Glas zaveznikov Leto II • St. 420 ormaci jjskti ey, ki je bil leta 1944 republikanski kan- važnih in očividno potrebnih primerih. Glede španskega vprašanja je predlagal previdnost, da ne b' nehote utrdili Francovega režima. Vetu se je uprl tudi, bolivijski delegat dr. Adolfo Costa Bureaul. Kanadski delegat Louis Stephan Salnt Laurent Je pozval Varnostni svet in vojaški odbor, naj čim prej ustanovita oborožene sile, ki bodo na razpolago VS. Kanada bi rada poznala število čet, ki Jih bo morala prispevati. Dejal je, da zdaj ni čas misliti na revizijo listine ZN, skupščina pa naj predloži praktične predloge, kako naj bi VS lahko učinkovitejše izpolnjeval svoje življenjske naloge. Zasedanje so nato preložili na večer, ko je govoril Molotov. vprašanje Sirije in Libanona potrdilo, da Varnostni svet lahko |diciut za p™ds~dn’*!.r!‘' da 9a uresniči smotre, za katere je bil ustanovljen in pri tem brani l nii Zli tuTve pravice narodni neglede na moč prizadetih držav ter neglede na "iona gUuov aU mordfl tWU Wf' razlike, ali so to velike ali male države. Faris El Khouri je dejal, da Sirija znova potrjuje soglasje z ostalimi članicami Arabske zveze za uresničenje smotrov in namenov listine v besedi in duhu, in sicer v meri, ki ji je omogočena. Filipinski delegat general Carlos Romulo je zahteval omejitev uporabe veta,, da ta ne bi stalno oviral naborov za." miroljuben sporazum. Nizozemski delegat Van Kleffens je dejal, da Je svet vsekakor le eden. Izrazil Je prepričanje, da je dovolj velik, da omogoči državam, ki Imajo bistveno različne Ideologije, da žive in delajo skupaj na podlagi medsebojne’strpnosti. Nizozemska je odločena, da »e upre zlorabam in prenapetosti z vsake strani. Izrazil je upanje, da bodo uporabljali veto le pri resnično London, 30. oktobra Stranka UMMA, ki je proti priključitvi Sudana k Egiptu, je v On. durmanu organizirala velike demonstracije. Do tega je prišlo zaradi vesti, da so na londonskih razgovorih med Bevinom in egiptovskim ministrskim predsednikom sklenili združitev obeh pokrajin. Dobro poučeni londonski krogi menijo, da je navidezno nasprotje med izjavo, ki jo je v soboto podal egiptovski ministrski prediedn.k Sidki paša, po kateri so baje priznali egiptovsko suverenost nad Sudanom, ter ired izjavo, ki jo je v spodnji zbornici podal britanski irtnistrski predsednik Attlee, |>o kateri ne mislijo na nikako spremembo v pogledu položaja Sudana, bolj navidezno kot pia resnično. Menijo, da je treba vzrok za to Iskati v dvoumnosti anglp-eglptov-skega sporazuma iz leta 1899, na katerega se opira sedanji ustroj sovladja nad Sudanom. Po mnenju londonskih izvedencev lahko ta sporazum tolmačijo kot samo ob sebi razumljivo misijo. Britanska nota o romunskih volitvah Pet pogojev za skladnost s krimsko in potsdamsko izjavo LONDON, 30. oktobra — Iz Londona poročajo, da je Velika Britanija v zvezi s pripravami za splošne volitve, ki bodo 19 novembra, poslala rpmunski vladi protestno noto. Nota, ki opozarja na nekatere nerednosti pri izdelavi volivnih imenikov, sledi britanskim in ameriškim protestom bolgarski vladi in sovjetskemu predstavniku v zavezniškem nadzorstvenem svetu v Sofiji zaradi volivnih priprav v Eolgariji. Nota sledi tudi vrsti pritožb zaradi odrekanja demokratskih pra- vic, katere so predložili voditelji romunskih operacijskih strank. Eno izmed teh pritožb so v imenu narodne kmetske stranke, ki ji predseduje dr. Julius Maniu, v uradni obliki poslali tudi britanskemu, a-meriškemu in sovjetskemu diplomatskemu predstavniku v Bukarešti. Nota, ki jo je zdaj poslala bri- Pred nabito dvorano POPRAVLJAMO V včerajšnji številki nam je tiskarski škrat v članku «Stalin odgovarja...* vnesel neljubo pomoto, ko je za generalisimov odgovor na. mesto pike postavil vprašaj in s tem spremenil njegov smfsel. O-tncnjeno vprašanje in odgovor se t°rej pravilno glasita: Vprašanje: «Kakšno je stabšče Sovjetske zveze do odločitve Jugoslavije, da ne bo podpisala mirovne I šaji z Britanijo osnovani na suve-pogodbe z Italijo?* reni enakosti. Toda, ali nismo sli- Odgovor: »Jugoslavija Ima vzro- šali na glavni skupščini poziv Inke, da je nezadovoljna.* I dlje po pomoči ln podpori? Tega Sovjetski zunanji minister Je govoril v ruščini, in sicer pred nabito polno dvorano. Obžaloval je dejstvo da Varnostni svet ni ničesar ukrenil glede Španije; pri obravnavanju perzijskega vprašanja je napravil veliko napako, ki bo vplivala na njegov vpliv. »Varnostni svet — je izjavil — mora vedeti, kje so razmeščene zavezniške sile, ki se zadržujejo v tujini. Sovjetska zveza Je o tem podala izjavo ln ne vidi vzroka, zakaj ostale države ne bi napravile isto. »Vprašanje veta so načeli z namenom, da odvrnejo pozornost od drugih važnih vprašanj. »Mogoče je misliti, da nekdo namerno ovira ustanovitev Sveta za zaupno upravo. Ali ugled naše organizacije ni morda padel, ko skoraj v dveh letih ni mogla ustanoviti Sveta za zaupno upravo. Ali ugled rsee organizacije ni morda padel, ko skoraj v dveh letih ni mogla ustanoviti Sveta za zaupno upravo? Države, ki ne bi hotele opustiti svojih mandatov nad Palestino, Tanganjiko, Togom, Novo Gvinejo ln ki se omejujejo na izdelavo ne-zsdovoljvih načrtov, niso napravile nobenega koraka v tem smislu. »Južnoafriška vlada pa je šla še dalje. Namesto da bi kaj ukrenila za pripravo samovlade ali neodvis. nosti jugozahodne Afrike, zahteva dovoljenje za priključitev tega o. zemlja, kar je v nasprotju z listino ZN. »Indija je članica ZN; na podlagi listine bi morali biti njeni odno- pozdva ne moremo pustiti neuslišanega. Prišel je treriotek za priznanje pravičnih zahtev Indije. Prav tako bi morala Nizozemska priznati upravičenost zahtev indo. nezijskih narodov. «Ni mogoče ostati brezbrižen ob dejstvu, da gredo lahko grški fašisti po zaslugi varstva britanskih sil preko vseh meja.* V pogledu zahteve po štetju črt, kj eo razmeščene v nekaterih državah,, je Molotov izjavil: »Prisot. nost oboroženih sil Združenih naro. dov Izven meja domače države in njihova razmestitev na o emiju nesovražnih držav prispevata v veliki mori k ustvarjanju nesporazumov med narodi in v piednarodner.i javnem mnenju.