo, da osrednji velesili še nista izrekli zadnje besede in da sta voljni pogajati se za mir na podlagi papeževe note. — Toda to, kar pišejo časopisi, ki sicer delajo javno mnenje, za mirovni prospeh ni odločilno; odločila bo vojna utrujenost, ki na strani entente ni manjša kakor pri nas. Mirovno posredovanje sv. očeta in noti Avstrije in Nemčije bosti pospešili mir, Iii ga v Rusiji in Italiji zahtevajo s pestjo.
Sv. oče Benedikt XV. nadaljuje svoje delo za mir. Z odgovorom osrednjih velesil, zlasti Avstrije, je papež zadovoljen. Če bi bil odgovor entente tudi odklonilen, ne bo odnehal, marveč storil vse, da ustvari resen temelj za pogajanje. Sv. oče pričakuje sedaj točne izjave o Belgiji. — Nevtralci .so obljubili, da bodo podpirali mirovno posredovanje sv. očeta. — Iz Londona poročajo,, da bi bila le tedaj, če se Nemčija odpove Belgiji, omogočena pogajanja za mir.
Kako bi se po sodbi entente dosegel
mir,., O teni vprašanju je govoril v Londonu Asquith med drugim tudi naslednje: »Anglija ne misli, d- bi uničila Nemčijo, ali da bi ponižala nemški narod. Boj smo začeli le proti nemškemu militarizmu in ga še danes nadaljujemo; nemški demokraciji želimo, da prevrže tega demona. Naš mirovni smoter je ta, da dosežejo prostora ir.ed velikimi tudi maie države. Samopo-sebi se razume, naj sovražnik izprazni zasedeni ozemlja v Franciji in v Rttsiji. Vidimo žs zdavnaj zrele zahteve Iialije, Romunije,' Srbije, ki se ji mora vrniti stara domovina, pa dati tudi prostor, ki ga zahteva, da razširi svoje narodno življenje. Poljska je tu in Grška ter Jugoslovanov tudi ne smemo pozabiti..,« Vidi se, da Anglija še ni nič popustila in da zahteva le žrtve od osrednjih držav, da bi sama gospodovala ,,, Nasproti se je pa baje izrazil ministrski predsednik Lloyd George, da se potegu-e za skorajšen pravični mir. Tudi drugi ljubitelji miru delajo nekaj tednov sem, krepko za mir. Listi, ki pišejo za mir, imajo čedalje več naročnikov.
V hrvatskem saboru je bil na dnevnem redu predlog poslanca Radiča in tovarišev o splošni volilni pravici. Zahtevajo: aktivna in pasivna volilna pravica naj se prizna vsakemu, ki je dopolnil 20. leto. Vse poročene žene in ravno tako vdove imajo aktivno volilno pravico. Za poročene žene lahko glasuje mož m obratno. Neporočene žehe imajo aktivno volilno pravico, ako so dokončale kako srednjo šolo, ali ako imajo samostojno gospodinjstvo. Volilna pravica se sploh ne more izgubiti, Število volilnih okrajev naj se poveča na 134, Vlagatelji zahtevajo, naj se glasuje o nujnosti po imenih.
Nujnost je večina odklonila. Nato so nastali v saboru zelo viharni prizori, med katerimi so se slišale za hrvatski sabor različne zelo nedostojne psovke.
Rusko demokratično zborovanje. Dne
sept. se je sešla ruska demokratična konferenca v petrograjskem mestnem gle-
dišču. Navzoči so bili tudi člani vlade, več diplomatov in 1200 zborovalcev iz vse države, Prišel je tudi Kerenskij, ki ga je večina živahno sprejela. Na zboru se bo določila oblika vladne oblasti, kakor tudi pot za složno delovanje te vlade in demokratičnih zvez.
Vojni smotri. Državni kancler dr, Michaelis je v nemškem državnem zboru zopet govoril, V razlagi o odgovoru na papeževo noto je rekel: Nemško noto so sprejeli naši prijatelji, in zavezniki z odobravanjem; večina naših sovražnikov je pa oči-vidno v zadregi. Težko razumem, kako bi mogel poznavalec mednarodnega položaja in mednarodnih običajev kdaj misliti, da bi Nemčija podala enostransko izjavo glede na rešitev tako važnih vprašanj, ki so v nerazdružljivi zvezi z vsemi vprašanji, o katerih se bo moralo razpravljati pri morebitnih mirovnih pogajanjih tako, da bi ne bilo nam ugodno. Vsaka taka izjava bi zdaj le zmedla in bi škodovala nemškim
Svetovna vojska.
Napeto delovanje letalcev «a italijanskem bojiš <':u. — Nu gori Sv. Gabrijela in na Banjšici se vedno ц bijejo. — Živ jilmejši nastopi Ku-sov. — Novi boji v Flandrlji. — Nu pa d nemških letalcev na London. — Prvo ameriško vojno poročilo.
VOJSKA Z ITALIJO.
Mrzlična delavnost se opaža na vsej bojni črti Kaj dela sovražnik? To vprašanje narekuje obema nasprotnikoma, nemajhne skrbi; povsod se zaradi tega skrbno poizveduje. Na naši strani se bolj živahno giblje pehota, na sovražni letalci. Naša in italijanska uradna poročila javljajo o številnih nastopih avstrijskih napadalnih


vsW
ü r. j.-jjU'-i.fc". .: .-a-
Žftcv in mlačev na Romunskem.
koristim. Približali bi se ne bili niti za en korak miru in bi bili gotovo vojsko le podaljšali. Za zdaj moram odkloniti, da natančno opišem naše vojne smotre in določim naše posredovalce. Vsled nastopa sv, očeta stoje evropski narodi še enkrat na razpotju. Še enkrat se jim nudi prilika, da krvaveči iz mnogih ran prično zopet obnavljati Evropo. Na sovražnikih je sedaj, da dokažejo, če so čutili dih dobre volje. V bodočih dneh se odloči veliko vprašanje. Glede na pogajanja c miru vlada nima vezanih rok. To velja tudi o Belgiji.
Iveri.
Z napuhom revnih ljudi si snaži hudič svoj nos. En gram sile tehta- več kol stot pravice. Ko je vsega kon^c, zna tudi norec svetovati.
patrulj. Posebno živahno so nastopale na tirolskem bojišču pri vojni skupini maršala Hötzendorfa. V ozemlju Tonale je udrla naša patrulja celo skozi italijansko črto in ostila cel dan za njo, razstrelila ponoči pred 26, sept, dve sovražni postaji žične železnice, zažgala več skladišč in se brez lastnih izgub vrnila z desetimi ujetniki, Italijanska pehota pa pritiska na Banjški planoti. Zadnje dni tam neprestano grme topovi in naskakujejo italijanski bataljoni, toda uspeh jim ni usojen. Nad vse gibčni so bili letalci, kakor pred vsako novo ofenzivo. Italijanski so napadali in poizvedovali v smeri bohinjske železnice, 6 Capronijev in štirje bojni letalci so napadli postajo Podbrdo. 27. septembra so zopet metali bombe na Pulj in Poreč, pravijo da brez kake vojaške škode. Več italijanskih letalcev je bilo na fronti sestreljenih, 26, septembra kar trije; tudi nasi so
.41
.zgubili par letal. Napadli so Jesi pri An-koni, Ferraro in Červinjan ter zažgali več italijanskih zrakoplovnih lop in par balonov.
Gora sv. Gabrijela,., Kdor je bil na tem ognjišču, misli z grozo nanj in se šteje srečnega, da je prišel z njega! Obe nasprotni artiljeriji obsipujeta — vsaka drugo polovico — to goro smrti z najtežjimi granatami, ki razvijajo oblake strupenih plinoy, Boji na tem prostoru malokdaj počivajo.
Italijanska armada. Nihče bi ne bil pričakoval, da bo v italijanski armadi toliko vztrajne discipline, da bi bila zmožna enajstkrat naskočiti skalnate čeri, in sicer zastonj. Sicer se vsa poročila s fronte strinjajo, da italijanska pehota daleko ne dosega naše; ko bi sovražnik ne imel tako izvrstne in mnogoštevilne artiljerije, bi naša pehota zapodila sovražno s kopiti in ročnimi granatami v Benečijo; vendar moramo občudovati tudi sovražno pehoto, — ki kljub neštevilnim, brezuspešnim napadom še vedno naskakuje. Toda zadnje čase se v italijanski armadi opaža vedno manj discipline. Po italijanskih mestih mora delati red že — angleška infanterija, ker italija'nska ni več zanesljiva. Poroča se, da se je bilo uprlo že par itafifapikih brigad, kar potrjujejo tudi italijanski Ujetniki. De-zerterji se vedno bolj množe, cele skupine prehajajo k nam. Očividci z zadnje ofenzive pripovedujejo zelo zanimive reči. Na par mestih je italijanska pehota pri naskoku • »naskočila« naše jarke z dvignjenimi rokami. Srečnega se je štel oni, ki je prodrl skozi naš zaporni ogenj v naš jarek v ujetništvo. — Nazaj je bilo nemogoče, ker so karabinijerji in angleška artiljerija podili množice k napadu. Mnogo italijanskih uietnijtov je potem popadalo v italijanskem zapornem ognju za strelskimi jarki. Naši številnih italijanskih ujetnikov niso mogli držati v strelskih jarkih in kavernah, podili so jih ;-.a fronto, seveda skozi italijanski zaporni ogenj, kjer je mnogo teh reve-žev našlo v lastnem ognju žalostno smrt. Angleško topništvo je celo namenoma streljalo v ujetniškc kolone. Tako je 4, sept, naznanil italijanski letalec, da se pomika večja kolona ujetnikov na južnem delu naše fronte v zaledje. Angleška artiljerija je namerila na la oddelek svoj ogenj, ubila 200 Italijanov, ranila pa 300 ujetnikov. Ni čuda, če raste v italijanski armadi sovraštvo proti Angležem. V taboriščih in krajih za fronto se angleški in italijanski vojaki večkrat spoprimejo.
