26. LETO
Kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v tVisconsinu
= J UGOSLOVENSKI
26th YEAR
of Service to tlie Yugoslavs of Wisconsin and to the Country
The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
Catered as second-class matter January 21, 1926 at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1S79.
MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS., JUNE 16. JUNIJA 1938.
ŠT. — NO. 493.
LETO X. — VOL. X.
ESTABLISHED 1913.
Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji
* Kako narašča število prebivalstva v Jugoslaviji. V začetku leta je štela Jugoslavija 15,490,000 ljudi. Število prebivalstva v Jugoslaviji v primeri z drugimi državami še dosti naglo raste. Leta 1921. je štela Jugoslavija le blizu 12,000,000 ljudi. Najbolj hitro se prebivalstvo množi v vrbaslti banovini, najbolj počasi pa v dravski banovini (v Sloveniji). Povprečna gostota prebivalstva v Jugoslaviji je bila leta 1921. 48 na kvadratni kilometer, v začetku leta 1937. pa že 65.
* Nakup soli v Italiji. Te dni
je prispel v splitsko pristanišče jugoslovenski parnik, ki je pripeljal 1300 ton soli. Sol je kupila jugoslovenslta monopol-ska uprava v Italiji in sicer skupno 20,000 ton. Po podatkih monopolske uprave se porabi v Jugoslaviji na leto 140,000 ton soli. Od tega se pridobi približno dve tretjini doma, eno tretjino pa moramo uvoziti iz tujine. Uprava monopolov je sklenila, da se bo v bodoče pridobivalo vso sol doma. V ta namen bodo razširjene solarne v Kreki, Pagu in Stanu. Solarno v Ulcinju pa so že razširili.
* Izpiranje zlata iz dravskega peska naj se modernizira.
Posebna komisija rudarskega glavarstva in savske banske u-prave je preiskala področje Drave od Legenda do Virov-skili jarkov, kjer že od dobe cesarice Marije rerezije lamošnji prebivalci na preprost način izpirajo zlato iz dravskega peska. Komisija je izjavila, da bi se moglo s pomočjo modernih naprav na tem področju izprati iz rečnega peska dnevno po en kilogram čistega zlata, lo predstavlja pomembno količino in verjetno je, da bo uvedeno moderno pridobivanje zlata iz rečnega peska.
* Povodenj v Gornji Savinjski dolini. V gornjegrajskem okraju je bil te dni hud naliv. Savinja je z izredno naglico začela naraščati in odnašati velike množine lesa. Ta les j« bil delno tudi kriv, da .je vzela voda leseni most na banovinski cesti pred Solčavo. Povodenj je nadalje razdrla banovinsko cesto na daljšem odseku med Ljubnem in Lučami, tako da je začasno promet od Ljubnega naprej proti Solčavi in Logarski dolini nemogoč. Škoda, ki jo je povodenj napravila na cesti sami, je precejšnja in je ne bo mogoče takoj popraviti. Še mnogo večja pa je škoda, ki so jo utrpeli posestniki tako zaradi odplavljene plodne zemlje kakor tudi zaradi velikanskih množin lesa, ki ga je povodenj odnesla.
* Vlak je skočil s tira zaradi zasute proge. Eno zadnjih sobot je divjala nad Dravsko dolino in Pohorjem strašna nevihta. Zaradi preobilnega dežja se je med postajama Sv, Lovrencem in Breznim na hribu vdrla zemlja in je plaz zasul progo. Osebni vlak s Koroškega se je zaletel v ta plaz. Pri tem se je iztirila lokomotiva in se prevrnila proti Dravi, poštni voz pa se je samo iztiril. Kurjač je bil hudo ranjen, strojevodja pa lažje. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen.
* Avto je do smrti povozil kmeta. Pred dnevi je na banovinski cesti Kranj—Kamnik v vasi Vopovljah postal žrtev prometne nesreče 46-letni Anton Ahčin, posestnik iz Vopo-velj. Ahčin je izpred svoje hišo stopil na cesto k vozniku Janezu Sodniku in se z njim pogovarjal. Pri tem ju je pa hotel prehiteti s precejšnjo brzino vozeči avtomobil. V trenutku,
ko je šofer dal znak s hupo in se je voznik umaknil na desno, je Ahčin odskočil od voza na levo prav pjed avto, ki ga je z odbijačem zadel v noge s tako silo, da je Ahčin v loku odletel na sprednji del avtomobila,, Od tam je z glavo naprej vnovič padel pod avto, ki ga je zdaj odbil na stran ceste, kjer je Ahčin obležal mrtev. Avto se je kakih šest metrov od kraja nesreče ustavil. Takoj so prihiteli orožniki iz Vodic, ki so legitimirali voznika. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovilo sodi-
v v
see.
Dediščino je zapravila in se obesila. V svinjaku poleg njene hišice v Delavski ulici v Zgor. Radvanju so našli obešeno posestnico Rozo Pivčevo. Še pred dvema letoipa jo je vsa o-kolica zavidala. Dobila je namreč izdatno dediščino po svoji sorodnici, gostilničarki Rech-bergerjevi v Studencih. Dediščina je znašala 250,000 din. Za del te dediščine si je kupila posestvo ter si je postavila v Radvanju hišo. Ni pa znala prav gospodariti. Njen mož je priložnostni delavec, in vsa družina, v kateri je deset o-trok, je živela prej v zelo siromašnih razmerah. Ko je pa prišel 'denar k hiši, se je začelo veselo življenje. Vsega je bilo dovolj, le denar je kopnel. Nazadnje je gotovine zmanjkalo in začeli so se kopičiti dolgovi. Prišlo je tako daleč, da so ji na javni draži! prodali posestvo in hišo. Preostalo je še toliko, da so si postavili skromno hišico iz ilovice. Ker pa so se otroci odvadili dela in mož tudi ni sltoro nič zaslužil, se je znašla družina v bedi, ki je potem pognala gospodinjo v smrt.
* Smrt šolarčlca v mlinu. V
Dolah je šel učenec Stanko Te-kavec gledat v vaški mlin. Zanimalo ga je obratovanje koles in stop. Pri gledanju pa je po naključju padel med stope, ki so mu razbile glavo. Ko so prišli mlinarji, so našli fantiča že mrtvega. Šolska mladina je mrtvaški oder okrasila s poljskim in vrtnim cvetjem. Pogreba so se udeležili vaščani in vsa šolska mladina z učiteljstvom.
* Huda avtomobilska nesreča pri Čakovcu. Te dni se je
pripetila blizu banovinske bolnišnice pri Čakovcu avtomobilska nesreča. Potniški avto ne-
Sporazum o mezdah in delovnih urah dosežen; tudi apropriacije odobrene. — 0 vlaganju pro-
šenj za naturalizacijo.
Domači in drugi dogodki po Zdr. državah
Obisk
bojne
Kongresni konferenčni odbor se je po devetdnevnem posvetovanju in argumentiranju sporazumel glede federalne predloge o minimalnih mezdah in maksimalnih delovnih urah ter sklenil, da bo ugodno poročal o tej predlogi, ki pomeni zmago juga, kjer bo dovoljena nižja minimalna mezda kakor drugod.
Glede minimalnih mezd in maksimalnih ur se je vršilo debatiranje polna tri leta in tri tedne in zdaj so se sporazumeli v glavnem za sledeče: Absolutna minimalna mezda naj znaša prvo leto 25 centov, drugo leto pa 30 centov na uro. Predloga postane zakon 120 dni potem, ko jo podpiše predsednik Roosevelt.
Maksimalen delovni čas znaša prvo leto 44 ur, drugo leto 42 ur, tretje leto pa 40 ur.
Imenovanje posebnega administratorja v delavskem de-partmentu, ki bo potem imenoval industrijske konferenčne odbore, kateri bodo določili minimalne mezde v letih po drugem letu.
Po sedmih letih naj znašajo vse povprečne minimalne mezde 40 centov na uro.
Kjub temu pa, da je predlog zelo pomanjkljiv in ne bo dosti v pomoč delavstvu v severnih državah, se ga mora vendar smatrati kot “največji razvoj v našem federalnem sistemu izza odobritve zakona za socijalno zavarovalnino,” kakor se je izrazil neki senator. Z njim je namreč položena podlaga, na kateri se lahko zdaj gradi nadaljno socijalno izboljšanje za ameriško delavstvo.
Sporazum se je dosegel tudi glede nadaljnih relifnih izdatkov, ki jih je priporočila kongresu vlada. Nasprotniki so bili na vsej črti poraženi, in senat je še celo štel za 300 milijonov preko vsote, ki jo je predložila administracija.
S 60 proti 10 glasovom je senat odobril $3,722,905,000 za relif ter dodal znesku, katerega je priporočil predsednik, še zgoraj imenovanih $300,000,-
med apropriacijami, ki so bile odobrene prej od zbornice poslancev, in zdaj od zbornice senatorjev. Te razlike so sledeče:
Za WPA relifna dela je zbornica kongresnikov odobrila $1,250,000,000, senat pa $1,
425.000.000.
Za WPA je zbornica odobrila $1,465,000,000, senat pa $1,-
265.000.000.	|
Za federalne javne gradnje je zbornica kongresnikov odobrila $35,000,000, senat pa $25,-000,000.
Za elektrifikacijo podeželja je zbornica kongresnikov odobrila $100,000,000, senat pa $101,090,000.
Za administrativne stroške je odobrila zbornica kongresnikov $23,425,000, senat pa $33,905,000.
j ugoslo venske ladje
Dne 22. junija prispe v new-yorško pristanišče jugosloven-ska bojna ladja “Jadran”. O-biski jugoslovenskih bojnih ladij v Ameriki so bolj redki, in bomo toliko bolj veseli, ko dospejo branitelji naše primorske obali v Ameriko. Med častniki na krovu bojne ladje je tudi naš Slovenec, Mr. Ludvik Valentinčič, ki je zaposlen na bojni ladji kot inženir-poročnik. Mr. Valentinčič ima sestro v Lorainu, Ohio, Mrs. Josephine Pogačnik, katero bo tekom svojega bivanja v Zdr. državah obiskal. Generalni konzul Jugoslavije v New Yorku, dr. B. Stojanovič se bo osebno pddnl na krov bojne ladje “Jadran”, da izposluje dovoljenje za poročnika Valentinčiča, da obišče sestro v Lorainu.
Neverjetno veliko je število inozemcev, ki že imajo “prvi papir”, pa se obotavljajo storiti drugi in najvažnejši korak za pridobitev ameriškega državljanstva, namreč vložitev prošnje za naturalizacijo. Kdor je vzel “prvi papir”, je slovesno izjavil svoj namen, da hoče ]X)stati ameriški državljan. Ne glede na to, koliko let dotičnik živi v tej deželi, on mora čakati dve leti, predno sme vložiti prošnjo za “drugi papir”. Kar pa se tiče njegovega bivanja v tej deželi, se zahteva, da je prosilec nepretrgoma stanoval v tej deželi vsaj pet let, predno sme vložiti prošnjo za naturalizacijo.
“Prvi papir” velja točno le za sedem let. Po tem roku postane isti neveljaven, in ako je prosilec zamudil ta rok, mora zopet dobiti nov “prvi papir” in potem počakati nadalj-ni dve leti, predno sme zaprositi za naturalizacijo.