* Molotov je nato poudanil, da želi vojaški odbor poznati obseg oboro. Ženih sil ZN, ki so razmeščene izven domačih meja, ter dejal: »Sovjetska zveza je pripravljena oskr. beti taks podatke Varnostnemu 0 odpilili nemških delavcev bo razpravljal nadzorstveni svel „Manchester Guardian" o krizi BERLIN, 30. oktobra — Poročajo, da pripravljata britanski in ameriški zastopnik za sestanek vzporeditvenega odbora zavezniškega nadzorstvenega sveta štirih velesil v Nemčiji vprašanje o odgonu nemških delavcev. Pričakujejo, da bosta francoski in ameriški zastopnik podprla britanskega zastopnika, ki bo od Sovjetov zahteval, da obrazlože, zakaj pošiljajo nemške strokovne delavce v Sovjetsko zvezo. Vprašanje bo verjetno vsebovalo potrjene primere prisilne preselitve. Verjetno je tudi, da bo vprašanje dokazovalo, da pomeni odstranjevanje delavcev kršitev haaške konvencije in berlinskega sporazuma štirih velesil, ki so ga sklenili oktobra 1945, po katerem zaradi pomanjkanja delovnih sil v Berlinu iz tega mesta ni dovoljeno premeščanje večjega števila nemških delavcev. Berlinski dopisnik »Manchester Guardiana* piše, da je nastala zaradi odgonov v Sovjetsko zvezo v Nemčiji kriza in pravi: »Reakcija sedanjih nemških politikov zaradi prisilnih odgonov v Sovjetsko zvezo predstavlja enega izmed najbolj zanimivih učinkov krize, ki je nastala zaradi teh izgonov. Kako velika bo ta reakcija, se bo pokazalo šele tedaj, ko bo ljudstvo na sovjetskem področju in v Berlinu Izvedelo za pravi značaj in obseg odgonov. »Zadeva bo prišla pred vzpore-ditveni odbor nadzorstvenega sveta. Nesoglasja in sklepi tega sveta — od katerih bodo na sovjetskem področju verjetno objavili samo tendenčni opis — bodo najbrž še bolj razburili ljudi v vzhodni. Nemčiji. Listi, katere so dovolili Sovjeti, že namigujejo, češ da so tl od-goni samo ukrepi za »izenačenje* in protiutež dolgih seznamov prejšnjih odgonov, ki so Jih izvedli Američani in Britanci. »O eni stvari pa sl moramo biti na jasnem. Zadržanje od Sovjetov dovoljenega tiska bo poslabšalo položaj enotno socialistične stranke — svetu in ne vidi nobenega razloga, J*8*010 podpirajo Sovjeti v Berlinu in verjetno na vsem sovjet- Zedinjenje Nemčije Važen preobrat sovjetskega gledanja na vprašanje gospodarske enotnosti LONDON, 30. oktobra — Londonska lista «Daily Mail* .... . y ExPrcss» poročata iz Washingtona, da so začeli ameriški in sovjetski predstavniki razpravljat: o načrtu za združene Nemčije v eno gospodarsko enoto pod osrednjo upravo. Mačrt so predložili Sovjeti. Lista pravita, da so dali Sovjeti 0 koncesijo Američanom v zame. n° za reparacije, ki bi jih Sovjeti Iadi dobili Jz tekoče proizvodnje na britanskem in ameriškem zased, kenem področju. Baje so zahtevali 25% tekoče proizvodnje iz Porurja ln Porenja. tVashingtonski dopisnik lista *E>aily Mali* pravd, da je ameriški zastopnik pri teh pogajanjih, ame-f:ški podguverner v Nemčiji general Lucius D. Clay, ki prejema na. vodila neposredno od ameriškega Vnanjega miqf.stra Byrnesa, Sovjetski zastopnik je maršal Sokolski, poveljnik sovjetskega za-aedbensga področja v Nemčiji. Dop'snik «Daily Maila* pravi nadalje sledeče: »Gornja sovjetska Ponudba, ki polneni * veliko spre- vjeti s presenečenjem spoznali, da je njihova varovanka, Enotna socialistična stranka, dožčvela pri berlinskih volitvah poraz. Moskvo je izid teh volitev močno prizadel. Stalin sam je naročil maršalu So-kolovskemu, naj ponudi zahodnim zaveznikom pri ustanavljanju o-srednjih nemških uradov sodelovanje, kot so se domenili na konferenci v Potsdamu. Vse to z name. nom, da Izvedejo učinkovito nadzor, stvo nad nemškim gospodarstvom in da odstranijo sedanje nesporazume.* List dodaja: »Videti Je, da so Sovjeti odločeni dopustiti, da Nemčija postane spet močna industrijska država. Za Sokolovskega pra vi jo, da govori o proizvodnji jekla nie>ubo v sovjetski zunanj( politiki, | v Nem J j!, ki nai bi dosegla 12 mi- ■3 »da sf vlj-a-. H eo 't a letno.* zakaj bi eden izmed nas moral pr,-krivati Združenim narodem resni Cen položaj. * »Sovjetska vlada izraža upanje, da bo o teh vprašanjih mogoie doseči sporazum in jih rešit;. Zlonamerna želja je, pripisovati neuepe. he Združenih narodov uporabi tako imenovane pravice veta. Jasno Je, da je mnogo govoričenja o tem predmetu potrebno za odvrnitev naše pozornosti od resnost; neuspe. hov delovanja ZN in za grajo tistega, ki ni kriv. Upamo, da se bodo ti poizkilft razblinili. Gonje pod videzom borbe proti pravici veta ni mogoče prezreti. Kratkovidno bi bilo, če bi imeli to gonjo za slučajno in nepomembno. Naivno bi bilo, če bi prezrli dejstvo, da je ta gonja zavzela popolnoma sovražni značaj do Sovjetske zveze. »Nesporazum o pravici veta'zahteva, da odkrito govorimo o nasprotnih In glavnih političnih težnjah, ki obstoj; v mednarodnih zadevah. »V Združenih narodih se bojujeta dve glavni tendenci, ki se potegujeta ea vpliv nad delovanjem te organizacije. Ena izmed teh teženj se opira na osnovna načela ZN ‘n na spoštovanje njenih idealov, druga pa skuša preobrniti temelje, na katerih sloni organizacija ZN in pripraviti pot pristašem drugega načela. «Sovjetska zveza je pripravljena na vse napore za dosego uspeha, opirajoč se na mednarodno sodelovanje. Sovjetska zveza se trdno opira na načelo spoštovanja /4N; za osnovno pošteno In dosledno ima upoštevanje listine te organizao‘jo. ((Upoštevati moramo možnast, da se v nekaterih določenih državah lahko poveča vpliv napadaln:h :m-periallstičnlh krogov, ki lahko za dosego gospodovanja nad svetom začnejo drzen napad, ali pa se spustijo v nadvse nevarno vojaško pustolovščino. Churchill, ki ima občudovalce tako v Veliki Britaniji kakor tudi v Združenih državah, je prerok teh imperiajlstdv. Graditelji teke imperialistične in očividno skem področju. »Pojavili so se že nekateri znaki, ki kažejo na notranje težave v onotni socialistični stranki. List »Kurier* Je v soboto poročal, da so na Saškem odstopili trije nemški upravni uradniki. Poročajo, da so vsi trije zahtevali vzpostavitev svobodne socialno demokratske stranke. Pripovedovali so tudi, da je odstopil načelnik za industrijo pri nemški upravi na sovjetskem področju Leo Skozypoynski, toda on jp v svojem in v imenu »svojih tovarišev* to demantiral. List »Ku-ritr* poroča, da je član enotne socialistične stranke dr. Fischl na nekem zborovanju izjavil, da »sloni moč njegove stranke na bajonetih zasedbene sile.* »Ti znaki Imajo svoj pomen, čeprav so še nejasni. Od Sovjetov dovoljeni časopisi so o tem veliko pisali; pisanje uvodnika v listu »Tae- nju lahko označimo kot prazno čivkanje. Neprimerno pisanje teh li-etov je moralo na sovjetskem področju vzbuditi pozornost. »Tl časopisi bi radi prezrli popolno besedilo objavljenih brzojavk, ki sta jih poslala izvršna odbora tvornic Zeiss In Schott v Jeni maršala Stalinu, maršalu Sokolovske-niu in zavezniškemu nadzorstvenemu svetu. Odbora prosita, naj bi ukaz o razstavitvi tVornlšklh naprav ponovno premislili ter ugotavljata, da delavci niso bili predhodno opozorjeni, da Jih bodo poslali v Sovjetsko zvezo. Glasnik enotne socialistične stranke pa še vedno trdi. da je preselitev slonela na privolitvi vsakega posameznika. Zastopniki omenjeno stranke nadalje zmanjšujejo število tistih, ki so šli v Sovjetsko zvezo ter govore o »nekaterih skupinah*, dočim je moralo samo lz Jene oditi 7.000 ljudi (nrav tako se zatekajok praznim izgovorom, čes da je »neki častnik za nadzorstvo prevoza dejal, da bo delavcem vsekakor v Sovjetski zvezi bolje kot pa v Nemčiji ter da bodo z njimi dobro ravnali*). »Danes je »Nacht Express» ubral spet drugo struno ter piše, da ne bodo storili ničesar, kar bi bilo naperjeno .pret. kakemu zavezniku. »To njihovo zadržanje pa bo precej kesno, ker so že sprožili silno protikritiko do britanske in ameriške politike v Nemčiji. Se važnejše pa je, da bodo zavzeli takšno stališče šele potem, ko niso napravili riti najmanjšega protesta proti od-gonom, »Zaradi tega je enotna socialistična stranka gotovo izgubila zau-punje ogromnega dela svojih volivcev. Ce bo stranka še nadalje vodila politiko, ki ne zasleduje občečloveških smotrov, se bodo v stranki verjetno pojavile nevarne razpoke.