Štev. 1 V Ljubljani, v soboto dne 10. decembra 1910. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Leto XIII. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za NemCijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto. enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. Posamezna Številka 10 v. Vseučilišče. Državni zbor je začel nekoliko delati, v nekem oziru celo prekomerno, tako da bi vsled predolgih sej, ki ubijajo duševno svežost, lahko trpela notranja vrednost dela. Ne le opozicionalne stranke, ampak tudi časnikarji v parlamentu so morali protestirati proti brezobzirnemu raztezanju sej, ki jih je hotela imeti vlada, dasi je sama kriva, da se ni državni zbor prej sešel. Vsekakor je v zbornici in v odsekih videti nekoliko volje za delo, in delavstvo, ki že dolgo čaka na nujne socialne reforme, pozdravlja ta skromni preobrat, ki obljubuje, da pridejo delavske zahteve vendar polagoma na dnevni red. Dosti dolgo je bilo treba čakati na to in zadnji čas je, da se rešijo neizogibna vprašanja, tičoča se delavskega zavarovanja, delovnega časa, ženskega dela, delavskega prava itd. Med zadevami, ki so ovirale aktivnost parlamenta, so bila tudi vseučiliščna vprašanja. S pomočjo Slovanske Enote se je bilo drju. Šušteršiču po leti že drugič posrečilo izsiliti predčasno zaključenje državnozborskega zasedanja. In zdaj prihajajo vseučiliška vprašanja zopet na dnevni red. V prvi vrsti gre za italijansko pravno fakulteto, ki je bila v Inomostu, dokler niso nemško nacionalni razgrajači demolirali poslopja, v katerem je imela fakulteta svoj dom. Od tega časa straši to pravzaprav enostavno vprašanje kakor čudna pošast po državi. V letnem zasedanju, ko se je imel zakon o italijanski fakulteti rešiti, so slovenski klerikalci združili z njegovo usodo svoje zahteve o slovenski fakulteti, kar pa slovenskim kulturnim potrebam ni nič koristilo in jim ni moglo koristiti. Sedaj se poroča, da se pripravlja nekak kompromis v tem zmislu, da se začne v odseku razprava o italijanski fakulteti, obenem p?, izvoli pododsek, ki naj izvrši pripravljalna dela za rešitev slovenskih in rusinskih vse-učiliških zahtev. Trenotek je za našo politiko zelo važen in kolikor more trezen razum koristiti, toliko bi lahko pokvarile slepe strasti. Žal da je pri nas za strast vedno več razpoloženja nego ra razum. Demagogija se je že začela oglašati, ki slika položaj tako, kakor da ne bi bilo par slovenskim poslancem treba nič druzega kakor trmasto zahtevati in boksati na vse strani, pa bi dobili na krožniku vse, kar hočejo in še kaj povrh. S to trmasto politiko, nad katero imajo nerazsodni ljudje lahko svoje dopadajenje, ki pa nikdar ne koristi, se je že dovolj poizkušalo — na škodo vsega naroda. Vse tako »junaško« zaletavanje v zid je prineslo neuspeh za neuspehom. In zadnje dni je bilo videti, kakor da so se duhovi nekoliko iz-treznili. Nekatere dijaške izjave v Pragi in Gradcu kakor tudi kompromisna pogajanja poslancev na Dunaju so priče treznejšega mišljenja. To hladnejše uvaževanje pa je res nujno potrebno, če se hoče doseči stvaren uspeh. Načelno ne morebiti o kulturnih zahtevah, katerim je prištevati tudi vseučiliške, nobenega dvoma. Vsak narod ima pravico do popolne stavbe svoje kulture. Temu načelu zlasti ne bo oporekal noben socialni demokrat, kajti vsi naši socialni ideali zahtevajo najpopolnejšo kulturno podlago. Toda nobeno načelo se ne da uresničiti, dokler niso udejstvovanj vsi predpogoji in noben razvoj se ne da po sili preskočiti. Bilo je naravnost veselo znamenje, da so imeli slovenski napredni dijaki dovolj poguma izreči to resnico in zlasti pribiti, da mora biti vseučilišče krona kulturne stavbe naroda ter da se mori graditi od spodaj, ne pa od zgoraj. Za politično nastopanje v tem vprašanju je pa merodajen tudi splošni položaj v parla- mentu. Izza očitnega preobrata v češki meščanski politiki je jasno, da bi ostali Slovenci popolnoma osamljeni, če bi hoteli uganjati pustolovščine in s puhlo demagogijo ovirati drugo delo v parlamentu. V osamljenosti bi Se morali z vsako nerazumno nasilnostjo blamirati. Kar se je zgodilo po leti, ni bilo pametno in je moralo roditi neuspeh. Torej je obrat neizogiben. In kolikor je mogoče opažati, se ta obrat pripravlja. Ta trenotek pa se že razlegajo klici o izdajstvu in demagogija, s katero so prej operirali klerikalci, nastopa na drugi strani ter hoče upijaniti trezne duhove. Ta taktika je zgrešena in upreti se ji je treba kar od začetka. Če je bilo treba agitacije, da se je za vseučiliška vprašanja zbudilo zanimanje med raznimi sloji, in če se je marsikomu zdelo da mora taka agitacija segati do skrajnosti, čez vse meje in čez vse možnosti, se je to pač v polni meri izvršilo. Zdaj pa je čas, da pride pozitivno delo do svoje pravice in naj so tisti, ki zastopajo narod v parlamentu liberalci, klerikalci ali karkali, imajo zdaj trezno delati, ne pa ščuvati, ne se zaletavati v zid in ne slepiti sebe in drugih. Karkoli se na kulturnem polju resnično doseže, bo več vredno od najsvetejšega ideala, ki visi v zraku. Naloga državnozborske delegacije pa je, delati, da se kaj doseže. V ta namen je pred vsem treba, da se sploh more delati. Vsako oviranje državnega zbora je oviranje lastnega dela. Parlament mora živeti in mora biti dovolj močan, da