dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel 554-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
20 let obveščanja
V omari imam drobno knjigo, na kateri piše glasnik TDT 1959.
Zelo skromna je videti, vezani ciklostirani A 4 papir, in s skromnimi platnicami opremljen začetek našega glasila.
Prav ta mesec je 20 let, odkar glasilo prihaja vsak mesec med nas.
Rodil se je, kot pravi tovariš Rode, takratni direktor, iz želje, da bi bili vsi dobro obveščeni, da se ne bi po tovarni širile napačne informacije, da bi si lahko vsak doma, v miru, prebral, kaj je v tovarni novega in kakšni so problemi, pa uspeh, pa načrti...
Bil je eden prvih časopisov, danes ga ima že vsaka majhna DO. Takrat je zaživel spontano iz potrebe.
Zaživel je, da bi delavcem pomagal pri njihovem uvajanju v samoupravljanje.
Dvajset let.
Preberimo uvodni članek izpred dvajsetih let in razmislimo o njegovi današnji aktualnosti.
Srečno!
Našemu glasniku na pot
Splošna razgibanost našega časa, neutrudno iskanje novih dognanj v znanosti, kulturi, tehniki, v spoznavanju sveta okrog nas in v nas samih, zahteva tudi iskanje novih poti za posredovanje teh pridobitev vse širšim plastem množic, zahteva iskanje novih poti za sožitje med ljudmi in narodi in zahteva tudi neprestano spremljanje vseh novih pojavov in dognanj doma in v svetu in neprestano izobraževanje. Pri nas in v svetu opravljajo te važne naloge tisk, radio, televizija in druga sodobna sredstva obveščanja, vrhunski dosežki človeškega razuma in zadnja beseda tehnike. Med temi giganti sodobnosti se gotovo odlikuje tisk še ved-n° kot najmočnejši in najvplivnejši oblikovalec mišljenja in čustvovanja.
V to družino gigantov stopa naš list, vtajhen in skromen, nesiguren v svojih Prvih korakih in proseč za pomoč tiste, .	80 mu dali življenje in tiste, katerim
ie namenjen. Namenjen pa je nam vsem delavcem v podjetju; med nami naj sple-tanko in nežno, a močno vez, da bomo spoznali drug drugega, da bomo veselje in
*
vy
/°<2


\YV/
glasnik
LETNIK
Ljubljana, dne 20. I. 1959
bolečino tovarišev pri delu čutili kot svoje veselje in svojo bolečino in da se bomo bolj in bolj počutili kot ena družina. To delo, drobno in občutljivo, pa bo mogel list opraviti le s pomočjo nas vseh: vsi mu moramo in moremo pomagati z nasveti, s prispevki, z dopisi, da bo pester in zanimiv, z eno besedo, da bo čimbolj naš. Uredništvo bo z veseljem upoštevalo vse nasvete in objavljalo prispevke, da slejkoprej dosežemo svoj smoter.
Naloga, ki jo naš list prevzema, je važna, toda skromna. Ne bomo hlastali za velikimi uspehi, ne bomo skušali tekmovati z velikimi tremi, saj nimamo za to niti sredstev, niti moči, niti časa dovolj. Skušali ga bomo obdržati kot mesečnik in z ljubeznijo in s sodelovanjem vseh bogatili njegovo vsebino in — če bodo razmere ugodne za njegovo rast tudi povečati obseg ter ga tako približati svojim bralcem. Pisati hočemo o vsem, kar nas zanima kot ljudi, kot delavce in kot upravitelje podjetja:
voščili bomo srečo mladim poročencem, čestitali materam k rojstvu otroka, spomnili se bomo življenjskih jubilejev, upokojencem bomo želeli mirno uživanje sadov dolgoletnih naporov in skrbi in končno ne bomo pozabili tistih iz naših vrst, ki se jim bo utrnila iskra življenja in bodo odšli od nas. Pisali bomo o našem delu, o problemih in težavah, o delu naših organizacij, o delu in izkušnjah drugih podjetij v opomin ali vzgled za posnemanje. In končno bomo pisali o našem družbenem upravljanju, o delavskem svetu, upravnem odboru, o njunih sklepih in predlogih, o izboljšanju organizacije dela, o varnosti dela, o zniževanju stroškov, o večji storilnosti, o gospodarskem načrtu in njegovi izvršitvi in še o vsem drugem, kar bo potrebno, da vemo in znamo. Seveda bo vsega tega napisanega tem več, čim več bomo prispevali mi vsi k temu. Prav gotovo pa je vredno truda, da bo
naš list pester in zanimiv, da ga bomo vsi vzljubili in da nam bo postal stalni in nepogrešljivi spremljevalec pri našem delu.
Glasnik TDT naj ne ostane samo glasnik Tovarne dekorativnih tkanin, preko katerega bi delavski svet, upravni odbor in uprava podjetja razglašala svoje ukaze in navodila, ampak mora prerasti v glasnik tovarne, dela in tovarištva, kakor bomo mi brali njegov naslov in ta naslov je tudi že program za naše bodoče delo. V okviru tega programa se bomo učili, vzgajali in rasli v zrelejše in odgovornejše državljane, delavce in proizvajalce. Vsaka številka naj pomeni našo novo notranjo obogatitev, nove poglede na naše medsebojno sožitje, nove rešitve problemov in težav, ki se bodo postavljale pred nas. Če se nam bo posrečilo to doseči, bo naš list svojo skromno, toda važno nalogo dostojno izpolnil in lahko bomo ponosni nanj.
Življenje in čas bosta prinesla s seboj marsikaj, pokazala bosta, ali je bilo naša upanje upravičeno, ali pa smo samo želeli imeti dragoceno igračo kakor nerazumen otrok. Kovali bodo po nas in od nas bo odvisno ali bomo jeklo ali kremen. Strnimo svoje moči, da bomo peli na nakovalu naših dni novo, lepšo pesem bodočnosti. S to željo v srcu kličemo vsem sedanjim in bodočim sodelavcem
SREČNO!
uredništvo
Sprejemamo temeljni plan za leto 1979
Pravkar sprejemamo temeljni letni plan, ki je pravzaprav samo izsek iz tekočega petletnega srednjeročnega plana (1976—1980). Del tega plana je proizvodni plan, ki je seveda osnova za vso ostalo dejavnost — kadrovsko, komercialno, fi-načno, investicijsko pripravo proizvodnje...
Proizvodni plan za leto 1979 temelji na optimalni izkoriščenosti kapacitet tkalnice. Ker je proizvodnja naših dveh tehnološko tako različnih proizvodov kot so pliši oziroma ploske pohištvene tkanine po tkalnicah ločena, načrtujemo obratovanje statev SMIT-SOMET za ploske tkanine v dveh izmenah, pliš statev pa takole: novi visokoproduktivni brezčolnični pliš stroji s štiristrojnim posluževanjem v treh izmenah, stari konvencionalni čolnični stroji pa v dveh izmenah. Tako izkoriščanje kapacitet je optimalno tudi zato, ker se tako proizvedene količine precej ujemajo s predvideno prodajo po vrstah in količinah tkanin. S takim izkoriščanjem tkalskih kapacitet ob trenutnem asortimentu predvidevamo proizvodnjo:
ploskih tkanin	— 2,560.000 t. m 3,456.000 kv. m
pliš tkanin	— 3,940.000 t. m 5,130.000 kv. m
pletenin	—	334.000 t. m 495.000 kv. m
skupaj	— 6,834.000 t. m 9,081.000 kv. m
Količinski obseg proizvodnje je s tem že presegel 8,900.000 kv. m iz srednjeročnega plana za leto 1979. Vso proizvodnjo
leta 1979 predvidevamo prodati in iztržiti zanjo 738,000.000 din, upoštevajoč trenutne cene naših izdelkov.
Količinski obseg in vrednost proizvodnje sta osnovni številki, ki jih bomo zasledovali med celim letom. Da bi tkalnica obratovala po predvidenem načrtu, pa morajo biti dani ostali pogoji — zadostna količina surovin — 4.500 ton, pravočasno dobavljene in predvsem tudi primerne kvalitete — pravočasna priprava za tkanje; križno previjanje, barvanje preje, sukanje, navijanje votka in snovanje so faze, ki se sproti (glede na planiran program v tkalnici) prilagajajo tkalnici.
V splošnem bo faza križnega previjanja in navijanja votka obratovala v dveh izmenah, barvanje preje, sukanje in snovanje pa pretežno v treh izmenah.
Prav tako je potrebno, da bodo vse stkane količine primerno obdelane v tozdu Gotova tkanina, kjer naj bi eventualne napake v surovi tkanini odstranili ali vsaj omilili, surovo tkanino pobarvali oz. jo drugače dodelali, kot to zahteva tehnološki postopek.
Tudi v tozdu Gotova tkanina se morajo posamezne faze usklajevati s proizvodnjo in asortimentom tkalnice. V treh izmenah bodo predvidoma obratovale faze linijske in posamične obdelave — delno, barvanje na kadeh z motovilom — delno, raztezanje, sušenje, apretiranje — do kolektivnega dopusta — ter adjustiranje. Ostale faze pa bodo obratovale pretežno v dveh izmenah.
Medtem ko smo v letu 1978 modernizirali predvsem tozd Surovo tkanino — tkalnico in pripravljalnico, bomo v letošnjem letu modernizirali tozd Gotovo tkanino — še v tem mesecu bomo pričeli s poskusnim barvanjem na kontinuiranem barvarskem aparatu, ki nam bo omogočil barvanje velikih količin surovih tkanin v enakem barvnem tonu. V novo zgrajeni prizidek k apreturi bomo montirali nov širinsko sušilni stroj, s katerim bomo šele svobodno »zadihali«, saj bi sedaj ob dveh strojih vsaka okvara pomenila pravo katastrofo — izpad proizvodnje gotovih izdelkov, ki jo nikakor ne bi bili v stanju nadoknaditi oz. nadomestiti z uslugami. Ob novem sušilnem stroju, katerega redno obratovanje predvidevamo po kolektivnem dopustu, bomo v sodelovanju s tozdom Energetika in vzdrževanje izdelali še raz-tepalno linijo, saj bo konec leta, vsekakor pa prihodnje leto naraščala proizvodnja su-
rovo barvanih pliš tkanin, ki bodo zahtevale dodatne faze obdelave. Ojačali in modernizirali bomo tudi prevzem surovega blaga z dodatno prevzemalno mizo in tekočim trakom ojačali fazo pregledovanja popravljenega blaga, predvsem pa z nabavljenimi paletami in regali za skladišče gotovih izdelkov zagotovili boljše skladiščenje in odpremo le-teh.