* tantka vlada, pravi, da vzbujajo romunske oblasti vtis, da skjiiajo t po močjo raznih ponarejevalnih mciod volitve dobiti ie pred volitvami samimi. Ce romunska vlada meni — pravi nota — da so ta surrničenja neo-snovana, je na njej, da pokaže zadovoljstvo drž.ave in svega sveta s tem, da bodo uradni in dokončni volivni imeniki sestavljeni brez pot. vorb, da bodo v njih imina vseh volivcev vseh političnih prepr.čanj in da bodo vsak trenotek lahko vsakomur dostopni. Nota trdi, da uporablja vlada za olajšanje svoje vollvne propagande orožništvo, vojsko in javne oblasti ter da obltoje razlogi, da izvaja z raznimi načini ustrahovanja pritisk na državne nameščence, na delavce pa pritiska s pomočjo sindikatov, da bi volili v korist režima, ki je zdaj na oblasti. Nota pravi, da vzbuja po mnenju britanske vlade romunski zakon o sestavi volivnih imenikov in temu sledeče zadržanje v zvezi z volitvami vtis, ki «ni povsem v skladu z demokratsko praks os. Nota dodaja, da je britanska vlada s skrbjo izvedela, da so se v zvezi z volivnimi pripravami pripetile nekatere težke nepravilnosti. Romunska vlada se mora zavedati. da je bistveni čipitelj svobodnih volitev, da imajo vse demokratske stranke enako svobodo In enake ipožnosti politične aktivnosti v predvolivni dobi. Nota pravi, da je jasno, da se trenotno na ta pogoj ne ozirajo. Člane opozicijskih strank stalno strahujejo. Oborožene tolpe zlobnežev stalno prekinjajo nj.hove sestanke. Do teh nasilnih dejanj, katerih posled.ee so vedno ranjenci, včasi pa celo izguba človtskth življenj, je očividno prišlo v soglasju s policijo in krajevnimi oblastmi brez vsakega ukrepa vlade, da bi to preprečila. Nota navaja naslednjih pet bistvenih pogojev za izvedbo volitev v skladu s kr.trsko in potsdamsko izjavo: 1) Vse demokratske in protina-cistične stranke bi morale imeti enake možnosti za volivno propagando, in sicer brez razlikovalnih omejitev redne votivne aktivnosti in brez grožnje fizičnega ustahovanja. Te demokratske prolinacistične stranke so narodna kmetska stranka, narodna liberalna stranka in neodvisna demokratska stranka. 2) Vse te stranke bi morali biti po istem načrtu zastopane v vseh volivnih komisijah in glasove bi morali šteti v navzočnosti, vseh strank. 3) Uradni zapisnik izidov bi morali takoj objaviti v vsakem votivnem okraju 4) V pogledu sporov, ki bi se pojavili pri volitvah, bi moral biti na razopolago primeren ustroj za pritožbe na neko neodvisno oblast S J Vsem• volivcem je treba dati možnost in primeren čas za vpis; prt' nikomer ne bi smeli delati razlik zaradi njegovega sedanjega političnega gledanja. PONOVNI ODSTOP TSALDARISOVE VLADE Atene, 30. oktobra Na seji, ki jo je imela grška vlada, je m.nirtrski predsednik Tsal-daris ponovno predložil odstop vseh ministrov z namenom, da olajša spremembo vlade. Predvidevajo, da se bo Tsaldaris v najkrajšem času sestal s kraljem Jurijem, nato pa sestavil novo vlado. Djilas o reakciji Ljudski sovražniki hvalijo dobre strani zahodne demokracije ■ BEOGRAD, 30- oktobra — \ Ceraj je prišlo na predvoliv-nem zborovanju srbske Ljudske fronte v Kragujevcu, katerega se je udeležilo, kot poroča »Tanjug*, okoli 200.000 ljudi, do velikih manifestacij. Govoril je minister Milovan Djilas. Uvodoma je poudaril, da jc med zasedenimi državami Jugoslavija danes gotovo edina država v Evropi, ki ji je v tako kratkem času — to je v manj kot poldrugem letu po koncu vojne — uspelo urediti notranje razmere, izboljšati gmotni položaj ljudskih množic ter ustvariti pogoje za boljše življenje. Djilas je dejal: »Toda prav žara. di vsega tega, zaradi teh uspehov, zato, k:r je nastalo v naši državi nekaj novega, kar tujim kapitalistom preprečuje, da bi ropali naše bogastvo, Imperialisti in reakolo-narji drugih držav ne ljubijo naše države. JSe pred pariško konferenco smo videli, da so bili mnogi gliche Rundschau* o tem vpraša- krivični, največje krivice pa so sto. itakcionarne politike se zavedajo, da je največja ovira za uresničenje njihoyih ckspanzionističnih načrtov Sovjetska zveza, proti kateri so v svoji nemočni jezi verjetno pripravljeni vreči se z vsemi silami. Pri razvoju mednarodnih odnošajev moramo upoštevati dvoje nasprotujočih si teženj. Sopad teh dveh teženj je zdaj v začetnem obdobjj. «Odprava tako imenovane pravice veta bi pomenila likvidacijo ZN, kajti soglasnost velesil je njen temeljni kamen. Primera Nemčije in Japonske sta zadostno svarilo imperialistom naših dni. «Dolo3ene osebe, kot n. pr. Churchill, verujejo le v fkrajne metode napadanja. Te osebe vidijo v Sovjetski zvezi glavno oviro za svoje temne načrte. »Odstranitev veta bi odprla pot novim pretendentom svetovne nadvlade. Z namenom, da bi pospešili diplomatska pogajanja, se pomorske In . letalske cdlnioe nepričakovano pojavljajo tam, kjer niso do zdaj še nikoli bile. Človeštvo ni i re-livalo, krvi, da bi pripravijo, pot za nadvlado nad drugimi. «Nač-rt, ki ga je se rta vil Američan Baruch za atomsko nadzorstvo temelji na ameriškem monopolu ter služi le koristim ene države. Ne bi smeli pozabiti možnosti, da se na atomsko bombo odgovori z atomsko bombo ter poleg tega morda Se kakim drugimi sredstvom. Baru-chova filozofija jamo sloni na načelih neomejene ekspinzivnosti ln svetovne nadvlade. Odklanjamo mi. sel, da bi večina ameriškega naroda odobravala to filozofijo.* Molotov je zaključil svoj govor s predložitvijo naslednjih štirih točk: 1) V namenu, da utrdi mir in varnost, ima glavna skupščina za potrebno, da bi splošno zmanjšali oborožitev. 2) Prva naloga skupščine je prepovedati proizvodnjo ln uporabo atomske sile v vojne namene. 3) Glavna skupščina priporoča Varnostnemu svetu, da sprejme prektične ukrepe na tem poprlšču. 4) Glavna skupščina poziva vse vlade, da Varnostni svet podprejo pri teh važnih vprašanjih. Molotovljev govor j« trajal tno ,uro in štiri minute. rili prav Jugoslaviji. Odkrito lahko rečemo: takšna mirovna pogodba je za Jugoslavijo krivična. Mi seveda takšne pogodbe je bomo pod. pisali, in jugoslovanski narodi, ki so poldrugo stoletje V pravični bor. bi za osvobojenje ln zedinjenje stalno prelivali kri, bodo prej ali slej to pogodbo spremenil? in svoje brat: osvobodili izpod imperialističnega jarma. Krivica, ki so jo storili Jugoslaviji, jasno kaže, da so v svetu Se močno zakoreninjene napadalne težnje in da je podjarmljenje drugih držav še vedno ena izmed osnovnih smernic politike nekaterih držav. Reakcionarne tež. nje, neiskrenost in izdajstvo nekaterih zastopnikov zahodnih velesil do Jugoslavije, vse to je bolj Jasno kot kdaj koli pokazalo, da ti zastop. niki zaradi acbičnih imperialističnih namenov teptajo velike pridobitve te vojne ter vae svoje formal. ne obljube.