ne more vlada z njim delati kakor svinja z mehom. Le na ta način more tudi slovenska delegacija, ki je del tega palamenta kaj doseči, In če se more kaj priboriti samo s kompromisom, tedaj se mora iskati pošten kompromis. S tega stališča mora soditi tudi delavstvo, ki potrebuje delaven parlament, da se uresničijo vsaj najnujnejše njegove so- cialne zahteve. Čim več treznosti bo kazala slovenska delegacija, tem manjši bo prepad med njo in delavskim ljudstvom. Več socializma. Najboljši sodrugi, katerim je največ ležeče na tem, da bi stranka napredovala, si belijo glavo, kako bi se to najbolje doseglo. To razmišljanje je hvalevredno in nesreča ni prevelika, če nastane tupatam radi takih vprašanj kaj polemike in morda tudi malo viharnejši prepirček. Nevarno je le tedaj, če se taki prepiri razširijo in zaneso nasprotja na drugo, posebno na osebno polje. Toda dokler povzroča polemiko le namen koristiti stranki, ni ta reč tragična in gre le zato, da se najdejo sredstva, s katerimi bi se najbolje dosegel cilj. Takih sredstev je, več. A ec hočemo doseči kaj pozitivnega, je treba, da se ozremo po svojih vrstah in ogledamo svoj položaj. Na vsak način lahko konstatiriamo, da se je stranka znatno povečala. Nekaj je storila agitacija, nekaj razširjena volilna pravica, nekaj razvoj strokovnih organizacij. In število naših pristašev se še dalje množi. To bi bilo samo po sebi veselo znamenje. Toda korist za stranko, torej tudi korist za delavsko gibanje, za delavski napredek in za uspehe je vendar problematična, ker si moramo priznavati, da prihaja večina novih pristaiev k nam le po nagonu svojega srca. Cuvstvo jim pravi, da je edino pravo mesto za delavca v socialno demokratični stranki. Tako jih dobivamo in število se množi. Kljub temu je nezadovoljnost z razvojem v stranki velika in politična akcija se res ne ujema s pomnoženim številom. Glavni razlog opravičene nezadovoljnosti pa je ta, da novi pristaši še davno niso socialni de-mokratje, dasi žive v najboljši veri, da so. Kajti soeializem ni čuvstvo temveč znanost, in brez socialističnega znanja ne more nihče biti socialni demokrat. Iz pomanjkanja socialističnega znanja lahko nastanejo največje težave. Stranka je demokratična. To se pravi, da mora v stranki odločevati masa njenih članov. To se seveda ne sme zamenjavati z demagogijo. Če se snide pet ali deset ali sto ljudi slučajno v LISTEK. Stebri družbe. Drama Henrika Ibsena v štirih dejanjih. Poslovenil dr. Fran Goestl. Premiera v slovenskem gledališču dne 6. decembra 1910. Kaj sme in more upati za svojo bodočnost majhen narod, kateremu je kultura deveta briga, umetnost zadnja potreba ? Koliko resnobe se sme pripisovati vseučiliškim in podobnim zahtevam naroda, ki ne zna ceniti niti tistega, kar že ima na kulturnem polju, ampak zanemarja takorekoč sistematično svojo itak borno kulturno posest? Če pogledamo svoje kulturno življenje s treznim očesom in napravimo bilanco, tedaj moramo reči, da nam ne pokazuje računski zaključek skoraj nič druzega kakor frazo, prazno in pusto, da bi se človek zjokal ob njej. Opažamo pač živo stremljenje posameznikov. Imamo slikarje, kiparje, pisatelje, igralce itd. Delajo in se trudijo in ubijajo svoje zdravje in življenje — a kje je odziv? Slovensko gledališče je žalosten simbol naše kulturne mizerije. Ono nam kaže, da nimamo niti tistega, kar bi lahko imeli in da je naša volja, povzdigniti svojo kulturo, ničeva. Tako majhno je naše gledališče, da bi med drugimi ljudmi komaj zadostovalo potrebam malega provincialnega mesta. Ljubljana pa hoče biti duševno središče vseh Slovencu , in vendar s svojimi skoraj 50.000 prebivalci ne more napolniti gledališča niti ob najzanimivejših predstavah. Če se igra Ibsenova drama, bi se lahko v gledališču še plesalo! V torek so prvič uprizorili »Stebre družbe«. Revni, kakor smo, prihajamo s takimi rečmi pozno na vrsto. Ibsen je že davno mrtev in nam je še le omogočeno videti njegova starejša dela. Z vsem Ibsenom se menda ne bomo nikdar seznanili na našem odru. A še to, kar moremo videti, ne zanima našega preslavnega občinstva, ki se vede tako blazirano, kakor da so se že naštete generacije preobjedle vseh mogočih kulturnih užitkov. Kar je drugod znamenje dekadence, je pri nas pojav mladosti, tako resen, žalosten pojav, da se moramo vsak dan na novo vpraševati: Kaj bo iz tega ? Kaj bo z našo bodočnostjo? Pomen umetnosti sploh in gledališča posebej se pri nas pregrešno podcenjuje. Med ljudstvom je pač mnogo žive estetne potrebe; to dokazujejo diletantska društva, ki se snujejo na vseh koncih in krajih ter tupatam že polagajo kal, da se iz njih sčasoma razvijejo lokalna gledališča. /,a te začetke je seveda treba drugega merila kakor za gledališča v središču naroda, ki je sicer še reven, a vendar po svojem namenu umetniški zavod. Pomen tega gledišča sega čez ljubljanski pomerij; iz njega bi morala postati matica vse slovenske gledališke umetnosti, prave, resnične umetnosti, ki je za mlad in majhen narod še mnogo važnejša nego za velike narode, ki si vsak primanjkljaj na eni strani laže nadomestijo na drugi strani. Mi nismo tiste »čemerne duše«, o katerih se v raznih gledaliških člankih tolikokrat govori in nikdar nismo trdili, da je na odru prostor samo za težke, tragične probleme. Ampak resnica je, da