V gornjih vrsticah so skrita dela in naloge TOZD Energetika in vzdrževanje, ki bo poleg funkcije vzdrževanja vedno zahtevnejše strojne opreme obeh proizvodnih tozdov vložil mnogo ur dela ob montaži strojev, izdelavi strojev, regalov kot tudi za oskrbo z energijo, na katero smo vsi, predvsem pa tozd Gotova tkanina pri obdelavi tkanin še kako vezani.
Zahteven proizvodni program pliš tkanin, dobro vzdrževanje nove opreme v tkalnici, ki je pogoj za visoko produktivnost in kvaliteto, montaža in usposobitev nove opreme v apreturi ob istočasni redni tekoči proizvodnji, vse to predstavlja za strokovni kader obsežne in poglobljene naloge, ki jim bomo kos ob sodelovanju in z razumevanjem vseh zaposlenih. Ko sprejemamo letni plan, režim dela, organizacijo, finančni plan in vse kar spada zraven, se zavedajmo, da smo prav vsi odgovorni, da začrtane cilje realiziramo.
Marjana Gregorčič
SKROMNI DAROVALCI ŽIVLJENJA
Letos smo stopili v novo obdobje našega prostovoljnega krvodajalstva.
Za nami je namreč uspešnih 25 let te humane akcije. Dati kri danes pomeni jutri nekomu — neznanemu — rešiti življenje.
Ko teče kri po cevki, kaplja za kapljo v žilo bolnika, se vanj steka življenjska moč, pa tudi človečnost darovalca.
Tudi delavci naše DO se uspešno vključujejo v krvodajalstvo. Lani smo prejeli priznanje RKS za uspešno organiziranje akcij. Letos bo za našo delovno organizacijo organizirana akcija 3. marca.
Vabimo vse, ki niso še nikoli darovali krvi, da se letos pridružijo našim krvodajalcem.
PROSLAVA DNEVA JLA
22. decembra je bila v naši delovni organizaciji občinska proslava dneva JLA. O pomenu dneva Jugoslovanske ljudske armade je spregovoril sekretar komiteja občinske konference ZKS tov. Franc Hribar. Nato je pevski zbor »Karol Pahor« izvedel krajši kulturni program. Najzaslužnejši delovni ljudje in občani so prejeli priznanja in pohvale za dosežene uspehe pri delovanju na področju ljudske obrambe.
V. K.
2
Prodaja v letu 1979
Dekorativna bo sposobna letos proizvesti okoli 9 milijonov kv. m gotovih tkanin, ki jih namerava tudi prodati, in to doma in v inozemstvu.
Tržna situacija na domačem tržišču je zaenkrat ugodna, saj prodaja pohištva, od katere je odvisna prodaja naših tkanin, ugodno poteka. Leto 1979 pa bo po drugi strani tudi v znamenju nadaljnjega povečevanja domače konkurence. Pričeli bosta obratovati dve novi tovarni, dosedanje pa v svojih sposobnostih tudi ne zaostajajo. V vsakem primeru se bo konkurenčni boj, zlasti za domačega kupca, še bolj kot do-sedaj, zaostril. Uspešnejši bo pač tisti proizvajalec, ki bo znal ali mogel proizvajati trgu prilagojene proizvode, ceneje, bolje in hitreje kot konkurenčni proizvajalci.
Prodajna služba pri tem lahko tudi veliko stori, čeprav sama vsega seveda ne zmore. Prodajna služba bo letos še intenzivneje obdelovala tržišče, zbirala podatke, ideje, skratka, poleg svoje osnovne naloge, t. j. prodaje, ustvarjalno sodelovala, zlasti pri razvoju novih proizvodov, racionalizacijah, planiranju proizvodnje in nabave itd. Ustanovili bomo predstavništvo v Beogradu ter poglobili in načrtno izvajali sodelovanje z razvojnimi oddelki pri naših kupcih. Kadrovska ojačitev nam bo omogočila boljše delo s trgovskimi podjetji v BiH in poslovnejša donašanja pri prodaji trgovinam z metražo nasploh.
Konkurenčna sposobnost Dekorativne kot celote na domačem trgu je za sedaj za druge podobne tovarne nedosegljiva. Izbor artiklov je pri nas najširši, tesno sledimo novitetam v svetu, proizvodnja se zadovoljivo prilagaja spremenljivim potrebam trga, kvaliteta je najboljša, cene v glavnem sprejemljive, obdelava trga naj-intenzivnejša, poslovnost na višini. Ne smemo pa se niti za trenutek uspavati s splošnimi ugotovitvami, saj le ne moremo biti in tudi naši kupci niso vedno zadovoljni z vsem pri nas. Cene nekaterih naših artiklov so previsoke, kvaliteta ni vedno v redu, dobavni roki često predolgi. Posebno bomo morali paziti na cene in kvaliteto, saj so konkurenčna podjetja, zlasti zaradi nižjih osebnih dohodkov, v ugodnejšem položaju. Nekvalitetnega bla-Su pa bo na trgu kmalu toliko, da bodo težave pri prodaji tudi po globoko znižanih cenah.
Uspešni prodaji lahko mnogo pripomo-re tudi dobro obveščanje potrošnikov ali propaganda. V ta namen bomo porabili
skoraj 3 milijone dinarjev, kar pa je le 0,4 odst. od bruto vrednosti proizvodnje. Nameravamo izboljšati obveščanje potrošnikov o naših proizvodih in pa dati imenu Dekorativna še močnejši zven velikega, sodobnega in solidnega proizvajalca pohištvenih tkanin. Poseben poudarek, kot do sedaj, bodo imeli tudi sejmi in razstave. Udeležili se bomo vseh pomembnejših v Jugoslaviji in v skromnejšem obsegu tudi v inozemstvu.
Postavili smo si tudi precej zahteven plan izvoza za 1979. Če ga bomo hoteli doseči, bi to pomenilo skoraj 18 odst. več izvoza kot v preteklem letu. Zdi se veliko, toda tržna situacija v Evropi in tudi drugod po svetu, kamor izvažamo, je zaenkrat ugodna. Lani smo imeli velike težave, tako z gospodarsko krizo v svetu, zlasti pa še z našo kvaliteto nekaterih (konkretno dveh) artiklov, ki bi se jih dalo izvoziti več, kot smo jih bili v primerni kvaliteti sposobni proizvesti. Posledice naše nesolidnosti so bile težke, izgubili smo več kupcev in prišli tudi na slab glas. Upamo, da se te težave letos ne bodo ponovile, sicer plan izvoza ne bo dosežen, vprašljiv pa bi postal lahko izvoz tudi v naslednjih letih. Na svetovnem trgu je seveda še veliko ostrejša konkurenca kot na domačem tržišču. Še ostreje se pojavlja vprašanje zanimivosti proizvodov, cene, kvalitete, dobavnih rokov, poslovnosti itd. Možnosti prodaje vsekakor so, znati jih moramo le izkoristiti. Večino izvoza, t. j. 75 odst. mislimo izvoziti v zahodne razvite države, ostalo pa v ZSSR in v države v razvoju. Trenutno redno izvažamo v 17 držav sveta, letno pa pošljemo ponudbe v najmanj 60 držav.
Janez Mlakar
Naša trgovina
BERNARDA VIDRIH je vodja naše maloprodaje. Februarja bo pet let, odkar je odprta naša industrijska trgovina in tudi Bernarda je takrat prišla za prodajni pult.
O delu teh petih let, o današnjih razmerah v trgovini, o kupcih in še o čem pripoveduje takole:
Že od nekdaj sem si želela opravljati tako delo, pri katerem prideš v stik z ljudmi in sem se z veseljem zaposlila v trgovini, česar nisem nikoli obžalovala in mi je to delo še sedaj všeč.
Začetek našega dela v trgovini je bil seveda tudi težak. Ko smo odprli trgovino, smo vsi prodajalci prišli iz neposredne proizvodnje.
Dela smo se vsi lotili resno, saj smo vsi prišli z veseljem. Začetne težave smo kar hitro in dobro premostili.
Za nas vse je bil prvi dan v trgovini resnično doživetje. Najbrž niso stranke nikoli nikjer tako postrežene, kot so bile naše prve stranke prvi dan.
Učil in uvajal nas je Leon Ivačič, ki je bil pri nas honorarno zaposlen pol leta.
Tako smo si od njega (stara šola) pridobili res dovolj vljudnosti, pozornosti in razumevanja do strank.
Sedaj je trgovina dobro vpeljana in tudi precej znana v Sloveniji in izven nje. Lani smo postregli 22.130 oz. povprečno na mesec 1.845 strank.
To število se ni zmanjšalo niti sedaj, ko je Celovška cesta zaprta. Največ prodamo blaga za blazinjenje in ročno tkanih izdelkov.
Pri našem delu moraš imeti veliko mero potrpljenja in velik posluh za ljudi.
Včasih pride stranka, ki se ne more odločiti in izbira ure in ure.
Naučiti se moraš, da hitro oceniš človeka, da se lahko prilagodiš njegovim željam in okusu in mu potem lahko svetuješ. Če ji ne moremo pomagati sami, pokličemo oblikovalke, ki dajo stranki res strokoven nasvet.
Ponudba strankam bi se lahko še izboljšala, če bi naša maloprodaja bila v tesnejših stikih z drugimi službami v DO (komerciala). Tudi mi bi morali biti na tekočem z novimi artikli, predvsem pa s tistimi novostmi, ki so na razstavah in sejmih prinesle uspeh.
Stranke mislijo, da bodo neki vzorec, če nikjer drugje, dobile v tovarniški trgovini, mi pa velikokrat še vemo ne za artikel, ki ga stranka išče.
Trgovina postaja premajhna, to že dolgo vemo. Če bi imeli več prostora, bi lahko razstavili več artiklov, zelo lepo, primerno in koristno bi bilo tudi, če bi imeli za ročno tkane unikate poseben prostor, da bi res prišli do izraza. Vendar bomo morali na povečanje trgovine še počakati.
Do takrat pa se bomo vsi zaposleni v trgovini še naprej potrudili po svojih najboljših močeh in v okviru možnosti, da še tistih res redkih nezadovoljstev ne bi bilo več.
Kako in kaj smo naredili v letu 1978 v tozdu Predilnica
Danes bi na to vprašanje zelo težko odgovorili z ekonomskimi kazalci. Vendar pa je treba upoštevati, da za dosego dobrih ekonomskih rezultatov je treba opraviti veliko bolj in manj pomembnih opravil. Zato, preden ugotovimo, koliko to pomeni v denarju, povejmo, kaj smo naredili. Večkrat na prehojeno pot pozabljamo in se vprašamo »Kaj pa se je pri nas zgodilo?« Ponavadi zaradi takih dogajanj, v katerih se nahajamo, ne vidimo teh sprememb in jih zaradi tega tudi pozabljamo. Moj namen ni, da bi točno navajal datume in številke, temveč opozoril na prehojeno pot.