* Djilas je v govoru podčrtal, da vkljub gornjim uspehom ljudski so. vrainiki Se niso popolnoma izločeni. Danes se skrivajo pod raznimi krinkami, toda lahko jih je spoznati, ker gledajo na preteklost ln hvalijo dobre atrani zahodn: de. mokrac! je. »v boju proti notranjim sovražnikom so te volitve zelo važne. Ne smemo pozabiti, da reakcija pri teh volitvah upa na možnost oslabljenja edinosti jugoslovanskih narodov. Potolkli jih bomo kar najbolj mogoča tudi a gumija, »timi kroglicami.* Churchillov odqovor generalnima Stalinu ..Miliče ne bi bil bolj zadovoljen od mene. če bi spoznal, da sem bil slabo poučen., LONDON, 30. oktobra. — Bivši britanski medvojni ministrski predsednik VVinston Churchill je včeraj odgovoril maršalu Stalinu, ki je v odgovorih na vprašanja, ki so jih objavili v ponedeljek zvečer, označil Churchilla kot »glavnega hujskača zu novo vojno*. Churchill pravi:* »Gojim občutke obzira in spoštovanja do ministrskega predsednika Stalina ter imam vedno pred očmi vse preizkušnje, ki smo jih skupno prestali. Tudi jaz bi rad videl, da bi bil sovjetski narod, ki se je tako jSnaško bojeval za svojo domovino, varen, slavljen in srečen. Vedno je bila moja želja. da.bi sovjetska vlada po zmagi vršila prvenstveno vlogo pri obnovi nagega razdejanega sveta. »Z anglo-sovjetskim sporazumom, ki smo ga sklenili leta 1941, ko sem bil jaz ministrski predsednik, rmo se vzajemno obvezali, da se ne bomo vmešavali v notranje Aadeve ali v socialni ustroj druge pogodbene stranke. Zaradi tega ne vidim, zakaj ne bi mogli biti vsi prijatelji in pomagati drug drugemu ter s tem dvigniti življensko raven širokih ljudskih množic v vsaki državi. »Zadovoljen tem, ko vidim, da je ministrski presednik Stalin v izjavi o sovjetskih silah na zasedenih ozemlj h omenil samo 60 divTzij v vojni pripravljenosti, toda tudi te bi daleč presegale skupno število britanskih in ameriških til na zasedenih bivših sovražnih ozemljih v Evropi. »Vprašal sem vlado Njegovega Veličanstva, če je moja cenitev o 200 divizijah, ki se nanaša na zahod, pretirana, ter postavil to vprašanje v taki obliki, da bi bil odgovor lahko le »da* ali «ne». Glede na razliko med 200 ln 60 divizijami, bi bilo mogoče — če bi bu v zmoti — da bi to zanikali. Vendar pa tega nlao storili. Nasprotno so izjave ministrskega predsednika in državnega ministra pokazale le zaskrbljenost glede jačine mobiliziranih sovjetskih sil. Nihče ni bil, ali ne bo bolj zadovoljen od mene, če bi spoznal, da sem bil slabo poučen. «Očividno je izredno važno, da poznamo dejstva. Težko Je verjeti, da bi zavezniki, ki skupno zasedejo sovražna ozemlja, katere so nedavno napojili s svojo krvjo, ne smeli poznati moči medsebojnih posadk. »Zdaj bi lahko mislili, da bi si zavezniki izmenjali te podatke, kar bi bila naravna stvar in bi obstajalo medsebojno nadzorstvo nad mobiliziranimi silami v teh področjih. »Slišimo mnogo glasov »umni# ččlija. Nič bolj ne odstranja sumničenj kot dejstva; zato menim, da je moja dolžnost, da še nadalje 'vztrajam, da pridemo do dejstev. Moral bi dodati, da bi po mojih JnformaciJajh, ki seveda niso uradne, cenili vsako sovjetsko divizijo na deset tisoč mož. Vendar pa so v zadnji vojni dosegle ameriške ln britanske divizij« vcasi jakost 40 ali 50 tlaoč mož, tako da bi predstavljalo število 30 tisoč do. bro povprečje, če seveda vključimo pomožne ediinice ter č:te za vzdrževanje zvez Ni mpgoče presoditi sile neke vojske, če ne poznamo ne samo organizma divizij, temveč istočasno tudi celotne moči oboroženih sil države. Menim, da bč razjasnitev tega vprašanja bila v vsakem oziru v veliko korist, in da bi sedanja glavne skupščine Združenih narodov in Varnostnega sveta, prav gotovo moralo predstavljati priliko za popolno lojalno objavo o jakosti vseh vojaških sil, ki bi mogle povzročiti zaskrbljenost ko. gar goli izmed onih, ki so se bojevali in zmagal:.* V odgovorih na vprašanje je Sta. lin v ponedeljek izjavil, da ima So. vjetska zveza na zahodu 60 divi-zij. Churchill je v spodnji zbornici vprašal, Ce znaša celota 200. Večina divizij — pe dejal Stalin — ni popolnih. To so posadke v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji ln na Poljskem. V Jugoslaviji — je dejal Stalin — ni sovjetskih čet. Dodal je, da bo po dveh mesecih, ko bodo vstopili v veljavo zadnji odloki o demobilizaciji, ostalo v teh dr. žavah le 40 sovjetskih divizij. VESTI V 1 STAVKU — V proslavo 27. rojstnega dne perzijskega šaha Rlze Mohameda Pahlevija je bila v soboto v Teheranu vojaška parada, na kateri je sodelovalo 25.000 mož; 50.000 gledal-cev Je navdušeno pozdravljalo vla^ darja. — Tiranska radijska postaje je v odgovor na trditve ameriškega zunanjega ministrstva, da albanska vlada ovira vračanje Albancev, ki imajo ameriško državljanstvo, v Združene države, izjavila, da ni nihče zaprosil za potno dovoljenje. — Britansko poveljstvo v Jeruzalemu je odredilo preiskavo zaradi začasnega priprtja 12 ameriških, britanskih in židovskih dopisnikov, do česar js prišlo zaradi eksplozije bombe, kj so jo židovski teroristi odvrgli v Jeruzalemu. • — Francija vztraja, da Siam vrne Indoklni štiri obmejne okraje, ki to jih leta 1941 pod vichyjsko uprsvo na pritisk Japoncev odstopili Sia; m u« ZANIMIVOSTI Prvi Chopinov koncert Nekega avgustovega večera leta 1S16 se je peljala preprosta kočija skozi mestece Reinerz v grofiji Glatz proti kopališču istega imena, ki je letalo oddaljeno pnbhino četrt ure. V kočiji je sedela lepa dama, ki je bila po vsem videzu tujka, s IS letnim sinom in mlajšo hčerko. Hčerka je bila bolna, sin slaboten; zato so zanju iskali pomoč v zdravilnih vrelcih Reiner-za. Napravili so tstavno in neprijetno potovanja iz oddaljene Poljske. V bllii.ni vreloev so popotniki v mali hišici dobila stanovanje. Naslednji dan je bilo vpisano v zdraviliški seznam; 8. avgust 1826, Jf. 300, Madame Chopin s sinom in hčerjo. Komaj so bili poljski gostje nekaj dni v Reinerzu, je smrt pretresla prebivalce in g<’Ste. Sicer jih v tem kraju, kamor se zatekajo bolniki, vsako po- letje neka) umre, toda ta emrtni primer je nastopil v posebno tragičnih okoliščinah. Dve mladi deklici sta izgubili mater im ostali brez vsakih sredstev zapuščeni v tujini. Novico o smrti so sliSali tudi Chopinom in mladi Friderik se je odločil, da bo s koncertom pomagal ubogima otrokoma. Dne 16. avgusta je Friderik Chopin t> zdraviliški dvorani, ki so jo pozneje spremenili v gledališče, imel svoj prvi javni koncert v tujini. Njemu je prinesel mnogo uspehov, malima sirotama p a bogate dohodke; Pozneje se v isti dvorani namestili ploščo, ki pravi, da Je v tej dvorani Chopin imel v korist dveh sirot svoj prvi koncert. Prebivalci Reinsrza so mu postavili tudi spomenik. Pri odkritju skromnega spomenika Je zdraviliška godba zaigrala Chopinovo mazurko opus 56 St. t. 1 GOSPODARSTVO | Gospodarska politika Združenih držav Potreba uvoza nekaterih prvin Poroka z "atomsko bombo,. Japonci niso poznali masla Neki Švedski poročni par je doživel zelo neprijetno presenečenje, k, na srečo ni imelo teikjh posledic. Na poročni gostiji v Kumli je bilo zbranih približno 40 gostov. Petnajstletni nevestin brat je hotel mladi par počastiti na prav poseben način. Hotel je razstreliti eatomsko bombo*, ki jo Je sam napravil. Da bi Se posebno močno počilo, je kupil eno kilo nitrolita. Na srečo deček ni mogel namestiti bombe točno pod sobo, kjer so bili zbrani gostje, ker ni mogel najti ključev tistega dela kleti. Zaradi toga je nameetil tbombo* na vrtu. Učinek razstrelitve pa je bil kljub temu tako močan, da je pobilo Precej okenskih stekel in odtrgalo streho Wle. Tudi eden izmed evgtov je bil ranjen. Razumljivo je, *-1 oddelek iz Milana, ki j* prijel nekajjoditeljev, med njimi tudi u .?a tl izrazito nedovoljeni "*”1,f**tacltt ki Je imela skvadri-»tifini značaj.