GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO VI. LJUBLJANA, MARCA 1965 ŠTEVILKA 3 Od H E Peračice do 300 ,,besprizornih" V HE Peračici je pet agregatov. Vsak generator ženeta* po dve Peltonovi turbini na skupni vodoravni gredi. Na turbini enega izmed agregatov je 8. januarja prišlo do poškodbe, ko je odletela ena izmed lopatic tekača in prebila pokrov turbine. Pri pregledu tekačev ostalih turbin so tudi ugotovili delne poškodbe v obliki razpok. Litostroj je takoj poslal v elektrarno svoje strokovnjake, ki so v najkrajšem mogočem času omogočili obratovanje hidroelektrarne na vseh agregatih, ki jih sedaj stalno kontrolirajo. Nekaj ugotovitev Posebna komisija jugoslovanskih strokovnjakov, predstavnikov republiških in zveznih organov in predstavnikov HE Peračice, Litostroja in Energopro-jekta iz Beograda je podrobno raziskala vzroke poškodb, najprej v sami elektrarni, nato pa še v Litostroju, kjer je pregledala tudi vso dokumentacijo, ki se nanaša na te turbine. Od dveh skupin komisije je prva preučila projekte in konstrukcije turbin ter izbiro materiala, druga skupina pa je dobila nalogo, da ugotovi kakovost uporabljenega materiala. Prva skupina strokovne komisije je že ugotovila, da poškodb v HE Peručici ni mogoče pripisati niti hidravlični zasnovi turbin niti njihovi konstrukciji, pa tudi ne izbiri materiala. Komisija je tudi ugotovila hitro in smotrno intervencijo strokovnjakov Litostroja, tako da je bil zastoj v obratovanju elektrarne minimalen. Druga skupina strokovne komisije še raziskuje material, iz katerega je tuji dobavitelj (iz Zahodne Nemčije) dobavil tekače, kakor tudi, ali uporabljeni material ustreza naročilu. Ob tem dejanskem stanju — in še preden so bili znani rezultati preučevanj strokovne komisije — so nekateri jugoslovanski dnevniki, ob pomanjkanju najbolj elementarne razsodnosti, brez najmanjše doze odgovornosti in celo v senzacionalni obliki objavili nešteto netočnosti o samih poškodbah in zastoju v proizvodnji električne energije, pa tudi natolcevanj na škodo Litostroja, ne da bi počakali na ugotovitve strokovne komisije, ali celo ne da bi delo te komisije sploh omenili. Oprli so se tudi na nekontrolirane izjave poklicanih ali nepoklicanih oseb o »indiferentnem odnosu predstavnikov Litostroja« ali »nezadostnem interesu odgovornih organov tovarne Litostroj« itd. Kaj in kako so pisali Po naši evidenci navajamo tu samo nekaj pretirano senzacionalnih poročil naših časnikov v tej zadevi. Oba vodilna dnevnika, »Borba« in »Politika« iz Beograda, sta o poškodbah v HE Peručici objavila prvi poročili njunih dopisnikov iz Nikšiča dne 8. februarja t. 1. V teh dopisih je sicer omenjena ustanovitev strokovne komisije za ugotovitev vzrokov poškodb, hkrati pa se dopisnika obeh dnevnikov sklicujeta na izjavo direkcije hidn> elektrarne, ki govori o »nezanimanju« ali »nezadostnem zanimanju« Litostroja za hitro popravilo in o veliki škodi, ki jo bo utrpela proizvodnja elektrarne. List »Pobjeda« iz Titograda je nekako podobno pisal 11. 2. 1965. V njem smo čitali med drugim: »V podjetju ,Gornja Zeta' poudarjajo zelo ravnodušen odnos predstavnikov Litostroja nasproti nujnosti reševanja tega problema. Litostroj, ki je dobavil opremo, je edino takšno podjetje v naši državi in od njegove aktivnosti je odvisno, ali in kdaj bo ,Peračica' ponovno začela s proizvodnjo.