Očividno .je nespametno za one, ki že bivajo v Ameriki zadostno število let in imajo že dve leti svoj “prvi papir”, da bi še nadalje odlagali vložitev prošnje za popolno ameriško državljanstvo. Res je sicer, da dobiti “drugi papir” ni tako
rem kraju, ima pravico jih pri vesti sem brez ozira na kvoto.
Od pridobi pravico do starost ne pokojnine za postarne ljudi, kakor tudi pravice, glede katerih je ameriško državljanstvo neizogiben pogoj.
Kako se vlaga prošnja za naturalizacijo. — Kdor ima “prvi papir” in hoče vložiti prošnjo za naturalizacijo, si mora najprej preskrbeti tiskovino, ki sc naziva Form A-2214 in ki nosi naslov:	“Preliminary
form for petition for naturalization” (Predhodna tiskovina za naturalizacijo). Tiskovina ne stane nič in se more dobiti pri najbližnjem naturalizacij-skem uradu. Mnogo dobrodelnih organizacij in šol tudi i-majo to tiskovino na razpolago in rade pomagajo prosilcu, da pravilno izpolni to tiskovino.
K tiskovini	Form A-2214
mora prosilec	priložiti svoj
“prvi papir” in dve sliki po dve inči dolgi in široki.
Nekoliko časa kasneje natu-ralizacijski urad povabi prosilca na tako zvano .predhodno I
zaslišanje (preliminary hear- j neštevilo vlomov in tatvin, ki ing). On mora	priti v sprem-	jih	je	zagrešil	v	kamniški	oko-
stvu dveh prič,	ki morata biti	lici.	Oni	dan	se	je	Preklet	po
ameriška državljana in morata J javil spet v Vranji peči in vdrl to dokazati. Naturalizacijski v hišo posestnika Jožefa Mez-izpraševatelj (examiner) zašli- ka. Odnesel mu je uro v vred
— V Gilbertu, Minn.,je občinski svet za primarne volitve, ki se vršijo 20. junija, imenoval volilne odbore, v katerih se nahajajo tudi sledeči Slovenci: Edward Kern, Wilmer Štebe, Matt Marolt, John Tomšič, Peter Matkovič, Rudolf Kuhar in John Podpaskar.
ši prosilca in njegovi priči. A ko on najde, da je prosilec o-seba dobrega moralnega značaja, da zna govoriti angleško in da zna zadostno odgovoriti na razna vprašanja glede ameri-
nosti 100 Din in hranilno knjižico na ime Marija Savinšek. Po vlomu je Preklet zopet neznano kam pobegnil.
* Požar je uničil šest posestnikov. Eno zadnjih nedelj po-
ške ustave (Constitution) in poldne je nastal požar v Cen
000 federalni administraciji za ) enostavna stvar, kakor dobiti
ke 'trgovine z radijskimi aparati, ki ga je šofiral tvorničar sodavice Hinko Cigler, je vozil proti Murski Soboti. Sredi ceste pa je naletel na dve kmetici, ki sta se umaknili na desno stran. V zadnjem trenutku je pa ena skočila spet na levo stran in tako šofer ni mogel preprečiti nesreče. Avto je zadel kmetico Marijo Strahovo z Brezja. Zlomljene ima kosti na roki in nogi, hkratu je pa dobila hude notranje poškodbe,
* Neprevidnost kriva požara. Nedavno proti večeru je i-mela posestnica Marija Cofova v Gorišnici opravke na svojem posestvu v Zamušanih. Kakor sama navaja, je izgubila neki denar na podstrešju. Ker je bilo temno, je prižgala vžigalico. Pri tem ji je goreča vžigalica padla v slamo, da se je ta na mah vnela. Poskušala je ogenj pogasiti, a se ji ni posrečilo. Še precejšnje opekline je dobila pri gašenju. Staro, leseno poslopje je zgorelo do tal. Gasilci iz Formina in Cvetkovcev so ogenj oriiejili.
* Smrt v potoku. Posestnik Razbomik iz Škalskih Cirkov se je s sinom vračal domov. Krenil je potem po bližnici preko brvi, kjer je starčku
gradnjo hiš.
Za apropriacije je glasovalo 53 demokratov, 4 republikanci, 1 progresivec, 4 farmer-labo-rit in en neodvisnež. Proti a-propriacijam pa je glasovalo sedem republikancev in troje demokratov.
Na predlog senatorja Me-A-doo-a iz Kalifornije je bilo odobreno, da se iz WPA fondov kupi za $50,000,000 posušenih rib in poljedelskih pridelkov, kar naj se razdeli med siromake.
Na predlog senatorja Thomasa iz Oklahome, je bilo zaključeno, da znaša najnižja plača pri WPA delih $40 mesečno.
Preden se zdaj odobrene apropriacije pošljejo predsedniku v podpis, se mora odbor obeh zbornic kongresa sporazumeti o razlikah, ki obstoje
“pivi papir". Prosilec za naturalizacijo mora imeti dve priči, ki sta voljni priseči o prosilčevem bivanju v Združenih državah in o njegovem dobrem ponašanju. Prosilec se mora podvreči tudi izpitu, iz katerega naj bo razvidno, da prosilec ima osnoven pojem o ameriškem vladnem sistemu in da je v splošnem vreden, da postane ameriški državljan. Ali ta trud se izplača, kajti podeli uspešnemu prosilcu vse predpravice, kakor tudi obveznosti ameriškega državljanstva. On pridobi zaželjeno pravico vsakega ameriškega državljana, da se sme potom volilne pravice udeleževati upravljanja vlade, bodisi zvezne, državne ali mestne. On more biti zaposlen, kjer je inozemec izključen. Al žena in otroci že živijo v sta
vlajle Združenih držav, on od pošlje prosilca in priči k pisarju (clerk) naturalizacij ske-ga sodišča, kateri izpolni prošnjo za naturalizacijo na podlagi informacij, ki jih je prosilec navedel v tiskovini Form A-2214. Prosilec mora nato podpisati prošnjo in priseči k istinosti danih podatkov. Tudi priči se podpišeta pod prisego. Postopanje v tej stopnji se konča s tem, da prosilec plača končno pristojbino petih dolarjev. Kjerkoli prosilec vloži prošnjo v federalnem sodišču, ga po’ splošnem pravilu odpošljejo nato k drugemu naturali-zacijskemu izpraševalcu (ki se naziva “designated examiner” po domače pa “sodnik”). To drugo zaslišanje pred njim na-domestuje formalno izpraševanje s strani sodnika na javni
kovi pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah v hiši posestnice Pavle Lovrenc. Ogenj je podtaknil sinček gospodinjine sestre, ki se je igral z vžigalicami. Pri zažiganju mu je pomagal sosedov 71etni tovariš. Ker so bile hiše v vasi večinoma lesene in s slamo krite, se je ogenj hitro razširil na sosedna poslopja in je drvel dalje po Cenkovskem vrhu kakih pet minut proč od župne cerkve sv. Antona. Zgorelo je okoli deset poslopij, izmed teh šest hiš. Požar se je zaradi vetra širil tako naglo, da so ljudje rešili samo to, kar so imeli na sebi.
— V Rock »Springs-u, Wyo., je nedavno umrl rojak Lenarti Potočnik, star 66 let. Doma .je bil iz fare sv. Lenart v škofjeloškem okraju. V Ameriko je prišel pred 33. leti. Zapušča ženo, dva sinova in dve ličen.
— V Clintonu, Intl., je pred dnevi zadel mrtvoud rojaka Knafliča. Star je bil 56 let in doma iz Slivnice pri Mariboru. V Clinton je dospel v letu 1913 in zapušča tam soprogo in hčer.
— V West Point-u, N. Y., je v torek, 14. t. m. gratluiral iz vojaške, akademije calumetski rojak Ferdinand J. Chesarek, sin Mr. in Mrs Joseph Chesa-reka, gl. tajnika 11. B. Z. Mladi rojak, ki je dopolnil 23 let starosti dne 18. februarja je bil rojen na Calumetu ter je gra-duiral iz calumetske višje šole leta 1932. Naslednje leto ga je tedanji zastopnik v kongresu. W. Frank James, imenoval kandidatom za vstop v West Point akademijo; potem je odšel v Devit pripravljalno šolo v Washington, D. C., kjer pripravljajo dijake za vstop v a-kademijo. Marca meseca, 1934, je delal izpit za vstop, nakar so ga sprejeli v akademijo dne 1. julija, 1934. Po štiriletnih študijah, katere so zelo stroge in težke, je dokončal svoje treniranje ter je, kakor rečene, zdaj graduiral. Dne 1. septembra bo nastopil službo kot poročnik v Fort Lewis, Washington, ki je kakih 40 milj oddaljeno od Seattle. - ' Olja kov in dijakinj je graduiralo zadnji teden iz calumetske Sacred Heart katoliške višje šole, v katero pohaja tudi večje število naših mladeničev in mladenk. Gra-duacije se je udeležilo veliko število naroda. Sledeča so imena naših graduirancev: Joseph P. Klobucliar, Carl J. Luke-zich, Rose M. Lukezichj Edward J. Sedlar, Margaret M. Simonich, Stella M. Strebentz, in Mary E Stukel.
— V Virginia, Minn., je bilo 11. junija zaslišanih pred o-krožnim sodiščem 91 prosilcev za ameriško državljanstvo, med katerimi je bilo tudi 22 Slovencev in Hrvatov.
PRIMORJE
“Trst se stara”. Tržaški listi zadnje mesece znova raz-
razpravi. Zato ne bo dotičnik pravljajo o nazadovanju roj
več izprašan od nikogar. To je brezdvomno v korist prosilcu.
V mnogih federalnih sodiščih, zlasti tam, kjer je bil kandidat poprej zaslišan od dveh izpraševalcev, končno zasliša-
stev v Trstu, zaradi katerega je mesto glede na svoj nflravni prirastek padlo na eno zadnjih mest v državi in se število njegovega prebivalstva drži na dosedanji višini le z znatnim priseljevanjem ljudi iz drugih
nje obstoja le v tem, da kandi- ; £	-e(;
dat zaprisege zvestobo Združe- j ' ,Dva nova	v
mm državam. V federalnem so- skJ krajM * diseu kandidat ne potrebuje !	-	..	—
v spodnji Vipavski dolini u-
pri«. V državnil, sodiSfil. pa se , mr| 8hmko vi-iti H j(J (,ose. zahteva prisotnost pne. Neko-1 ge,	eg |(jt •pokojB„
liko dni pozneje kandidat dobi |
<o državljansko spneevalo po po- )K)kli(.„4 del(mm1a pridoM
a‘	J	širok krog prijateljev. — V
Batnjah pa. je preminul ugled-
spodrsnilo in drugo jutro so ga našli utopljenega v potoku.
* Valovi Save so ga odnesli.
Krošnjar 26-letni Josip Matič iz Sinja si je v teku 10-letnega krošnjarjenja zaslužil vsoto 30.000 din (okoli $700). Pravkar se je hotel vrniti domov in si ustvariti svoj dom skupno z dekletom, ki si ga je že izbral pred odhodom, pa je izvedel, da se je dekle jioročilo z din-gim. Te dni ga je pot vodila čez Savo v Smledniku. Naen-
krat je vrgel raz sebe krošnjo in suknjič ter se pognal v valove Save. Prijatelji ranjkega pripovedujejo, da je bil Matič miren in varčen fant.