brez umetnosti ni kulture, in občinstvo, ki nima zmisla za nobeno delo, ob katerem je treba nekoliko misliti, izpričuje s tem splošno pomanjkanje moči in sposobnosti za kulturne boje. A kar ne more dandanes tekmovati na kulturnem polju, je obsojeno na pogin. Gledališče ni luksus, ampak živa potreba modernega naroda, ki noče zaostajati in če na tem polju ne bomo napredovali, bomo povsod nazadovali. Uprizoritev Ibsenove drame bi morala biti pri nas dogodek. Ljubljansko občinstvo ni čutilo tega; v gledališču je bilo zopet polno praznote. Ali so se vsakovrstni domači »stebri družbe« zbali svoje slike na odru? No, tudi to bi ne bilo ravno veselo znamenje. Da imamo tudi mi take junake, ki postavljajo koristi svojega ljubega »jaz« nad vse, še ne bi bilo najhujše. Takih značajev je po vsem svetu in kapitalistična kultura jih ustvarja vsak dan več. Hujše je, da nočejo pogledati sami sebi v obraz in a priori odklanjajo vsako misel, da bi se mogli izpreobrniti kakor konzul Bernick. Slabi obisk je gotovo tudi vplival, da predstava ni bila najboljša. Trajala je od pol 8. do 11., kar že dokazuje, da se je igra preveč razblinila, vsled česar tudi ni mogla doseči popolnega učinka. Nekoliko so pa tega nedvomno krive tudi naše klaverne razmere, o katerih smo že večkrat govorili. Noviteta sledi noviteti, ker se zdi našemu blaziranemu oočinstvu neznosno, pogledati dobro dramo dvakrat, dočim z imenitnim tekom prebavlja kakšno puhlo operetno melodijo dannadan po desetkrat na potrpežljivem klavirju in se v kinematografu ob kakšni krvavi štoriji lahko desetkrat zaporedoma »izvrstno« zabava. Po enkrat, dvakrat se igra dobra drama, potem pa najde večni počitek v arhivu. Igralci pa nimajo druzega delati, nego učiti se nove in nove vloge. V nobeno se ne morejo dovolj poglobiti, v nobeno se ne vživeti, v nobeni se ne izpopolniti in kakor Proteji bi morali neprenehoma izpreminjati svojo podobo v duši in na telesu. To je kratkomalo nemogoče in zato morajo predstave pri nas ostati diletantske. Tudi naj-ženialnejši igralec bi moral ob takih razmerah v par letih postati komediant. Povrh tega gledališče nima dramaturga, igralci so torej prepuščeni svoji lastni sposobnosti in inteligenci, razven tega, kar jim more podati režija pri izkušnjah v tesno odmerjenem času, nimajo kje dobiti temeljitega sveta, analize svojih vlog in pouka, in konec je zopet diletantizem. Tako smo imeli zopet s »Stebri družbe« komaj srednje dobro predstavo. Glavni zgo-ditek je zadela zopet gospa Danilova, ki je z Lono Hesselovo dobila sebi primerno, torej zAo hvaležno vlogo in vsled tega tudi odlično rešila svojo nalogo. Gospod Nučič je imel nekoliko krasnih momentov, v celoti pa je bil premehak in svojo izpreobrnitev gostilni, vendar ne morejo tam odločevati, kaj ima stranka storiti v tem ali onem slučaju. Volja stranke se mora izražati samo j v organizaciji, in disciplina, kateri se arnarhisti posmehujejo, je *.a uspešno delo neizogicno potrebna. To je prvo, kar posebno lahko prezirajo ljudje, ki so samo s cuvstvom pri stranki. Ta ali oni misli, da bi bilo to ali to koristno ali potrebno. In če se ne zgodi ravno tisto, kar on misli, je nezadovoljen, jezen. Morda je v dnu duše prepričan, da trpi stranka škodo, ker se ne vrši njegova volja. Posledica je kritika, ki se oglaša zdaj v delavnici, zdaj v gostilni, zdaj v kavarni, kritika, ki prehaja v godrnjavost in zabavljanje in razširja nevoljo pri tistih, ki soglašajo in pri tistih, ki ne soglašajo. To pa škoduje še veliko bolj, kakor če bi stranka opustila res kaj potrebnega. Slovenec je sploh zelo razpoložen za tako kritiko in za zakotno politiziranje in kdor se je navadil take šege, je tudi tedaj ne zna opustiti, če se je začel imenovati socialnega demokrata. Toda če je tak način politike, ki ga opažamo med Slovenci v vseh strankah, škodljiv, je mogoče še nekaj veliko bolj nevarnega. Govorice po gostilnah in kavarnah so lahko zelo neprijetne. Ampak pomanjkanje socialističnega znanja med množico vpliva nn pozitivno delo in lahko celo povzroči naravnost napačne, škodljive akcije. Stranka je demokratična in njeno delo določa vendar množica članov, ki sklepajo o načrtih, o akcijah itd. v organizaciji, na organizacijskih sestankih, konferencah, strankinih zborih itd. Dokler gre le za enostavna vprašanja, je lahko. Toda gospodarske in politične zadeve so včasi zelo komplicirane, zamotane in zakrinkane, tako da ne more čuvstvo samo uganiti, kaj je prav in i:aj ne. Pogostoma je tisto, kar je navidezno najboljše v tem ali onem vprašanju, v resnici najbolj škodljivo. Tedaj se more samo z znanjem, s temeljitim znanjem najti pravi cilj in prava pot; če tisti, ki sklepajo in odločajo, nimajo takega znanja, se pot zgreši, se zaide in iz tega lahko nastane največja škoda. Reforma občinske volilne pravice bo v mnogih občinah tudi socialnim demokratom odprla vrata. In tu ne bo zadostovalo, da bodo zastopniki delavstva sedeli v občinski zbornici, ponosni, da imajo tudi socialisti mandate, ampak treba bo pozitivno delati. Za to delo je treba znanja. Naši zastopniki bodo morali več znati nego nasprotniški, če bodo hoteli resnično zastopati interese delavstva, varovati se zank in imeti kaj iniciative. To je le primer, ki ga navajamo. A dali bi se taki primeri še zelo pomnoževati. Če