RUSKO-RGMUNSKO BOJIŠČE.
Rusi siineje nastopajo. Kdor bi mislil, Ja je ruska armada popolnoma nesposobna za boj, ta bi se motil. Ruska armada je sploh občudovanja vredna, da ni v silnih homatijah popolnoma razpadla. Zadnje čase zopet čuti na vsej ruski fronti, da se ruska armada z novo vztrajnostjo poživlja. Njeno topništvo od časa do časa zelo živahno nastopa, ludi več manjših napadov sovražne pehote so morali zavezniki odbiti.
Na romunskem bojišču so zadnji teden ponehali sovražnikovi napadi; bilo je le par manjših spopadov.
Konec, ženske armade. Kakor je znano, so hotele bojevite ruske žene ustanoviti žensko armado, da rešijo domovino, Cvet ženstva to gotovo ni bil —! Organizirale so že cel ženski bataljon, ki je pa doživel neslaven konec. Ženske vojakinje so se med seboj krvavo steple, poveljnico so baje skoro ubile. Cel polk vojakov je moral nastopiti, da je ukrotil hrabre vojakinje, ki so jih nato poslali domov, kamor tudi spadajo,
ZAPADNO BOJIŠČE,
Novi boji v Flandriji, Angleži ne dajo miru. Po odbitih napadih, o katerih smo zadnjič poročali, so si dovolili par dni odmora, potem so pa zopet napadli 26. septembra; toda Nemci, so jih bili prehiteli. Prejšnji dan so napadli angleške postojanke severno pri cesti Menin — Ypern in iztrgali sovražniku večino onega ozemlja, ki so ga bili izgubili 20. septembra, Ž najsilnejšim streljanjem in z nastopom velikih sil so skušali nato Angleži vreči Nemce zopet nazaj, pa se jim ni posrečilo. Izgubili so 260 mož na ujetnikih. Po noči 26. septembra pa so Angleži razvili silovit artiljerijski napad na flandrijskem bojišču; nato je napadla za steno prahu in dima njih pehota, ki so jo na mnogih točkah spremljali oklopni avtomobili. Več angleških napadov ob Langhemarcku je bil.o odbitih. V prostoru pri cesti Menin— Ypern so imeli Angleži nekoliko več sreče; predrli so kak kilometer globoko' in tako malo utisnili nemško bojno črto. V drugih odsekih je boj divjal semintja, toda končno so Nemci iztrgali vse začasno izgubljenfe postojanke: Boji se nadaljujejo;
Pri Verdunu večkrat napadajo Francozi skupno z Angleži, enako tudi pri Soi-sonsu in na vzhodnem bregu Moze.
Letalski napadi na London. Nemški letalci so pretečem teden dvakrat napadli v večjem številu angleška obrežna mesta' in London. Napad se je izvršil v več skupinah. Kakor se poroča je bilo pri enem napadu ubitih 15 oseb, ranjenih pa 70. Vsi zrakoplovci so se srečno vrnili.
Prvo amerikansko vojno poročilo. Ameriški vojni minister je izdal prvo vojno poročilo, kjer poroča o delovanju zaveznikov v pretečencm tednu. Pravi, da vsa podjetja zaveznikov merijo na to, da utrudijo Nemce, dokler ne pride ameriška pomoč,
Tedenske novice.
Dobrodelni shod. V četrtek, 27, sept. so se sestali zastopniki karitativnih društev in lepo število zagovornikov, podpornikov ter prijateljev krščanske dobrodelnosti v prostorih Rokodelskega doma v Ljubljani, da bi javnost zlasti v tem času naraščajoče bede, množečega se števila sirot, invalidov, vdov in otroških zapuščen-cev zainteresirali za nujno pomoč in sodelovanje pri napravah v prid vsem naštetim siromakom in beležnikom. Odlični govorniki zlasti dr. Milčinski in dr. Zdešar, so v presrčnih besedah kazali, kje je sila
najhujša in kako naj se udejstvuje krščanska ljubezen. — Zborovanju je predsedoval kanonik dr. Gruden. Navzoča sta bila tudi presvetli g. knezoškof dr. A. B. J e-gliČ in deželni predsednik grof Attems.
Za združenje Jugoslovanov. Tudi slovenski duhovniki tržaško-koprske Škofije so se s posebno izjavo pridružili deklaraciji naših državnih poslancev z dne 30, maja t- 1, Iskreno so pozdravili mirovno n o t o sv. očeta Benedikta XV„ obenem pa častitali ljubljanskemu knezoškofu, premi-lostnemu gospodu dr. A, B. Jegliču ob njegovi 20 letnici škofovanja,
f Frančišek Krieche. V Pulju je umrl vojni kurat Slovenec Franc Krische vsled griže, in pljučnice. Poprej je kaplarioval v Šmartnem, Vodicah in pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pokojni kurat,je bil zelo vnet za katol. organizacije ter je tudi sodeloval pri Gospodarski zvezi. Mir duši!
Mladina, mladina! Vojna podivjanost, mladostna razvejenost, pomanjkljivo nadzorstvo, nedostatna vzgoja, opuščanje molitve in sv. zakramentov: vse to in še marsikaj rodi žalostne sadove. En tak slučaj, V Ljubljani je dne 28, septembra zvečer zabodel 161etni ključavničarski vajenec Franc Kikelj v gostilni Perkotovi (na Žab-jeku) domačo hčerko 16letno Frančiško, ki je med vožnjo v bolnišnico izdihnila. Nesrečnež je hotel ludi sebe usmrtiti, a st je samo ranil. Vzrok je naveden v prverr, stavku te pretresljive novice. Grozha zabloda mladega fantiča!	1
V meglo prahu je zavita Ljubljana, Škropiti ne kaže, ker štedimo s premogom in vodo, promet r.lasti s težkimi avtomobili je sila žjvahen, dežja pa nič. Hiše ob prometnih ulicah kar plavajo v prahti'.
Mož dela in vztrajnosti. V prtü'jeiju ljubljanskega »Katol. tiskovnega društva« v Novcmmestu (Tiskarna Krajec nasl.) praznuje 3. okt. g. Makš Petri č 40-letnico, kar službuje kot tiskar in stavec in sicer pri enem podjetju. Zvestemu in trudoljubivemu slavljoii-cu čast! Naj ga Bog ohrani še dolgo v čilem zdravju!
Nenavadna prikazen. Okrog Ljubljane opažajo ljudje že več časa cele stebre mu-šic, ki se. vrte in plešejo v obliki vodnili curkov nad drevesi in hišami. Nekateri pravijo, da so to jate drstečih se mravelj, kar pa ne bo res. V strugi Ljubljanice se je vsled suhega vremena naplodilo na milijone mušic (neka vrsta komarjev), ki sedaj po svoje rajajo in se vesele tople jeseni. Dolgo življenje jim itak ni prisojeno.
Ustreljen vojaški pobegež. Na Savi se je priplazil zvečer v prodajalno trgovca Leopolda Berdajs vojak-pobegež, ki je bil skrit pod divanom. Gospodar se je oborožil s puško in ga pozval, naj zapusti skrivališče. Tujec je hotel pobegniti, toda gostilničar in neki železničar, ki je prav takrat. došel, sta ga zadrževala. V razburjenosti in za strah je Berdajs. ustrelil, pri. tem pa zadel tujca v hrbet. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer pa je podlegel rani.	j
Vse polno tatvin. Vse bi. ljudje radi zvrgli na vojsko, a božjih zapovedi vojska ne bo odpravila in jih ne bo. Zdi se, da se semintja zlasti 7, zapoved malo vpo; števa, in vendar smo bili -doslej Slovenci

na glasu, da smo pošteni in da nam je sveta tuja lastnina. Naj se ta zavest ohrani! Toda — žalibog — čujemo vedno in vedno o novih tatvinah. Zadnji čas so kradli prešiče, blago, denar, usnje, panjove i. dr. y Zaborštu, Dragi, v Mengšu, Hrušici, v Po-ličkem vrhu pri Litiji, v Ostrožnem brdu, na Savi, na Igu in drugod. Dolge zimske noči bodo potepuhom dajale še več potuke in prilike, zato pa treba skrbeti za zadostno varstvo.
In zopet ogenj. Dne 25. sept. je uničil požar pri Stari Fužini ob Boh. jezeru štiri gospodarska poslopja, tri hiše in nekaj kozolcev. Ogenj so omejili vrli okoličanski gasilci in vojaštvo. Ali so zanetili italijanski letalci, nam ni znano.
Petrolej se je bil unel 25. sept. pri trgovcu Al. Urbančiču v Knežaku. Ogenj se je hitro širil po trgovskem skladišču. Pri gašenju se je podrl strop, ki je zasul več gasilcev. Še tretji dan jih niso mogli izkopati.
Letalske bombe so zopet padale na Trst 24. septembra. Nekaj hiš v notranjem mestu je bilo zadetih in deloma razrušenih. Na dveh krajih je nastal ogenj, ki so ga pa hitro zadušili. Izmed ljudi ni bil nihče zadet.