* Otroci so zanetili požar. Nedavno je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Trebevška v Vodicah. Ker je Trebevškova domačija sredi vasi na bregu, so vaščani ogenj takoj opazili in prihiteli na pomoč. Vodiški gasilci so bili z motorno brizgalno že v nekaj
minutah na kraju požara, za ni posestnik France Valetič. njimi pa so prihiteli njihovi j Njegovega pogreba se je udele-
tovariši iz Zapog in iz Repenj. Posrečilo se jim je požar omejiti in ohraniti pred ognjem hišo. Kakor je dognala orožniška preiskava, so povzročili požar otroci, lci so se igrali o-krog svinjaka.
* Zasledovan tat. Jože Pre-
žila ogromna množica ljudi iz vseh bližnjih vipavskih krajev, ki so njegovo krsto zasuli s cvetjem in venci.
* V Tolminu so karabinerji aretirali 24-le’tnega Friderika Skočirja, o katerem so dognali, da se je brez potnega lista od-
Mestni župan na relif u.
Župan mesta Milton v državi Washington, K. Simmons, ima poleg županovanja še število drugih služb. Tako je državni poslanec, načelnik gasilcev in policijski ravnatelj. Povrhu vsega je bil doslej še na WPA relifnem delu. Zadnjo sredo mu je bilo to delo odvzeto, toda župan je takoj vložil protest. Dejal je, da se je živel samo od zaslužka pri WPA, češ, da mu noben drugi urad ne plača nič.
Običajni letni
PIKNIK
župnije
SV. JANEZA EVANG.
se vrsi
klet, doma iz Stranj pri Kam- pravil čez mejo. * Skočir se je niku, znan 'potepin in tat, se pred kratkim vrnil. Karabi-
že nekaj mesecev spretno skri va pred orožniki. Na vesti ima
nerji so ga odgnali v tolminske zapore.
V NEDELJO, 19. JUNIJA
V SAGADINOVEM PARKU
(So. 38th in W. Bumham St.)
Razne zabave in igre ter prvovrstna postrežba. — Vse prijatelje pričakujejo v obilnem številu —
FARANI.
J UGOSLOVENSKI OBZOR
THE YUGOSLAV OBSERVER The Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the 0 It Z O' 1< PUBLISHING CO.
Frank H. Staut, Editor & Publisher «30 \V. Natiouai Avenue — Tel.: Mitchell 4373 — Milwaukee, Wisconsin
SUBSCRIPTION RATES:
One year ...........................................
Six months .........................................
Europe and other foreign countries: one year Six mouths .........................................
  $2.50
  $1.50
  $3.50
  $2.00
Uupisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sauii iu ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.
Lokalne novice
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
6-16-38
pomeni to, da Vam je s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo cim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo.
— Dr. Adlešič pozdravlja.
Od ljubljanskega župana g. dr. Juro Adlešiča in njegove ge. soproge smo dane« prejeli za vse milwauške prijatelje, katerim se ponovno iskreno zahvaljuje za lep sprejem, prisrčne pozdrave z morja na parniku “Normandie”. Karta, ki predstavlja krasno sliko tega najnovejšega modernega morskega orjaka, je bila datirana 2. junija, to je takoj drugi dan po vkrcanju. Danes sta oba draga gosta že nad teden dni zopet doma, v beli Lljubljani. Hvala jima za ljubeznjivo pozornost.
— Otroci s slovensko pesmijo na radiju. V nedeljo, 19. junija, od 9. do 9:30 dopoldne, se bo zopet enkrat potom radia slišala naša lepa slovenska pesem. Program bodo izvajali o-troci, tu rojena slovenska mladina in sicer na postaji WISN (Wisconsin News — 1120 kilociklov), ki je v svoji nedeljski “Breakfast Club Hour” dovolila,, poj ure časa tudi naši «* s ^ .c i mladini, da se predsti. iri oglasi po radiju.* Oznanjevalec programa bo odvetnik A Ivi n Gloyeck, mladino pa bo predstavil javnosti predsednik “Milwaukee Breakfast Cluba”, Mr. Carl Ziedler. Del programa bo tudi posvečen slovenskim očetom, ker se baš na ta dan praznuje po Ameriki takozvani ‘Fathers Day’. Naravnajte torej kazalec vašega radia v nedeljo dopoldne ob 9. uri na WISN postajo. Po programu i>a naslovite dobro besedo na postajo, o-ziroma na “Breakfast Club”, da bo v bodoče lažje dobiti tej ali oni naši slovenski grupi dostop na radio.
— V staro domovino s Slov. Žen 7i,ezo, dne 22. junija, odpotuje tudi Mrs. Mary Lenov-shek, 344 E. Bay St., ki je članica podružnice št. 43 v Bay View. — Z istim parnikom odpotuje v domovino tudi rojak Math Štiglic, znani bivši gostilničar na 2201 W. Walnut St. Obiskal bo svoje sestre v Gornjem gradu v Savinjski dolini in druge številne znance in prijatelje. — V torek, 14. t. ul pa je odpotoval na parme-sečni obisk v domovino, mnogim Slovencem poznani Mr. Vid Pantič, ki bo obiskal svoj rojstni kraj Banjaluko in druge kraje po Jugoslaviji. — Vsem trem potnikom želimo srečno pot* in povratek ter polno veselih ur med svojimi v rodni domovini!
— Smrt mladega Slovenca. Pretečeni četrtek je v Milwaukee bolnišnici podlegel pljučnici 35-letni Anton Murn, sin Mr. in Mrs. John Murn, 1421 So. 68th St., v West Allisu. Pokojnik poleg staršev zapušča še tri brate, Alberta, Franka in Louisa, ter sestro There-so. Pogreb se je vršil v ponedeljek iz cerkve Marije Pomoč Kristjanov na Mt, Olivet pokopališče. Bil je član društva “Lilije” in društva Sv. Jožefa KSKJ., katerih članstvo ga je v častnem številu spremilo k zadnjemu počitku. — Blag mu spomin, preostalim pa naše sožalje!
— Na poletne počitnice, in
sicer v severni Wisconsin, kjer imata svoje poletno bivališče v bližini Gliddena, Wis., sta te dni odpotovala Mr. in Mrs. John Jaklich, 2031 W. Pierce. St. Ostala bosta tam skozi vse poletje, ter vabita svoje mihvauške prijatelje, do ju ob priliki obiščejo, kjer bodo vsak čas dobrodošli.
— Poročno dovoljenje so vzeli te dni: Anton Florjan, 1201 So. 62nd St. in Mary Kure, 4034 N. 16th St.; Raymond Kothrade, 1916 So. 12th St., in Mildred Grahek, 802-A W. Bruce St.; A. J. Sherjanc, 1533 So. 82nd St., in Anna Blatnik, 3303 W. Pierce St.; Erwin Škafar, 8031 W. Greenfield Ave., in Ann Seitz, 915 W. Wright St.; Anton M. Kastelic, 1351 So. 64th St., in Florence Slier-vak, 6200 W. Greenfield Ave. — Novoporočencem obilo sreče!
— Rojenice pa so se zglasile pri družini John L. Musich, 2557 So. 28th St., ter ji pustile zdravega dečka.
— Predpriprave na jesenski volilni boj. Okoli 60 kandidatov za razne okrajne in državne javne urade je do danes že vzelo svoje nominacijske listine pri okrajni volilni komisiji. Izredno veliko število aspirantov, ki so se prijavili takoj prvi prijavni dan prošli' petek, kaže, da bo kampanja k primarnim volitvam dne 20. ep-tembra trpka in huda. Redne volitve se bodo vršile v torek 1. novembra. Zadnji dan za prijave aspirantov je 8. avgu sta. Od dosedanjih okrajnih u-radnikov so že vložili svoje prijave: šerif Mitten, Register of deeds Stanley A. Schultz, klerk okrožnega sodišča James McCormack, okrajni blagajnik Clarence M. Sommers, o-krajni klerk George F. Breit-bacli, in mrliški oglednik dr. Frank Schultz. V političnih krogih se tudi širijo trdovratne govorice, da bo župan lioan v jeseni kandidiral za zveznega senatorja na farmersko-de-lavski progresivni listi proti sedanjemu senatorju Ryan F. Duffyu.
— Praznovanje 4. julija se bo tudi letos kakor običajno, vršilo po javnih parkih z raznovrstnimi paradami šolske mladine, tekmami in igrami in z bengalično razsvetljavo zvečer. Za proslavo je rezerviranih 14 parkov in sicer: Esta-brook, Garfield, Gordon, Humboldt, Jackson, Juneau, Kern, Kilbourn, Kosciuszko, Lake, Mitcliell, Sherman, Smith in Washington.
— Lastna elektrarna v mestni hiši se odpravi. Dolga leta je v mestni hiši oskrbovala vso električno razsvetljavo in pogonsko silo za manjše pisarniške stroje in grelne naprave lastna domača elektrarna v hiši. Lansko jesen pa je eksplodirala ena od turbin te naprave in od takrat je električno silo oskrbovala za mestno hišo Elektriška družba. Mestni inženirji, katerim se sicer ne more očitati, da so naklonjeni E-lektriški družbi, so preračunali, da dobava električne sile po Elektriški družbi pride za mesto ceneje, kot pa lastna elektrarna. Na podlagi tega je koncil osvojil resolucijo, da se lastna elektrarna v mestni hiši odpravi ter v bodoče še naprej kupuje električno silo od družbe. Župan Hoan je ta sklep ve-tiral, toda koncil je na pone-deljski seji njegov veto preglasoval z 21 proti 4 glasovi.
— Nič več smrdljivih “gar-beč kant” pod okni neljubih sosed. Če sta se dve dobri ma-mici-sosedi v našem mestu doslej malo sporekli in je bila e-na jezna na drugo, “da bi jo kar razklala”, je često hladila svojo .jezico s tem, da je svoji ljubi sosedi postavila pod okno lepo dišečo kanto z njenimi kuhinjskimi odpadki, in veselilo jo je, če je videla, kako njena prijateljica rentači po svojem stanovanju ob zaprtem oknu. Tega veselja bo zdaj konec. Mestni koncil je dobil pritožbo, da mora nekaj ukreniti v tem oziru in skaliti to veselje dobrim mamicam. Osvojil je tako sklep, da se izdela nova ordinanca, ki bo natančno določala, koliko čevljev od sosedinega okna morajo te dišave biti postavljene vstran.