V letu 1978 so še obratovali tkalski stroji, katere smo zamenjali z novimi pre-dilnimi stroji. Ne samo, da so zamenjani stroji, ampak so morali delavci pridobiti nova znanja, naučiti se ravnati s stroji. Zgrajena je mešalnica, urejene transportne poti itd. Poleg vsega pa je vsekakor velikega pomena, da je okrnjena proizvodnja dajala dobre rezultate.
Res je, da smo v tem času preživljali zelo težke trenutke od dneva prevzema sanacije in podpisa sporazuma. Takoj za tem so se povišali osebni dohodki od 4 do 12 odst., odvisno o skupine, v katero je kdo prišel.
Pomemben dosežek je vsekakor zmanjšanje fluktuacije. Res je, da so nekateri še vedno odhajali, vendar pa znatno manj kot v letu 1977. Imeli smo več referendumov, sprejeli smo vse potrebne samoupravne akte itd.
Pri vsem delu smo imeli dokaj uspeha, kljub temu, da smo velikokrat bili različnega mnenja, vendar smo predvsem to poskušali uskladiti, kar je vsekakor pripeljalo k skupnemu cilju.
Napovedovati, kaj in kako bo v bodočem, mislim, da ni potrebno, ker je to že začrtano v samem sanacijskem programu. Gradili bomo, če ne stavbe, pa vsekakor naše medsebojne odnose, da bodo še bolj delovni in tovariški.
V Laškem bodo gradili veleblagovnico
Na prostoru sedanjega »Marketa« v Laškem ter na prostoru ob Titovi cesti bodo gradili veleblagovnico. Veleblagovnico bo gradilo trgovsko podjetje »Merx« Celje, tozd Laško. Seveda so pri pričetku izgradnje tega objekta veliki problemi kot so tudi problemi celotne komunalne ureditve Laškega ter posebej njegovega zgodovinsko zaščitenega mestnega jedra. Zaradi tega so predvsem problemi pričetka gradnje. Do sedaj sta bila izdelana dva projekta, ki sta bila odklonjena in sedaj je v izdelavi tretji, katerega dela Razvojni center Celje. Kot trdijo, bo projekt končan do konca februarja 1979. Tako je mogoče
tudi razbrati iz odgovora Skupščine občine na delegatsko vprašanje. Res je tudi, da v občinski resoluciji za leto 1979 ni zajeta gradnja veleblagovnice. Kot smo izvedeli, je rečeno, da ni nikjer 100-odstot-no določeno, da se ne sme nekaj narediti izven resolucije, to je tisto, kar v resoluciji ni napisano.
Ker je ta investicija nadaljevanje razvojnega programa »Merxa« in ker je »Merx« že sedaj vložil lepo vsoto denarja, odkup hiš, naročitev projektov itd., lahko po tem sklepamo, da se bo gradnja nadaljevala. Odgovorni zatrjujejo, da bo to že v I. polletju leta 1979.
Nedvomno lahko ugotavljamo, da v Laškem tak objekt potrebujemo. Investicija bo stala cca 7 milijard starih din. To pa je velika vsota za tako majhen tozd, kot je »Merx« v Laškem. Zato mu je potrebna širša družbena pomoč, predvsem zaradi tega, ker bo ta zadovoljeval naše potrebe bolj kvalitetno in nas zalagal z življenjskimi potrebščinami. Ker živimo v KS Laško in ker že vrsto let nismo zaradi finančnih težav izpolnjevali družbenega dogovora o financiranju KS, je vsekakor prav, da na način, s katerim lahko pomagamo, to tudi storimo. Zato smo se odločili, da posodimo stanovanje, katero je bilo nujno potrebno, da bi se pričela izgradnja trakta OŠ in dodelimo stanovanje naši delavki, katera stanuje v hiši, ki jo bodo podrli oz. na prostoru, kjer bo stala nova veleblagovnica.
Božo Šola
Varnostna vzgoja in kultura
V	mnogih primerih bi lahko delavci ali občani preprečili nastanek varnostnega problema ali pa določen varnostni problem odpravili, če bi ob vsakem škodljivem pojavu ustrezno ukrepali.
Uresničevanje družbene samozaščite predstavlja torej določeno raven zavesti in varnostne kulture njenih nosilcev — delovnih ljudi in občanov, t. j. aktivni odnos do vseh problemov varnosti in do urejanja ter izvajanja različnih nalog, s katerimi se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in družbene ureditve.
V	temeljnih organizacijah in delovni skupnosti moramo stalno razvijati tiste oblike in načine varnostne vzgoje, ki prispevajo h krepitvi varnostne kulture in k učinkovitosti sistema družbene samozaščite. Pri tem je pomembno zlasti:
—	delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij
—	seznanjanje o varnostnih razmerah
—	samozaščitno usposabljanje in varnostna vzgoja
—	usposabljanje za naloge narodne zaščite.
Zlasti je pomembno delovanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Zveza komunistov, sindikat in Zveza socialistične mladine, delavski svet, samoupravna delavska kontrola, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito morajo s svojim delovanjem, s pobudami stalno prispevati h krepitvi sistema družbene samozaščite.
Odgovoren in osveščen delavec in občan bosta v svojem delovnem, delegatskem in družbenopolitičnem delovanju, ravnala tako, da bodo, kolikor je le mogoče upoštevani tudi varnostni vidiki. Zamislimo se samo nad nekaterimi vprašanji! Kaj nam pomaga drag in visoko produktiven stroj, če ni dobro vzdrževan? Kaj pomeni organizacija dela in delovna disciplina, če pa se pojavlja toliko izostankov z dela? Čemu prehod za pešce, cesto pa prečkamo nekaj metrov od njega? Vprašanj bi lahko naštevali celo vrsto. Mislimo, da to ni potrebno, ker si jih lahko vsakdo zastavi sam v vsakem trenutku. Zamislimo se nad našim vsakdanjim delom in ravnanjem, temeljito premislimo in pogosto bomo lahko ugotovili, da naše ravnanje ni vedno v skladu s samozaščitno dejavnostjo. Poglejmo vase, izboljšajmo svoje pomanjkljivosti in nato poučimo ali opozorimo tudi tistega, ki o svojem samozaščitnem ravnanju ni nikoli razmišljal! S takšnim ravnanjem pa se bosta stalno
izboljševali naša varnostna vzgoja in varnostna kultura.
Vladimir Kočevar
Naši dolgoletni sodelavci
IZTOK KAVČIČ
V naši delovni organizaciji je zaposlen 20 let. O doživetjih v Dekorativni pripoveduje :
Začel sem v obratu B. Sprejet sem bil zelo lepo. Obrat B je imel takrat okoli 250 ljudi. Na tiste čase imam same izredno lepe spomine. Razumeli smo se zelo dobro in sem se aktivno vključil v delo
Za uspešno delo je leta 1975 prejel v občini Šiška Srebrni znak sindikata.
sindikata. Tako sem že leta 1962 postal tudi predsednik sindikata in sem to delo opravljal s presledki deset let. Za tiste čase je bilo značilno, da smo probleme reševali skupaj, nihče se ni ustrašil nobenega dela, neštetokrat smo z obratovod-jem skupaj razkladali tovornjake. Sedaj je delo mehanizirano, pa je ljudem še včasih težko kaj narediti.
Bili smo zelo tovariški, zelo smo »držali skupaj«. Hodili smo na organizirane sindikalne izlete. Na teh izletih smo se še bolj navezovali drug na drugega, peli smo in plesali in prijateljstvo, ki se je na izletu poglobilo, nam je pomagalo, da smo se na delu še bolje počutili.
Ko smo prišli na Celovško cesto, je bila to za nas velika sprememba.
Čas je tekel naprej, eni prej drugi pozneje smo se prilagodili. Še naprej sem ostal predsednik sindikata in so mi vsi zelo pomagali pri delu. Bilo se je težko Privaditi, saj se je tudi moje delo pri sindikatu precej spremenilo, tako da mi je Pomoč sodelavcev bila res potrebna in sem jo tudi vedno in povsod dobil.
Zelo sem počaščen, da sem bil predsednik sindikata tudi takrat, ko je pri nas silvestroval tovariš Tito. Občutek, ko mi je segel v roko, je nepozaben in tudi največji dogodek v mojem življenju. Ko sem funkcijo predsednika predal, mi je
bilo zelo težko, vendar sem se v samoupravljanje še naprej aktivno vključeval. Bil sem predsednik zbora ZD, predsednik komisije za šport in rekreacijo, član gasilskega društva, z velikim veseljem pa pišem tudi za naše glasilo.
Prijetna dolžnost mi je bilo tudi vodenje sindikalnih izletov in izletov v gore. Gore so mi sploh najljubše razvedrilo in mi dajejo najlepša doživetja.
V samoti se spočijem in si naberem moči za vsakdanje življenje.
Poklic, delo, ki ga opravljam, mi je všeč. S sodelavci se dobro razumem, vendar so se odnosi spremenili. Ves trud, delo in uspeh so zaman, če se ljudje med seboj ne razumejo, če si sodelavci ne morejo povedati resnice z namenom, da bi se problemi odpravili.
Tovarištvo je treba vzpodbujati in gojiti, treba je skrbeti za človeško povezanost, ker je žal čas tak, da si ljudje postajamo vedno bolj tujci.
Mislim, da sindikalni izleti in drugi načini zbliževanja delavcev dobro vplivajo na odnose med ljudmi in s tem tudi na delo, saj v prijetnem okolju laže in bolje delaš. Zato bi morali temu posvečati več skrbi.
To pa ni samo stvar vodstva družbenopolitičnih organizacij, ampak bi se moral večkrat zamisliti nad tem prav vsak posameznik.
ALOJZIJA BREMEC
Začetek je bil bolj težak. Učila sem se v tkalnici, vendar sem bila tam zelo malo časa; vseh 30 let sem v pripravljalnici. Delala sem na votkih, na predenih, sedaj pa na raketah. Bilo je dobro, lepo smo se razumele med seboj. Tovarna mi je postala že drugi dom. Stran ne bi šla pod nobenim pogojem, zelo sem navajena na to okolje. Veliko se zgodi v 30 letih, vendar človek pozabi. Mojstri so v redu, nimam se kaj pritoževati. Le zdravje mi malo nagaja, pa bo že. Delam v treh izmenah, sem sama prosila, se mi le pozna tisti dodatek. Spim dobro, otroci so veliki in nočna izmena ni problem. Kjer so majhni otroci, je drugače. V glavnem sem z vsem zadovoljna. Tovarna je sedaj dobro urejena, še primerjati se ne da s tem, kako je bilo včasih. Včasih smo morali vse na roko nositi, sedaj pa imamo vozičke, težkega dela ni, le norma je visoka, mlajše lažje delajo, za starejše pa je le težko.