le nekoliko razmišljamo, nam mora biti jasno, da ni dovolj, če le zaupniki in izvoljeni zastopniki nekaj več vedo. Je že res, da je zanje potrebno več znanja kakor za množico; toda priprosti člani stranke morajo vsaj toliko vedeti in znati, da morejo razumeti in prav soditi delovanje tistih, katerim so izročili svoje zastopstvo. Tudi to razumevanje ni tako enostavno, kakor se marsikomu zdi in nič ni lažega, kakor da pride takozvani zdravi domači razum do popolnoma napačne sodbe. Socialna demokracija je stranka, ki ima uveljaviti socializem. Prepir, če je socializem znanost ali ne, je precej jalov. Na vsak način pa ima socializem znanstven značaj in zato je premalo akcentuiral. Da ima vloga tudi patosa v sebi, je škodovalo njegovi igri. Popolnoma smo prepričani, da bi znal g. Nučič kreirati boljšega Bernicka, ali za to je treba veliko več miru in casa, nego ga ima pri nas režiser. To je tembolj obžalovati, ker mora ta večna gonja sčasoma škodovati tudi igralčevemu talentu in nazadnje je ma-niriranost neizogibna. Za take reči pa nimajo zmisla tisti, ki bi bili poklicani kaj storiti za gledališče. Kaj hočemo 1 Gdčni. Setrilova in Wintrova (Betty in Marta) sta bili v tem ensemblu dobri, dasi smo tudi od njiju doživeli že lepše uspehe. Gospod Danilo je dobro pogodil in igral Aulerja, le en tre-notek, preden sklene, da se uda Bernickovi zahtevi, bi bilo želeti več izraza za notranji boj. Gospod Povhč, ki je prevzel Hilmar-jevo vlogo namesto gda. Bohuslava, jo je dobro izvedel, vsekakor bolje nego marsikatero, ki se mu je gotovo zdela bolj primerna. Gosp. Simaček pa ni prav vedel, kaj napraviti iz Ivana, ki je ostal netipičen. Gosp. Skrbinšek je igral bolj sebe nego pomožnega pridigarja. Gda. Grom in P e-ček kažeta jako malo napredka, zlasti drugi, ki je v Altstedtovi vlogi ravno tak kakor v kakšni lakajski. Ga. Iličičeva ne bi bila slaba, če bi znala svojo igro napraviti krepkejšo. Upajjno, da dožive »Stebri družbe* vendar reprizo in da bo tedaj gledališče bolj obiskano. Gotovo bo tedaj tudi umetniški uspeh večji. e. k. je znanje za socialnega demokrata neizogibno. In tega nam, odkar so se naše vrste pomnožile, bolj občutno manjka nego prej. Naši novi pristaši še niso postali socialni demokratje. Niso dobili še tiste podlage, tistega znanja, ki je neizogibno za resno, uspešno socialistično delo. Popraviti to zamudo je naša najnujnejša naloga. O tem, kako bi se to dalo doseči, se še zmenimo. Politični odsevi. Iz državnega zbora. V sredo večer se je zaključilo prvo či-tanje proračunskega provizorija. V petek se je pričelo prvo čitanje bančnih predlog, Konec proračunske debate je bil prav čuden: Tri ure in pol so trajali »stvarni popravki.* Nekaj značilnega je bilo v govoru poljskega poslanca drja. T omaszewskega, Za Bienerthovo vlado je bil to majhen mene tekel. Tomaszewski je namreč zelo energično ugovarjal trditvi, da Poljaki ne mislijo resno s svojimi kanalskimi zahtevami. Dejal je med drugim*: Poljski kljub ni močan vsled naklonjenosti vlade, ampak vsled števila svojih članov. Poljski kljub je podpiral vlade, a tudi strmoglavil je že marsikatero . . . Zelo tolažilne pač niso take besede ne za Bilin-skega, ne za Bienertha. Generalni govornik proti je bil v proračunski debati soc. dem. Niessner. Njegov govor je bil temeljit obračun z nemškimi meščanskimi strankami in z vlado. Pred vsem je vladi povedal, da je njeno ravnanje s parlamentom nedostojno. Ves način proračunske obravnave je burka. Pozno se parlament snide in potem mu vlada predlaga odprto pooblastilo, da sme pobirati davke in delati izdatke. V takih razmerah sploh ni govora v pravici parlamenta, da dovoljuje in kontrolira. Sedanji proračun izziva največje nezaupanje. Kako naj se zaupa vladi, ko je lani utemeljevala zahtevo novih davkov z ogromnim deficitom, letos pa naenkrat paradira celo s prebitkom ? Ravnotežje v državnem gospodarstvu se je moglo napraviti le na ta način, da je finančni minister vpisal višje dohodke vsled nameravanega zvišanja tobačnih cen. Ne glede, da je ta korak popolnoma neopravičen, se ž njim tudi krši pravica parlamenta, da določa davke. Med profitom, ki ga ima država od tobaka in plačami tobačnega delavstva je kričečenasprotje|. Zvišanje cen je tembolj krivično, ker je zopet enako zvišanju indirektnega davka. Če se iz vrst meščanskih strank ne oglaša nobena opozicija proti temu zvišanju, se ima to pripisati le strahu strank, ki se ne upajo prevzeti odgovornosti za nove davke, pa prepuščajo vladi, da jih vpelje z naredbo. Toda gospodje se bodo urezali. Zvišanje tobačnih cen je v proračunu in če bodo poslanci zato glasovali, bodo odgovorni za svoje glasovanje. Zanimivo je, kako hitro se znajo nekdanji »veleizdajalci« preleviti v črno rumene patriote. Pred kratkim je poslanec Wolf celo dejal, da bi bil padec Bienerthove vlade nesreča za nemški narod. Je že mogoče, da dobiva tupatam kakšen nemško radikalen list hrane iz dispozicijskega fonda, da se pospešujejo ministrske željice kakšnega nemško radikalnega politika in da se pri imenovanju sodnikov nekoliko bolj gleda na nemške zahteve. Sicer pa pač nihče ne ve, kje so zasluge te nemške vlade. Nemci so v Avstriji najbolj industrijski narod. Toraj bi morala nemška vlada predvsem voditi industrijsko politiko. V resnici pospešuje