— Duncan nastopil svojo kazen. V ponedeljek popoldne je v družbi 22 drugih jetnikov v takozvani “Črni Mariji” (kaz-nilniškem vozu, ki prevaža jetnike iz okrajne ječe v poboljše-valnico na severni strani mesta) nastopil pot v eden do dveletni zapor, Thomas M. Duncan, bivši tajnik govemer-ja La Follette-a in politični mogočnik v državi Wisconsin, kateremu se ima mnogo sedanjih visokih mestnih, okrajnih in državnih javnih uradnikov zahvaliti za svoje službe. Peljal se je v “Črni Mariji” v družbi malih tacov, pijančkov in razgrajačev on, čigar naklonjenosti so še nedavno iskali mali in veliki politični službolovci in h kateremu so se zatekali za nasvet profesijonalni politiki prav od senatorjev, govemerjev in županov navzdol. V kaznilnici ga je sprejel jetniški nadzornik Joseph Dreweniak, ki je prisostvoval običajni jetniški rutini, kateri se je obsojenec z drugimi jetniki vred moral podvreči. Vzeli so mu predvsem odtise prstov, ga poslali v pršno kopelj in mu dali mo-dro-belo črtano jetniško obleko. Odkazana mu je bila nato celica NB-4, pod katero števil ko bo odslej poznan. Tri ure zatem, ko se je odpeljal v spremstvu šerifa iz okrajne ječe je že sedel v kaznilniški mizarski delavnici, kjer bo mešal in hu-hal klej, s katerim bo drugim “mizarjem” pomagal lepiti stole in mize. To delo bo opravljal nekaj časa in bo pozneje, ako se bo “dobro” obnašal, premeščen na kako lažje pisarniško delo. Ako ga prej ne bo pomilostil govemer, bo po 11. mesecih lahko zaprosil za odpust ostale kazni. Med tem pa je distriktni državni pravdnih Steffes, ki je sam eden onih, ki se imajo Duncanu zahvaliti za svojo pozicijo, začel z akcijo pri državnemu vrhovnemu sodišču, v kateri zahteva, da slednje sodnika Risjorda, ki je Duncana obsodil, prisili, da mu prisodi kazen po prvem redu, kakor ga je bil spoznal krivim, kar bi pomenilo najmanj 5-letno ječo v državni jetnišnici. V slučaju, da bo vrhovno sodišče tej zahtevi ugodilo, bo Duncan premeščen iz poboljševaljnice v kaznilnico v Waupunu. Res, minjiva je slava tega sveta, in v Ameriki se vsaj v Wisconsi-nu včasih lahko postavimo, da verujemo v izrek: pravica mora biti slepa...
SHEBOYGAN
— Mike Skok umrl. V ponedeljek zjutraj je v Mayo kliniki v Rochestru, Minn., preminul splošno , poznani sheboy-ganski rojak Mike Skok, ki je bil eden prvih Slovencev, ki so se začeli naseljevati v tem mestu. Prišel je v Sheboygan pred 32. leti ter je bival ves čas tu. Zadnjih 26 let je na 1026 So. 8th St., vodil hotel in gostilno, dokler ga ni pred 10. meseci napadla bolezen, kateri je zdaj podlegel, star 53 let. Pokojni je bil doma iz Savinjske doline ter zapušča v Sheboyganu 4 hčere, v starem kraju pa eno sestro. Najstai'ejša hči je poznana Mrs. Stanza Skok-Fran-čič, ostale pa so Josephine, Mildred in Hildegarda. Spadal je k društvu Bratje Zaveze št. 4 JPZS., pri katerem je bil svoj čas več let tudi predsed-
nik. Pogreb se je vršil danes, v četrtek, iz cerkve Sv. Cirila in Metoda na Greendale pokopališče. — V torek, 14. t. m., pa je v bolnici Sv. Nikolaja preminul 32-letni rojak Joseph Mihelignik (Milieličnik), sin Mrs. Frances Mihelignik, 1331 Indiana Ave. Podlegel je po trimesečni bolezni. Poleg matere zapušča še 4 brate, Antona, Louisa, Franka in Stanleya, ki služi pri U. S. mornarici na otoku Honolulu. Oče in en brat sta mu umrla že pred leti. Pogreb se vrši v soboto ob 9. u-ri dopoldne iz cerkve Sv. Cirila in Metoda na Greendale pokopališče. — Obema pokojnikoma blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
— Poroka. V soboto sta se v Plymonthu poročila Miss Josephine Poženel, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Poženel, 1706 Main Ave., in Arno Kulow. — Bilo srečno!
NAJSTRAŠNEJŠA MORSKA POŠAST
Pogosto se čita, kako se je ta ali oni potapljač spoprijel na morskem dnu z morskim vragom, kakor imenujejo osmero-nožno podmorsko zver, ki se ji pravi tudi Hobotnica. Te zveri žive pri belem dnevu menda ni še nihče videl, pač pa je v tem ali onem muzeju spravljen kak kos te ogromne zveri, na primer kos lovk. Iz teh kosov je mogoče sklepati, kako velika je ta žival. Hobotnica živi globoko na morskem dnu, kamor le redkokedaj pride kak potapljač. Pač pa se je že zgodilo, da je podmorski potres vrgel celo tako zver iz morskih globin na površje že mrtvo. Največje živali te vrste žive tako globoko v morju, da živ človek ne pride nikdar tako globoko.
Kadar se piše, da se je potapljač spoprijel pod morjem z morskim vragom, gre navadno za manjšo hobotnico, ki pa ima tudi do tri metre dolge lovke. Taka pošast je še vedno dovolj strašna, da se je mora človek poštene bati. Ta žival je silno močna.'Namesto gobca ima nekak kljun, ki je podoben kljunu papige. Ta gobec tiči nekako v sredi med lovkami. V kljunu ima tako moč, da lahko zmelje in zdrobi tudi najmočnejšo potapljačevo obleko.
Hobotnica človeka ne umori za svojo zabavo, marveč zaradi hrane. Odrasla hobotnica potrebuje kvečjemu pol ure, da s človeških kosti obere zadnji košček mesa. Izurjeni potapljači pa se hobotnic nikakor ne boje, ker se jih znajo ubraniti. Kako se je ubraniš)1? Tako, da niti s prstom ne migneš, ko jo zagledaš. Hobotnica namreč najpiej s svojim velikanskimi tipalkami natančno otiplje tuji predmet, da ve, kaj je. Če se tisti tuji predmet ne giblje, se ji ne zdi živ in zaradi tega neužiten. Žival se kmalu tfbme in izgine. Kajpada mora potapljač skrbno skriti svoje gole roke, ker bi sicer žival zavohala meso in nesreča bi bila neizogibna.
če pa bi se človek postavil takoj v bran ter bi skušal stresti s sebe orjaško lovko, ki ga otipava, bi s tem žival razburil, da bi ga neutegoma napadla. Te živali so strašno togotne. Kadar napade hobotnica človeka je malo upanja na rešitev. Prav za prav je rešitev le ena: če se boj razvije na takem morskem dnu, kjer je polno grušča, blata in peska, žival lahko izgubi ravnotežje, ker se ji iz-podmaknejo temelji, ki se jih drži z drugimi lovkami. V takem primeru žival za trenutek človeka izpusti. Če je potapljač položaj naglo presodil, se da takoj potegniti kvišku. Zgodilo pa se je že, da se je nekoč ta žival oprijela potapljača, ko so ga bas vlekli kvišku. Ker je sama izgubila tla pod seboj, se je držala človeka in se dala vleči navzgor. Potegnili so potapljača in zver kar na krov ladje. Mornarji so morali s sekirami presekati močne lovke, ki so se oklepale človeka. To ni bilo lahko delo, ker so lovke žilave kakor najtrši gumi.
Zanimivo je, kako hobotnica napada svojo žrtev. S tremi ali
štirimi lovkami se opre ob tla ali pa se oklene kakega trdnega predmeta na tleh. Z drugimi prostimi lovkami, pa objame svojo žrtev, ki jo skuša streti, preden jo potem s svojim klu-nom začne trgati in žreti.
Življenje te orjaške živali je nenavadno. Najrajši prebiva v temnih luknjah morskega dna ali pa v kaki potopljeni ladji. Hobotnica nima rada svetlobe. Iz lukenj in jam hodi na rop po morskem dnu ter lovi ribe, žre mrhovino ter s svojim močnim kljunom odpira polže in školjke. Vedno je na preži in za nobeno drugo reč se ne briga, kakor za to, kje bo dobila kaj hrane. Ko pa pride čas ploditve, se njeno življenje izpre-meni. Zdaj ne sameva, marveč prihaja iz luknje ter išče tovarišice ali tovariša.
Samica v svoji luknji zleže kakih 50.000 jajc, ki jih skrbno varuje, dokler se ne izležejo iz njih mladiči, kar se zgodi čez 50 dni. Mladiči, ki so kakor grah veliki, takoj pohite proti morski površini, kjer se druge morske živali maste z njimi. Nekaj pa jih le ostane. Ti so silno požrešni. Ko štejejo eno leto, so že precej veliki, a še vedno žro in žro, dokler ne zrastejo v tako velike zverine, kakor so stare.
Vloga barona
Režiser: “Ali boste mogli i-grati vlogo barona?”
Novi igralec: Bah, to je malenkost! Saj sem ga igral že e-no polno leto, dokler me niso zalotili.”
Cankarjev glasnik.
Vsebina Cankarjevega glasnika, ki je te dni izšel, je sledeča: — Klic intemacijonale, urednikov uvodnik; E. K.: Jernej v Španijo, črtica; Tvoja duša, Dunaj ... pesnitev; Ivan Jontez: Ljudje z dvema domovinama; Rakova naprednost; Slava Čehoslovaški!; Zlato, zlato!(nadaljevanje); Politični dvojčki; Angelo Cerkvenik: Roka pravice, igra; Dr. Ivan Lah, kratek urednikov nekrolog umrlemu slovenskemu pisatelju; Žensko poglavje; E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje) ; Za gospodinje. — Naročnina Cankarjevemu glasniku je za Zdr. države $3.00 letno; za inozemstvo $4.00 letno. Uredništvo in upravništvo: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
SLUŽBO DOBI
ženska ali dekle za splošna hišna opravila k dobri slovenski družini treh oseb. Zglasite se takoj na 1240-A W. Scott St.
News
and
Views
Sure Proof
A great many people in our country today are ‘classifiers’. They like to break up the po pulation of the United States into group called “businessmen”, “farmers” and “laborers”, and then pretend that there is no relation between these groups.
Then they go on to say that, since the farmer and the businessman, for instance, have no common interest, the only way either can get ahead is at the expense of the other.
The falsity of this idea can be demostrated very easily by a single example:
Every automobile contains fifty-five pounds of cotton, and enough additional cotton has been used durring manufacture to bring the total consumption per car to nearly one hundred pounds.
In a busy year, one large automobile company alone supports about 150,000 cotton-producing families!
Isn’t that sure proof of the interdependance of industry
JUGOSLOVANSKA
PODPORNA
ZVEZA
‘SLOGA’
Inkorporirana 1. 1915.	Sedež:	Milwaukee,	Wis.
UP ltAVNI ODBOR:
Predsednik.: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 706 South 24th Street. Milwaukee, Wis.
NADZORNI ODDOR;
Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 4423 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI O D R O R :
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wia.
TISKOVNI ODROR:
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 930 Broadway Ave., Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO:
“OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sioga se lahko zavarujete za $1,000; $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino.
Pozor:	Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednika tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note:	Ail remittances of business concerning lodges and member«
should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’si office.
and agriculture —businessman and farmer!
# # #
‘And Nothing But The Truth’
Not long ago in Washington a Senator introduced a bill which would make it a punishable offense to publish in a newspaper or magazine any statement “known to be untrue”.
That leads us to reflect how often labor difficulties in the past several years might have been reduced if the true facts of the case had always been adhered to, and the public allowed to look them over.
In Philadelphia recently, after hearing the facts of one such case, the presiding judge himself drew up the wording of the sign* that the pickets could carry, making it part of an injunction that they should carry his sign and no other if they wanted to picket.
The text prescribed by the jurist read as follows:
“This establishment is not unfair to organized labor. It is being picketed because of a labor dispute between the Bartenders’ Union, Local No. 115, and the employees of this establishment concerning what organization shall be their bargaining agent.”