Vode manjka. V Primorjü je nastalo vsled suhega vremena veliko pomanjkanje vode. V Opatiji so se vodnjaki posušili. Sušak dobiva vodo iz reškega vodovoda, a le gotovo mero. V Zagrebu in Ljubljani so omejili uporabo vode.
Bogata trgatev. Na Štajerskem je trta tako dobro obrodila, da '.judem zmanjkuje posode, zlasti, ker so napravili in bodo še napravili dokaj sadnega mošta. Grozdje je tudi v nižjih legah popolnoma dozorelo. —-Nasproti pa tožijo, da je vino v Istri bolj slabo, ker je manjkalo galice in žvepla in ker vsled suše grozdje ni moglo zoreti. V Dalmaciji je vinska trgatev silno' slaba. Na otoku Visu je letos le eno petino pridelka.
Vojaške novice.
Z vojnim križcem je odlikovan za tirabrost inf. Maks Čermel, doma iz Vipave, vas Dolga Poljana.
Z najtežjega bojišča svetogabrijel-^kega pošilja srčne pozdrave strelec ForPič Angelj. Pridružuje se vsebini notice v zadnjem Domoljubu — »Plačilo
za zvestobo« ter pravi: »Upam, da lik bomo več tako zatirani, kakor smo bili dosedaj. Kdor hoče kaj takega početi, naj pride tu sem in bo videl, kako strašno mi tu trpimo. Pričakujemo, da iiaša kri ne bo zastonj prelita in da bomo vsi enkrat deležni enakih pravic J|i svoboščin pod vlado našega milega tesarja.«
Naši pomorski letalci so 27. sept. ''■ bombami uničili italijansko zrako-Plovno lopo v Jesi pri Ankoni. Druga skupina naših pomorskih) letalcev je
sept. napadla ital. zrakoplovno lopo pri Ferrari. Lopa je bila trikrat zade-
zrakoplov, ki se jc notri nahajal, je
zgorel z visokim plamenom. Naši so se vsi srečno vrnili.
Dve letali je izgubil Italijan 26. sept. pri Podbrdu. 27. popoldne je spet prišel s celo bando, izmetal obilo blaga in zažgal dve hiši.
V italijanskem ujetništvu se nahajajo od 19. avgusta: Medvedšek Franc, Gameljne; Jelene Franc, Pirniče; Ce-bolj Janez, Voklo; Kosirnik Janez, Klanec; Mihelič Franc, Moste pri Ljubljani; Vrečar Franc, Sneberje pri Ljubljani; Arh Jožef, Bitnje pri Boh. Bistrici. Vsi želimo težko pričakovani mir. ki ga nam Bog kmalu daj! Zdravstvu j te!
Za 12 ofenzivo je naročila Italija novega orožja. Da bo mogla plačati ameriškim denarnim mogotcem, je vlada Združenih držav v Severni Ameriki sklenila, da dovoli Italiji 5 milijard lir vojnega posojila. Švicarska poročila zatrjujejo, da bo došLo na italijansko fronto nad stotisoč francoskih, angleških in ameriških vojakov. Amerika je baje poslala tudi 1500 topov v pomoč Italiji.
Italijansko pomorsko letalo je sestrelil poročnik pl. Banfield dne 21, sept. To je že njegova 14. zmaga v zraku.
Ruska armada zmanjšana. Po izjavah švedskih listov je rusko armad-no poveljstvo odpustilo do 6 milijonov mož iz vojne službe, ker celotne armade (12 milijonov) ne more več preskrbovati s potrebščinami.
Begunec Štefan Humer naznanja, da stanuje sedaj s svojo družino: Dolga Raka št. 4, p. Baka pri Krškem.
48krat zmagal. V zračnem boju jc padel nemški letalec Voss, ki je tekom sedanje vojske sestrelil 48 sovražnikovih letal.
Zaostanki na cenzurnem uradu. Na
cenzurnem uradu avstr. Rdečega križa (oddelek za vojne ujetnike) se je nakupičilo toliko pisem, da ne gre več naprej, dasi je zaposlenih 1500 oseb. Nekateri pišejo skoraj vsak dan in sicer dolga pisma z drobno pisavo, zato delo pri cenzuri ne gre izpod rok. Meseca oktobra cenzurni urad ne bo sprejemal pisem, razen v izjemnih siuča-jih.
Podmorski čoln »Deutschland«, ki je med vojsko priplul v Ameriko in nazaj, je zdaj spremenjen v bojno ladjo. Te dni se je vrnil z vožnje po ameriških, avstralskih in južnoafriških vodah,
Na&l pozdravljajo. Vsem bralcem »Domoljuba« pošiljamo iz Ischla iskreno pozdrave ranjeni vojaki: Zuvec Konrad. Manbor; Blau-steiner Jakob, Sv. Jurij, i. ž.; Doberšek Franc, Grobelno; Ravnikar Anton. Celic; Košmelj Franc, Sodražica; Cerar Franc, Moravče. — Prisrčne pozdravo pošiljamo v.sem domaČim in vsem bralcem »Domoljuba« slovenski fantje, ki smo b li ujeti v 11. bitki — hvala Bogu — še zdravi. Anton Možina, Anton l'e-mec, Ivan Groboljšek iz Litije. Nahajamo se v italijanskem ujetništvu.
Razne novice.
Da se ne pozabi. V Ljubljani, Celju, Mariboru in v drugih mestih slovanskega juga živi sedaj mnogo zagrizenih Italijana-
šev iz Primorja toda; nihče jim ne skrivi lasu. Slovenci kakor Nemci jih puščajo v miru in se ne razburjajo, če govorijo na ulici svojo laščino. Pač pa so se oni razburjali in nas tepli, če smo v naših primorskih krajih pred vojsko rabili svoj materni * jezik. Čudno, niti mariborski Nemci se ne razburjajo nad laško govorico, slovenščina jim bolj smrdi. Ali se bodo italijansko govoreči Avstrijci, ki so sedaj v stiski naši gostje, kaj naučili?
Blagoslov. Posestnik Jožef Kna-felc v Šmihelu št. 6 ima 15 let staro trto, ki je bila letos oblagodarjena t okroglo 1900 grozdi.
Premalo pazijo. Pri štajerskem vojnožitnem prometnem zavodu se j< pokvarilo za tri vagone pšenice. Sr>le snovala je popolnoma in najbrž ne b< za rabo, četudi so jo presušili. V časil tolikega nomanjkania bi morali pokli cani varihi pač bolje paziti na dragoceno žito.
Izgubili dom — zda] pa še materni jezik. V begunskem taborišču v Stein-klammu je do 300 otrok hrvatskega in italijanskega jezika, ki so doma okrog Pulja ter so tam hodili v hrvatske, oziroma italijanske šole. V taborišču so zanje vpeljali nemško šolo in nemški pouk, ki nemštvu prav nič ne bo koristil, škodil pa izobrazbi dotienih otrok. Ali je v nemščini res tako bla« ženstvo? To stvar naj bi si ogledal! bolj od blizu poslanci.
Nove rabuke v Tuiinu in Milanu. Francoski listi pišejo o novih spopadih med delavstvom, policijo in vojaštvom v Milanu in Turinu. Mrtvih je veliko na obeh straneh. Razburjena množica je plenila po skladiščih. Tudi iz Nea-polja so čuje o draginjskih nemirih.
Vsi tujci so morali vsled ukaza dežel, ne vlade oditi s Koroškega do 20. septem. bra. Med tujce se prištevajo zlasti letovi-ščarji in častniške družine.
Letalstvo napreduje. Dne 25. septembra sta se dvignila dva laška letalca v Turinu, preletela sta alpe, Francijo in Kanal ter prišla v London v petih urah. Prinesla sta s seboj važno pošto.
Rusija. Ministrski predsednik Keren-sky, ki bi bil rad predsednik ruske republike, ima čedalje več nasprotnikov. Nekateri bi ga radi spravili pred sodišče, — Glede njegovega osebnega življenja trde francoski Tisti, da se je poročil z igralko Timmet, a da je bil vdovec. Zadnjič smo po nekaterih sporočilih iz drugih listov posneli, da se je ločil od prve žene.
Nevarno gibanje. V industrijskih krajih zapadne Sev. Amerike se je združilo do 180.000 delavcev in začelo stavkati. Med temi so železolivarji, delavci na ladjah, kurjači, pomorščaki. Plovba je deloma ustavljena, delavci prirejajo burne demonstracije.
Dopisi.
Sv. Duh pri škotji Loki. Dne 16. septembra je daroval v župni cerkvi Stare Loke prvo »veto mašo naš rojak i. g. Ivan Plntar, sin ugledne družine Strovcov« pri Sv. Duhu, Popoldansko opra-
61
Vilo je bilo v naši podružnični cerkvici, ki je bila v ta namen primerno ozaljšana. Pogrešali smo pač mogočnih zvonov, pa tudi naših fantov, da bi z veselim prit.kavanjem dali duška ljudskemu veselju in poveličevali dan, ki ga je naredil Gospod.
Ni zvonov, ni sinov... V težkih, skrbi polnih dnevih je slovesnost nove sv maše kot nekak utrinek sreče solnčno jasnih dni. Za hip pozabijo srca trpko vsakdanjost, ko stopa izmed njih frede izvoljeni sin naroda, ki je posvetil svojo mladost Vsemogočnemu, položil varljive nade sveta na žrtvenik Gospodov. — Želimo g. novo-mašniku, naj ga božji blagoslov spremlja na vseh njegovih potih in z mnogimi sadovi v vinogradu Gospodovem.