VERA RUDOLF
Trideset let hitro mine. 20 let v tkalnici, 10 let v pripravljalnici. Delala sem po 4 ure zaradi otroka, ki je bil bolan. Stare stroje so menjali, premeščena sem bila v pripravljalnico, ker je bilo tkalk odveč. Začasna premestitev se je spremenila v stalno, saj se tudi naveličaš istega dela. Le osebni dohodek je manjši.
Ko sem prišla v tovarno, sem bila stara 14 let, sprejeta sem bila pogojno, ker mi je oče umrl in nisem imela nikogar, da bi skrbel zame.
Težko se je bilo navaditi strojev. Sedaj je vse avtomatsko, takrat pa je bilo težko.
Sedaj, če se nitka odtrga, se prižge lučka; takrat pa je bilo bolj naporno. Tovarna je bila več kot polovico manjša, tkalnica je bila majhna.
Z ljudmi nisem imela veliko stika. Bila je visoka norma in je bilo treba delati. Ko sem prišla, ni bilo prostih sobot, tudi malice ni bilo, med delom si pojedel, kar si prinesel s seboj.
Kakšnih posebnih komplikacij in sitnosti ni bilo, bila sem vestna in pridna. V vseh 30 letih nisem imela »plavega«. Bila sem vedno zdrava, le sedaj me bolijo noge. Normo sedaj delam težje kot prej, vendar jo vseeno dosežem.
Včasih smo imeli ob praznikih prireditve in zabave, sedaj pa gre vsak po svoje.
Pred letno konferenco
Čas okrog novega leta je obdobje, ko delamo bilance, inventure, je pa tudi čas občnih zborov in letnih konferenc društev in organizacij.
Tudi gasilsko društvo ga ima. Kot po navadi bomo vsevprek razpravljali o zaprtih transportnih poteh in ugotavljali krivce, a teh ne bo in ne bo. Pa o dostopih do ročnih gasilnih aparatov, kajenju na nedovoljenih mestih, o nevarnostih pri Famateksu in v sušilnici, v barvarni. Zelo pomembna vprašanja so to, a včasih bi si zaželel razgovor o čisto drugi temi: o ženskah v našem gasilskem društvu. Teh je v zadnjih letih vedno manj, čeprav vemo, da je v tovarni mnogo žena, ki so bile močne in prisebne za sodelovanje pri gašenju začetnih požarov ter s tem reševale naše surovine in proizvajalna sredstva.
Kot mi je znano, je gasilska ženska desetina v podjetju že obstajala in je bila zelo aktivna. Kasneje je bila podobna ekipa v sestavu enot CZ. Danes pa sem skoraj prepričan, da bi podobno ekipo zopet lahko imeli in jo izvežbali za gasilska tekmovanja ali vaje CZ. Ženske se morajo same zavedati lastne odgovornosti do družbe in njene lastnine. To je tudi priprava na čas, ko bo večji del odgovornosti na vaših ramah (elementarne nesreče, vojna ipd.).
Posebno prijeten občutek bi bil, če bi vedeli, da si ženske same želite take ekipe, tako gotovo ne bi bil problem dobiti vaditelja, saj ima operativni štab IGD Dekorativna kvaliteten strokovni kader.
S prisotnostjo na vajah bi izpopolnjevale svoje znanje o gašenju požarov, istočasno pa bi se ob vseh tegobah sedanjega časa tudi psihično sprostile.
—si—
gasilski
kotiček

Aktivnost OO ZSMS v Dekorativni
Ob koncu leta, ko vse družbenopolitične organizacije delajo obračun za predhodno obdobje, moramo tudi mi, mladinci, zaposleni v Dekorativni, pregledati, kaj smo storili. Mislim, da smo v letu 1978 pokazali malo več aktivnosti kot v preteklih letih, kljub temu, da z rezultati ne moremo in ne smemo biti preveč zadovoljni. Največja slabost dela OO ZSM, ki pa ni samo naša, ampak jo lahko posplošimo na skoraj vse OO ZSMS v občini Ljubljana-Šiška pa tudi širše, je ta, da v aktivnosti nismo zajeli večjega števila mladih, da delo sloni v glavnem na članih predsedstva in na nekaj redkih posameznikih. Za to stanje pa mislim, da smo krivi sami, ker nismo posvetili dovolj časa pa tudi naporov za ugotavljanje resničnega interesa mladih in izvajanja takih akcij, ki bi zainteresirale večino mladine v naši delovni organizaciji.
Uspehi, s katerimi smo lahko zadovoljni, so predvsem sodelovanje z vojaki iz kasarno Boris Kidrič iz Šentvida, s katerimi smo sodelovali na kulturnem in športnem pordočju, udeležbi mladincev Dekorativne na zveznih in republiških delovnih akcijah, sodelovanju mladincev ob proslavah, ki so bile organizirane v delovni organizaciji. Tudi občasno izhajanje mladinske strani v Glasniku prispeva k boljšemu delu OO ZSMS.
PROGRAM DELA ZA LETO 1979
Program dela OO ZSMS — Dekorativna bo v prihodnjem letu slonel predvsem na rezultatih vprašalnika, ki smo ga razdelili večini zainteresiranih mladincev.
Področja dela OO ZSMS lahko razdelimo na:
—	idejnopolitično delo
—	kultura
—	šport
—	izleti in pohodi
—	mladinske delovne akcije
—	informiranje
—	sodelovanje s kasarno Boris Kidrič
Na idejnopolitičnem področju bomo organizirali več predavanj (stanovanjska problematika, izobraževanje v delovni organizaciji). Ustanovili bomo tudi marksistični krožek. Na tem področju bo potrebna predvsem pomoč in delo aktiva mladih komunistov.
Na področju kulture (recitatorska skupina, folklora) bi se povezovali s kulturno komisijo, ki obstaja v okviru sindikata. Skupaj bomo organizirali proslave ob pomembnih praznikih.
Na področju športa je glavna naloga formiranje stalnih ekip (nogomet, roko-itd.) organiziranje rednih treningov in tekmovanj.
V	letu 1979 bi organizirali vsaj dva izleta. Udeležili se bomo tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane.
Mladinskih delovnih akcij naj bi se udeležilo toliko mladincev in mladink kot v letu 1978.
Organizirali pa bi še več delovnih akcij v sami tovarni.
Z vojaki kasarne Boris Kidrič bomo sodelovali na enakih področjih kot doslej. Informiranje o delu OO ZSMS v Glasniku in dnevnih informacij moramo popestriti in vključiti še večje število mladincev, ki so pripravljeni pisati za našo »mladinsko stran«.
VPRAŠALNIK
Vprašalnik, ki smo ga razdelili mladincem v obeh osnovnih organizacijah ZSMS in s katerim smo želeli ugotoviti interes in področje dela, kjer bi bil vsak posamezen mladinec pripravljen delovati, je naslednji:
—	na idejnopolitičnem področju:	20
mladincev
—	na kulturnem področju: 27 mladincev
—	na športnem področju: 74 mladincev
—	izletov pa bi se udeležilo: 75 mladincev.
Skupno je 110 mladink in mladincev pripravljenih sodelovati v tej ali oni obliki delovanja ZSMS v Dekorativni.
TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA JLA — 22. DECEMBRA
V	naši delovni organizaciji je bilo v počastitev dneva JLA športno srečanje med mladinci Dekorativne in vojaki V. P. 2480.
STRELJANJE:
1.	II. ekipa V. P. 2480	371	krogov
2.	I. ekipa V. P. 2480	366	krogov
3.	I. ekipa Dekorativne	324	krogov
4.	II. ekipa Dekorativne	257	krogov
NAJBOLJŠI STRELCI:
1.	Radovanovič Zoran, V. P. 2480 — 157
2.	Brezarič Stefan, Dekorativna I — 153
3.	Atanasovski Aco, V. P. 2480 (II) — 139
NAMIZNI TENIS:
1.	Založnik Janez — Dekorativna
2.	Stančič Miodrag — V. P. 2480
3.	Prebil Janez — Dekorativna
ŠAH:
Dekorativna — V. P. 2480 1,5 : 4,5
Edino zmago za Dekorativno je v šahu izboril Dragan Jovanovič.
Jadran Stevanovič
Novi
sodelavci
KOJIČ CVIJETA je v naši delovni organizaciji dva meseca. Dela v snovalnici. Doma je iz Banja Luke in je v Ljubljani eno leto in pol.
Dela v treh izmenah. O svojih vtisih pripoveduje takole:
»Počutim se dobro. Nisem se še navadila, ne morem še biti sama pri stroju, morda bi že znala, vendar se še ne upam delati sama. Nočna izmena me je v začetku motila, sedaj pa sem se že navadila. S sodelavkami se lepo razumem, posebno z delavko, s katero delava skupaj na stroju.
Mladinci niso še nič stopili v stik z mano. Če bi me povabili, bi delala v mladinski organizaciji.
Slovenski jezik mi ne dela preglavic, vendar bi vseeno šla v tečaj, da bi slovenščino dobro obvladala.
Ob prostem času pišem pesmi, pa tudi vezem in pletem. Z veseljem se bom priključila folklorni skupini.«
BEŽNI VTISI V DEKORATIVNI
Moje ime je Štefka Kranjc. Pred dvema mesecema sem se tu zaposlila v računovodstvu.
Kakšni so moji vtisi?
Zamegleno jutro — prihod v tovarno — prijava v kadrovski evidenci — predstavljanje — ogled proizvodnje — odhod na delovno mesto. S tem se je začel moj prvi dan. Od vseh teh formalnosti se mi je najbolj vtisnil v spomin ogled proizvodnje.
Po ogledu tovarne sem odšla na delovno mesto. Sodelavke in sodelavca so me prijazno sprejeli. Sledilo je nekaj dni privajanja na delo. Začetek je bil težak. Novo okolje in nova metoda dela. Želja nas vseh je bila, da se čimprej uvedem v delo in s tem v največji meri doprinašam svoj delež za celoten kolektiv. Mislim, da sem doslej zadane naloge razmeroma hitro dojela, vendar začetek ni bil popolnoma brezhiben.