# * *
Moscow Adopts U. S. Practices
Moscow. — Introduction of American canning methods to increase production, improve quality, reduce costs and eliminate waste has been ordered here by the Russian Food Industry Commissariat. This decree will involve an additional purchase of American canning machinery, one of the main items in the Soviet’s $43,000,000 purchases from the United States in 1937.
“The most important problem of the food industry is technical re-equipment, ’ ’ the official bulletin said. “The year 1938 must be the year of mass introduction of American experience.” Russia has gone in wholesale for American methods ever since Mikoyan, the present Vice Premier, visited the United States in 1936 and had an opportunity to observe the progressive methods employed in American industry.
# # #
Farmers Organize Against Coercion
Faribault, Minn. — An organization of Miimesota farmers to stand against the demands of labor considered inimical to farmers’ interests and to give farmers a vehicle to protect themselves has been launched here to be known as the Associated Farmers of Minnesota.
W. F. Schilling, Northfield farmer, long a leader in the dairy movement and one-time member of the federal farm board, is the spearhead.
The organization, he said, will be non-political, will uphold law and order and oppose viligantism, recognizes the right of collective bargaining but objects to some “present methods of unionism as inimical to both farmer and farm labor”; asserts “agriculture’s inability to recognize the closed shops”; calls for “unmolested right to produce and harvest farm crops, with freedom of the highways and markets,” and opposes coercion in organization.
As the plan was outlined here, the organization will “demand that labor respect sacredness of contracts with agriculture and industry.”
(iASOLIN
OLJE
popravila
in vse AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
POPRAVLJAMO
tudi
“bodies” In blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE
420 So. Oth St. Tol.: BRoadway 3000
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerbuveu zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Alt potujte s priljubljenimi ekspres parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourg^, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence In obiskovalce.
Za pojasnila vpraSajte lokalnega agenta ali 180 W. Randolph St.	Chicago,	111.
HAMRURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
✓
OBZOR
•v
Z V E ZA
Ustanovljena leta li>12.
LILIJA
Sede..: Milwaukee, AVis.
WISCONSIN
D r It A V N I O 1) 11 O It :
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, Wis. Tajnik: Joe Matoli, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6tli Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
N A 1) Z O It N 1 O D 11 O lt ;
Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis, .
Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis,
Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
U It A 1) N O GLASILO :
“OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
/ 1) It A Y S 1 K :
Dr. John S. Stet'an#z, 002 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahko zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi “20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 00 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za, posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $5*00.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odbor.
DOPISI
Vabilo na piknik.
Milwaukee, Wis. — Lelni piknik slovenske cerkve Sv. Janeza Ev. v Milwaukee .je zopet pred vrati. Vse je pripravljeno za zabavo in postrežbo. V nedeljo, dne 19. junija, ako bo vreme le količkaj naklonjeno, bo na nogah vse, staro in mlado, v Sagadinovem parku na W. Bumham in 38. cesti.
Enkrat na leto se spodobi, da se snidemo skupaj vsi, ki smatramo cerkev Sv. Janeza Evangelista za našo skupno last in za zbirališče našega vernega naroda v Milwaukee. Komur je duševni napredek našega naroda pri srcu, bo pokazal s svojo navzočnostjo in s svojim sodelovanjem, da nam želi uspeha pri naših načrtih. ■
Na svidenje v nedeljo popoldne v Sagadinovem parku.
John Androjna.
LILY LODGE NEWS
“Scribbler ” brings you another review of the month.
First of all I’d like to remind you that our monthly meeting will be held at the usual place tonight at 8 P. M.
Last month’s attendance broke all records and if we can do it once we can do it again. I’m looking forward to another large crowd tonight.
Due to Christine Kocjan’s luck last month tonight’s bank-nite award will be only one dollar.
Singing
Our Singing Club is progressing along rather rapidly but would go even faster if those few who do not take the singing lessons seriously would settle down and sing the way they are supposed to.
The tenors and basses are pretty well represented but the sopranos and altos seldom have enough members to be heard. Come on you girls attend some of these warbling lessons.
Baseball
In five games this year our baseball team has won one and lost four, three of the four losses being by one run.
Last Sunday afternoon we lost in a return game with the Badgers, 1 — 0. The game wras called in the first half of the sixth when it started to rain. The rain broke up a pitchers duel between D. Taft of the Badgers and “Lefty” Krosl. Taft allowed three hits and one walk in five innings while “Lefty” gave only one hit and no walks in the same number of innings. Our three hits were made by F.’ Spende, who made two, and E. Gallun. Each of the two pitchers struck out seven men.
In our five games this year our hitting has been pretty good and our pitching has been fair but the fielding has been lousy. The boys have made a 'totai of 27 errors.
Our star pitcher, Lud Krosl, is our leading hitter. His aVe
rage is .667. “Gogetter” Smrekar follows him with an average of .466. Following is a list of all the players, who have received a hit, and their averages.
A. B.	R.	H. Pet.
Krosl	9	3	6	.667
Smrekar	13	5	6	.466
A. Vodnik	12	5	4	.333
Spende	12	2	4	.333
Gallun	10	2	3	.300
Remschak	10	3	3	.300
Mohorko	7	3	2	.286
Primozich	11	2	3	.273
Selich	15	6	3	.200
E. Vodnik	13	2	I	.077
Our pitching staff consists of four hurlers	all	of whom
have ben in action. Following are their records:
W. L. I.P. H. R. S.O. Krosl	1	1	14	9	9	19
A. Zortz	0	0	2	5	2	0
Gregor-
cich	0	1	6	7	12'	2
Spende	0	2	5	7	12	6
Here’s how the Lily A. C.’s record compares with that of the opponents.
B.	R.	H.	E.	Pet.
Lily A. C.	126	34	35	27	.278
Opponents	121	35	28	15	.231
Scribbled Scribbles
Did you know that Johnny Mohorko has finally found a real rival?	This	new heart
throb is none other than Tony (Aw, quit it!) Smrekar. When Tony joined the lodge a month ago he was one of the shyest fellows in Milwaukee but the Lilys have changed hiih. By now he probably knows the name and phone number of every girl in the lodge. Girls are so attracted by him that the fellows have nicknamed him the “Go-getter”.
A certain tenor is looking for an old snapshot, of “Tini”. If the occasion arises he might pay a fancy price for one.
One of,Louis Selich’s girl friends promised to hit him over the head with a rolling pin if the Lilys lost last Sunday’s game. An examination of “Lou’s head the next day showed that the promise was not fulfilled.
“Moko” was in the mood to be married last week during singing practice so he picked himself a bride for an imaginary wedding. The lucky (??) girl was “Smuggy”. During the singing lesson “Smuggy” and “Moko” disagreed over which one could sing better so their happily (?) wedded life came to an end when they were divorced.
Eddie Gallun has been made the victim of several nicknames, some of which are, Lagoon, Gagoon, Goon, Ballnn and even Baboon. A man of few names.
Here’s a threat for the girls. “Go-getter” and John M. are both members of our baseball team and can be seen in action eveiy Sunday.
That’s all for today, so until tonight’s meeting remember that the Lilys March On.
“Scribbler”.
Yessirree! It still is novus ordo secuiorum, only more so now than ever before. The last meeting proved to all of us that we can cooperate if we make up our mind to do it. Thank you; and now let’s do the same thing again tonight, and in all probabilities the older generation well take over the smaller hall in the near future if we keep it up, come along then, let’s show them a novus ordo. Welcome new members, you are one of us now, and from now on our interests are your interest and vice versa. Yes, yes the novus ordo secuiorum.
The Singing Club has chucked its piano >out the window and is rehearsing its songs without it from henceforth. By the way, before I proceed — last Tuesday the 14th of June, was the last day all had to join the Singing organization. From now to next fall there will be no opportunities to join — so all you who were unable to join now, plan to join next fall. The present Singing organization will render a few songs at the Lily Pirnic — Aug. 7, so be there to hear the fruits of our labors, you may be persuaded by the rapture of cul-tyvated voices to join. Remember novus ordo secuiorum.
“Extra”
The Lilys are now planning their next fall jaunt into the keglus arena. Quite so my man; Eight (8) teams of wro-men. Come along with you my men and women keglers join up now. All of those who are interested in Bowling see the following: Rudy Vershnik, Joe Matoh, John Jelenc, Edward Gallun or Mike Geiser.
The teams will kegel at Schartz’s and Remic’s alleys on Wed. eves’. The men teams will kegel alternately at each alley while the. women remain at the Greenfied Arcade — Shartz’s you duffers.
Ho, hum! The boys took it on the nose again to the tune of 1-0; and the rain didn’t have any thing to do with it either. The men were in excellent form the pitching superb but the shortstops 2 misguided balls were the deciding factors. An error plus a few timely hits decided for once and always, that ball is a nine man game not one man. Yes: this fellows friends were there to cheer (?) or I mean jeer and even asked for his autograph, not excluding — “Dizzy”.
Friends: here’s dilly. —1 The Rec. Sec. promised to hold the left fielders’ hand, Arm and all, much to her chagrin he took her up on it; what a thrill eh, Rec.? Just one of those secuiorum? We had quite a turn out for the game, too bad it rained during the sixth inning. Now, my dear friend, I must thank you all for attending the games.
Odditees
Friend E. G. wanted to know why the Rec. was flaunting her knowledge all over the pages.
The West Allis gang had a good time at Spende’s expence — never do that.
I believed the Lily’s were to play the Gnader Sluggers what’s the matter boys (I moan Lilys). Afraid of them?
Speaking in behalf of the Obzor, why not try to obtain a few new or some old subscribers to this paper, it still is the one and only Slovenian paper in Wisconsin. The paper still is the perfect means of ministrating to its people, thank you. Remember novus ordo secuiorum.
The New Dealer
CARDINAL "LODGE* NEWS
Hello, folks! This is Snippy bringing to you some of the latest on the dope as to what is going around in town. Yeali man, I could write a serial if I really had too. Well, let’s see what we have for,you to-day.
First of all we had our meeting a few weeks ago. Somehow or other
we didn’t have as many out as we predicted, but it may be on account of the nights being too warm to sit inside a hall and convene in a meeting. However you shouldn’t feel that way. All members should put one or two hours aside each month and go to meetings. So plan to be at the next one. Though nothing of any importance was brought at the meeting we will dispense with that. One thing you members should have in mind and that is of the coming convention. Many improvements can be made in the by-laws, and you alone can help us by giving us your suggestions to that effect. Bring in your grievance or suggestions, and we ’11 see what we can do to embetter them in the constitution.
In a few weeks the Slovenes of West Allis will again go out and sep if they can retain their honors in the city by having quite an aggregation join in with us in the fourth of July parade. As you probably know for the past two years we have been able to capture a first and a second place for the best represented in the parade. In order to hold such honors, we need all your co-operation. So get out and join in with the parade. We also intend to have a float. So fourth of July should be another red letter day for the Slovenes.
The Cardinals and the Forwards have been invited to get a team together and platan exhibition game with the Liberty lodge of Sheboygan at their picnic. The boys are willing. All you have to do is let us know, and we’ll be there with all our trimmings. The boys are rarin’ to go.
.The trophy that was won by the Sloga lodge No. 1 was fi nally delivered. What a honey. It sure looks swell, and they all agree with me. All I hope is that they will be able to hold it, for I’m sure they won’t win it so easy the next time. Will they, boys?