V noči pred 19. septembrom je okrog enajste ure planil rdeči petelin na streho posestnika Langerholca v sosednji vasi Peven, Prav gotovo je varoval sam sv, Florijan, ki mu je posvečena tamošnja podružnična cerkvica, da se kljub pomanjkanju ljud: in vode niso vnele sosednje hiše; pogorela bi bila lahko vsa vas. Prihiteli so sicer kasneje ljudje in vojaki; vendar ko je ogenj do-legel višek, ni. bilo razen par domačih mož .niko-•ar za pomoč, a ti so morali gledati na lastno nevarnost. Pogorel je skedenj z vso mrvo in orodjem ter hlev. Vzrok — neprevidnost z neko vojaško igračko, menda raketo. Zopet nauk; pustite voiaške stvari!
Suša neznosna! Letina je bila malokrat sla-bejša kot letos, zlasti na peščeni remiji. Krompirja ponekod prav nič več, kot so ga posadili. Ne vemo, kjer se bo dobil za apir.vizacijo? Fižola ni bilo niti toliko, kot je bilo розз,enega. Tuintam se oglaša griža; v par slučajih je bila smrtna. Tudi tifus je že poskusil svojo moč, pa upamo, da se zalre. — Sicer; V vsakdanjem življenju le trpljenje in žalost, zato vsak hrepeni in želi sreče miru!
Vinica. Umobo'nl užitkar Jurij Balkovec iz Zilj štev. 25, občina Vinica, je odšel dne 27. julija t. 1. neznano kam. Baikoves je 76 let star, srednje velike postave, ima sive lase, črnikast in suh obraz, sive brke. Bil je v črnih h'ačah, belem suknjiču iz domačega sukna, v rujavem klobuku in bosonog. Kdor ga najde, mu plnčam 100 kron. Marija Balkovec, Zilje hiš. štev, 25, pošta Vinica, Dolenjsko.
Gladbeck na Vestiafckem. Četudi smo tukajšnji Slovenci d.-leč proč od ljube domovine, vendar smo ostali in ostanemo čvrsti Slovenci in zvesti cesarju in domovini. Naše društvo- sv. Barbare, kakor tudi društvo sv. rožnega venca se dobro drži. Prvo ima 179 članov (od teh je 93 v vojni službi), drugo pa 208 članov. Tudi blagajna ni prazna, kajti izkazuje 631.41 M. Vsak teden kroži v našem društvu 45 izvodov »Domoljuba« in 100 izvodov »Slovenskega Gospodarja«, Vsak mesec imamo zborovanje. Zadnjikrat smo se ješli 16, li»
septembra v dvorani rokodelskih pomočnikov, ki je bila dobro zasedena. Imeli smo nagovor, zabavno predstavo, deklamacije in slovensko petje, Če smo takole sar.ii skupaj zbrani, se nam zdi, kakor da bi bili doma, posebno ob nedeljah, ko imamo skupno službo božjo s slovensko pridigo. Posebno lepo se je razvilo društvd sv. rožnega venca. Vsako 4. nedeljo v mesecu se zbero vsi člani pri skupnem sv, obhajilu. Lepe slovenske rute se prav mično podajo med nemSkimi klobuki in napravijo prav slikovit vtis. Naše geslo se glasi; Po Mariji k Jezusu! Vsako društvo ima tudi svojo zastavo. Obe zastavi naj pri vsaki javni prireditvi in pri vsaki slovesnosti pričata o naši zavednosti in o našem mišljenju! Predsednik obeh društev je č. g. kaplan Tensundern. V predsedstvu so; Grossmann, Tuhtar, Skraber, Dobrave, Kaša, Osolnik, Zaupniki; Češka, Južnik, Masnec, Sajovic, Šuler. — V nače!stvu društva sv, rožnega venca so gospe; Južnik, Medvejšek, Poglajen, Skraber, Kravanja, Turnšek, Šuler, Vouh, Tuhtar.
Vsi tukajšnji Slovenci v Gladbecku pošiljamo srčne pozdrave vsem, ki nas poznajo, posebno pa še članom na bojišču, našim hrabrim vojakom ter ostanemo zvesti veri ln Cerkvi, cesarju in domovini,	Z avstrijskim pozdravom.
Gospodarske stvar?.
Gospodarski in tržni pregled.
Na Nemškem so se začeli zelo pritoževati čez nesrečno državno gospodarstvo. Profesor Bornemann piše v »Lendw. Presse«; »Povsod nam pravijo, da moramo vzdržati. Če bomo vzdržali, je odvisno od orožja in prehrane. Glede orožja, delata državs in obrt v lepi edinosti, da bi naredili zadosti vojnega materiiala. Vojaštvo daje na razpolago potrebne delavce, preskrbuje tovarnam zadosti sirovin, plačuje izdelke po zelo visokih cenah. Država ve, koliko je odvisno od vojnega mate-rijala. To gospodarstvo je res zgledno. — Glede proizvajanja hrane so pa zadovoljni, da vse zasežejo, kar morejo. Kmetje so delali z neizmernimi težavami, čeprav jim je vsega manjkalo. Visoki gospodje so zadovoljni, da se le vse zapleni, kar je zrastlo brez njih truda. Vsi vedo, da se ne more poljski
pridelek neizmerno povišati, da bo zadosti hrane za številno prebivalstvo; zato si pa prav nič ne prizadenejo, da bi pridelek pomnožili. Saj se še posvetovali niso, kako bi se to zgodilo.«
Zaradi slabe letine se je 1915—1917 res manj pridelalo. Mogoče, da bo drugo leto zopet boljša letina, toda pridelka bo manj, če si ne bomo sami pomagali. Za natančno in dobro delo manjka živine in delavcev. Ženske in otroci so storili več, kakor je kdo pričakoval, nadomestiti gospodarjev pa ne morejo. Eden glavnih vzrokov, da se bo tudi pri nas manj pridelalo, je pomanjkanje hlevskega gnoja. Na, tisoče vagonov najboljšega sena in slame, so morali, kmetje dati armadi. Kjer ima vojaštvo veliko konj, se nagromadijo kupi gnoja, ki največkrat splesni in se vname, ker nobeden nanj ne pazi; doma pa; gnoja manjka, ker živina, ki nam je še ostala, nima zadosti krme. Tudi stelje je povsod veliko manj, ker manjka delavcev. Ko solnce sije na zemljo, se v zemlji razkraja gnoj. Rastlina si poišče s koreninami raznih snovi, iz zemlje pa puhti ogljikova kislina, ki jo ujamejo rastline, s svojimi listi. To delo narave je seveda le takrat mogoče, če je razen solnčno svetlobe tudi. zadosti moče. — Ker je gnoja vedno manj, se bo gotovo tudi manj pridelalo.
Moč soinene svetlobe. Rastline, ki
so Čez poletje v zemlji, ko najbolj soln-ce sije, dajo tudi največ hranilnih snovi, najmanj pa ene, ki že julija .zapustijo njivo. Res je pšenica najdražja, toda veliko več brane da na istem prostoru rastlina, ki je čez celo poletje v zemlji, prsa, krompir in turšica. Izmed žit daje oves še največ redilnih snovi, ker ostane do avgusta na njivi. Treba bo torej dobro gnojiti in pred vsem imenovane' rastline sejati, druge le po potrebi.
Krompir. Ko bi morali na Kranjskem za vse prebivalstvo dati krompirja po 100 kg na osebo, bi ga bilo treba okoli 5200 vagonov. Če računimo zraven še vse begunce in druge, pa. 6000 vagonov. Ker sta pa dve tretjini ljudi na kmetih, bi rs. prišlo za oddajo le 2000 vagonov. Pri tem je računano, da damo tudi za vse naše vojake isto množino, kakor pride na vsakega dru« gega, torej za vojaščino potrebni krompir. 2000 vagonov oddati je pa našim kmetom vendar nemogoče, ker ie po Notranjskem in Gorenjskem vojaštvo sam» pobralo ali pokupilo krompir v veliki množini, da bo ljudem komaj za domačo potrebo ostalo. Če se to vpo-števa in obenem pomisli, da pri nas niso nikdar pridelovali obrtnega krompirja za napravo špirita in škroba, katerega v severnih deželah pridelajo nn stotisoče vagonov, potem je jasno, da se zamore celi Kranjski pripisati največ 1000 vagonov.
Mleko — teleta. Treba je poiskati potov, da se kolikor mogoče veliko hrane za ljudstvo dobi. Najbrž bi bil« za meščane ln kmete boljše, da bi sfl teleta, ki jih gospodarji ne bödo redih»
Oddelek minometalcev.
bolj zgodaj odstavila, čeprav so lažja, jn bi se mleko oddajalo. Tele porabi za 1 kg prirastka žive teže najmanj 10 do 12 litrov mleka. Teleta se plačujejo na živo težo po 3 K 1 kg-, če so prav lepa. Kmet bo dobil za 10 litrov mleka največ 3 K. Če pa proda mleko, bo dobil za 10 litrov 5 K. Pečenko uživajo po mestih le bolj premožni. Gotovo zaleže več 10 litrov mleka za hrano ljudstva, kakor 1 kg pečenke. Pravijo, da je v štirih litrih mleka toliko hranilne vrednosti, kakor v 1 kg pečenke, čeprav se pečenki že malo krompirjä doda. Torej teleta, ki se ne bodo redila, oddajte kolikor mogoče zgodaj.