Polagoma se vživi jam tudi v kolektiv in spoznavam, da je prijetno delati z ljudmi, kjer vlada razumevanje in sloga. Želim, da bi dobri odnosi med kolektivom vladali tudi v bodoče, saj je le to zagotovilo za dobre rezultate dela in ne nazadnje tudi uspeh celotne organizacije.
Ker smo zakorakali v novo poslovno leto, se moramo zavedati, da je pred nami še veliko nalog.
Verjetno moja misel ni osamljena: »Delo rodi uspehe.«
Želim, da bi nas ta misel spremljala do konca koledarskega leta in še naprej ...
Štefka
ADOLF GRIČAR — je pri nas zaposlen dva meseca. Že prej je bil zaposlen eno leto v Dekorativni (1974).
Vrnil sem se v Dekorativno, ker sem imel v prejšnji delovni organizaciji preveč fizičnega dela.
V tem času, ko me ni bilo tu, se je veliko spremenilo. Oddelki so se povečali, novo skladišče je. Sedaj nam ni treba več nalagati tovornjakov in nič več ne vozimo blaga na postajo. Hodili smo v Medvode po prejo. Sedaj tega ni treba več.
S sodelavci se dobro razumem, že prej smo delali skupaj. Tudi z novimi sodelavci smo se hitro spoprijaznili. Pomagamo si med seboj. Počutim se dobro. Delam kot transportni delavec. Mraza se človek navadi. Hudo je le zjutraj, potem pa, ko delaš, te ne zebe več.
Ko sem prišel v delovno organizacijo, so mi ponudili delo v skladišču gotovega blaga, pa se mi zdi to delo boljše. Bolj raznoliko je in čas hitro mine.
V prejšnji delovni organizaciji sem obiskoval seminar za narodno zaščito. V to bi se vključil tudi sedaj. Priključil bi se tudi kakšni športni skupini — nogometašem ali kegljačem.
O delu sindikata
Ker sem že v prejšnji številki glasnika pisal o delu OOZK je prav, da napišem še nekaj o delu OOZS. V ta namen sem se pogovarjal s predsednikoma dveh izvršnih odborov OOS, Jakobom Novakom in Tomažem Jurejevčičem.
Zastavil sem jim vprašanja:
Kako baza vpliva na delovanje OOS? Katere naloge ste opravili v letu 1978 in katerim nameravate nameniti v letu 1979 največ pozornosti? V vsaki OOS, kjer je več članov, morajo biti organizirane sindikalne skupine. Ali je res tako in kako poteka delo sindikalnih skupin? Kakšen je sestav IO, da po strukturi ustreza ? Za nami je kongres ZSS in ZSJ. Kako boste izvajali sklepe in zaključke tega kongresa?
NOVAK JAKOB je predsednik IO OOS tozda Surova tkanina II.
Sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda se bori za položaj vseh delovnih ljudi, za odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije, za uresničevanje vseh pravic in interesov delavcev, ki jim pripadajo, za demokratično pridobivanje ljudi za različne funkcije. Sindikat je eden osnovnih pobudnikov za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. To se predvsem izraža v tozdu, kjer morajo poverjeniki prenašati pripombe in predloge večjega kroga ljudi na IO OOS.
V	letu 1978 smo delali zelo aktivno, ker je bilo leto, ki je za nami, leto kongresov. Ker poteka še velika preobrazba naših družbenoekonomskih odnosov, smo sindikati odigrali pomembno vlogo. V letu 1978 je bilo v našem tozdu sprejetih veliko samoupravnih sporazumov, za katere smo pripravili javne obravnave in jih nato posredovali na zborih delavcev ali pa na referendumu. Smo za tozd, ki sprejema sporazume v rokih, ki nam jih določa ZZD.
V	letu 1979 bomo posvetili več pozornosti dohodkovnim odnosom, kajti ravno sedaj se pripravlja predlog vrednotenja del in nalog. Še naprej bomo posvečali pozornost reševanju stanovanjske problematike, saj vidimo, da je veliko opravičenih prosilcev ostalo za leto 1979. Prav v OOS se bomo morali zavzeti za še večjo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost našega tozda, kot tudi celotne delovne organizacije. Preko naših delegacij SIS in ZZD se bomo zavzemali za večjo družbeno produktivnost, delovno disciplino in odgovornejši odnos do družbenih sredstev.
Sindikalne skupine imamo organizirane v vseh naših tozdih. Med njimi tudi v našem tozdu. Delo v njih poteka dobro. Ukvarjamo se s problemi, ki se nanašajo na neposredno proizvodnjo, za boljše življenj eske delovne pogoje, za toplo prehrano delavcev, zmanjšanje bolniških izostankov, red in disciplino v oddelkih itd. Iz vseh teh sindikalnih skupin obravnava predloge IO OOS ter zavzame dolgoročne ali pa kratkoročne sklepe. Skupine imajo tudi informativno odločujoč značaj. Hitro se lahko sestanejo, izoblikujejo svoje mnenje o določenem problemu ali pa se
lahko na hitro informirajo o določenem problemu.
Sestav IO OOS je različen, kajti izhajali smo iz dejstva, da je treba vključiti vanj tudi mladince, neposredne proizvajalce in ženske, skratka vse strukture delovnega procesa.
Istočasno, ko poteka preobrazba družbe, se spreminja tudi vloga sindikata. Sedaj je skupno z ZK, ZSMS in SZDL vodilna politična sila. Tudi IX. kongres ZSS in VIII. kongres ZSJ sta zavzela veliko sklepov in stališč, ki jih bomo morali v teh štirih letih izvesti.
Kongres je zavzel veliko novih stališč v družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosih. Sindikati se bodo morali zavzeti za pravilen in skladen razvoj delegatskega sistema. Boriti se bomo morali za organizirano in aktivno LO in DSZ. Naloga pa nam je tudi razvoj družbenega in osebnega standarda ter kulturnega življenja delavcev.
TOMAŽ JUREJEVClC je predsednik IO OOS Energetika in vzdrževanje.
Med delavci in IO OOS v našem tozdu je po mojem mnenju zelo dobra povezava. Vendar bi kljub temu morali to vez še bolj ojačati in iti med delavce, ter se pogovoriti z njimi o njihovih problemih in težavah, ter poiskati rešitve.
V	letu 1978 smo sodelovali v evidentiranju kandidatov za delegate SIS, ZZD, DS in v razne komisije. Sodelovali smo tudi pri kandidacijskih postopkih teh kandidatov.
Obravnavali smo več pravilnikov, osnutkov, samoupravnih sporazumov. V tem letu sta bila tudi kongresa: IX. kongres ZSS in VIII. kongres ZSJ.
Za leto 1979 bo treba naloge, ki so bile zadane na kongresih, izpolnjevati in uresničevati, poleg teh pa bo treba reševati naloge, ki se bodo sproti pojavile in so specifične za našo delovno organizacijo.
Tudi pri nas imamo dve sindikalni skupini. Če je potrebno kakšno nejasno stvar ali nastalo težavo razložiti, skličemo sindikalni skupini. Skličemo jih za vsako izmeno posebej, tako, da so vsi delavci seznanjeni z vsebino, ki se mora razložiti.
Kot veste, je naš tozd moški tozd. Zato so tudi v IO OOS sami moški. Iz vsake delavnice imamo v IO OOS po enega člana. Zato mislim, da IO OOS našega tozda strukturno ustreza.
V	naši mandatni dobi bomo postavljene naloge in cilje uspešno reševali.
Janez Tomažič
Povezava med delavci je dobra, vendar bi se morali še več pogovarjati med seboj
Disciplinski
ukrepi
V prejšnji številki glasnika smo ostali pri ukrepu razporeditev delavca na drugo delo.
Naslednji ukrep je
3. Denarna kazen
Pri prejšnjih ukrepih tega ukrepa nismo poznali. Denarna kazen je ukrep, ki je nekako na sredi med ukrepi z moralnimi in materialnimi posledicami. Ta ukrep bi moral biti predvsem moralnega značaja, saj je posledica tega, da je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti; ima pa tudi materialne posledice, ki se kažejo v zmanjšanju delavčevega osebnega dohodka. Da pa naj ima predvsem moralne posledice, se kaže v tem, da je izrekanje denarne kazni močno omejeno. Tako jo je mogoče izreči le do višine 10 odstotkov enomesečnega delavčevega osebnega dohodka in le tele hujše oblike kršitev delovnih obveznosti:
—	povzročanje pretepa ali nereda v TO;
—	malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki povzroči kršitev poslovne, vojaške ali druge tajnosti;
—■ neizpolnjevanje oziroma neredno ali nepravočasno opravljanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena;
—	opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavcev pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic;
—	zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila;
—	dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavec v zmoto glede njegovih pravic;
Ce povzamemo: denarno kazen je mogoče izreči samo za tiste hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon o združenem delu in
—	izreče se lahko največ do 10 odst. zneska enomesečne akontacije delavčevega osebnega dohodka;
Iz odločbe, s katero disciplinska komisija izreče denarno kazen, mora biti razvidno :
—	kolikšno denarno kazen mora plačati delavec (iz obrazložitve mora biti razvidno, da kazen ni presegla zakonite meje),
—	v kolikšnem roku jo mora plačati (rok je odvisen od višine kazni) in opozorilo, da bo denarna kazen, če je ne bo plačal, prisilno izterjana;
—	določiti način plačila in račun OZD, na katerega je treba nakazati denar.
Izvršitev denarne kazni se lahko odloži za največ eno leto — pogojna kazen. Ce delavec v času, za katerega je bila odložena izvršitev ukrepa, da mu denarna kazen sploh ni bila izrečena. Če pa delavec v tem času ponovno huje krši delovno obveznost, pa se mu pogojno odložena izvršitev denarne kazni prekliče. Za tako novo kršitev disciplinska komisija delavcu ne bo izrekla novega ukrepa, pač pa bo, če bo ugotovila, da je delavec odgovoren tudi za novo kršitev delovne obveznosti, preklicala pogoj, kar bo imelo za posledico, da bo moral izrečeno denarno kazen, ki mu je bila pogojno odložena, tudi plačati.
Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, se ne smejo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov. Pri nas smo se odločili, da jih bomo odvajali v sredstva skupne porabe.