I’m beginning to wonder what sort of an epidemic is forming here in town. A person can hardly turn an about face and we hear that another has bit the dust, by making his last trip to the altar. In my last article I forgot to mention that one of our members, Sis. Zita Kosmuth, has given up those fatal words of “1 do” to Edw. Kremer. Well here’s wishing you a lot of luck and success in the future, and may your future lead you to a lot of happiness. Then too Sis. Sher-jak and Bro. A. Kastelic took the trip a few days ago. It was somewhat of a surprise to me, but then that just goes to show you that I don’t get to go everywhere, fellows. I’ll bet that makes Schum happy. Anyway, here’s wishing the Mr. and Mrs. a lot of success in the future.
Since it really lias started, who’s next? My, my I almost had forgotten. Bro. Tony “Muzzy” Bolskar is our next victim. How could I forget that!? Yes, sir! Tony is about set for his last step, which is going to take place next Saturday, June 25th. The lucky, girl or shall I say it vice versa, is Joanne Pogaclmik. She, by the way, seems to take it easily, as for Tony, well he’s been on needles and pins for the past few weeks, and says the worst is yet to come. Don’t worry “Muzzy” it isn’t as bad as all that.
I wonder how the rest of our romancing couples are getting along. I haven’t met the Schum and Dlab combination accidently lately, so I’m a bit rusty as to there whereabouts Maybe they’re hiding? By the way Rosie, you would have won the $5.00 bank night award at the last meeting. So it pays to attend the meetings.
Frank Fuzer and Frank Ban ko are also on the line for surprises. You never can tell when they’ll start handing out invi tations. Don’t wory, boys. We’ll be waiting. Won’t we gang? Don’t hold it back to long. Let’s keep the ball rol ling. We can’t stop now. We’ve
got too good a start, so why spoil it?
“Truck” Bolskar, is still giving trucking lessons, for those that care to have them. Just, let him know, and you’ll be taken care of. Won’t they “Johnny”.
To-days Who’s who.
This weeks who’s who gives us that well known and likable chap, Bro. Tony Bolskar, better known as “Muzzy”. Tony by the way is another one of our foreign born members, lie was bom in a little town not far from Essen, Germany on the 8th of June, 1912. Muzzy was brought to this country by his parents when he was but a little tot. From the information that 1 gathered, it took both of his parents to hold him down once in a while, for he liked to roam about, and enjoyed getting lost. In coming to this country his parents made Clinton, Indiana their home. They lived there for some years and then moved for short periods of time in Michigan and Milwaukee. Then about 11 years ago they moved to West Allis, and made this city their permanent address. “Muzzy” attended schools here in town, and also had the opportunity to reach the junior year in high school. Due to some hard luck, lie was almost inclined to go to work. Seeing that opportunity knocked at his door he took up a trade at Allis-Chalmers in 1929, where he also finished it a few years ago. He is employed at the same place at the present time.
Tony participated in various sport events here in town, and proved himself quite an athlete in his heigh days, lie also took part in the Cardinal basketball teams for a few years, and starred in many of their games.
Bro. Bolskar joined the lodge about 10 years ago, and it didn’t take him long to get acquainted with the gang. He has established himself quite a good reputation and that’s what counts. He really is a fine fellow to know. Tony is also one of our active members, and likes to keep the ball a rolling.
“Muzzy”, by the way, has only one interest, and that is his little Janey. Tony is going to take this little girl to the altar next week where they will both swear an oath to each for the rest of their lives. Well “Muzz”, may your marriage be nothing but a happy one.
I also want to send my birthday greetings to Tony, who turned 26 a few days ago. May you see many more of them!
Tha’s all fo’ks until next time.
Snippy.
A16xsander Dumas:
GROF MONTE CRISTO
Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva
na svetu.
ŠESTI DEL.
(Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.)
IX.
Delitev.
(181)
CLEM J. ZABLOCKI ZA DRŽAVNEGA SENATORJA
Med številnimi kandidati za razna okrajna in državna mesta, o čemer poročamo na drugem mestu, se nahaja tudi naš poljski prijatelj Clem J. Zablocki, ki kandidira za državnega senatorja v 3. distriktu (5., 8., 11. in 24. mestni okraj) Primarne volitve se bodo vršile 20. septembra.
Zablocki kandidira na demokratski listi. Rojen in vzgojen je na južni strani mesta, kjer je obiskoval farno šolo Sv. Vincenca de Paul, nato visoko šolo Marquette univerze, na kateri je pozneje tudi absolvi-ral filozofijo. Mr. Zablocki poseda vse predpogoje, ki ga u-sposabljajo za ta, ali katerikoli drugi javni urad, ter je ljube-znjivega in prikupnega značaja, obenem pa odkrit, pošten in neustrašen. Sedaj je učitelj na Kosciuszko deški visoki šoli, in poučuje tudi državljanske tečaje v Oklahoma Social Centru. Stanuje na 2330 W. Maple Street.
— o------------
Zbiralec starih reči A: “Ali ne veste, da zbiram stare predmete?”
B: “Seveda vem! En sam pogled na vašo ženo mi to po ve.”
“Misliš?” pravi Mercedes.
Ta beseda, izgovorjena v najglobokejši bolesti, je grofici ušla. Njen pravi smisel Albert razume; srce se mu bolestno skrči, in iskreno stisne svoji materi roko ter pravi:
“Da, živeli boste!”
“Živela bom,” vzdihne Mercedes, “toda ali ni res, edino moje ljubljeno dete, ti ne odpotuješ?”
“Mati, jaz odpotujem,” pravi Albert z mirnim: in odločnim glasom; “preveč me ljubite, da bi mogli gledati, kako živim v brezdelici in nikomur ne koristim; sicer pq, sem se tudi zavezal! ’ ’
“Delaj po svoji volji, sin moj, jaz hočem delati po božji.”
“Ne po svoji volji, mati, ampak po razumu in potrebi hočem delati. Oba sva vsa obupana, ali ni res? Kaj je danes za vas življenje? Nič. In kaj je življenje za me? Ah, draga mati, brez vas zelo malo. Da, verujte mi, brez vas, draga mati, bi bil nehal živeti oni dan, ko sem moral dvomiti nad svojim očetom in se odpovedati njegovemu imenu. Živeti hočem samo, če mi obljubite, da boste še upali. In če mi prepustite skrb za vašo bodočnost, podvojite s tem moje moči. Javim se pri algirskem guvernerju; to je plemenit mož in zlasti izvrsten vojak; povem mu žalostno povest in ga poprosim, naj semteitja vpre svoje oči v stran, kjer se bom boril jaz; držal bo svojo besedo, in v šestih mesecih postanem častnik ali pa umrjem. Ce postanem častnik, je vaša usoda zagotovljena, kajti v tem slučaju bom imel denarja dovolj za oba, mati, da, in še več, namreč novo ime, na katero bova ponosna, kajti to je vaše pravo ime. Oe padem — no, draga mati — v tem slučaju pač tudi vi ne boste dolgo živeli, in najine nesreče bo konec.”
“Prav,” odvrne Mercedes s svojim plemenitim, zgovornim pogledom. “Prav imaš, sin moj: pokaživa ljudem, ki naju opazujejo, tla bi naju sodili po najinih dejanjih, pokaživa jim vsaj, da sva vredna solza.”
“Toda pustite tako žalostne misli, draga mati,” pravi mladi mož, “prisegam vam, da sva srečna ali vsaj bova srečna. Vi ste duhoviti in se tako lahko odrečete najrazličnejšim stvarem, o sebi pa upam, da sem priprost in brez strasti. Nasto-pivši službo, bom jaz bogat, in naselivši se v Dantesovi hiši, se vi pomirite. Poskusiva, mati, prosim vas, poskusiva!”
“Da, poskusiva, sin moj, kajti ti moraš živeti in biti srečen,” odvrne Mercedes.
“Torej je delitev popolnoma v redu,”’ pravi Albert, ka-žoč se veselega. “Odpotujete lahko še danes, kajti določeno je vse.”
“Toda ti, moj sin?”
“Jaz moram dva ali tri dni še ostati v Parisu, mati. To je pričetek ločitve, na katero se morava oba navaditi. Dobiti moram nekaj priporočilnih pisem in nasvetov za Afriko, in potem pridem za vami v Marseille.”
“Torej naj bo,” pravi Mercedes in se zavije v velik, zelo dragocen kašmir črne barve, ki ji je edini še ostal.
Albert zbere svoje listine, plača račun, ponudi svoji materi roko, in oba odideta po stopnicah.
Gospod, ki gre pred njima po stopnicah, se pri šumu svilnate robe ozre nazaj.
“Debray!” zamrmra Albert.
“Vi, Morcerf?” odvrne ministrov tajnik in obstane na stopnicah.
Radovednost pri Debrayu premaga . . . željo, ostati ne-spoznan; sicer pa ga je Albert itak že spoznal.
“Morcerf!” ponovi Debray.
Opazivši črni pajčolan in še mladostni obraz gospe Mor-cerfove, smehljaje pristavi:
“O, oprostite, pustim vas sama, Albert.”
Albert spozna, kaj misli Debrav.
“Mati,” pravi, obrnivši se k Mercedi, “to je gospod Debray, tajnik ministra za notranje zadeve, moj bivši prijatelj.”
“Kako! Bivši?” zajeclja Debray. “Kaj hočete s tem reči?”	-	.
“Tako pravira,” odvrne Albert, “ker zdaj nimam nobenega prijatelja več, in ga tudi ne smem imeti; iskreno se vam zahvaljujem, gospod Debray, da ste me spoznali.”
Debray skoči k Albertu in mu močno stisne roko.
“Verujte mi, moj ljubi Albert,” pravi, “verujte mi, da me je vaša nesreča zadela silno bolestno in sem vam v vsakem oziru na razpolago.”
“Hvala, gospod,” pravi Albert smehljaje, “toda kljub tej nesreči sva dovolj premožna, da od nikogar ne potrebujeva pomoči; zapuščava Paris, in ko plačava pot, nama ostane še pet tisoč frankov.”
Rudečica oblije Debraya, ki je imel v svoji listnici več kakor milijon. In dasi je bil njegov duh tako malo poetičen, vendar nehote misli na to, da sta bili v ti hiši istočasno dve ženski, izmed katerih je odšla ena onečaščena, kakor je zaslužila, revna kljub svojemu poldrugemu milijonu, dočim se druga, ki jo po krivem tepe usoda, s tako majhnim denarjem čuti bogato.	<
Ta primera ga čisto zmede, ta vzgled ga potare. Zajec-ljavši nekaj uljudnih besed, hitro odide.
Ta dan so imeli Debravevi podložniki mnogo prestati zaradi njegove slabe volje. Toda zvečer je f>il lastnik zelo lepe hiše na boulevardu de la Madeleine, ki je prinašala petdeset tisoč liber letnih dohodkov.
Ko je drugi dan ob petih	’popoldne	podpisal	pogodbo,	se
je isti hip Albert nežno poslovil	od	svoje matere	in	jo	spremil
k vozu, ki se je zaprl za njo.
Za zamreženim oknom na velikem poštnem dvorišču je stal mož in gledal, kako ,je Mercedes vstopila in se odpeljala ter je Albert odšel.
Na to si je potegnil z roko preko čela in rekel:
“Ah, na kakšen način naj tema nedolžnima vrnem srečo, ki sem jima jo vzel? Bog mi bo pomagal.”