Vlada je določila za navadno vino ceno 3 K. Gostilničarji ga smejo nekoliko dražje prodajati, da imajo svoj zaslužek. Cene grozdju so bile zelo visoke. Plačevali so 1 kg po 2 K do 2 K 60 vin., nekateri do 3 K. Če bodo ti kupci vino prodali, bodo napravili najbrž zelo veliko izgubo, ker bo vlada vztrajala pri svoji naredbi. Cena 3 K za 1 liter navadnega vina na debelo je zadostna. Kdor bo dražje prodajal, zna priti v sodniisko preiskavo in obsodbo.
V Ameriki so veliki mlini delo popolnoma ustavili iz neznanih vzrokov. Ameriška vlada je prepovedala izvoz zlata-, srebra in papirnega denarja. Gotovo ho ameriški denar imel tudi po vojski največjo veljavo. Vlada se boji, da bj. se tujci z niim ne okoristili. Ka-nartci so nrepovedali izvoz žita v Združene države, ker morajo skrbeti za po-trebc-Angleške.
''■'''V' .	*	*	*
Zvišanje cen za sena in slamo. Z ozi-rom na slabo letino je urad za prehrano zvišal prevzemne cene za seno in slamo in določil: Za seno vsah vrst (travniško seno, otava, detelja vseh vrst itd.) 23 kron. Slama: a) Omlačena ržena slama 13 kron. b) Vse druge vrste žitne slame, potem ste-blovje graha in grašice, izvzemši turšično slamo, 11 kron. c) Fižolova, bobova, lečna, ogrščna, riževa in turšična slama 7 kron.
Predivo. Od vseh strani pritiskajo in prigovarjajo, naj bi letos vsi, ki zatnorejo, posejali prav obilo lanenega semena. Domače blago iz prediva bo prišlo čedaljebolj zopet v veliavo, osobito, ker drugega bla-' ga sploh ne bo dobiti, ali je pa tako drago, da je škoda denarja. Ako pridelamo veliko prediva, ne bo le na korist posameznikom, temveč tudi na splošni' blagor, kajti predivo in laneno seme je izdatno pripomoglo, da so se onemogočili gotovi načrti sovražnikov. Za bodoče bo pa kmetovalcem tudi ie na korist, če se karmoč izne-bimo odvisnosti od sovražnega inozemstva.
Kdor nima lanenega semena, naj se obrne do kranjskih pooblaščencev v Višnji gori (glej inseratni del »Oklic kmetovalcem«) gg. Mih. Omahna in F, S. Škra-oarja, ki bosta poslala posebne pole. Te pole se izpolnijo in oddajo pristojnemu županstvu, da bo moč pravočasno postreči z dobrim semenom.
Izdelovanje glogovega olja. Septembra 'n oktobra naj se oberejo glogove jagode v čeber ali škaf ter zalijejo z vodo tako, »a jih ravno pokrije. Čez 8, 10 aH 15 dni jih
vzamemo iz vode, spravimo v vrečo ter teptamo v vroči vodi — kolikor moremo zdržati — tako dolgo, dokler se da kaj soka iztisniti. V vreli vodi jih je treba mehčali zato, da se one sadne celice in Staniče, ki vsebujejo olje, vsled toplote razmaknejo in odpro. Tak sok kuhamo potem v kotliču dotlej, de. se zgosti, Ko se ohladi, filtrirajmo skozi platneno cunjo ali pa enostavno precedimo skozi gosto rešeto ali cedilo ter spravimo potem to olje v steklenicah ali drugačnih posodah. Tako olje je navadnemu olju zelo podobno, le bolj zelenkaste barve je in ostrejšega okusa, vendar pakljub temu bolje diši in ugaja kot laneno olje.
Zeljnate glave so tudi zaplenili. Urad za prehrano je odredil, da ne sme zeljnatih. glav nihče prodati ali zrezati za kisanje, razen kar potrebuie za domačo porabo. Obenem so določene najvišje cene, namreč 45 kron za 100 kg. Posemeznim deželnim vladam je dovoljeno, da to ceno za svojo deželo znižajo.
Preskrba z obleko; Vlada je izdala na-redbo, s katero se zä vse 'dežele vpeljejo listki za obleko. S to napravo hoče vlada zagotoviti tudi najrevnejšim slojem nekoliko obleke. V vsaki deželi se ustanovi poseben urad, ki bo uravnal prodajo in promet z obleko, oziroma blagom. Inseriranje, £ katerim priporočajo tvrdke svoje blago po časopisih, bo odslej prepovedano. Na-redba ima tudi določbe glede stare obleke in starega perila. Vsak, kdor bo hotel kupiti kaj novega, bo moral dokazati, da novo obleko ali perilo nujno potrebuje, potem bc debil karto. Podrobnejše o tem bo povedala deželna vlada.
Kuharsko gospodinjske šolo pri mlinu-m v LiiiMni
s pravico javnosti prične zaradi sedaj nastalih vojnih razmer šolsko leto 1917 — 1918 Se ie s 15. oktobrom 1.1. in ne dne 3. oktobra, kakor je bilo prvotno rečeno, ker namreč večina učenk in tudi del učiteijstva ne more priti do tega termina v Ljubljano.
Priglasovanje je zakijučeno za letošnje leto. Tudi je te dni internat kuharske gospodinjske šole zaradi sedanjih vojnih razmer zgubil nekaj prostorov. Vsled tega je vodstvo primora-no več prijav odkloniti, in sicer vsem onim učenkam, ki niso še izpolnile 16. leto svoje starosti, nadalfe onim, ki nameravajo šolo obiskovati le nekaj mescev, in še nekaterim drugim učenkam, ki glasom šolskih Statutov ne morejo biti vsprejele. Dotične učenke bodo pa že še obveščene pismenim potom, kakor hitro bo odprt poštno-pi-semski promet.
Tudi ne bodo letos zaradi prena-polnjenja šole in zgoraj omenjenih v zadnjem času nastalih razmer na novo vsprojete slušateljice, to so one učenke, ki posečajo ie eni ali drugi predmet.
Šola je torej letos, otvorjena le rednim učenkam, to je onim, ki prisostvujejo vsem predmetom skozi vse leto.
Razun teoretiškega in praktiškega pouka v kuhi, šivanju, gospodinjskih opravilih itd. obsega učni ntfrt kuliar-sko-gospodinjske šole tudi verouk, jezikovni pouk, računstvo itd. Pouk traja 10 mesecev in se vrši izvzemši nedelje, praznike in še nekaj drugih fe- * rialnih dni v obče vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Učenke, ki obiskujejo vse leto redno folo in so stare nad 16 let, dobe koncem leta izpričevala.
Na šoli sta dva plačilna razreda. V prvem plačilnem razredu plačujejo učenke, ki stanujejo v zavodu za pouk 10 K, za hrano, stanovanje, pranje, razsvetljavo itd. pa 80 K, torej skupno 90 kron mesečno; v drugem plačilnem razredu pa stane pouk 10 K, hrana, stanovanje, pranje razsvetljava itd. 50 kron, torej skupno 60 1; mesečno. Učenke obeh razredov imajo pouk skupen, le hrana je v drugem razredu bolj preprosta, in navadna.
Vnanje učenke, to so one učenke, ki stanujejo doma, plačujejo ukovino 10 K, za opoldanski obed pa 36 K mesečno, skupno 46 K.
Vse u {-etike prvega kakor drugega razreda vplačajo pri vpisovanju 5 K vpisnine.
Učenke, ki so sprejete, naj bodo tu najkasneje do 14. oktobra; dne 14,, oktobra naj ne prihajajo.
Slike In črtice z bojišč.
Kako smo živeli na vrhu gore Sv, Gabrijela ...
Bil je lep, jasen večer. Luna je prijazno svetila, ko dobimo povelje, da odrinemo v strelske jarke. Po večerji spravi vsak svoje reči vkup in hajdimo naprej. Nismo še korakali četrt ure, že smo bili v sovražnem artiljcrijskem ognju. Na srečo so padali šrapneli in granate vedno preko nas. Naj še omenim, da je bilo med nami veliko mladih fantov, ki še niso slišali take godbo. Izprvega so glave stikali, pa so se hitro privadili m šli z drugimi neustrašeno naprej.
Končno pridemo do cilja brez večjih izgub. Sovražnik nas ie sprejel še dokaj prijazno, ni namreč preveč streljal. Takoj gremo vsak na svoj j>rostor in čakamo dneva. Zjutraj pridejo sovražne patrulje in počnejo napadati z ročnimi granatami. Toda kaj hitro jo poberejo, ko jih par poderejo naši streli. Takrat smo videli, kako znajo Italijani bežati: kar drug preko drugega, da je bilo veselje gledati. Zdaj pa v jezi, ker se jim je ponesrečilo, počne sekati težka artiljerija, da je bilo groza. Okoli enajstih predpoldriem začno zapet napadati pešči. Šli so kar v marah. Tedaj pa počno naše strojne puške svoje pogubo-nosno delo, da so kar padali eden če. diu-gega. To videč preosbli spet bei.- -re-klinjajoč Cadorno, da jih kar pri belem dnevu žene v smrt. Tako so potem dan na da i napadali, ne da bi naše postojanke za korak nazaj potisnili. Včasih so kar po dvanajstkrat naskočili en dan, a gora Sv.
62
Gabrijela je ostala v naših rokah. V tem času smo ujeli veliko Italijanov, med nijmi več častnikov, ki so pripovedovali, da je Italija prav pri slabem vojaštvu.