Ce delavec v danem roku ne bo plačal kazni, jo bo treba prisilno izvršiti. To bo mogoče takrat:
—	ko zoper odločbo disciplinske komisije ne bo ugovora v roku in bo zato odločba postala dokončna in pravnomočna, ker v tem primeru delavec izgubi pravico do sodnega varstva;
—	če bo delavec vložil ugovor zoper odločbo, ko je treba počakati na odločitev organa druge stopnje. Odločba organa druge stopnje postane pravnomočna šele z dnem, ko zoper njo ni več mogoče sodno varstvo, to pa je v teku 30 dni, odkar je bila delavcu vročena odločba organa druge stopnje, to je delavskega sveta TOZD;
—	če je delavec sprožil sodno varstvo zoper odločbo organa druge stopnje, ob zakonitih pogojih, bo odločba o izrečeni denarni kazni postala izvršljiva, ko bo pravnomočno končan sodni spor.
Štefan Veren
Sodelovanje v glasilu
Obveščanje pomeni sprejemanje ali oddajanje nekih podatkov. V vsakdanjem delovnem, samoupravnem in družbenopolitičnem življenju sprejemamo ali oddajamo množico informacij.
Pri obveščanju smo dosegli precejšnjo stopnjo napredka. V naši delovni organizaciji so že vrsto let znane Dnevne informacije, glasilo, razna gradiva, zapisniki. Poleg pismenih oblik poznamo še vrsto oblik ustnega obveščanja, kot so npr. sestanki ipd.
Biti obveščen še ne pomeni, da sem sprejel množico podatkov, pa najsi bodo posredovani v pismeni ali ustni obliki. Biti obveščen pomeni, da posameznik prouči, katere informacije so pomembne, da o njih razmisli, razpravlja, se posvetuje, dogovarja in nato odloča.
Informacije morajo biti kratke, razumljive, pravočasne in celovite. Vsega tega prav gotovo še nismo dosegli, vendar se trudimo, da bi naše informacije krožile v taki obliki.
Zelo pomembni so viri informacij. V naših notranjih sredstvih obveščanja se kot viri pojavljajo poslovodni organi, strokovne službe ter vodstva samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij.
Le redki pa so, ki tudi sami prispevajo svoja opažanja, stališča ali predloge. Poglejmo naše glasilo, kjer je krog dopisnikov zelo ozek. Marsikdo ne zna napisati nečesa, kar bi rad povedal sodelavcem. Pozivam vse, ki želijo posredovati svoje misli, da se oglasijo pri tov. Dobravčevi, organizatorki obveščanja, ki bo njihove misli prenesla na papir.
Star pregovor pravi: »Več glav več ve«. Ta resnica še vedno velja in moj poziv velja vsem, ki bi želeli sodelovati v glasilu, da se odločijo in postanejo sodelavci glasila Dekorativne.
Vladimir Kočevar
JANUAR IN FEBRUAR 1979
Od 1.1. do 5.1.
V prvih dneh bo celinski del Evrope preplavil hladen zrak s severa. S porastom zračnega tlaka bo prišlo do kratkotrajnega stabiliziranja vremena z malo snežnih padavin ter s poledico na cestah. Noči jasne in mrzle.
Od 6.1. do 12.1.
Močni vetrovi ali celo viharji bodo pihali iz Atlantika. Toplejše zračne mase iz Biskajskega zaliva bodo polagoma prodrle v Srednjo Evropo ter odrinile hladen zrak proti severu. Padavine — bodisi dež ali sneg bodo prinesle poledico.
Od 13.1. do 15.1.
Vreme bo še nadalje kolebalo pod vplivom severnih zračnih mas in z zahoda prodirajočih front, ki se bodo širile proti jugu Evrope. V gorah bodo vztrajale mrzle temperature, v dolinah pa bodo vlažne in tople zračne mase ustvarjale oblačnost.
Od 16.1. do 23.1.
Z obratom vetrov proti severu se bo vreme poslabšalo. Zopet bodo nastopili vetrovi ali burja na obalah. V gorah bo močno snežilo. Zelo nemirna atmosfera.
Od 24.1. do 31.1.
Delno umirjanje vremena. Zračni tlak bo narastek Deloma jasno in sončno vreme z milimi dnevnimi temperaturami. Noči hladne. Okrog 28. t. m. bo nastopilo zopet vetrovno in oblačno vreme. Nad Atlantikom bo prevladoval mrzel zračni tlak.
Od 1. 2. do 6. 2.
Vpliv atlantskih zračnih mas bo oslabljen segel v srednjo Evropo, zato bo vreme kolebalo med milim in ostrim. Padavin bo bolj malo. Vzhodni deli Evrope bodo hladnejši, nato se bodo sončni dnevi menjavali z oblačnimi.
Od 7. 2. do 9. 2.
Sprememba zračnega tlaka nad Atlantikom bo povzročila prodor toplih zračnih mas nad kontinent in s tem viharno ter deževno vreme, ki bo prešlo v sneženje vse do nižin. Možnost zametov.
Od 10. 2. do 15. 2.
Po močnem sneženju bo zajel Evropo zopet hladen val z zelo nizkimi temperaturami. Nastop pretežno jasnih, sončnih dni. Okrog trinajstega možnost padavin.
Od 16. 2. do 21. 2.
Po ponovnem prodoru hladnega zraka bo zopet snežilo z nevarnostjo snežnih zametov.
Od 22. 2. do 25. 2.
Ponovni prodor zračnih mas tokrat iz jugozahoda bo povzročil porast temperature ter močno oblačnost z meglo in dežjem. Padavine med 22. in 23.
Od 26. 2. do 28. 2.
Vetrovi z vzhoda bodo povzročili padec temperature ter prinesli sneg in poledico.
A. J.
Pogrnjena miza
Razstava, ki so jo pripravili učenci šole Franc Rozman-Stane pod vodstvom tov. Motohove, je bila odprta od 13. do 16. decembra v dvorani nad jedilnico.
Prikazali so pogrinjke, namenjene različnim prilikam, osebnim, družinskim ali splošnim praznikom, pa tudi pogrinjke za vsak dan.
Razstava je doživela velik uspeh, vse dni je bilo okoli miz polno naših delavk, pa tudi moški so bili navdušeni.
Tako upamo, da bo takih razstav, ki nas kaj naučijo, v naši delovni organizaciji še več.
OB OTVORITVI JE TOV. MOTOHOVA DEJALA:
Spet smo se zbrali v tej dvorani, kjer smo v juniju letošnjega leta skupaj z vašimi mladimi oblikovalci razstavljali cvetje in niti. Imeli smo občutek, da nas je razstava močno zbližala, spoznali smo pravo življenje delovnega človeka v tovarniškem ambientu in vi ste spoznali naše delo, naše smotre pri vzgoji vaših otrok.
Zelja po ponovnem srečanju je bila pogojena obojestransko, iskali smo le način, kako bi s ponovno razstavo spet našli skupni jezik, kako bi vaš delovni program uskladili z našim. Odločili smo se za razstavo »Pogrnjena miza«, ki naj bi zajela več smotrov vzgoje.
Najprej nas je vodila osnovna misel, da bi vaš tekstil predstavili v novi luči, tokrat na mizi. Kulturna miza je močan
činitelj v življenju delovnega človeka in družine v celoti. Z urejenostjo, s prijetnim okoljem pri uživanju hrane dosežemo iz fizioloških razlogov boljši izkoristek hrane in s tem trdno zdravje. Ob lepo urejeni mizi je pogovor prijeten, lepota nehote zadrži zle misli in besede. Kako lepo so se nekdaj zbirale kmečke družine ob urejeni, sicer kmečki mizi, ki je vzbujala spoštovanje do jedi in do pridnih, žulja-vih rok, ki so to hrano pridelale, prislužile.
S to razstavo smo se torej dotaknili zelo občutljive resnice, da so naši domovi vkljub modernemu pohištvu vendarle dolgočasni, pusti, ne vselej, vendar pogosto. Zato smo v osnovni šoli pri gospodinjskem pouku v 8. razredih pri temi kultura uživanja hrane in namizna kultura poudarili poseben in močan psihičen vpliv tega medija na človekovo življenje.
Druga misel, ki nas je vodila pri osnutku razstave, je bila želja prikazati in opozoriti na vse dogodke v človekovem življenju, ki bi jih vsi družinski člani morali spoštovati in jih ne bi smeli niti iz malomarnosti niti iz brezobzirnosti prezreti. Opozorili smo na vse te čudovite praznike, ki lahko družino ponovno spet
povežejo, na to, da je prav gotovo ob rojstnem dnevu ljubljenemu človeku ta pozornost mnogo dražja kot poklonjeno darilo.
Tretja misel je bila prikazati z izbiro barv in prtov in posode estetski moment kulture ob mizi in sugestije pri nakupu. Uporabili smo enobarvno posodo, ki učinkuje barvito in je glede uporabnosti zelo mnogostranska.
Barve in vzorce smo izbrali prilagojeno priložnosti, za katero smo namenili pogrinjek.
Z izreki ob pogrinjkih pa smo dodali le nekaj resnic v premislek, da ne pozabimo, da smo ljudje in ne stroji ali številke.
Ob zaključku še ena misel: čudovite tkanine nastajajo v vaših pridnih rokah, naj vam razstava vzbudi samozavesten občutek, da imate vsak dan opraviti z izdelki, ki bodo ljudi širom po domovini osrečevali v njihovih domovih.
S to razstavo so vam želeli naši učenci ob novem letu čestitati, tej čestitki se pridružujem in želim vsem članom vašega kolektiva mnogo lepega, naj vas vtis razstave spremlja vse leto in daje novih spodbud.
Za zdravje — šport in rekreacija
Moderni čas, čas napredka znanosti na vseh področjih, prinaša tudi nove težave in naloge. Misel »Nazaj k naravi« je res lepa in zdrava. Toda kako to misel uresničiti v praksi, kako tej misli najti pravo mesto v današnji betonski džungli in vsakodnevni dirki za časom? Kako našega prezaposlenega človeka popeljati iz zaprtih prostorov tja, kjer ga čakata narava in sveži zrak, tja kjer se mu v soncu lesketata sneg ali vodna gladina, gozdovi, jezera, planine ...
Spoznanje, da ni čisto vseeno, kako preživljamo svoje proste urice, kaj delamo v času dopusta in kaj smo pripravljeni storiti za svoje zdravje, svoje počutje, razpoloženje in delovne sposobnosti, počasi, prav počasi že pronica v zavest naših delovnih ljudi.
Hotel bi napisati nekaj, kaj lahko storimo in kako, da bi nam življenje bilo lepše, predvsem, kako bi zdravi dočakali višjo starost, skratka beseda je o rekreaciji.