X.
Jama levov.
V ječi la Force se oddelek, v katerem so zaprti najnevarnejši in najprekanjenejši jetniki, imenuje dvorišče Saint Bei-
nard.	.
Toda jetniki so ga v svojem energičnem jeziku imenovali jamo levov, najbrže zato, ker oni, ki so zaprti tu notri, grizejo mnogokrat omrežje in še večkrat svoje stražnike.
To je ječa v ječi; zidovi so dvakrat tako debeli kakor drugi, jetničar vsak dan preišče omrežje, in na lierkulskih postavali in na hladnem, bistrem pogledu stražnikov je jasno videti, da so zbrani v to, da s strahom pred svojo močjo in bistrovid-nostjo vkrote to divje ljudstvo.
To dvorišče oklepajo debeli zidovi, ki semtertja dovolijo mali peščici solnčnih žarkov pogled v ta prepad fizične in moral ične odurnosti. V tem prostoru blodijo od jutranjega s\ ita naprej cel dan nalik sencam blede, ostudne postave onih, ki jih je'človeška pravičnost naredila neškodljive.
Naslanjajo se na zid, ki jim nudi največ gorkote, pogo-varjaje se sami za se, ter nepremično zro proti vratom, ki se zdajpazdaj odpro, da dovolijo enemu teh prebivalcev, da odide, ali da temu izmečku človeške družbe priklopijo novega.
člana.	.	,
Na teni vlažnem dvorišču se je sprehajal z rokami v zepu mlad mož, ki so ga drugi opazovali z veliko radovednostjo.
Ge bi njegova obleka, ki pa se ni bila ponošena, ne bila na nekaterih mestih raztrgana, kar je mladi mož skusal prikriti, bi ga bilo mogoče imenovati elegantnega.
Njegova fina batistna srajca si je navzela nedoločeno bai-vo, in svojini elegantnim čevljem je skušal ohraniti blesk s tem, da jih je drgnil s svojim elegantnim, bogato vezenim robcem, v katerega oglu je bilo videti krono.
Nekateri izmed jetnikov sp z vidno napetostjo opazovali prizadevanje svojega novega tovariša, da bi spravil v red svojo obleko.
“Glej, kako se princ lišpa,” pravi eden.
“Vsekakor je zelo lep,’’ pravi drugi, “in če bi imel glavnik in pomado, bi lahko tekmoval z vsemi gospodi v belili rokavicah.”
“Njegova obleka je morala biti lepa in kako se mu svetijo čevlji. Laskavo je za nas, da imamo tako elegantnega tovariša. Ti orožniki so grozno surovi ljudje! Da raztrgajo obleko, ka-koršna je ta 1 ”	'
“Zdi se, da je zelo nadarjen,” pravi zopet drugi. “Poskusil je vse mogoče — in v kakšni meri! In tako mlad že prihaja semkaj! — O, to je divno! ”
In zdelo se je, tla predmet tega ostudnega občudovanja srka v se Sum dogovora, kajti besed samih mu ni bilo'mogoče razumeti.
Ko skonča svojo toaleto, stopi k oknu jetničarjeve hišice
in pravi pazniku:
“Gospod, posodite mi dvajset frankov; dobite jih nazaj, pri meni se vam ni bati ničesar. Pomislite, da imajo moji sorodniki več milijonov kakor vi vinarjev. — Prosim vas torej dvajset frankov, da si oskrbim primerno domačo obleko; strašno nadležno mi je biti vedno v isti obleki. In kakšna obleka je to za princa Cavalcanti ju!”
Paznik zmaje z ramami in mu pokaže hrbet; tako je bil navajen takih in podobnih besed, da se jim niti ne nasmeje.
“Pojdite,” pravi Andrea, “vi ste brezsrčen človek, in skrbel bom za to, da izgubite svoje mesto.”
Pri teli besedah se paznik obrne in se spusti v gromek smeh.
Jetniki se približajo in napravijo okoli njega krog.
“Pravim vam,” nadaljuje Andrea, “da mi ta beraška vso ta zadostuje, da si nabavim obleko in preskrbim sobo, da lahko Postojno sprejmem visoki obisk, ki ga vsak dan! pričakujem.
"t rav ima, prav ima!" pravijo jetniki. *‘Za Boga, vidi se mu, da je iz odličnih krogov."
“Posodite.mu torej dvajset frankov!” pravi paznik in se opre na svojo obrovsko roko. “ »Svojemu tovarišu pač izkažete to uslugo, au ne!''
“Jaz nisem tovariš teh ljudi,” pravi mladi mož odločno. “Ne rogajte se 1111, kajii do tega nimate pravice!”
Tatovi se mrmraje spogleuajo, in nevihta, ki jo povzroči bolj paznikovo izzivanje kakor Andrejeve besede, se prične zbirati nad glavo aristokratskega jetnika.
Paznik se previdno umakne in jih pusti same, da se med tem okrepča.
Jetniki obstopijo Andreo, in nekateri izmed njih pravijo: “La savate! La savate!”
Beseda znači ponošen čevelj; če si je jetnik nakopal nemilost svojih tovarišev, so ga pretepli, ne s starimi, ampak novimi okovanimi čevlji.
Drugim se zdi primernejša anguille: bistvo te je bilo, da so napolnili robce s peskom, kamenčki in z bakrenim denarjem, če so ga imeli, ter vse to naenkrat stresli, obsojencu na glavo in na rame.
“Bičajmo lepega gospoda poštenjaka!” pravijo nekateri. Toda Andrea se obrne k njim, namežika z očmi, napne z jezikom lice in zaemoka z ustnicami, kar pomeni med banditi, ki morajo molčati, tisoč stvari.
Bilo je to splošno poznano znamenje, katerega se je naučil od Caderoussa.
Zločinci spoznajo, da je to eden izmed njihovih.
Takoj se robci povesijo, čevlji se vrnejo na svoje mesto, mrmranje poneha in začujejo se izrazi priznanja.
Paznika to tako preseneti, da pograbi Andreo in ga preišče, kajti bil je prepričan, da najde pri njem važen dokaz, da je začaral vse jetnike v jami levov.
Andrea mu tega ne pusti brez odpora.
Naenkrat se začuje od omrežja sem glas.
“Benedetto!” zakliče nadzornik.
Paznik izpusti svoj plen.
“Kdo me kliče U’ pravi Andrea.
“V sobo za obiske!” pravi glas pri omrežju.
“Vidite, da dobim obisk. O, moj ljubi gospod, prepričate se, da se s Cavalcantijem ne sme ravnati tako kakor z navadnimi ljudmi!”
In Andrea odhiti čez dvorišče nalik črni senci ter izgine očem svojih začudenih tovarišev in prav tako začudenega paznika.
Prekanjeni mladi zločinec ni uporabil nobene navadne zvijače drugih jetnikov in tudi ni nikomur pisal, ampak je stoično molčal.
“Očividno je moj pokrovitelj mogočna oseba,” si je rekel. “To bogastvo, do katerega sem prišel tako naenkrat, lahkota, s katero sem premagal vsako oviro, improvizirana rodbina, odlično ime, obilica zlata, zveze z odličnimi rodbinami, vse to govori dovolj jasno. Nesrečna odsotnost mojega pokrovitelja me je uničila, toda nikakor ne za vedno. Roka, ki me čuva, se je za trenutek odtegnila od mene, a gotovo je, da se pobriga za me, če bi imel res pasti v prepad.
“Zakaj naj bi naredil nepreviden korak! Na ta način morda lahko izgubim svojega pokrovitelja. Na dva načina me lahko reši iz te zadeve: s tem, da mi preskrbi priliko k begu, ali pa s tem, da podkupi sodnike; z denarjem je mogoče oboje. Najprej hočem videti, če sem popolnoma zapuščen, in potem ...” Andrea je naredil lep načrt. Ta propalica je bil neustrašen pri napadanju in sirov v obrambi. Vendar je že skoro izgubljal pogum, ko ga je poklical nadzornik v sobo za obiske.
Njegovo srce je utripalo od veselja. Bilo je še prekmalu, da bi to mogel biti preiskovalni sodnik, in prepozno, da bi mogel biti zdravnik; bilo je torej gotovo, da ga bo nekdo obiskal.
Njegove radovedne, široko odprte oči zagledajo temni, hladni obraz gospoda Bertuccia, ki ga opazuje z bolestnim začudenjem. Pred varanimi Benedettovimi očmi se zavrti.
“Ah,” pravi presenečeno.
“Dober dan, Benedetto,” pravi Bertuccio s svojim nizkim, sonornim glasom.
“Vi, vi!” pravi mladi mož in se prestrašeno ozira okoli sebe.
“Ali me ne poznaš, nesrečno dete!” pravi Bertuccio.
“Tiho vendar tiho!” pravi Andrea, ki je vedel, kako dobro slišijo ti zidovi. “Moj Bog, moj Bog, ne govorite tako glasno!
“Ti bi rad govoril z menoj samim, ali ni res!” pravi Bertuccio.
“Da, da,” odvrne Andrea.
“Prav.”
In Bertuccio namigne pazniku, stoječemu v bližini, vzame iz žepa papir ter mu ga poda.
“Čitajte!” pravi.
“Kaj je to!” vpraša Andrea.
“Ukaz, naj ti odkažejo posebno sobo in puste mene, da s teboj lahko prosto občujem.”
“O!” vsklikne Andrea veselo.
In nato si pravi:
“Še vedno nepoznani pokrovitelj! Ta me ne pozabi! Izvedeti hoče mojo skrivnost, zato je poslal Bertuccia. Toda ne izdam jo.”
Paznik se nekaj trenutkov pogovarja s svojini predstojnikom in ju spusti v prijazno sobo prvega nadstropja.
“Soba je bila, kakršne so običajno sobe po ječah. Imela je peč, posteljo, stol in mizo; njene stene so bile bele.
Bertuccio sede na stol, Andrea na posteljo. Paznik odide. “Kaj mi imaš povedati!” pravi intendant.
“In vi!” vpraša Andrea.
“Toda govori ti prvi...”
“O ne, ko ste prišli k meni, mi imate gotovo mnogo povedati.”
“Torej naj bo! Kakor vidim, si nadaljeval svojo pot na polju zločinov. Najprej si kradel, potem moril,”
“Ali ste zahtevali posebno sobo samo zato, da bi mi pripovedovali take stvari! Vse to vem in raje bi kaj izvedel, kar mi je še neznano. Torej govoriva o tem. Kdo vas je poslal!” “O, o, vi ste hitri, gospod Benedetto.”
“Ali ni res! In zakaj ne! Vse nepotrebne besede si hočeva prihraniti; torej kdo vas je poslal!”
“Nihče.”
“Od kod veste, da sem v ječi!”
“Ni še dolgo, odkar sem te spoznal v elegantnem mladem gospodu, ki je jezdil tako gracijozno po Elizejskih poljih.” “Po Elizejskih poljih!... Ali, ah, bližava se stvari... Elizejska polja!... Če vam je ljubo, govoriva nekoliko o mojem očetu!”
“Toda kaj sem jaz!”