* it obsodilo je..o (d--;.'jmstvo ' ■ -T Wt .j. VAŽNOST IZPOPOLNITVE JUGOSLOVANSKE ARMADE Beograd, 30. oktobra V ponedeljek je bil skupni kongres zveze agrarceč; ln kmetske ljudske stranke, ki mii je prisostvovalo nad 900 delegatov obeh strank. Pred kcmgrerom sta imeli obe stranki ločena kongresa, kjer sta sprejeli sklep o združitvi. Zunanjepolitični program stranke naglaAa, da Je trdna osnova za neodvisnost in polni razvoj FLRJ »zavezništvo in tesna bratska zveza s Sovjetsko zvezo, poglobitev bratstva z drugimi elovanskimi narodi ter konsolidacija ln prijateljstvo Jugoslovanskih narodov z vsemi miroljubnimi narodi. Sklep poudarja tudi važnoet stalnega izpopolnjevanja armade kot braniteljice popolne državne neodvisnosti.* SOVJETI OBŽALUJEJO London, 30. oktobra Fodguvemer ameriškega zasedbe nega področja v Nemčiji general Clay Je sporočil, da so Sovjeti izrazili obžalovanje zaradi nedavnega incidenta v Berlinu, ko je neki sovjetski vojak ustrelil visokega ameriškega uradnika. Sovjeti so obljubili, da bodo izvedli strogo preiskavo in o izidu obvestili Američane. BRITANSKI PROTEST ZARADI IZGONA DOPISNIKA London, 30. oktobra Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Je Velika Britanija poslala Poljski pro-testno noto, ker so lz Varšave izgna-g dopisnika «Sunday Timesa* De-reka Selbyja. Dopisnika so pozvali, da zapusti Poljtko do 31. oktobra. Britanska -nota spominja poljsko vlado na zagotovila, ki Jih je dal predsednik Bierut britanskemu zunanjemu ministru Bevlnu ob koncu potsdamske konference. Bierut Je Jamčil, da bodo britanskim dopisnikom na Poljskem dali polno svobodo do obveščevalnih virov ln do prenosa vesti. na dosmrtna J« vzel ;> ■ POLJSKI PROTEST AMERIŠKEMU VELEPOSLANIŠTVU Varšava, 30. oktobra Poljska vlada je Izročila ameriškemu veleposlaništvu v Varšavi protestno noto zaradi dveh primerov domnevnega »brutalnega ravnanja* s poljskimi državljani, ki so se z vlakom vračali z ameriškega zasedbenega področja Nemčije. Nota zatrjuje, da so ameriški vojaki Poljake preiskali ter Jim zaplenili predmete, ki so bili njihova last, in jih izročili Nemcem,' češ naj jih «desinfIcirajo». Nota pravi, da so £e taki primeri pripetili 20. septembra na av-strljskonemtki meji v bližini Salz-P'd nga ter 10. oktobra v bližini na Bavarskem. Ameriški državni podtajnik za gospodarske vadeve William Clay-ton Je med nekim razgovorom dejal, da so Združene države v takem položaju, da morajo uvažati nekatere Vrste materiala, katerega' nimajo. Po njegovem mnenju so Združene države dosegle v svojih mednarodnih gospodarskih odno-šajih točko, ko bi morale dati večjo podporo ameriškim poslovnim ljudem, ki nameravajo za pridobivanje tega materiala napraviti inveatieje v tujini. V nadaljevanju je Clayton izjavil, da v glavnem ni mnenja, da so Združene države pripravljene podpreti Investicije svojih državljanov v tujini v isti meri kot Britanci, da pa bi bilo mogoče napraviti izjemo za material, ki je bistven za držav, no varnost. Poudaril je, da Je vojna povzročila popolno ali skoraj popolno izčrpanje mnogih notranjih zalog. Clajdon js nato zatrdil, da razvoj ameriških Industrij življenjske važnosti zavist od uvoza surovin. Postalo Je Jasno, je dejal, ln to nam je dokazala vojha, da so te dobave bistvene za varnost države. Zato je vpras”anje ameriških investicij v dobaviteljske vire v tujini postalo vprašanje državnega do-broblta. Clayton je glede Izjav, ki jih je podal na radiu dne 19. oktobra o pomanjkanju prvin, naštel med uvozi bistvene važnosti sledeči material: boksit, mangan, nitrate, krom, baker in kositer. Dodal je poleg tega, da bi bilo treba 'zgoraj navedenim mineralom dodati tudi uran, ki je važen za proizvodnjo atomske energije. Podtajnik za trgovino je podal med tem razgovorom tudi odgovore na vprašanja, kj so mu Jih stavili nekateri. ameriški gospodarstveniki. Prvo izmed teh vprašanj je bilo sestavljeno v sledečem smislu: »Ali bo vlada Združenih držav pod. prla ameriške investicije v tujini? Ce Jth bo, v kakšni meri?* V odgovoru je Clayton med drugim dejal, da je bila stalna politika Združenih držav v primeru tujih razlastitev v Mehiki, v Jugoslaviji in drugod, da vztrajajo na pravični odškodnini ameriškim državljanom. Drugo vprašanje je bilo: »Ali Je pravilno domnevanje, da se bodo morah proizvajalci in izvolniki opirat; v prvi vrsti na lastno pobudo, podjetnost in silo za razširitev svojih trgovinskih Interesov na tujih trgih?* Clayton je izjavil, da so trgovske tvrdke v tujini prav tako kot tiste v domovini vedno temeljile na osebni pobudi in podjetnosti. Toda mnogo Je možnost;, je nadaljeval, s kateri, rhi Združene države krepijo iri pomagajo delovanju gospodarstveni. kov v tujini, ne da bi se vmeševale v politična vprašanja tujih vlad in ne da bi "uporabljale vojaške sile za zavarovanje teh Interesov. Na tretje vprašanje: «All bo ameriška vlada okrepila ln podprla razvoj trgovine s tujino, ki jo vodijo ameriški državljani in kako?* je Clayton poudaril, da ameriška vlada pomaga gospodarstvenikom z »Eksport in Import Bank*, ki daje kredite, da zagotovi amerukim proizvajalcem plačilo njihovih dobav zunanjemu in trgovinskemu ministrstvu ln z nedavnim načrtom ameriške vlade za dolgoročna povojna posojila v tujino. Ta zadnji ukrep je bil potreben zaradi nujnih potreb držav, ki jih je prizadela vojna ln zaradi zakesnitve začetka ! svetovnih bančnih operacij. Clayton Je tud; zatrdil, da bodo bančno posojilo v znesku nad tri milijarde dolarjev od »Eksport in Import Bank*, ki so ga odobrili kot pomožno sredstvo do začetka delovanja Svetovne banke, v celoti potrošili v Združenih državah za ame. riške industrijske jn poljedelske proizvode. Spomnil je tudi na anglo-amerlčki gospodarsko finančni sporazum (posojilo Veliki Britaniji) ln na© sporazume v Bretton Woodsu, ki jih je označil kot prvo povojno pomoč ameriškim poslom in trgovini. Minister je nato dejal, da je smoter omenjenih dveh ukrepov sprostitev svetovna trgovine umetnih o. vir. Zamišljena mednarodna trgo. vinska organizacija, je dejal Clay- JUL. KRAJINA Konec stavke v javnih skladiščih Včeraj zjutraj so vsi delavci v javnih skladiščih, razen nekaterih na novo sprejetih, spet pričeli z delom. V Delovnem ucadu ZVU so bili razgovori o sprejetju 30 «be-guncev*, in sicer med načelnikom urada majorjem J. E. Sciclunom ter med svobodnim zastopstvom stavkujoč&h, ki ni zastopalo nobe- ton, je namenjena za Izvedbo tega, ne8a sindikata. Tako Enotni sindi- programa povojne pomoči. Četrto vprašan je je bilo: »Kakšna je trgovinska 'politika ameriške vlade?