vlada samo agrarne in madžarske interese. Sedanji nemško nacionalni ideal je podpiranje vlade, ki zato skrbi, da se vzgaja v šolah tercijalski, pohlapčeni rod in ki pre-preganja učiteljstvo. Delavci so muogo upali od parlamenta. Nikdar niso mislili, da bo splošna in enaka volilna pravica odvzela prebivalstvu vse skrbi, ampak vedeli so, da ne pride Avstrija drugače naprej, kakor na demokratični podlagi. Ne parlament, ampak večina parlamenta je uničila upe prebivalstva, kajti še vedno so v državnem zboru tla za šovinistične burke in nacionalne boje. Na socialno političnem polju, zlasti na polju delavskega varstva pa ni nobenega napredka. Ljudstvo bo vedelo, da je razlika med meščansko večino in parlametom. Tudi če bi prišel začasno absolutizem na krmilo, ne pogine socialna demokracija. Vlade in parlamenti prihajajo in odhajajo, neumrjoče pa je ljudstvo, neu-mrjoče njegovo mogočno upanje in nepremagljiv njegov boj za svobodo in pravico. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) * O stavbi kanalov je sklenil Poljski klub sledečo resolucijo: »Poljski klub nalaga svojemu predsedniku, da najodločneje varuje načela zakona o vodnih cestah iz leta 1901. v zmislu zadnjih sklepov Poljskega kluba v deželnem zboru z dne 19. oktobra 1910. in ga pozivlje, naj z vsemi parlamentarnimi sredstvi, ki so mu na razpolago, vpliva na vlado, da brez zavlačenja nabavi zemljišča na gališki kanalski progi in da začne spomladi z zgradbo kanala na progi Zator— Samborek. Poljski klub pozivlje nadalje svojega predsednika, naj skupno s klubskim predsedstvom in s parlamentarno komisijo vpliva na vlado, da se prebitek posojil, dovoljenih leta 1910. porabi za kanalske in cestne zgradbe v Galiciji in drugih avstrijskih deželah, ter da doseže pri vladi zasi-guranje dalnjih sredstev za zgradbo krakov-sko-dnjestrskega kanala ter za uravnavo rek v Galiciji v zmislu deželnih zakonov iz let 1901. in 1907.« —Poljaki torej ne popuščajo. Vlada pa še vedno molči. * Na Nemškem bodo zopet pomnožili vojsko. Državnemu zboru je predložen zakonski r:ačrt, ki zahteva tako pomnožitev, da bo do leta 1915. samih vojakov brez častnikov in podčastnikov 515.321. Število podčastnikov se ima določiti primerno s številom vojakov. Vsled te pomnožitve v miru se imajo pomnožiti tudi vojaški oddelki, tako da bo štela infanterija 634 bataljonov, ka-valerija 510 eskadron, poljska artiljerija 49 bataljonov, pionirji 29, prometne čete 17 in vozarstvo 23 bataljonov. Izdatki se imajo zvišati za enkrat za 82 milionov mark, vsako leto pa redno za 12 milionov mark. Leta 1911. se ima ustanoviti 107 novih stotnij za strojne puške. — V Nemčiji je moloh najbolj nesramen, Avstrija pa smatra za svojo nalogo, da posnema Nemčijo kakor opica. * V upravi državnih železnic bi radi varčili. Železniški minister W r b a je že izdelal načrt, s katerim misli doseči finančno zboljšanje. V železniškem odseku je bila izvoljena posebna komisija in tej komisiji je minister predložil svoj načrt. Da se zmanjšajo izdatki, hoče zlasti napraviti bolj enostavno poslovanje in znižati upravne stroške; tako se že opušča železniško stavbno ravnateljstvo, obratni odsek ministrstva se ima združiti z generalno inšpekcijo, pri nabavah potrebščin se ima zelo pazno gospodariti in na ta način upa minister, da se bo dalo prihraniti do 5 milionov kron na leto. * Zvišanje vojaške plače, ki so jo delegacije dovoiile, je prišlo s 1. decembrom v veljavo. Mezde znašajo poslej: Za častniške aspirante, uradniške aspirante, narednike, stražmojstre itd. nižjega reda 70 v., višjega reda 90 v. na dan, za četovodje 48 v. (70 v.), za korporale 36 v. (40 v.), za svobodnike 25 v., za vojake brez šarže 16 v. na dan. S prvim decembrom se je tudi pristojbina za zajtrk zvišala od 5 na 7 vinarjev. Vročnina za tiste, ki se potrdijo k okonjeni artiljeriji in k vozarstvu, je zvišana od 6 na 7 kron. Vojaki, ki pridejo v bolnišnico, dobivajo za-naprej bolniško pristojbino in sicer oficirski iu uradniški aspiranti ter naredniki po 20 v., četovodje 15 v., korporali 10, ostali vojaki po 6 v. na dan. * V nemškem državnem zboru se razpravlja o zakonu, s katerim se imajo ustanoviti delavske zbornice. Sam bo sebi pomeni zakon napredek v socialni reformi. Razume se pa, da bi ga vlada rada izdelala tako reakcionarno, kolikor je le mogoče. * Na vseučilišču v Inomostu so dijaki stopili v — stavko. Rektoratu so naznanili, da se tako dolgo ne udeležijo predavanj, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve. Te zahteve pa so zelo značilne za avstrijske razmere. Poslopje inomostskega vseučilišča je namreč tako, da je v nekaterih lokalih nevarno prebivati. V avli so stene podprte, da se ne porušijo, strop je tako razpokan, da se vsak hip lahko pogrezne. — Akademski senat je vzel napoved dijakov na znanje in je dal sistirati predavanja. * Pri letošnjih amerikanskih volitvah za kongres so dobili socialisti, kolikor je znano po dosedanjih poročilih, okrog 800.000 glasov, torej še enkrat tol;ko kolikor pri zadnjih volitvah. Posebno znaten je napredek v nekaterih državah. V Kaliforniji n. pr. so leta 1908. imeli 23.000, letos pa 60.000 glasov, v Connecticutu zadnjič 5000, letos 12.000, v Illinois zadnjič 34.000, letos 50.000, v Indiani zadnjič 13.000, letos 20.000, v Kansas zadnjič 11.000, letos 20.000, v Novem Jorku zadnjič 34.000, letos 60.000, v Ahio zadnjič 33.000, letos 50.000, v Wisconsin zadnjič 28.000, letos 60.000. Sodijo pa, da je uspeh še večji, nego se kaše danes, ko še ni točnih poročil iz vseh krajev. Še večje uspehe so dosegli v posameznih državah pri volitvah za domači parlament in za lokalno upravo. * Poslanska zbornica amerikanskega kongresa, ki se snide 4. marca 1911., bo po zadnjih volitvah štela 227 demokratov, 163 republikancev in 1 socialista. — Med Taftom in Rooseveltom je nastal konflikt, ki se od dne do dne poostruje. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. — Deželni ministrček dr. Pegan je v nedeljo v Trnovem prodajal svojo modrost o draginji. Klerikalna učenost v tem vprašanju je precej znana in dr. Pegan je kljub svoji visoki stopnji tako skromen, da ne želi biti originalen, ampak je že zadovoljen, če si zapomni to, kar so drugi čvekali, tako da zna nalogo povedati »s svojimi besedami.« Gospod deželni odbornik, ki mora biti menda tudi bogu hvaležen, da je spal o prnvem času, je slišal navadne fraze klerikalcev o draginji in si jih je kolikor toliko zapomnil. Tako smo torej v četrtek v Trnovem slišali še iz njegovih ust, da'so draginje pravzaprav krivi socialni demokratje in njihovi štrajki za boljšo mezdo. Gospod Pegan je doctor iuris. To pa prav nič ne ovira, da trobi teke buda-losti, kakršnih bi se sramoval vsak dijak pete ali šeste šole. Gospodu deželnemu odborniku je področje nacionalne zkonomije tako tuje kakor Hotentotu zgodovina hohen-gollernskega rodu. V privatnem življenju sme tudi doktor biti nevednež; v deželni upravi pa bi bilo že treba še kaj druzega kakor napuha in prevzetnosti; če pa kažejo gospodje deželni odborniki tako ignoranco kakor dr. Pegan v Trnovem, se ni čuditi da drči voz deželnega gospodarstva vse bolj in bolj navzdol. Klerikalec se seveda ne sme strinjati s socialnimi demokrati, kadar mu njegova stranka tega ne dovoljuje. Kljub temu bi menda utegnil dr. Krek našemu velemodremu deželnemu odborniku povedati nekoliko poglavij o draginji, da bi učeni gospod Pegan strmel. Prav zanimiv bi bil zanj n. pr. nauk o kapitalistovskih špekulacijah, o akumulaciji blaga, o zadrža-vanju za konsum potrebnega blaga itd. Kadar dr. Pegan govori o takih rečeh, se sicer človek spominja tistega dunajskega modrijana, ki »se je že nažrl, če kaj sliši o bukvah;« a morda bi temeljiti mož vendar še spoznal, da je draginja sila, ki goni delavce vnovič in vnovič v stavke. Morda pa tudi ve bi spoznal. Kajti dr. Pegan n. pr. tudi ne, da masa ljubljanskega prebivalstva sploh ne konsumira mesa in zato je zanjo vseeno, če je meso po ceni ali pa drago. Filozofija dr. Pegana ima svoja posebna pota in kjer stoje drugi na nogah, stoji on na glavi. Tisti nekonsuinentje mesa so navadno mislili, da ne morejo jesti mesa, ker je predrago. Gospod deželni odbornik pa sklepa: Ker ga ne jedo, je itak brez pomena, če je drago. Kadar pa človek tako modruje, te težko pričakovati, da se bo še kdaj naučil pametno misliti. — Portugalski menihi, ki so vsled revolucije morali zapustiti deželo izstradani, goli in bedni, kakor nam je zatrjeval pobožni »Slovene«, so morali dobiti nenadne pomoči iz samih nebes. Uboge preganjdne reve, ki so bile nekaj časa še na slabšem kakor usmiljenja vredni jetnik v vatikanu, nahajajo zavetišča v tujini, razume se, da tudi v Avstriji. Ker imamo tukaj še vedno premalo kut, so nam taki odrešeniki dobro došli, naj že prihajajo s Francoskega, iz Španije, ali pa s Portugalskega. Zato smo v Avstriji patentirani patriotje. Doslej je znano, da so se portugalski menihi naselili po mnogih samostanih na Tirolskem. A to je le začasno. Ob vsej svoji krščanski skromnosti so namreč vendar rajši gospodarji na svojem, nego gosti pod tujo, če tudi bratovsko streho. Tako se poroča, da so nakupili znano kopališče Mittewald na Koroškem od baronice Langove, v Grižah pri Bolcanu pa veliko zemlje za stavbo poseb- nega sumostana. V Saleburgu so se že skoraj pogodili za nakup neke večje posesti. Da se mislijo portugalske nune naseliti tudi v Ljubllani, se je žo noročalo. Mi jim ne branimo. Na[ jih le pride, kolikor hoče. Kadar jih bo toliko, kolikor jih je bilo na Portugalskem, se bo že tudi naše ljudstvo naveličalo. Brez bridkih izkušenj se mu itak ne odpro oči. Zanimivo pa je, da imajo te dame in gentlemani, ki so morali baje goli in bosi bežati s Portugalskega, naenkrat toliko denarja, da kupujejo lahko graščine, zemljišča, kopališča, da snujejo industrijska podjetja, da bodo ždali likerje itd. To je pač tudi le po katoliški matematiki mogoče, da se združuje milionsko bogastvo s samostansko revščino. — Veterancem zopet cvete upanje, da dobe, če že ne oficirske sablje in zlatega portfelja, pa vsaj puško in bajonet. Brambovski odsek državnega zbora je namreč sklenil, da začne specielno debato o zakon- Imate li bolečine? Revmatične, ptotinske, glavobol, zobobol? Ali ste jih dobili vsled prepih, ali prehlada? Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Ta je res dober! To ni samo reklama! Tucat za poskušnjo 5 K franko. Izdelovalec le lekarnar Feller v Stubici, Elsin trg št. 252 (Hrvaško). C:,šSB^\ y A ] H.SUT TN E R urar’Prva nfl^ečja domača ^,,ka.Van. Tlf/V’ f" T exportna tvrdka ur,zlatnine ; stvena znamka:mIKaJ . Briljanti Po nizki cen., poljan a Mesini irg\ j n srebrnine, bastna tovarna UT V Švici. ske m načrtu za »krigerkor«, ki ga je predložil a vlada. Vidi se, da ima večina državno-zbor skih strank res zelo taktne skrbi. Da je napr avila prvi korak v vprašanju draginje, je po trebovala tri leta. Že leta 1907. so socialni demokratje vložili svoje znane predloge in šele zadnje dni se je zbornica toliko ojunačila, da je dovolila vsaj uvoz ar-gent inskega mesa. Socialno zavarovanje je dese t let na dnevnem redu, vladni načrt se valja dve leti po odsekih in še se ne ve, kdaj da bo rešen. Tiskovna reforma še zdaj ni z akon. Boj proti kartelom se obljubuje z lepimi, a raznimi besedami. Ampak zakon za veterance je nujen. Da se naši klerikalci zanj posebno zavzemajo, je naravno. Katoliška organizacija je namreč vojaški zelo podobna. V obeh sloni disciplina na brezpogojni slepi pokorščini in tako podpira druga drugo. Da je krščanstvo nekdaj učilo : Ne ubijaj! — je dandanes postranska reč. — »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« prireja svojo letošnjo Božičnico v nedeljo dne 18. decembra ob 4. popoldne v sokolski dvorani »Narodnega doma« na korist sirot umrlih tiskarjev. Z ozirom na dobrodelni namen te prireditve je upati, da bo udeležba čim številnejša. — Vstopnina za odrasle 50 vin., otroci prosti. Darila se hvaležno sprejemajo. — Jesenice. Bojkot mleka smo imeli ta teden na Jesenicah in je zdaj končan z zmago delavskih žena. Na Savi in na Jesenicah so s 1. decembrom podražile mlekarice mleko za 2 vinarja liter. Ker se je pa ravno takrat dognalo, da se na Savi prodaja zelo s'abo mleko, je to žene tako razburilo, da so sklenile, da nobena ne sme vzeti mleka po zvišanih cenah. Ta stavka je trajala 4 dni. Mlekarice so kmalu sprevidele, da so žene solidarne brez razločka političnega mnenja in narodnosti, pa so začele oddajati mleko zopet po starih cenah. Bojkotirale so mleko tudi soproge uradniških mojstrov in uradnikov, izvzemši le par njih in par aj-mohtarskih žena okrog Katoliškega doma, ki so postale izdajalke. — Letošnji pridelek pšenice. Po podatkih mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu znaša letošnja pšenična letina evropskih dežel, Azije in Tunisa skupno 868 milijonov met. stotov. Ta množina se je pridelala na 88 milj. hektarjih zemlje. V letu 1909 je znašala pšenična letina 836 milijonov metrskih etotov. Kljub neugodnim vremenskim odnošajem se je pridelalo letos nad 30 milijonov metrskih stotov več kot lansko leto, ker se je površina njiv povečala za 5 milijonov hektarjev. Da si ustvarimo sodbo o svetovnem pšeničnem trgu, poglejmo statistiko. — Avstrija je pridelala 15 milijonov met. stotov pšenice na 1‘2 milj. hektarja. Porabi pa se v Avstriji 28 milijonov met. stotov pšenice. Pšenični primanjkljaj 13 milijonov met. stotov se lahko pokrije iz Ogrske, ki je na 3l/% milijonih površine pridelala 20 milijonov met. stotov več kot leta 1909. Skupno znaša pridelek na Ogrskem letos 54 milijonov. Ogrska rabi sama za se 32 milijonov metrskih stotov, zatorej zadošča Avstro-Ogrski letos lastni pridelek, med tem ko je morala leta 1909 uvoziti 8 milijonov met. stotov. N e m-č i j a je pridelala letos 40 milijonov, rabi pa 62 milijonov met. stotov pšenice. Enako je na F rancoskem, kjer se glede na število prebivalstva porabi največ pšenice. Porabi se na Francoskem na leto 100 milijonov met. stotov pšenice, a pridelalo se je za 25 milijonov met. stotov manj. Ta uedo-statek bo morala pokriti Francija z impor-tom iz Rusije, ki je pridelala letos 223 milijonov, to je za 30 milijonov več kot leta 1909. Mesec za _mesecem vozijo trgovski parniki rusko pšenico iz Odese na Francosko, da poplačajo s tem ruski dolžniki francoskim upnikom nemale obresti od dolgov. — Angleška potrebuje letno 70 milijonov met. stotov, a pridelala je le 15 milijonov. Iskati bodo morali torej Angleži za svoje potrebe celih 55 milijonov metrskih stotov pšenice v inozemstvu. Na Angleškem se razmeroma za hektar zemlje pridela največ pšenice, namreč 21 met. stotov. V Ita- liji je bila pšenična letina 1910 za 10 milijonov slabejša od prejšnjega leta in potrebuje Italija izjemoma letos tudi uvozav tuje pšenice. Tudi severne dežele: Dansko, Švedsko, Norveško, Švica, Nizozemsko in Belgija si morajo od drugod preskrbeti pšenico. Kot dežele, ki izvažajo pšenico, pridejo poleg Rusije in Ogrske v poštev še balkanske dežele. Rumunija bo izvažala 18 milijonov metrskih stotov, Bulgarija 6 milijonov, Srbija 1 milijon. Potemtakem se sme smatrati pšenična letina 1910 za precej ugodno, kar se pozna že pri ceni pšenice, katera se letos ne vzdiguje kakor lansko leto. — Cene pšenici in pšenični moki. Kako se razvijajo cene pšenici in pšeničnim izdelkom, je razvidno iz sledečih številk. Na dunajski poljedelski borzi so bile 30. oktobra 1909 cene pšenici: Ogrska pšenica met. stot K 30-50—31 '20 Moravska pšenica met. stot „ 27'90—28-70 29. oktobra 1910 pa: Ogrska pšenica metr. stot „ 22'70—23-50 Moravska pšenica met. stot „ 21'20—21'90 V enakem razmerju se razvijajo tudi pšenični mlinski izdelki v en gros trgovini Moka štev. 0 je veljala leta 1909 metrski stot K 46-— 46-60; leta 1910 pa K 35-20 36-—. Moka št. 1 1. 