“Vi, moj vrli gospod, ste moj adoptivni oče. Toda vi vsekakor niste oni, ki mi je dal v štirih ali petih mesecih std tisoč frankov, vi niste oni, ki mi je preskrbel plemenitega italijanskega očeta; vi niste oni, ki me je vpeljal med svet in me povabil v Auteuil na diven obed, po katerem se mi še zdaj cede sline, in pri katerem je bila zbrana najodličnejša pariška družba; tudi kraljevi prokurator je bil zraven, in zelo slabo sem storil, da se nisem bas s tem spoznal bolje; kako koristno bi mi bilo to zdaj! — Toda govorite, častiti Korz, govorite!...”
“Kaj naj ti povem!”
“Pomagam ti. — Pravkar si govoril o Elizejskih poljih, moj spoštovani rednik.”
“Torej!”
“Torej na Elizejskih poljih prebiva gospod, ki je bogat, zelo bogat.”
“Gospod, pri katerem si kradel in moril, ali ni res!”
‘ ‘ Mislimi ’ ’
“Gospod grof Monte Cristo!”
(Nadaljevanje sledi.)
IMENIK
([Classified Business-DirectoryJ
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Rates for single Insertions in tills column (tivo 8pt, lines) 15c per week; in advance 1’or six months $3.50; one year in advance $0.00. — Each additional line (ic.
Milwaukee — West Allis
 — 1
Avto &araže in gasolin
KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255.
RERItO S GARAGE, 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MSI S. THERESA M., 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Briv
WODVARl Tel.: OI
Cve
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORehard 1084.
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. Tel.: GReenlield 4113.
KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORehard 0720.
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.: ORehard 0516
KRASE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenlield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORehard 5927.
Očalal (Optometristi)
UR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. —- Korektna očala. — Napenjanje oči pov/roča glavobol
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
CLOJEK FERDINAND A.,	5905	W.
National Ave. — Tel.:	GR.	1840
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396.
LUCAS N. F., 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So. 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284-
LEV AR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR.
9798. - “Old time” milw. gostilničar, j BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz,
Opr
Oprema za trgovine.
MARN JOSEPH, 1101 So. Tel.: ORchard 1918.
2nd St. —
MAROLT Street. -
JOSEPH, 813 South - Tel.: ORchard 5714.
1st
M1KEK MRS. ANTOINETTE, 2061 N. 25th St. — Tel.: Kllbourn 4042.
Cvetličarji
DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN'S FLOWER SHOP, 1104 S. 11th Street. — Tel.: Mitchell 5537.
I	čevljarji	(čevlji po me-
vCV ri in popravila)
RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762.
Cist"
VIADUCT Tel.: OI
Den"
čistilnioe oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Dentuti
Dr. FRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. O.. 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790.
Dry Goods trgovine
3CHLOSART w. Nationa
Dvor
MORN JOHN, 5732 W. Mitchell Streei. Tel.: ORchard 1277.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN'S PARK (Park za piknikej, 3800 VV. Burnham St. Tel.: OR. 9469
SLUGA ROSIE (Silver Stripe Tavern), 3001 W. Walnut St. - Tel.: WE. 6049
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street. Tel.: COncord 3458.
TEVŽ JOHN, 317 So. Davidson Street. — Tel.: BRoadway 9021.
Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Phi"" Plumberji
FRANGESCH VICTOR, 1701 South 71st St. — Tel.: GReenfield 0823.
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZA1V I.KSI II N I k JOHN J., tor. 47th JiJJal'hi>uiH ;^A1 Itchell^tel
Pogr
Pogrebniki
JELENu JOHN R„ 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave. — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
THE RIGHT PLACE, 211 So. 2nd St. — BR. 9117. — (Louis Cukjati, lastnik.)
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417.
TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853
P oh
Pohištvo
UDOVC MATT, 3300 W. National Ave. — Tel,: ORchard 0445.
ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.; Hlltop 9961.
Grocerije, mesnice in VllTOC zelenjava
SCHI.OSAR’S Dry Goods, 5801—5805 w. National Ave. — GReenfield 4772
HARMONY HALL 939 South 6th St.
Dvorane
(Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. 3581.
KRALJ F„ 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke.
TAM ŠE DVORANA, 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917.
Foto
Fotografi
FRANK SKOK’S, 61 th St. — Tel.
STUDIO, 1333 So. GReenfield 0366
Foto-graverji (klišeji za slike)
NATIONAL ENGRAVING CO., 704 So 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710.
cKa^ano accordions VJlidS Da novi in rabljeni
ZAINER'S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo štirje dobri učitelji.)
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W. Burnham St. — Tel.: ORchard 5351.
CjQ Gostilne in restavracije
vNDROJNA JOHN 1008 So. 44th SL Tel.: ORohard 6044.
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo Z Iti ra Mrs.
S.
Vložek za juho. Štirim žemljam oribaj skorjo, potem jih namoči v -vodi. Mod tem mešaj dve žlici sirovega masla in ko so se žemlje namočile, jih dobro otisni in primešaj k sirovemu maslu in mešaj, da postane gladko; potem primešaj še štiri rumenjake, in sicer e-nega za drugim. Ko si dobro u-mešala, malo osoli, daj malo sesekljanega zelenega peteršilja in nazadnje še sneg’ štirih beljakov. Majhno podolgovato posodo dobro pomaži s sirovim maslom ali mastjo, jo posuj z drobtinami in stresi vanjo pripravljeno testo, ga razravnaj in peci dobre pol ure. Pečeno in hladno razreži na majhne kocke, jih stresi v skledo, nalij na kocke vrele precejene juhe in daj hitro na mizo, da se preveč ne razmočijo.
Vinska omaka. Razbeli žlico masti in dodaj žlico moke. Mešaj na štedilniku, da temno porjavi, nato prilij 1 kupico belega vina, dobro zmešaj in malo prevri. Ue je omaka gosta, prilij še malo vode. Omaki lahko pridaš, če imaš, malo soka od pečenke, če pa hočeš pripraviti prav dobro vinsko
šalotke, nekoliko dušenih gobic, zelenega peteršilja, malo kuhane gnjati. Vse to mora biti drobno sesekljano. Potem naj še vre deset minut. To izvrstno omako daj h govejemu mesu in k raznim zrezkom ali pa h krompirju.
Mravlje preženeš z naftalinom, če s česnom namažeš prostor, kamor lazijo, ali če z lizolom, ki ga primerno razredčiš z vodo, pomiješ tla, predale in drugo, koder se pojavljajo mravlje. Tudi petrolej prežene mravlje. Včasih to pomaga, zlasti če se vztrajno in večkrat poslužuješ teli sredstev, včasih pa so mravlje vztrajnejše in ti ne pomaga drugo, kakor da sladke reči odstraniš na kak drug bolj zavarovan prostor.
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
BEVŠEK FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873.
CHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. — Tel.: ORchard 7149.
ERSTE ANTON, (Sunset Tavern) 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284
FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDA J MARY, 161 South ls,t Street. Tel.: BRoadway 4812.
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
org. Slov.
Seja' direktorija
doma vsak tretji ponedeljek v
mesecu v Tamše prostorih.
*
10. julija. — Piknik društva “V Slogi je moč” šlt. 13 JPZS., v New Coeln parku na So. Howell Ave. pol milje južno od W. Grange Ave.
10. julija. Vrtna zabava (piknik) fare Sv. Trojice na cerkvenem zemljišču za šolskim poslopjem.
17. julija. Društvo “Sloga” št. 1 JPZS., piknik s proslavo omako, prideni še malo čebule, 30-letnice v Howard parku.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. — Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. ICin-nicltinnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5tli St. — Tel.: BRoadway 2581
BRATAN1C JOHN, 1030 So. 60th St. Tel.: GReenfield 9810.
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. I6th St. MI. 3615
U LOJ EK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743.
GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Tel.: ORchard 0256.
KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL, 706 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841.
HOTZ & MOIIAUPT FURNITURE CO. 816 W. National Ave. - Tel.: MI. 3110
PRASSER FURNITURE CO., 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
Prem Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Tel«. SHeridan 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL 1911 So. 80th St.
& SUPPLY CO.., — Tel.: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 6th St. - Tel.: ORch. 8473; res • ORch. 7347-W.
Radio
KODRICH FR1 Tel.: OR. 48
Sadje
Popravila
KODRICH FRED, 1026 W. Pierce St. -Tel.: OR. 4899-W - (Član “Sloge” )
in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah.
Q J voda, pivo in mehke
ooaa pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152
CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620.
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell 7620
TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1838.
Ho
Hotali
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 6th SL — Tel.: BR. -5947.
Keg
Kegljišča
MEDVKu FRANK, 8328 W. Burleigh
Street. — Tel.: Hilltop 9717.
REMIC MARTIN, 814 Tel.: ORchard 8645.
So. 5th St. —
SCHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St Tel.: ORchard 7147.
C ■ ski papir, okenska ‘JlCll zagrinjala, barve
J. W. SCHEETS & SONS, Inc., 701 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 4433
Tesar in kontrakt.
BRUNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460.
Klep
Kleparji in inštalaterji “furnacev”
DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Kro
Krojači (obleke po meri in popravila)
MLAKER VINKO, 2531 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORohard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave. Tel.: UReenfldld 1170.
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 1208 South 62n<1 St. — Tel.: GReenfield 3743.
Urar Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE A CO., 1116 West National Ave. — Tel. Mitchell 6653
Žavar"07^^"0^
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel • GReenfield 6158.
Želez
Železnina
WACAK ANTON, 738 W. National Ar*. — Tal.: ORchard 0704.
Žganje
Lek
Lekarne
BUDNER BROS., 537 W. NaUonal Are. 1 el.: ORchard 1031—1036.
24. julija. — Piknik društva “Združeni Slovani” št. 225 JSKJ., v Sagadinovem parku.
7. avgusta. Piknik društva ‘Lilija’ v Gazvodovem parku.
14. avgusta. Skupni piknik westalliških društvev v Koz-mutovem parku v korist Slov. Avditorija v West Allisu.
28. avgusta. — Piknik Slov. Zen. Zveze št. .17, v Kozmutho-,vem parku.
11. septembra. Proslava 25-letniee društva “Bratje Svobode” št. 7 JPZS. v Jefferson dvorani, N. 27tli in W. Fond du Lac Ave.
1. oktobra (sobota). — Društva “Napredna Slovenka” št. G JPZS., domača zabava v S. S. Turn dvorani.
24. julija. Piknik org. Slov. Doma v Gazvoda parku.
FAY DRUG Nat’1. Ave.
Maš
CO., Cor. So. 6th — Tel.: OR. 2166-
& W. -9964.
Mašinerija in kotli, rabljena in popravila
PETER 11. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
vina in likerji
CITY LIQUOR DISTR., (Babich & ICo-she), 5833 W. Nat’1 Ave. - Tel.: GR. 4297-5510. (Distr. of Hiram Walker)
SHEBOYGAN
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 6896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt., Spec. Mach.)
Mleko
in drugi mlečni izdelki
TIMM’S
Street.
DAIRY, 3714 W. Burnham — Tel.: ORchard 1679.
Obedovahlice (lunclies)
Qo Gostilne in restavracij*
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Tel.: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400
ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue. Tol.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. — Tel.: 94-W.
Restav" Restavracije
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Avn. — Tel.: ORchard 3813.
STREAMLINE CAFE, Cor. So. 6th & W. National Ave. — Tel.: OR. 9878.
Obl” Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN/ 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 6075.
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (MAPavell)
PORT WASHINGTON
Go Gostilne in restavracij*
VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St — Telefon: 44S.