* «Ali so povabili katero tujo državo, naj okrepi trgovinske od-nošaje z Združenimi državami upoštevajoč ameriške carinske zapreke?* V odgovor na to vprašanje je Clayton navedel odstavek, ki ureja sklepanje medsebojnih trgovinskih sporazumov in ki ga je uvedel bivši zunanji minister Cor-tkll Hull. Ta odstavek, je dejal, daje ukrepe, s katerimi se je večina trgovcev čutila primerno zavarovano Zmanjšanje carinskih pristojbin, Je poudaril, je dovoljeno samo v zameno za odškodnino ali za medsebojno znižanje v korist držav, s katerimi so sklenili sporazum. V skladu z novim ustrojem, je nadaljeval Clayton, bodo Združene države začele istočasno pogajanja za trgovinske Izmenjave s 14 državami. Clajrton je nato zatrdil, da je mnenja, da bi bilo treba glede ameriških investicij v tujini pri tvrdkah, ki niso v zvezi z narodno varnostjo, nadaljevati s tradicionalno ameriško politiko, to je, ne z Imperializmom, niti ne z «dolarsko diplomacijo*. kati, kakor OCL, so izjavili, da nimajo nič opraviti s stavko. Major Sclcluna je Izjavil, da ima vseh 30 delavcev — v kolikor mu je znano — v redu dokumente ter imajo stalno prebivališče na področju »A*. Vendar je dodal, da želi stvar natančno preučit; ter sl je Izgovoril, da bo stavkujočim poslal prismen odgovor. Delavsko zastopstvo je vzelo izjave zavezniškega častnika na znanje ter sklenilo, da s stavko takoj končajo. Oborožen napad Dvintridesetletni težak Bruno Debelit, stanujoč v ulici Risorta št. 8, je včeraj naznanil na glavnem sedežu policije, da sta ga napadla zvečer 23. t. m. blizu Nogere dva z brzostrelko oborožena neznanca. Po izjavi, ki jo je podal Debelil, se je to dogodilo okrog 19. ure, ko se je s kolesom vračal lz Škofij. Blizu Nogere sta se mu približala dva mlajša neznanca, oblečena v vojaške plašče. Ukazala sta mu, naj se ustavil in naj Jima izroči list. nlco. Preden sta mu dovolila, da nadaljuje pot, 3ta mu pobrala iz žepa tri zavitke cigaret. IZ SLOVENIJE O vol tvah v ustavodajno Skupščino LR Slovenije piše »Ljudska pravica*, da so dokaz pripravljenosti slovenskega ljudstva za nove žrtve in napore v izgradnji Titove Jugoslavije. Volitve so povsod potekale mirno in v najbolj prazničnem razpoloženju. Kot je bilo ljudstvo enotno v predvplivni kampanji, okrasitvi hiš in volišč, tako je tudi množično in enotno odhajalo na volišča. Vaščani Koprivnika v kočevskem okraju so vso noč čakali pred voliščem in že do desete ure stoodstotno glasovali za kandidata OF. Posebno velika vo-livna udeležba je bila v tistih vo-livnih' enotah, kjer je kandidiral podpredsednik vlade Kardelj. V Mostah mu je ljudstvo zelo živahno vzklikalo, ker je v Parizu teko odločno branil pravice jugoslovanskih narodov, piše »Ljudska pravica*. Ze popoldne je volivna udeležba dosegla 100 odstotkov. Enako zaupanje in hvaležnost so Kardelju izrazili tudi vol.vej z Jesenic. Prav tako velika je bila udeležba • že v dopoldanskih urah v krajih, kjer so kandidirali Kidrič, Marinko in druge vodilne po- litične osebnosti. V voli vnem navdušenju je partizanska vas Garberje pod Gorjanci napovedala volivno tekmovanje Sadlnjl vasi pri Žužemberku, ki je bila med osvobodilnim bojem pod precejšnjim vplivom sovražne propagande. Dalje pravi »Ljudska pravica*, da so volitve pokazale, da ljudstvo v predelih, ki so bili do nedavnega pod vplivom reakcije in zlasti protiljudske duhovščine, spregleduje svojo zmoto in pristopa v OF. To so pokazali kraji v Suhi krajini pa tudi v Prekmurju, kjer so bili nekateri pod vplivom obsojenega protiljudskega duhovnika Jeriča. »Ljudska pravica* zaključuje, da bo iz izidov volitev ves svet mogel spoznati, da slovensko ljudstvo ni samo potrdilo dosedanje politike svojega vodstva, ampak da je trdno odločeno nadaljevati In uresničiti program Osvobodilne fronte. Uspeh na volitvah pa je dokaz, da je ljudstvo pripravljeno še na nove žrtve in odpovedi, ki Jih bo zahtevala nadaljnja borba v obnovi in industrializaciji v gospodarskem utrjevanju države. Oprostitev vseh oseb, -iz "Zadružne tiskarne,. Včeraj so zaključili s popolno oprostitvijo vseh obtožencev razpravo proti 31 osebam, ki so jih aretirali ponoči 8. septembra 1946 v »Zadružni tiskarni* v ulici sv. Frančiška Asiškega v Trstu, zaradi obtožbe, da io priobčile, odredile priobčitev ali ker so jih zalotili v posesti tipkanega materiala, ki Je žalil zavezniške sile ali Zavezniško vojaško upravo. Prva povojna sola Te dni so v Veliki Britaniji odprli prvo povojno šolo — meščansko šolo sv. Anlreja v Hatjieldu, Moderno poslopje, za katerega je napravil načrte Hovoard JUobb, ima prostora za 400 dijakov. Solo so graditi 6 mesecev; ima nešteto modemih tehničnih pridobitev, kot na primer posebne stene, M ne propnšcajo glasu, na hodnikih strope iz lesne volne, ki zadržujejo toploto in omlljujejo hrup ter velika Okna, ki propuščajo trikrat več kot običajno količino svetlobe. Slika kaze zunanjost novega poslopja 1* glavni vhod. Razprava se je začela ob 10.45 uri, ko je predsednik sodišča major F. O. S. Bayliss začel čitati obtožnico, proti naseldnjlm osebam: Marjanu Podmeniku, Maksimiljanu Hrovatinu, Ivanu Semoliču, Germanu VVieserju, Liberu Tribussonu, Ernestu Veliščku in Narcisu Polju. Navedeni so bili obtoženi prekršitve proglasa št. 1, člena 5, oddelita 30, ker so priobčili, odredili priobčitev ali ker so bili v posesti zgoraj na-vadenega materiala.. Ostalih 24 o-seb so obtožili, da so prekršile proglas št. 1, člen VI, oddelek I, ker so 8. septembra 1946 v Trstu pomagali Marjanu Podmeniku (ravnatelju tiskarne) pri priobčenju o-menjenega materiala. Obtožence so branili odvetniki Kukanja, Bassa In Vesel. Pri čitanju seznama obtožencev se Je izkazalo, da manjka 5 obtožencev, zaradi če6ar je predsednik izdal ukaz, da jih aretirajo. Kot prvo obtežilno pričo so zaslišali podčastnika policije Ferrarija, ki je izpovedal, kako je v noči med 8. in 9. septembrom aretiral v ulici Rigutti dva neznanca, ki sta nosila pod pazduho neke pakete. Ko se je prepričal, da so bili v zavitkih letaki, ju je odpeljal na policijo, kjer sta izjavila,- da sta dvignila letake v tiskarni v ulici sv. Frančiška Asiškega. Ferrari je nato odšel s policijskim vodom v tiskamo, kjer je na vratih srečal nekega drugega mladeniča, ki je imel zavoj letakov. V spremstvu tiskarja Semoliča je policija pregledala prostore in našla