Naj še omenim slučaj, kako malo strahu imajo naši fantje pred Italijanom. Nekega večera sta šla dva fanta po nekih opravkih. Ker je bila tema in poti nobene, sta zašla do sovražne črte. Kar ju ustavita dva Italijana z nasajenimi bajoneti in ju hočeta gnati s seboj. Ta dva nič ne pomiš-ljata, marveč si mislita: Ne boš, Italijan! Pograbita jima puške in ju srečno pripeljeta v naše postojanke, kljub temu, da je sovražnik nanje silovito streljal. Takih in enakih slučajev se je več pripetilo, kar priča, kako hladnokrvnost ohranijo naši fantje v najnevarnejših trenutkih. Na hribu Sv. Gabrijela so si naši izpletli nov list v venec slave, kar priča pohvala našemu polku z najvišjega mesta.
Vojna pošta 646, dne 18. septembra 1917. Jurij Poček.
Ш Listek. . јШ
Zvonarjeva hči.
(P„ ost. — Spisala E. Miller. — 'Priredil Fr. Steržaj.)
(Dalie.)
20. Deček,
Mirko je hodil v šolo k mestnemu magistru. Učil se je nemško in latinsko. Uče; tf. nje mu je šlo gladko.
»Vse to lahko še rabi,« je rekel oče.
Naučil se je pa tudi zabavljic proti »papistorn*. »Klečepiazci, svojeglavci« so vpili dečaki za njegovo sestro; — zato pa jih je pošteno nabunkal.
Povedal je svoji materi: »Magister je dejal in ta mora vedeti, da vi molite Marijo, ko smemo vendar samo Boga moliti.« Preplašena mati je skušala š priprostimi pa zgovornimi besedami razložiti češčenje Marijino pri katoličanih.
Deček je zelo ljubil svojo materin ona ga je skušala z vsemi ljubezenskimi vezmi navezati nase. Vsak dan se je nanovo vojskovala za njegovo srce in njegovo zaupanje. Ko je šel ob nedeljah z očetom k luterski pridigi, mu je pripenjala svež ovratnik, pogledala ga gorko in dejala:
' »Misli, ko boš molil Očenaš, name in na sestrico.«
S Štirinajstim letom se je pričel pouk za lutersko potrjenje. Dan za dnem se je učil vrste izrekov. Njegove živahne ustne so jih naglo izgovarjale, ne da bi se kaj zmotil ali prenehal.
»Lepi izreki, koristni izreki, globoki izreki,« je rekel oče, Rozika pa si je mislila: »To vendar ni priprava za potrjenje; kar bi moralo biti glavna stvar, tega ni.«
Deček je moral pokazati, da je kos vsakemu vprašanju svojega pastorja. Če bi se mu ustavilo, bi bila to sramota za vso družino. Nasprotno, če pa mu je šlo gladko, kot namazano, je bila to za vse velika čast — in pohvala zanj, 62
Materi se je zdel najbolj pomena vreden rek, ki ga je navadno dal pastor vsakemu posebej za poznejša življenje.
»Kaj bo neki dal otroku kbt nauk za življenje?« je mislila sama pri sebi. »Pač mu ne bo dal kaj takega, kar bi ga spominjalo na versko razliko, kar bi mu bilo v sramoto in drugim v pohujšanje ,..« Prav nič se ni vedelo, kaj se lahko vse zgodi na tak dan.
Ono jutro je bilo jasno in lepo, kakor Marijčina bela nedelja, Cvetlice'so se šopirile na mizi in roditelja sta se pripravljala v lutersko cerkev. Deček je bil razburjen in je neprestano mrmral svoje izreke. Hotel je biti obema v čast in ponos. Prijel je svojo mamico za roko in pristavil živahno: »Danes greš pa ti in Marijca z nama. Bosta slišali, kako glasno in razločno bom odgovarjal na vprašanja. Bodita brez skrbi, jih dobro znam.«	i
Pridni učenec je bil poln poguma in oče ga je prijazno potrepljal po rami.
Kako drugačna čuvstva so obvladovala danes-vse, kakor pred dvema letoma na Marijčino belo nedeljo. Celo oče sam ! je bil raztresen in brez posebnih pobožnih občutkov. Uvidel je sam pri sebi, da tukaj mati ni mogla prav nič vplivati na dečka; prav nobenega stika ni imela z dečkovim srcem na današnji dan. Oče sam pa tudi ni bil v nobeni zvezi s svojimi soverniki. Dozdevalo se mu je vse tako, kakor bi se napravljali za ljudsko veselico, pri kateri naj bi se njegov sin posebno postavil, Zašramoval se je svoje lastne mlač-nosti — in resnega, temriega obraza je šel na strani svoje žene. Rozika se je še vedno vojskovala sama s seboj. Cele dneve prej je razmišljala o tem.
»Ali naj ležem ta dan? Svojega lastnega otroka vendar ne bom vodila k luter-skemu oltarju.« Toda otrok! Ali naj mu krati veselje? Ali ni njen mož na belo nedeljo klečal ob njeni strani zaradi otroka? Mora iti —. da javno odstopi svojega otroka — katoliška mati — lutersld veri) Nič ne pomaga, če bi se branila, noben klic po usmiljenju, noben obup, ki se jo je ponoči loteval. Kakor je sama hotela — tako je prišlo.
V cerkveni klopi je stala s sklenjenima rokama in stisnjenima ustnama ... Danes so ji vzeli najboljše, kar je imela — njenega otroka.
Marijca, ki je bila zadnja leta vitko vzrasla, je stala z vpognjeno glavico ob razburjeni materi. Njeno gorko srce je pla-kalo za bratcem. Zakaj se je mati poročila z luteranom? Seveda, oče je bil tako dober, tako ga ima rada. Niti misliti si ne more, da bi bil kak drug njen oče, tudi najboljši katoličan. Zakaj je oče drugove-rec in sedaj še bratec poleg njega? Grenke so bile danes za vse te ure!
Mirkov jasni glas je vse predramil iz zamišljenostL Odgovarjal je razločno in določno na stavljena vprašanja.
»Kako lepo poudarja,« si џ mislil oče in zrl ves ponosen na sina, (Dalje.)
Jesen.
.« .	(v.	Ji; pa davi slanca pata
na zelene travnike, . je vso iravco pomorila in vse žlahtne roilce.
Narodna,
Listje rmeneva in se osipa, gola je lipa sredi vasi:
lipa košata, kjer prepevali fantje so zali pesmi lepč.
. ч Slanca je padla, slanca nemila, in pomorila rožicam cvet.
Kratki so dnovi, dolge noči so, trudne oči so, spanja pa ni.
Žalostno srce cvetja pogreša, petja pogreša fantovskih grl.
Cvet je umorila slana ledena, toča svinčena mladeničev cvet,
Vigred spet s cvetjem trate ogrne, ' več pa ne vrne kar vzela je smrt!
Vide.
Tedenska pratika.
Petek, 5. okt. Sv. P1 a c i d in tov., muč. (f 546). — Sv. M a r c e 1 i n , šk. -« Sv. A p o 1 i n a r i j, šk.
Sobota, 6. okt. S v. B r ti n o n, ustanovitelj reda kartuzijancev, ki so se pred leti nastanili tudi v Pleterjah na Dolenjskem (t И02).
Nedelja, 7. okt., 19. pobink. Evang. o kraljevi ženitnini. — S v. T a j d a, spokor-nica. — Sv. Justina, dev.
Ponedeljek, 8. okt.: Sv. Brigita, vdova, varhinja Švedije. (f 1373.)
Torek, 9, okt.: S v. D i o n i z i j, šk. — S v, E1 e v t e r i j.4
Sreda, 10, oktobra,: Sv, Frančišek B o r g i a. (f 1572.) Ustanov« v Rimu zavod za. vzgojo misijonarjev. — Sv. Gereon, muč.
Četrtek, 11- okt.: S v. F i r m i n, šk. — S v, Ludovik Bertrand, misijonar, (f 1526.)
Solnce vzhaja ob 6. uri 09 m.; — zahaja ob 5. uri 26 min.
Luna« Zadnji krajec 7. okt. ob četrt na polnoč.
Sv. Frančišek Borgia.
Franc Borgia, vojvoda pokrajine Gan-
dia in vrhovni kapitan v Kataniji, je bil
1. 1539. pooblaščen, naj spremlja trupi»
umrle kraljice Izabele do knežje grobnice v Granadi. Preden so krsto položili v grob, so jo morali vpričo vojvode odpreti, da se prepriča o resničnosti smrti. Umrla kraljica je bila po obrazu tako spremenjena in skažena, da se je vojvoda vidno prestrašil. Pogled na kraljico, ki je poprej slovela po izredni lepoti, ga je tako prevzel, da je sklenil začeti novo življenje. Napravil je obljubo, da ne bo več v službi svetnih knezov, marveč hoče slediti klicu božjemu, ki ga je tako očividno pozval v službo Gospodovo. Čez leto dni mu je umrla soproga, nakar se je vojvoda poslovil, ort sveta. — Prav tam, kjer je poprej vladal kot kraljevi namestnik, je. hodil odslej v ponošeni, raztrgani obleki — oznanjujoč domačinom nauk Kristusov. Da bi se odtrgal od vseh svetnih služb in časti, je stopil v družbo Jezusovo, Tu se je tako odlikoval, da so ga kmalu izvolili za vrhovnega prednika. Toda svetnik je postal vsled tega še bolj ponižen. Smatral se je za grešnika pred Bogom ter opravljal najnižje službe. Ko so Turki nadlegovali Evropo, je papež Pij V. povabil krščanske kneze na brambo in vojsko. Poslal je svojega nečaka, da bi jih navduševal za sveto vojsko; prideljen mu je bil tudi Frančišek, ki je pa med potjo umrl 10. okt. 1572. Papež Klemen IX. ga je prištel 1671 med svetnike.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka.
ure od 8. zjutraj ifo i.