Mnogi od nas so že prepričani, da sta šport in telesno gibanje življenjska potreba, res pa je tudi, da mnogi temu nasprotujejo in da je za premagovanje tega nagnjenja potrebna velika volja, največkrat pa tudi pobuda od drugod. Sociologi ugotavljajo: še ob koncu prejšnjega stoletja so ljudje sami peli, plesali, igrali ali telovadili. Potem so polagoma prehajali na to, da so jim drugi zaplesali, zapeli ali zaigrali. Nato je dobilo človeštvo še radio, film in končno še televizijo. In danes. Milijoni ljudi niti kot gledalci niso več prisotni, ko nekateri plešejo, pojejo, igrajo ali tekmujejo. Zdaj le še nemo, po možnosti s kozarcem alkohola ali z zavojčkom kalorij pred seboj, sedijo pred zasloni.
Prvi pogoj za lepo starost je zdravje. Res zdrav pa je le človek, ki je telesno aktiven, ki je v formi, kot pravimo. Žal pa se človek temu upira. Ljubše so mu tablete, injekcije, hormoni, preparati. Ne posega po sodobnem spoznanju, da zdravje ni nekaj danega, temveč dobrina, ki si jo moramo znova in znova pridobivati in jo ohranjevati.
Pravzaprav sploh ni važno, s kakšno telesno aktivnostjo, s katerim športom se ukvarjamo, rekreiramo. Važno je, da smo aktivni, da plavamo, hodimo, kolesarimo, se drsamo in smučamo, igramo košarko, tenis, odbojko, nogomet; načelno velja, da je vsaka oblika športne dejavnosti boljša
kot nobena. Zaradi vedno več obolenj srca in ožilja je vedno več ljudi, ki s strahom sprašujejo, kam bi s svojimi odvečnimi kilogrami, itd. Zato je rekreacija (na kratko povedano) uveljavitev medicinskega izreka — »bolje preprečiti, kot zdraviti«. V raznih delovnih organizacijah imajo osnovne organizacije sindikata referente za šport in rekreacijo, ki skrbijo za aktivno razvedrilo zaposlenih. Slovenski sindikati iz leta v leto uspešneje organizirajo izobraževanje tovrstnih kadrov. Tako se je z letošnjimi tečaji v Poreču in v Mozirju povečalo število amaterskih organizatorjev rekreacije že na sedemsto. Mislim, da bi bilo prav, da tudi naša delovna organizacija pošlje na tak tečaj človeka, ki bo sposoben za strokovno organizacijo prostega časa naših delavcev in njihovih svojcev. Kaj pa lahko storimo mi sami? Mnogo, samo dobre volje je treba. Smučarski teki postajajo iz leta v leto bolj priljubljena športna panoga. Mnogi so se naveličali prerivanja na preveč obljudenih smučiščih. Zato so si omislili opremo za teke, ki je precej dostopnejša od one za alpsko smučanje.
Tudi na zimsko športnih srečanjih je postala ta panoga izredno priljubljena, saj se pripravlja za teke na smučeh vsako leto večje število ljudi. Znan je »Trnovski maraton«, pa tek na smučeh na Blokah itd. Torej tek na smučeh je odlično razvedrilo za vsakogar, rekreacija za malo denarja.
Hoja skozi gozdove, v planine je nekaj, kar si najlaže privoščimo. Znano je, da hoja po valovitem planinskem svetu ne pomeni le zdravo, prijetno in obenem izredno mikavno aktivno razvedrilo, temveč je ta oblika rekreacije zelo cenena, gre torej za privlačen šport, ki je vsaj v primerjavi z drugimi tudi zelo poceni in zato dostopen tako rekoč vsem. Tudi kolo, še do nedavna najvažnejše prometno sredstvo Slovencev na majhnih razdaljah, postaja vse modernejše sredstvo za rekreacijo tudi v najbolj razvitih deželah. Kolesarjenje namreč lahko glede obremenitve natančno doziramo tudi tedaj, ko gre za ljudi z različno kondicijo. Pri kolesarjenju ne trpijo tako močno kolenski sklepi in so zaradi poškodovanih kolenskih sklepov oziroma izrabljenega hrustanca težave s hojo. In še tole: s kolesom lahko pridemo v najkrajšem času v naravo!
Ko smo nabavili kamp prikolice in jih postavili ob morju, smo torej dosegli določen napredek pri organizaciji letnega oddiha. Torej kaj storiti za boljše počutje telesa, za odvečne kilograme, takrat, ko ste na letnem dopustu ob morju. Plavanje, sprehodi ob obali skozi borove gozdove, uživati v čudovitem ozračju in se gibati. Mnogi grešijo, ker mislijo, da bodo na dopustu ležali in jedli. Zakaj ne bi izkoristili čimveč razpoložljivega časa za plavanje. Toda ne samo za leno obračanje v vodi in lagodno ležanje na blazini. Plavati z določenim ciljem, prvi dan manj, nato pa vsak dan več in več. Tako kot pri hoji skozi gozdove, preko polj, nam najbolj koristi le hitra hoja, ne počasni sprehod, tako je tudi plavanje najboljša rekreacija le tedaj, ko tempo pospešujemo, pač po svojih možnostih.
Tudi doma lahko marsikaj storimo in se rekreiramo. Stanujete v petem ali de-
setem nadstropju? Zakaj ne bi za spremembo šli kdaj po stopnicah namesto z dvigalom? Šli peš v službo, namesto z mestnim avtobusom eno ali dve postaji? V naši DO se lahko vključimo v razne panoge športa kot je kegljanje, odbojka, namizni tenis ... lahko uporabljamo telovadnico v Šentvidu v večernih urah, kjer se prijetno sprostimo, ob lepem vremenu za čas malice pa ven, v naš športni center, pa čeprav samo za 15 minut. Izkoristimo vsak prosti čas za gibanje v naravi. Neaktivnost je eden od osnovnih vzrokov prekomerne debelosti modernega človeka. Za dobro svojega zdravja je koristna vsakodnevna telovadba. Najbolje je vežbati vsak dan 5—15 minut. Toda tudi to je včasih težko, saj je časa vedno manj na razpolago, zato je treba imeti mnogo dobre volje in ker gre za nas in naše zdravje, se splača potruditi.
S primernim razvedrilom skrbimo za zdravje: torej je rekreacija skrb za zdravje.
Pri tem pa je še nekaj, kar je prav tako važno, kot telesno utrjevanje. In to je — veselje. Veselje in zadovoljstvo ob športu, rekreaciji je nekaj tako izvirnega, da bi morali slaviti šport že zaradi tega. Želeti je, da v rekreaciji sodelujemo vsi, da bi s tem bolje našli sebe in da se ne bi izgubljali v pehanju za uspešno poklicno kariero. Torej truditi se, da bi živeli bolj veselo, bolj miroljubno, preprosto rečeno — bolj človeško.
Naj zaključim z besedami, ki jih je napisal Demokrit: »Ljudje bogove prosijo za zdravje. Da pa. imajo sami oblast nad svojim zdravjem, pa ne vedo!«
Slišali ste že za TRIM akcijo. Tukaj ni merjenja, niti tekmovanja na tekme s časom. Vsa telesna aktivnost koristi le vašemu zdravju, telesni odpornosti in osebnemu zadovoljstvu.
Vse informacije lahko dobite pri športnem referentu v delovni organizaciji, pri občinskih zvezah za telesno kulturo, pri društvih in klubih, ki vodijo rekreacijske aktivnosti ter pri Mestni zvezi za telesno kulturOi v Ljubljani.
Iskreno želim vsem članom našega kolektiva, predvsem pa vašim družinam, veliko prijetnih ur v telovadnici, na igrišču, v bazenu, v naravi in na snegu.
Zdravje še ni vse, je pa vse brez pomena, če ni zdravja!
Iztok Kavčič
KRONIKA:
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
Tozd Surova tkanina
Bohotov Aleksander, barv. preje Mažič Sabiha, pripravljalnica
Tozd Gotova tkanina
Murič Ismet, šivalnica Zvizdalo Milivoj, šivalnica Calakovič Zaptija, apretura Bukič Božidar, apretura Krovič Radojica, apretura
DSSS
Tušar Branimira, gosp. financ, sl.
Tozd PREDILNICA LAŠKO
Delovno razmerje so sklenili:
Polanc Adolf —• predilnica II Pertnjak Franc — predilnica II
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
Tozd Surova tkanina
Zore Ignac, tkalnica, izjava delavca Kocjan Anton, barv. preje, izjava delavca Gajevič Rada, pripravljalnica, izjava delavca
Sluganovič Darinka, pripravljalnica, izjava delavca
TOZD Gotova tkanina
Grabovič Fani, apretura, upokojitev Košak Polona, šivalnica, izjava delavca Žnidaršič Stanka, šivalnica, izjava delavca
DSSS
Knaflič Ilonka, KSS, izjava delavca Mravinec Zorislava, kontrolna služba, izjava delavca
Tozd Predilnica Laško
Košak Jožefa — računovodska služba — sporazumno
DELOVNI JUBILEJI V JANUARJU
Po 10 let: Bivic Alojz, Taradi Mijo, Ponikvar Ivan, Urbanija Jernej, Jambor Pada, Jerina Jožica, Andelič Alojzija, Am-bruš Ana, Vrankar Ana, Jeraj Terezija, Gorjan Jožica, Rebernak Angela, Osredkar Matilda, Kališnik Helena, Celic Mladenka, Šinkovec Emil, Jeršin Jože
Po 15 let: Bremec Francka, Čulk Jožica, Merčun Ivanka, Camernik Tončka Po 20 let: Dovč Franc, Jamnik Ana Po 30 let: Kačanski Marija
POROKE:
Turk Janez
Vukič Ružica-BREŽNJAK in Brežnjak
Jura j
Drofenik Vesna-BOJEVlC
ROJSTVA:
Zrim Antonija, Darko — hči Jankovec Marjana — hči Mesnar Dušica, Dušan — sin Rozman Barbara — sin
KEGLJANJE
V mesecu decembru je bilo prvenstvo Dekorativne v kegljanju. Tekmovali smo na kegljišču »Ilirije« v Šiški in na kegljišču Hidro v Medvodah.
Na kegljišču Ilirije je bilo tekmovanje v disciplini 100 lučajev. Prvih 12 uvrščenih je potem nastopilo v Medvodah še v disciplini 200 lučajev. Tekmovanje je bilo zelo napeto, tako da je za uvrstitev med najboljših 12 in potem za prvaka odločal vsak podrti kegelj.
Udeležba pri moških je bila zadovoljiva. Medtem ko so pri ženskah nastopile samo tri tekmovalke.
Zato vabimo vse ženske, ki imajo veselje do kegljanja, da se udeležijo treningov, ki so vsak ponedeljek od 19.—22. ure na kegljišču Ilirije v Zgornji Šiški.