več zavojev letakov. Priča je izjavil, da ni videl, da bi kdo v tiskarni delal. Major Bayliss je odredil, da prinesejo nekaj izvodov letakov branilcem in časnikarjem. Posamezne letake Je zaradi razločevanja označil s črkami abecede. Letake, izdane v spomin narodnim junakom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču je predsednik takoj izločil, ker nimajo nič skupnega z Zavezniško uprava Nato so zaslišali policijskega pod-narednika Angela. Kravosa, ki Je izpovedal o aretaciji obeh mladeničev v ulici Rigutti. V tiskarni je našel letake, katere so na razpravi tudi razdelili. Predsednik je dejal, da je čital te letake že pri neki drugi razpravi. Priča je izpovedala, da to iz notranjosti tiskarne, ko je podčastnik Ferrari potrkal na vrata, slišali glas: «Kak-žna naglica, vse je pripravijo no, da*. Na popoldanski razpravi* so kot prvega zaslišali polloljakega nadzornika Iugulana. Njegove izjave niso bUe popolnoma v skladu s tem, kar je izpovedal Ferrari. Dejal Je. da pred njegovim prihodom v tiskarno niso- izvršili prave preiskave, temveč šele pozneje in da je bila brezuspešna. Dejal je, da so tiskarji izjavili, da so mladi fantje (24 obtoženih, da so pomagali Podmeniku) čakali, da bi dvignili letake, medtem ko ao ti mladi fantje izjavili, da stražijo tiskarno pred morebitnim napadom • strani reakcionarjev. Nadalje so zasikali podnarednika Romana Vincenza, agenta Franca Eigozzija, ki je aretiral Tribussona, katerega pa na razpravi med prisotnimi obtoženci ni mogel spoznati, agenta de Gicrgia in nadzornika Magnetila. S tem so zaključili zasliševanje obremenilnih prič. Nato Je povzel besedo odvetnik Kukanja, ki je dejal, da sodišče ne more obsoditi obtožence, ker obtožba ni dokazala njihove krivde. Isto sta izjavila odvetnika Bassa in Vesel. Predsendnik sodišča Je glede letakov Izjavil, da nekateri letaki ne vsebujejo obtožb proti Zavezniški vojaški upravi, vendar imamo nekatere lahko za žaljive, nekateri pa predstavljajo kritiko. Glede dokazov proti obtožencem je major Bay-lise izjavil, da mu ni znano, kaj so delali obtoženci tisti večer v tiskarni, toda ni dokazov, da so tiskali ali bili v posesti materiala, ki bi žalil Zavezniško vojaško upravo. Obtoženci ki so jih aretirali zunaj ti-kame, niso Imeli žaljivih letakov. Niti proti Podmeniku, ravnatelju tiskarne — je dejal predsednik — ni dokazov. Predsednik je dodal, da ni nobenega dvoma, da bi tiskarno uporabljali za razdeljevanje nedostojnih letakov do Zavezniške vojaške uprave; zato je priporočil ravnatelju, naj se prepriča, da ne bi uporabljali tiskarno v nezakonite svrhe. SAMOMOR POMORSKEGA KAPITANA Včeraj dopoldne je skočil z okna svojega stanovanja v ulici Taglia-plotra št. 6 v četrtem nadstropju 65 letni potrorski kapitan Michele Anzlllotto. Vzrok samomora — kot sporoča policija — je težka nevra-stenlSna bolezen. Pri padcu si je Anzlllotto, ki zapušča ženo in sina, prebil lobanjo. t^et drugih vasi NA PODROČJU «A» PROGLAŠENIH ZA »PORUŠENA PODROČJA* Trst, 30. oktobra Z ukazom št. 264 Zavezniške vojaške uprave so sledeče kraje proglasili za »porušena področja*: Hrušovlje, Kodbilj, Loko-vee, Srednje na Kanalskem in Poni. Za te vasi bodo zaradi tega veljale določbe ukaza št. 146, po katerih bodo šli stroški za popravila in obnovo hiš na račun Zavezniške vojaške uprave, brez kakršne koli obveznosti s strs. ni lastnikov porušenih ali poškodovanih hiš in v meri, ld je bo imel za zadostno urad zf javna dela ZVU. Z novo odredbo Solkana, ki so ga priznali za »porušeno področje* ne bodo več upoštevali kot takega. Nova kolektivna pogodba za poljedelske delavce Trst, 30. oktobra V tržaški pokrajini ao sklenili novo kolektivno delovno pogodbo za poljedelske delavce. Sklenili so Jo 2. oktobra na sedežu Združenja poljedelcev Julijske krajine v ulici Roma 20, ln sicer med Združenjem poljedelcev Julijske krajine ha eni ter Zvezno delavsko zbornico ln Enotnimi sindikati na drugi strani. Pogodbo je potrdil Delovni urad Zavezniške vojaške uprave. Vidnejše izpremembe nove pogodbe so: podrobnejša razdelitev delavcev v skupine s točno oznako dela; ustanovitev božične nagrade, večja dopustna doba i. t. d. Izginotje upokojenega sodnega uradnika Fred petimi dnevi je odšel z doma ln se ni več javil 50 letni Anton Močnik, sodni uradnik v pokoju, stanujoč v Gorici, v drevoredu 24. maja št. 16. Pretekli petek je zgodaj zjutraj odšel z doma; domačim je povedal, da gre v Grgar in da se bo vrnil še v teku dneva. Od tega trenotka manjka za Močnikom vsaka sled. Anton Močnik je bil uradnik na gorlškem sodišču, odkoder je bil premeščen v Biello, kjer je bil upokojen zaradi antifašističnega nazora. Med jugoslovansko okupacijo v maju in juniju 1945 so ga oblasti poklicale v službo in je bil v Grgarju občinski tajnik. Pred meseci se Je vrnil v Gorico v zasebno življenje. Vse osebe, X! bi mogle dat* kakršno koli pojasnilo o izginulem, naprošajo, da javijo podatke policiji. POVEČANJE MESTNE AVTOBUSNE SLUŽBE S. 1. novembrom bo povečana mestna avtobusna služba; na glavni progi bodo odhodi vsakih 15 minut od 7.30 do 20. ure. Nespremenjene ostanejo zveze z glavnim goriškim kolodvorom, in sicer za vlake ob 8.40, fi, 6.45, 7, 20, 20.48, 21 30 in 22.30 ter s kolodvovom Sveta Gora ob 5.60, 6.10, 6.85, 7.10, 20.20, 21, 22 ln 22.45. Dne 1. in 2. novembra bo na pokopališče vozilo večje število avtobusov. PROSTA PRODAJA UMETNIH GNOJIL Goriško okrožno Kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da so pristojne oblasti zaradi počasnega in težavnega razdeljevanja ghojll na odrezke dovolile tudi prosto prodajo umetnih gnojil. Kmetovalci, ki nameravajo kupiti potrebna gnojila za setve, ki je sedaj v teku, se naj obrnejo neposredno na Zadrugo ali na pooblaščene trgovce, ne da bi bili vezani na kakršno koli formalnost. Ob tej priliki priporočamo kme-tovaloem, naj uporabljajo v kolikor mogoče veliki meri umetna gnojila, ker je to edino sredstvo, ki ga Imamo danes na razpolago za zvišanje pridelkov,- ln to v splošno lu v korist posameznikov. NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ BREZPOSELNEGA DNINARJA Z« nekaj časa brezposelni dninar Giuseppe Leonelli iz Gorice, stanujoč v ulici San Giovanni št. 2, se je včeraj odpravil v Brda v na-di, da bo dobil kakšno zaposlitev. V bližini St. Florjana ga je napadlo šest ali sedem mladeničev, ki niso verjeli v njegovo dobro namero; hudo so ga pretepli. Leo-nelllja so prepeljali v goriško bolnišnico. NESREČI Težke poškodbe je dobil včeraj pri nesrečnem padcu 38 letni zidar Ivan Simčič iz Bilj; prepeljali so ga v goriško bolnlšriioo, kjer bo predvidoma ozdravel v 6 tednih. Iz Ga br o vice pri Komnu je neki zavezniški avtomobil prepeljal V/ goriško bolnišnico 3 letnega Sergija Kukanjo, ki si je zlomil desno podlahtnico. L RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ko J SLOVENSKI SPORED S roda, 80. olctobra I,8-,45 P® Julijski krajini*! 