1909 K 44-— do 45-80 leta 1910 K 34'20 do 35-—. Moka št. 2 1- 1910 K 44"40 do 45-80 leta 1910 K 33-40 do 34--. Cena pšenici se je znižala torej letos pri met. stotu za 7 do 8 K. Pri moki pa je razlika pri nekaterih vrstah celo 10 K. Kljub temu pa se cena pekarskim izdelkom ni znižala. Vzrok temu nedostatku je iskati v tem, da so se novembra in decembra 1909 sklepale razne špekulativne kupčije za moko. Šele po preteku teh špekulativnih pogodb, to je decembra t. 1., smemo pričakovati znižanje cen moke in pekarskih izdelkov. Trst. — Božičnica. Tržaška podružnica zveze pekovskih delavcev priredi na božični večer dne 24. t, m. običajni družinski sestanek. Natančnejša pojasnila podamo prihodnjič. Delavsko gibanje. Gibanje klesarjev v Avstriji. V tretjem četrtletju 1910 je bilo 5 stavk s 582 delavci Največja izmed teh je bila stavka na Šleskem, ki je trajala 10 tednov in se je končala z zmago delavcev kakor ostale 4, tako da je bilo vseh 6 stavk uspešnih, Razun tega je bilo več drugih gibanj, ki so se poravnale brez stavke in so se napravile dobre delavne pogodbe. Stroški za stavke in drugo so bili v teh 3 mesecih sledeči: Za stavke se je izdalo 53,305 32 K Za brezposelno podporo se je porabilo samo 197-80 K, kar kaže, da se je brezposelnost zelo zmanjšala. Za izredne podpore se je izdalo 553 K, za potovalno podporo 729-90 K, za posmrtno podporo 275 K, za pravovar-tvo 42 K. Skupaj je bilo izdatkov 66.716"77 K. Iz tega poročila naj slovenski klesarji razmilijo, koliko žrtev je treba, ako se hoče pridobiti kakšno zboljšanje od kapitalistov. Kaj bi se zgodilo, ako bi delavci v omenjenih stavkah ne imeli podpore od svoje centralne organizacije? Poraženi bi bili gotovo, kdove za koliko časa! Ker so pa imeli pomoč od svcje centrale, pri kateri so organizirani, so bili kapitalisti poraženi. in delavci so zmagali. To naj bo v opomin našim klesarjem, da se brez močne organizacije in brez — denarja ne more zmagati. Za to poživljamo tiste klesarje, ki še niso organizirani, naj to zamudo čim prej popravijo, da bodemo vsi pripravljeni za vsak slučaj. je znano, da se mora naročnina naprej m■ plačati. Prosimo torej še enkrat odločno * in uljudno, da oni, ki so še na dolgu, takoj poravnajo svojo naročnino in to potom šeka ali pa poštne nakaznice. Cenjeni naročniki! Večina naročnikov izpolnuje svoje dolžnosti napram listu v vsakem oziru. Vendar pa je še nekaj takih, ki vkljub temu da se jih že večkrat opominjalo, niso poravnali naročnine. To seveda ne gre! Vsakomur Ali ste že dobili fonograf zastonj? /A Da povsod vpeljem svoje izborne Antir najnovejše valjarje, imenovane — /NlsVV »Goldhari*, sem se odločil, da [} razdelim 2500 fonografov. — Zahtevajte prospekt, obenem vpo-šljite 10 vinarsko znamko in lahko .' prejmete zastonj in colnine prosto. r —" “ u krasen koncertni fonograf. X. fonografski uvoz Xj. Lovln Dunaj VI. Gumpendorferstrasse Ul/XXIII. ZEPN1 KOLEDAR za delavce in prometne uslužbence se dobi. pri upravi »Rdečega Prapora." Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. Sodrugi v Trstu dobe Žepni koledar za leto 1911. pri blagajniku političnega odbora Alojziju Štolfa v »Delavskem domu“. 3 zlati nauki! i. Kdor s »FLORIAN-om« se krepča, Zmeraj dober tek ima ! II. če Uelodec godrnja, Pij »FLORIANIa«, pa nehš ! III. Ni, otožen, ni bolan, Ta, ki vživa Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORJAN*, Ljubljana. Postavno varovano. Ceno posteljno perje! KTaj-boljši čefikJ. nakupni -vir. —v Kg. sivega dobrega, pu- /A ljenega 2 K ; boljšega s 2.40 K; prima polbelega \\ 2'80 K; belega 4 K; be- .^ lega puhastega 510 K; _ velefinegasnežnobelega, S V:-.J 1 puljenega 6-40 K, 8 K; - 3 puha sivega 6—7 K, be- iega, finega 10 K ; naj- S. Benisch tincišLprsnL p.ul.‘ 12 K' ------------ =3__Naročila od 5 kg na- prej franko. Zgotovijene postelje lega ali rumenega nankinga, pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50, 5 20 in 5"70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, CcŠkO; Produkt, zadruga ljublj. mizarjev ■ registrovana zadruga z omejeno zavezo — ■■ ■■ s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna — dela. — Lastna tovarna na Giincah pri Ljubljani. Potniki v severno in južno Ameriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO - AMERIK AN A Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavora, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. cilindre in čepi v najnovejših faconah Vj velikih izberah pripor Ivan Snklir Založnik c. kr. avsi ivan OUKIIU skih držav, uradntl Ljubjana, Pod trančošt. Postaja električne železnice. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani ■vabi vse člane na redni občni zbor ki bo 18. decembra pop. ob 2. uri v »Mestnem domu" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo upravnega odbora; 3. Računsko poročilo za 1. 1909/10; 4. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze upravnem odboru; 5. Volitev treh članov upravnega odbora; 6. Volitev treh članov nadzorstva in 5 namestnikov; 7. Prememba pravil; 8. Razni predlogi in nasveti. Prosi se, da vsi člani pridejo. Vstop dovoljen s člansko legitimacijo oziroma s potrdilom o oddanih znamkah. Soproge p. n. članov imajo pristop na občni zbor in sfe prosi, da bi se v kolikor le mogoče obilnem številu udeležile zborovanja. V LJUBLJANI, 15 nov. 1910. Nadzorstvo. Upravni odbor. 8gawaBg^j8paM% Edina 'Uil T a*