Rezultati:
Moški:
1. Peča ver Marjan	388+847=1235
2. Merkun Janez	431+798=1229
3. Šinkovec Emil	394+800=1194
4. Vovk Silvo	377+797=1174
5. Jeršin Jože	385+787=1172
6. Tomažič Janez	385+775=1160
7. Igličar Stane	379+767=1146
8. Štupnik Janko	387 + 757=1144
9. Rifelj Jernej	371+768=1139
10. Ban Andrej	389 + 728=1117
11. Krašovec Tone	381+734=1115
12. Štamcar Stane	365+732=1097
13. Mesner Dušan	362
14. Maraž Božo	360
15. Peklaj Peter	354
16. Novak Roman	349
17. Peterca Janez	341
18. Mindžek Drago	336
19. Kregar Janez	315
20. Krvina Anton	305
21. Ponikvar Ivan	298
22. Plemenič Branko	292
23. Vogrin Boris	288
Ženske:	
1. Krasnik Olga	345
2. Soklič Mirna	329
3. Kališnik Helena	326
	Silvo Vovk
ZAHVALA
Ko se poslavljam od kolektiva in odhajam v pokoj, bi se rada še enkrat zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za dobre želje. Posebno pa hvala za prelepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na dneve, ko sem še delala med vami. Zahvala tudi tov. direktorju tozda A Šobi za lepe besede, tov. Vikici pa za vso pozornost in prijaznost.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov.
Olga Šantelj
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj želim vsem delavcem Dekorativne veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva in se obenem zahvaljujem za darilo.
Fani Grabovič
cy]/&MLeine
M$čiinice
Celotnemu kolektivu želim zdravo in uspešno Novo leto 1979.
Ana Vičič
Uspešno, uspehov polno leto 1979 vam želi sodelavec, trenutno vojak
Drago Založnik
Vam, tov. generalni, vašim najbližjim sodelavcem in vsem članom kolektiva Dekorativna se iskreno zahvaljujem za izredno pozornost ob pripravi in postavitvi razstave »Pogrnjena miza«, za razumevanje in za pozornost in darilo ob zaključku razstave.
Mnogo mi pomeni priznanje kolektiva, ki ima poleg vsakdanjih skrbi, ki so pogosto grobe in težke, še vedno toliko iskrenega in pristnega zanimanja in občutka za lepoto in skladnost.
Vsem želim še enkrat mnogo uspeha v novem prihajajočem letu z željo, da bi še v bodoče tako plodno sodelovali in s pripravljenostjo, če bo potrebno, z našim znanjem in dobro voljo olepšati vašim članom kolektiva vaš vsakdan.
Milena Motoh s svojimi učenci
Prejmite v imenu vaših upokojencev prisrčne čestitke.
Za Novo leto 1979 vam iz srca želimo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter delovnih uspehov.
Prisrčna hvala za vse, kar smo prejeli od vas v minulem letu. Prejmite vsi lepe pozdrave od vseh
Kopačeva
Vsem delavcem Dekorativne želim zdravo in uspeha polno novo leto 1979
Janez Gorenc
Res je že leto 1979, vendar je bilo v decembru toliko zanimivih dogodivščin, da ne morem kar tako mimo njih.
Imeli smo razstavo POGRNJENA MIZA, ki je bila res prisrčna. Posebno prisrčni so bili napisi na mizah. Tako na primer je bila za poslovno kosilo priporočena možganova juha — morda bi bila pa res potrebna?
Za očkov rojstni dan smo prebrali krilatico o moči, ki jo pridobiš z nenasiljem in kar predstavljam si, kako bi bil očka ponosen, če bi mu otroci tako voščili. Mislim, da bi se težko premagal, da ne bi takoj dokazal nasprotnega.
No, ne glede na take spodrsljaje je prireditev uspela — posebno še, če se spomnim na vse tovarišice, ki so od samega navdušenja vse »šlatale« kljub vidnemu napisu, naj gledajo le z očmi.
Kaj hočemo, včasih kar nevede pokažemo svojo kulturo in vzgojo. Tako, kot smo jo pokazali v predprazničnih dneh, ko smo nekateri kar pozabili staro slovensko navado, da sodelavcem zaželiš srečo preden odideš na (silno dolgo) praznovanje novega leta.
Naše pridne otroke je obiskal dobri dedek Mraz. Seveda pa je zaradi svoje skleroze, ki mu jo je prinesla starost, stvari oziroma darila nekoliko pomešal. Nekateri otroci so nekoliko prehitro odrasli, drugi pa so morda malo počasnejše rasli, kajti tako so nekateri najmanjši dobili igrače, ki bi bile primerne za nekoliko starejše, drugi pa kocke, ki bi bile za mlajše. Upam, da bodo z delitvijo dela in sredstev tudi otroci pametno razporedili igrače v igri med seboj.
Seveda pa takle spodrsljajček le ni zameriti dedku Mrazu, saj on ni čisto nič kriv, če je STAR. Otroci pa danes res hitro rastejo.
Končno pa je tako, da telefonov prav nič ne potrebujemo, ker je v Ljubljani itak premalo priključkov za nove naročnike. No, upam, da bodo tisti, ki imajo dobre zveze, prišli do enih kot do drugih telefonov. Ja, dobra zveza je veliko. Pa naj bo za nov avto, za kavo, meso in navsezadnje tudi za dedka Mraza.
Vsekakor pa sem bil ob prireditvi dedka Mraza tako prestrašen, da sem se skril v najbolj oddaljen kot za odrom.
Naše sodelavke, vse materinsko čuteče in zaskrbljene, so namreč na odru in pod odrom uprizorile tako igro, da bi bili še pri Viba filmu hvaležni za tak scenarij, poln lepih besed in sploh. Upamo, da so si vse že nazaj prišile gumbe, ki so jih izgubile, ko so se borile za svoje otroke kot levinje. Materinski čut res nikoli ne zataji.
Po srečno prestanih praznikih smo se več ali manj spočiti vrnili na delo.
Komaj čakamo, kdaj bomo lahko spet praznovali, a ne?
Do takrat bom počakal čimbolj skrit v kakem kotu, da bo čimbolj mir pred mano.
Vaš Pajek
Zamujanje
Mejdun, gorje, če zamudiš službo. Vratar te z užitkom zapiše v črno knjigo. Strah nam je popolnoma zlezel v kosti. Čeprav se, lahko rečemo, skoraj vsi trudimo, da službe ne bi zamujali, pa se vendarle zgodi, da zaradi objektivnih razlogov zamudiš. To, da bi zaspal, seveda niso objektivni razlogi. In vsa ta groza, da človek ne bi zamudil na delo, te tako razjeda, da nehote zamešaš ure in tako se ti lahko zgodi tudi to, kar se je nekomu izmed naših delavcev v tem mesecu. Dva dni zapored je zamudil službo, seveda zaradi prometa na cesti. Čeprav je od doma odšel kot po navadi, se je na cesti zataknilo in seveda je bil zapisan v »črno« knjigo. Šmentana reč, si je dejal. Vsi te gledajo, ko drviš mimo vratarja, pred tem se moraš ubadati še z zamudnim parkiranjem, saj moraš po navadi parkirati skoraj pri Javorju. Naa, jutri pa ne bom zamudil. Naa. Vstal bom navsezgodaj in se odpravil čimprej, tako da bom po možnosti med prvimi. In vse to napeto pripravljanje ga je v tej zmedi privedlo do tega, da si je zvečer ob navijanju budilke pomotoma nastavil uro drugače, kot bi si jo moral. K počitku je legel precej pozno. Zjutraj pa drrrr ... treščil je pokonci, si pomel zaspane oči, sam pri sebi pa si je mislil: »Ja madona, kako hitro mine noč.« Ročna ura je kazala dve. Budilka je kazala pol petih. »Hudiča, že spet mi ga ura biksa.« Ja, tako se je umil, napravil, zdrvel po stopnicah v sveti veri, da bo to jutro med prvimi v službi. Ko je prišel do prve avtobusne postaje, ni bilo še nikogar na postaji. Menil je, morda pa je prvi avtobus ravno odpeljal. Tiščal je na plin, v sveti veri, kako bo ta dan prvi. Joooooj, ko pa je po pravzaprav prazni cesti prišel do Dekorativne, se mu je le nekako zazdelo, da je vse videti nekam čudno. Vrata okrog in okrog tovarne so bila zaklenjena. Nekaj časa gleda, kako bo zaparkiral, ko je pa še vse zaklenjeno, nato pa mu je preblisknilo, da je gotovo njegova ročna ura kazala prav, medtem ko je bila budilka narobe. Kaj je hotel? Nekaj časa je visel čez sedeže, zvit v klobčič in poskušal zadremati. Seveda ob cesti, kje pa. Noč je bila hladna, megla pa se je komaj vila po cesti, da si videl ko-
maj ped pred sabo. Nič, si je dejal in pognal svojega konjička nazaj proti domu. Četudi urica, pa vendarle se bom vsaj potegnil na svoji postelji. Joooj, kako je bila topla. Kar spreletelo ga pa je po kosteh ob misli, kako bi sedaj lahko še sladko spal. V gosti megli je s težavo in ves zaspan iskal poti do doma. Doma je hitro skočil v posteljo, uro pa si je bil med potjo naravnal, seveda približno, na prvi črpalki. Toda zjutraj, čeprav je vstal zgodaj, je zopet zamudil službo. Tega niti ni vedel, ker tudi točne ure ni imel, toda ko je šel mimo vratarja, je srečeval delavce, ki so hodili z nočne, vratar pa ga je pričakal s svinčnikom v roki in »črno knjigo« pred sabo. Zopet zapisan. Ooooojoj, j ... Spet ista pesem. V želodcu ga je pričelo zvijati.
In šef: »Ja, zopet ste zamudili, tovariš... Kaj naj napravim z vami?« Kaj ni to grozno? V službo je prišel šele tri minute čez šest.
OTROCI SO NAM POSLALI
7
V7D
dcWi,
knC, kUjtcvio' ,
V\ojWlyx, mOm»
■2QX MoW	bcv~\ td f
WX,	MOJ MČL,
/v\cj ino^joa.
MO, MoAlma	,
ta.
fanvtoc, moj m,
W to,
to,	^jia'
.V oClR moj >«<-*' ioni 1
(ThutioAmL PO :
-V &>*"-
žži. f-,on
hiJUmL
j#**
dinjo. JUduezL	'teria,
~Woma iifeAjoL
Tajjx/ri/
lAiimviz
Jtmi, hidjui
cKKr/T&s Jvv>vxvt>
c)JLcutL\cx Mrtcvr Btho/TV
la 'zzll
Amhnj
že**