19 klavirsk, koncert prof. Paola Si' \lea; 19.30 oddaja odreda Jugosl. a™f.del 20 napoved časa - slov. šč*nl' 33.15 zadnje vesti v sloven- Četrtek, 81. oktobra 8 slov. vesti - koledar; 8.20 plesna glasba; 11.30 ruslce pesm^» 11.45 slovenska književnost: dr. Ivo Šorli; 12 glasba po željah; 12.30 sodobne osebnosti; 12.45 napov«^ časa - slov. vesti. ITALIJANSKI SPORED Sreda, 80. okiobra 17 ples ob čaju; 17.30 novembrske volitve v Združenih državah; 17.40 vrsta valčkov; 18 glasba od včeraj in danes; 18.25 kvartet; 20.15 ital. vesti; 20.30 lahka glasba; 20.40 »Spomini Giglia Radovana*; 21 »Dvojno ali nič*; 21.40 Kreutzerje-va sonata; 22.2 »Vrnitev* radijski prizor; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 zadnje slov. vesti; 23.30 nočno zabavišče; 24 zaključek. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S. MALI OGLASI MODERNE RADIO APARAT® zamenjamo za rabljene. Olajšave pri plačilu razlike. Radioasslstenzft. 1831M Verdi 3, tel. 45-05. LOUIS WlLTON 46. Kilometrski kamen št. 27 — Kakšen jelenček — je vskočil mladenič: — ne vidite, da j« kozliček? Lep primerek. Ce bi imel zdaj pri sebi puško, ne vem kdo bi mi onemogočil... — Skoda, da niste na to mislili, prej, bi mogli vzeti a seboj mlno-metalec, onega, ki je deloval prejšnjo noč — je zbodel višji nadzornik: — mogoče bi vam celo uspelo, da bi žival zadeli. — Tu pa Je Petkins prekinil dotedanji pogovor in ga je napeljal na popolnoma drugo stvar. — Torej — je dejal — niste ml povedali še prav nič: kako ste takrat mogli vedeti, da bo nekaj časa zatem ekspozija? Ena sama minuta negotovosti in bilo bi prepozno. — Ah, da, v tem primeru bi bil slovesen dvojni pogreb, — Čudni mladenič je izbruhnil v smeh, ki Jo bil videti nekoliko ciničen ln nadaljeval: — Ali sl lahko predstavljate, gospod višji nadzornik Perkins Iz .Scotland Tarda In Alf Duncan gresta pod roko se držeč na pokopališče? Bila bi grda šala, zagotavljam vas in zato me je božja previdnost opomnila nekaj trenot-kov pred eksplozijo. — Ali ste videli prižgano vžlgal-r.o vrvico! Ce ste, potom bi po mojem mnenju morali videti tudi kaj drugega. Kaj več... Perkins ni kazal radovednosti, ampak je pričakoval točen ln Jasen odgovor, oni pa mu je stavil vprašanje, ki ni bilo v nikaki zvezi z dotedanjim pogovorom. — Ali imate bencinski vžigalnik? — Ne — je odgovoril uradnik. — Za mene so vžigalice preprostejšo in pripravnejše za prižiganje... Duncan je prikimal. — Vidite, sem si mislil... Posebno če so one vrste, ki jih je treba potegniti ob hlačah ali po podplatih. Dragi gospod Perkins, vi ste nekoliko, kakor rečemo, konservativni... Morem pa vas zagotoviti, da nisem videl ničesar, ker mislim, da ni bilo nič videti: vži-galna vrvca je pričela goreti... — Ah, razumem — je vzkliknil “perkins in hotel dokazati, da ni zaostal za modernimi znanstvenimi pridobitvami: — Moral je biti avtomatični vžigalnik... Videti je bilo, da neznosni mladenič ni zadovoljen a Perkinsovo pripombo. — Kje neki, kje neki! Vedite, da b! morala biti taka naprava neposredno pritrjena na to peklensko zadevo in ne bi niti odgovarjala svojemu namenu. Atentata ni bilo mogoče določiti za določen čas, ker nihče ni piogel vedeti, kdaj bo eden izmed naju tako vljuden, da se bo postavil za tarčo, ampak je moral biti izveden povsem priložnostno. Zdaj boste tudi razumeli, da se ni mogla ponuditi boljša priložnost, kot je bila ta, da sta bila oba skupaj, drpg poleg drugega: z enim strelom bi bilo po njiju obeh... Na drugi strani pa — je nadaljeval Duncan — zdaj tudi vem, zakaj gospodična Reidova sinoči ni prišla na sestanek, za katerega se je z menoj domenila: medtem, ko Je šla na dogovorjeno mesto, Je srečala'Charlesa Barreaa In z njim govorila. — Charlesa Barresa — je presenečeno vzkliknil višji nadzornik Perkins, — Ce pa je zdravnik dejali da Je W1 takrat že mrtev? — Seveda je bil mrtev — je bil Duncanov odgovor. — Izven vsakega dvoma je bil mrtev že vsaj štiri in dvajset Ur... To pomeni torej, od trenotka ko me je gospodična Reidova pustila zaman čakati, ker je mislila, da bo srečala Charlesa Barresa. — Iz česa sklepate vsa to? — je vprašal Perkins. — Iz njenega vedenja in lz kraja, kjer ste našli klobuk in plašč, tam doli pri kamnolomu. — V kakšni zvezi pa sta klobuk ln plašč z vso zadevo? — Bistvene važnosti sta! Se več, brez teh dveh bi bilo skoraj nemogoče odvrniti gospodično Keldo-vo, da ni prišla k meni temveč Jo izvabiti na pobočje.... nima smisla poudarjati a kakšnim namenom: v tem primeru bi našli tam doli še tretjo žrtev. Vi pa ste ji sledili prebljzu ln ste ji tako podaljšali življenje še za eno noč ln jutro. V temi je morala dobiti prav na hitro ln potiho nekaj navodil ln ona, razburjena kot je bila, sl Je pač morala misliti, da govori s Charlesom Barresom; zato se je tudi podvizala, da izvrši naročeno. Poleg vsega so ji verjetno priporočili, naj po možnosti najde priložnost, da pride do lističa, ki ste ga vi nagli v Dan Kayevcm žepu. To se ji je povsem lahko posrečilo, ker Je dolgo časa ostala sama v hišici za golf. Pravtako ji je bilo naročeno, naj bo danes zjutraj znova na pobočju... Kakor sem vam *a dejal, zagrešil sem nepopravljivo napako, ker sem jo izgubil izpred oči- Duncanu se Je potemnil obraz ln višji nadzornik je precej okleval, preden je pokazal, da še ni dobro razumel, — Toda, kaj ste hoteli reči s »pravilno lego* klobuka in plašča, — Da Ju j« nekdo res vrgel z roba, potem ko ata odslužila namenu, katerega sem vam že povedal... Obe trupli pa... — Torej? — je poizvedoval Per-kina, ko je opazil, da ae mladenič obotavlja nadaljevati. — Ne morem trditi z gotovostjo in moram še razmialiti o tem — je odgovoril Duncan. Tokrat se višji nadzornik ni upal Se naprej siliti v mladeniča, čeprav Je bil odgovor vse prej kot zadovoljiv, Duncan se je nekoliko zasanjano zamislil in Perkins mu je dal mir v njegovem molku. Preteklo je nekaj časa, preden si je Perkins drznil z njemu dokaj neobičajno mirnostjo vprašati: — In zdaj, kam bova šla? — V Thame — Je odvrnil Duncan — prosil bi vas tudi, da mi storita uslugo ln me seznanite e svojimi tamkajšnjimi kolegi. Razni nel> boste, da Imamo tudi mi interes gojiti dobre odnošaje s podeželska policijo. Perkinsovo razpoloženje se j* znatno zboljšalo, celo tako, da se je prvič v tem kritičnem dnevu V° svojem običaju široko zasmejal. XLL Višji nadzornik ni imel pravic« ukazovati izven Londona in zaradi tega niso nikjer njegovega p.ihods sprejeli z velikim navdušenjem. Komaj ga je vodja policije v Thameu, ki ga Je dobro poznal, vi' del vstopiti v urad, je že žalostn® pogledal tvoje ribiške potrebščin«' ki jih je pravkar hotel nckcUl5« popravljati, ker se Je ribolov bi*' žal koncu. — Gospod Duncan, katerega va«' ire^m čast predstaviti, bi želel n«' kaj podrobnosti o avtomob l«*4, nesreči, ki se je zgodila pred neKi>J dnevi v tem okolišu — je dejal Perkins; njegov sprcmljev®' lec ni imel toliko časa, da hi odpr usta ln povedal, kaj želi, ko je ^ pričel varuh javnega reda * 1*®' meu. (Nadaljevanje prihodnjič) n