Glej Inserat!
To in ono.
Za poškodovance na Kor> Beli so da-
ovale župnije: Radovljica 628 K, Kranj 13130, Begunje 657, Bela peč 60, frančiškanska župnija Ljubljana 71, Brezovica 120, Šenturška gora 60, Krka 250, Sveti Gregor 150, Mošnje 100, Kamna gorica 90, Postojna 100, Begunje 81'70, Dovje 300, iTrstenik 125, Javorje pri Poljanah 70, Dobrava pri Kropi 80'64, Sv. Jakob ob Savi 105, Ihan 100, Šmarije 442, Studenice pri Polčanah 10, Leskovica 80, Št. Vid nad Ljubljano 500, Zasip in Dobrava 260, Brez-nica 480, Selca 320, Besnica 150, Zagorje na Krasu 2160, Št. Lambert 138'92, Rateče 66, frančiškanska župnija Ljubljana 45, Blagovica 30, Lesce 190, Podbrezje 140, Duplje 20, Stara Loka 410, Sv. Lenart nad Skofjo Loko 150, Srednja vas v Bohinju 650, Trebnje 130, Bukovšica 23, Sočrga na
Primorskem 50, Movraž pri Buzetu 50, Boh. Bela 150, Domžale 100, Preloka 50, Rudnik 50, Škofja Loka 150 K.
Pri vojakih. Narednik: »Ti, Čebular, ti si prav gotovo najbolj neumen v celi kompaniji. Ali imaš; še katerega brata?« — »Imam, gospod narednik,« — Narednik: »Ali je ta tudi tako neumen kakor ti?« — »O, precej bolj neumen.« — Narednik: »Tako, ka; pa je?« — Čebular: »Narednik «
Vprašanja in odgovori.
Kaj je z h- poročnikom Barletom? —
tako povprašujejo prijatelji- in bralci »Domoljuba«, ki pogrešajo njegovih mičnih dopisov s fronte.— Odgovarjamo kratko: Bil jc nekoliko obolel, dobil tri tedne dopusta, obiskal urednika, šel nazaj 1) kadru v Grtidec, odkoder bo najbrž poslan zopet mi bojišče. Upamo da. se še kal oglasi — inorda tudi iz Gradca.
Mmka: Ako je bilo povišanje, ki je postavno, svojevoljno črtano pri blagajničarju, naj se naznani pri glavarstvu. Možno je, da je bila prečrtana le kakšna napaka, zato treba dobro pogledati.
SKRIVALNICA.
Res hudo vojaško je trpljenje, a še slabše je pobegeža življenje. Dom njegov je gozd, samota, spremlja izdajulstvo ga — sramota. Tudi tu je v starem gozdu skrit pobegež; vest plaši ga, Strah njegov je delež. Znal je paf1 orožnikom uiti: ali mopel ,se bo tebi skriti?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 26. sept.: 74, 49,. 29, 40, 38. Line, 29. sept.: 41, 14, 62, 5, 84.
Nabiralfee ženskih las
opozarjam, da kupujem ženske lase od 1. oktobra naprej še po višji ceni kakor do sedaj. Pošljite uzorce laš do 36 dkg. Izdelovalnica kit J. Svetec. Rudolfov«. Glavni trg.
Proda se
hiša z vrtom
in svinjakom v prijaznem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov v upravi lista pod št. 2362, ako znamka za odgovor.
№pim smrekov gozd
mlado zaraščen, ali posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo kje na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prost na uprav-ništvo tega lista pod «Trgovec« iL 2423.
Deželno mesto za krmila kupuje ioso (vresje) in plačuje 100 kg po 10 K.
itesa mora biti rezana od tal, da ni preveč lesnata, in vezana v šope (butarce} da se lahko naklada; dalje mora biti suha in očiščena peska in prsti.
Nakupovalci, ki želijo reso prevzemati in dobaviti na bližnji želsznični postaji, naj se priglasijo pri Deželnem mestu za krmila v Liubljani, Turjaški trg St. 3, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. .
Edino -dobri in solidni stroji so samo
„Gritzner" in „Äfrana"
Prednosti: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana
blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo,
BV lOletna garancija.
Naročajte sobotnega .Slovenca'
100 litrov zdrav,« domače pijače
osvežujoč«, dobro in žojo gasečo si Iftli ko vsak t;1 ш priredi z malimi stro.ški V zaJogi 80 snovi za: ananas, Jabolčnih, grenadinc, malinoveo, poprova meta, miiSkntelec, pomerančnlk, di&ečaper-la viinjevoc. Skaziti so 110 more. Ta d omneft pljuča so 1 ali kopijo poloti hladna pozimi tadt vroča namesto ruma ali
...______žganja. Snovi z natanč. navodilom stanojo
K 12' lian. po povzetju. JAN GROX.IOH drožerija pri angelu, BRNO 641 Morava.
609 kron v zlatu
čo ne odstrani krema Grolloh z zraven spadajočifn pralnim prafikom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, окгое, obrazno rdečico
itd. in ne obrani kožo mladostno svežo in nežno. Cona K 6'вб н poštnino vred. aporcije stanejo X 17*—,
_______ 0 l,orc*j 32'60. Vso brez kakih
nadaljnih stroškov. pJasloy г?. ;mročila
JAN 6R0UCK, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava.
D1J am an ti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo.
Dijaroante za stekiarjo morem dobaviti eedaj lo
St. 4 po K 11*70. in st. 5 Vu po K 16'-, icor jo dovoz prekinjen „n so moro surovo blago dobiti Je težko in r>o visokih cenah« l.-'ovzetjo 85 vinar. več. Za reelno in solidno blago jamči JAN СДООХДОН, dro. žorlja pri angelu, BRNO 641 Moreva.
ГпчтчгЛл! io sredstvo za pomlajonje rrdmyUOl las, ki rdeče, svetle in sivo lase in brade za trajno tomno pobarva. 1 etoklonica s požtnino vred K 2*70.
Rydyol i5"??oatpÄi
bleda ltoa. Učinok jo čudovit, 1 steklenica s poštnino vred K 2 46. Povzet jo 85 vinar. več. Naslov za naročila!
JAN 6R0LICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava.
Srbečico, lišaje
Qflstrnni prav naglo dr. Flcsch-a izvir. U.rujavo mazilo1.'.. Muli lonček K 1-00, veliki KS--» porcija za'rod-bino K !>•—. Zaloga za Ljiriiljano-in okolico:-Lekarna pri . zlatem jelenu, Ljubljana; Marijin trg.1032
kupuje Deželno mesto za krmila, ki
išče zato nakupovalcev po deželi.
Nakupovaleč ima prevzeti divji kostanj in želod v zrelem in suhem stanju, ga na svojo nevarnost shraniti in varovati pred vsako po-kvaro, dokler ga Deželno mesto za krmila ne prevzame. Imeti mora pripravne, zračne in suhe prostore za shrambo. Nakupovalee mora voditi natančne zapiske o prevzetih množinah in plačanih cenah, kateri zapiski morajo biti ria vpogled Deželnemu mestu za krmila in Centrali za krmila.
Divji' kostanj v popolnoma suhem in zdravem stanju se plačuje po 30 K, premalo suho blago primeroma nižje. Želod se plačuje tudi v popolnoma suhem, stanju" po 70 K, nesuli primeroma nižje. Kostanj in želod se ne sme klatiti, ampak le dozorel po tleh nabirati. Kostanj in želod prevzame po potrebi Deželno mesto za krmila najbližnji postaji in ga plačuje, naloženega v vagone, kostanj po 35 K in želod po 75 K.
Nakupovalci paj se priglas.e do dne 10. oktobra -pri Deželnem mestu za krm la v Ljubljani, Turjaški trn št. 3, I. nadstropje.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala io:
Razširja te „DOMOLJUBA1
U ž
fVZRJEPflR Z AVA^OVRÜ^ICR J
s. proti požarnim- skodlam in' pcšftodfci cerkvenih zvonov s
1 üjubljana, Dunajska cesta 17, lijubljana. g.
^ Zavarovanju sprojema proti požarnim škoduni : 1." raznovrstno, izdelane, stavbe, knkcrtacti stavbe med ( asom
. K Kgradbei vso premično blago, mobilijo, pol tl.< orfcciio. ttrojo. živino zvonovo ju onnko, 3. vso poljske pri-	и •g delke, Kila in krmo, 4. cvcnovo proti prelomu, G sprciema tudi zavnrovnnin na ::ivlien;i- oziroma doživetjo S
in druge kombinacijo in.proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo1 zn deželno	-g
nižjoavstriisl.o zavarovalnico, od katero -ima tncl-i deželni odbor ki-aniskl podružnico.	w .
'iS" Varnostni zaklaö in utlnlne, ki so znašale i. 1U12 K|G73.S5ei7, so poskočilo koncem 1. 1013 na K 736.147-17.	~ ■g Tedaj, eimvecie zanimanje za ta edini'slovenski zavod, temboli bo raste! zaklad. '
^ Ponudbo in pojasnila čaje ravnateljstvo, glavno joverjenlštvo v C olju in na Froseku, kakor tudi	S
* po vseh iarali nastavljeni poverjeniki.	Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.	—
Bliža se čas setve lanu.
Vsak kmetovalec naj si od pridelanega lanenega semena pridrži za setev le najboljše. Kdor nima semenskega lanenega semena ali pa ne zadosti, naj se obrne na naše pooblaščence, ki mu bodo seme sporazumno z nami pravočasno preskrbeli. Naša glavna zastopnika za Kranjsko sta gg. Mihael O m ah en in F, S. Skr ab ar, oba v Višnji Qori na Dolenjskem.
Dolžnost vsakega kmetovalca je, da letos vsaj še enkrat toliko lanu poseje, kot pretečeno leto; dolžnost vsakega, ki dosedaj ni lanu sejal, je, da se obrne na naše posredovalce in zahteva seme ter kolikor le mogočo veliko lanu poseje!
Da kar največ lanenega semena in prediva pridelamo, ni le v prid vsakega posameznega kmetovalca, temveč tudi v splošno državno korist, kajti naše predivo in lan,eno seme nam je v veliki meri pripomoglo, da so se gotovi načrti sovražnikov izjalovili; pa tucTi po vojski bo ve'ike važnosti, da bomo imeli sami zadosti prediva in lanenega semena, ter pos:anemo vsled tega neodvisni od seclaj nam sovražnega inozemstva, kar bo zopet kmetovalcem le v korist.
Zato Vas prosimo, zahtevajte od naših pooblaščencev vprašalne pole. ki jih kar najhitreje in(natačno izpolnite, ter oddajte pristojnemu županstvu, da na ta način dobimo natančen pregled in .da nam bo mogoče Vas pravočasno podpirati z novim semenskim lanenim semenom!
flusiriiska csmtrala za uredimo, Traufenau.
neomajno vzdržati
Samo pri meni
iiiorete po visoki ceni prodati lepe, f-iste, dobro porušeno
gobe
jo naše -načelo, ako se.hočemo zanesljivo držati resnice in pravilnosti našega stališča. Rabimo i nadalje »1LYSOFORM«, ker smemo biti uverje-ni, da nas vedno varuje pred vsakim okuženjem.
Kupim vsako množino. Da prihranim stroJko in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov iri pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal.
FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrbniki.
(Гмп
Priporočamo
fiolinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem!

Suho, dobro dozorelo
v	v
kupi Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica S.
izdelovanje .in največja naloga
klinih pш
(bruh-bandov) Treiuini pas od K S, l, b do 20; klim pasovi on K 4, S, б in B; pasovi ca obisM podvojeno ceni, pasovi za otrukeodKiiti, ilo 4. — Zaloga blaga iz gomila га babico id bolnico, pumiim nogavicc in blazlng. Umetne nost, roKe itd. 2з gosp. zdravilna zalim vsakovrstnih Instrumentov. PoviSek na to cenoznaia 2D—lfl°/0.
Za obilna naročila so priporoča
K. PIOTROWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesta St. 33.
Po konkereninih cenali. VpraSanlem ro polti m) se priloži zraoika.
Suhe gobe,
frno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBAN1Č, Ljubljana, Woliova ulica 12.
* Vzajemno podporno društvo jf
v LJubljani	g
regfstrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev- ali proti —r zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7i/a, 15 ali 22V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljen?, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/»%
Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
cU
!! Hite Se niste, pošijjiie naročnino !!
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko titeEo israrske umetucstil
Razpošilja	zamenjam I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril Itd, v veiikem
kimm ceniku.
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
Äi
St. 99410 kovinasta anker Roskopf
ura.......K 12'4C
» 99449 Roskopf ura, grav. močna,
2 pokrova.....K 1680
» 99600 Radijska žepna ura ponoči
sveteča......K 1620
» 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato
K 3-40
» 99022 Srebrni rožni venec K 950
hstna znamka „IKO" svetovnoznana.	Svetovna TazpOŠiljalnica	Lasma protokotirana tovarna ur i> Švici.
H.SUTTNER LJUBLJANI it. I.
Motene podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
i^obri brivski in Irr sirižni aparati
j.o britev iz srebro- ekla K A'SU ч, ч varnostni br.vski a. arati, ponikl K \ v. zn »Perfekt1 s b rezili K 16; 20;*dvorcz. res rezila tucat li f). b. I.alc se-,1.-1, ' strlžn..
Zur e mi dovo: ena al d^nar nazai. 11;-šiljaoooovzetiuaii predplačilu c. inkr dvorn. založ. JÄN KONHÄu, izvo/-n tvrdka Brüx št. 17 1, Češko 1;
8 vinarjev
(za 1 dopis.) Vas «ttano glavni ceni it, ki f^e dopoš-i)0 na Kantovo brozplačno.
Frva tovarna ur
•••• Jan h onrad ••»
c. in kr. dver. zsl. ßrß< 1654 (Ct5ke.>
Nikol ali jökl. ire na aidro К«.,7ч 8- Vojno-spomin. mkln. ali ickl uio K 11 12 -; urmadne radii, uro iz niklja nli jekla K 12. Masiv.erobrno Lloskopt remont. uro s s idr.
. Jv !«•-, 20 - Budilko stensko i.ro v veliki i/.beri po nizkih conah. .4 letno pismeno pim-st\o. - Posilia p» povzetju Zam dovoli.ali donarnazai.
—■— KUPIM —~~-——f
bpk&vo ecglfe 0*тааоГа bukova drva Ä^Ve"
Plačilo naprej ali povzetje Prt sim ponudoe.
JA OB TftOGER, Irpovec z oilen in drvmi, TRST.
ШЏ m m
Brinje
za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2363
K 3-90
Naše Čudovito ročno šilo га šivanje šiva tako naqlo prešivne vbode kot šivalni stroj. — Največ a iznajdba, s katero more vsak satu krpati In šivati usnje, raztrgane Cev.je, krnisko o remo. kožunovno, preproge, pogrinja'a za vozove, šotore, klobučevino, olnSče za kolesa vreCe. platno in vsako drugo močno biaro. Dobrota za rokodelce, km. te*in vojake. Neobhodno Dolretno za vsakogar. Trdna konstrukcija, ?elo lahka vooraba. Jamstvo za porabnost. Mn^go pohvalnih pisem. Cena kom il. ši'u s sukancem, 4 raznimi šivankami in porabnim navod lom K 3.90, kosi K 11 — 5 kosov K 18* - Poši ja po povzetju, (na bojiSče proti pred plačilu.)	155'J
M. Svoboda, Гипа». ll!/2, Ii Bssaasse 13-404.
Suhe sobe Ciurčke)
lepo sušene kakor tudi prazne vieče, brinjovo ol,e, lesniKe in orehe
kupuje p>o najvišUh dnevnih cenah
И. Rant, Утгп!
prva oksportna tvrdka deželnih in pridelkov.
gozdnih 201)2
li, b!
)1
Jaz Ana Csillag
s svo imi 18 cm dolgimi orjaškimi Lorelei kimi lasmi, ki sem iih dobila po 14 mesečni r bi pnmade, ki sem io znašla sam*. To -e edino sredstvo {.roti Izpadanju las, /a niih rast in n ijovan-e, /.a ojačitev laslžča,
Erl mocskih krepko pospešuje rast rade, in žc no kratki dobi da:e lasem n brad naravni blesk n polnost, 'ti tih varuje pred prezgodnjim oslve-njem do najvišje starosti.
loncu po K S.—, K10.- in 1115
Po pošti se pošilia vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem a i denar aorej iz tvornice, kamor ie naslavljati vsa naroč la.
e lina Csillag, Dunaj
n. a deželne življenjske in rentne nezg-odne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na dož. vetje in smrt, oirošklh dot, rentna in ljudska nezgodna n jamstvena zavarovanja.
■lavon zavod. Aiisolmiiii vornost. Nizko rivmno. Kajnu« (Iti. j-i umni /h \tnii" ауј|Г«-у.чм o Stanje zavarovanega kapitala K 176,000.000'— Stanje garancijskih iondov K 66,000,000'-
Zavod tomelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Bposooni zastopniki so spreie-
mn.iQ » ocl naittffodnoiftitr.i poroh ir;ü
Sifajno bodočnost
ina o turške in nove srečke Lvstr.ekega Rdečega
kr Ža vsled ndh« ve • eotu» zvili'» čp se t eiarr.e vrednosti I Vsaka srečki zadene I G'avna dob tka znašata čez
1,000.000 kron S
Natančro nr asnilo i inralnlm načrtom razpršila brezplačno. S ečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
21(17
Aviomslltna pas;
za podgane b 5-80, za miši K 4 00, love brjz nadzorstva do 40 živali v eni noči. ne zapuste ni-kake s edi in se same zoi ct nastavijo Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5 70. Pastzamuhe »Nova« komad K 2'80. Povsod naiboljši uspem. Mnogo zahvalnic l'oäilia se po povzetiu ali proti predplačilu. Poštnina M) v.izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neulingo 26-L.
Г
LJUDSKH POSOJILIflCH
regisirouana zadruga z nisomefeno zaoezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po

Ifiog« d „Ludski posojilnici" so ro-polnonta uarno naložene, her poso-{ilnica daie denar na uarna posestna na deieli in o mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega pla-čtije zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe Ic-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Rez er on a zakladi zna*a|o okrogto en milijon kron. — Stanie hranilnih ulog je bito koncem leta I91B okroglo 26 imfiionoo bron.
P
lzdajakonzorclj „Domoljubu".
Odgovorni urednik JoШ Gostincar, državni poslanec.
Tiskala Itatoliäka tiakurua.