« Na koncu pa dodaja: »Omejeno delovanje Peračice in negotovost, kdaj bodo okvare popravljene, ima za posledico problematičnost izpolnitve letnega plana tega 'proizvajalca električne energije.« Beograjski »Expres« je dne 15. 2.^ 1965 v najbolj senzacionalni obliki poročal o »novih podrobnostih o lomih v hidroelektrarni pri Nikšiču«. Tudi ta list piše o »precej pasivnem stališču Litostroja nasproti nastalemu problemu, čeprav je samo od njega odvisno, kdaj bo elektrarna spet normalno delovala«. Po mnenju dopisnika iz Nikšiča bo morala hidroelektrarna ustaviti delo v vsem letu 1965. Nato pa takole zaključuje: »Ogorčenje in reagiranje državljanov v tem primera je povsem upravičeno. Z ljudsko muko m znojem pridobljeni milijoni so nepopravljivo uničeni. Za to bo vendarle moral nekdo odgovarjati družbi.« To pisanje z natolcevanji na račun Li; tostroja in glede škode pa je že dva dni prej (13. 2. 1965) beograjska »Politika« omilila z dopisom svojega ljubljanskega dopisnika, ki je zabeležil izjave predsednika strokovne komisije inž. Radmila Veljkoviča in med drugim zapisal, da so bili storjeni najnujnejši ukrepi, da bi čimprej odstranili in ublažili težke posledice in škodo in da so vse turbine, razen najhuje pokvarjene, že spet v pogonu. Dobesedno je še zapisal: »Zaradi hitre intervencije se bo občutno zmanjšala škoda, ki bi sicer znašala nekaj milijard dinarjev.« Ob prvih ugotovitvah strokovne komisije so časniki objavili dne 19. 2. 1965 poročilo Tanjuga iz Nikšiča in izjave v. d. direktorja HE Gornja Zeta inž. Veljka Vlahoviča, ki je spremljal delo komisije in dejal, da je »komisija v dveh skupinah preučevala konstrukcijo turbin in kakovost materiala«. Ugotovila je, da vzroka za poškodbe na turbinskih tekačih v hidroelektrarni ni mogoče najti v hidravličnih in konstrukcijskih zasnovah, niti ne obstajajo kakršnekoli konstrukcijske in proračunske napake pj-i izdelavi poškodovanih turbinskih tekačev. Raziskave glede materiala pa se nadaljujejo. Komisija je razen tega sprejela začasno rešitev o usposobitvi poškodovanih turbinskih koles, tako da so izmed petih agregatov s skupno kapaciteto 190 tisoč kilovatov v obratovanju štirje in je skupna kapaciteta Peračice 153 tisoč kilovatov. Tanjugovo poročilo še dodaja dobesedno (Delo, 20. 2. 1965): »Treba je pripomniti, da je hidroelektrarna Peračica lani proizvedla 851 milijonov kilovatnih ur električne energije,‘letos v januarju pa kljub poškodbam 108 milijonov kilovatnih ur, oziroma za 18 milijonov več, kot je predvideval enomesečni plan.« TISKOVNA KONFERENCA Uprava Litostroja je v izogib slehernim nadaljnjim dezinformacijam sklicala dne 25. 2. 1965 tiskovno konferenco, na kateri so vodilni funkcionarji podjetja in turbinski strokovnjaki seznanili navzoče novinarje z dejanskim stanjem v tej zadevi. O ugotovitvah na tej konferenci so objektivno in bolj ali manj obsežno poročali med drugim: Delo dne 26. 2., 5. 3. in 6. 3. t. 1. (glavne ugotovitve je poročevalec navedel dne 5. 3. 1965), RTV Ljubljana dne 25. 2. in 1. 3. 1965, beograjska Politika 1. 3. 1965 in mariborski »Večer« 3. 3. 1965. — O vsem pa so se novinarji Srbije in BiH še enkrat pogovorili ob njihovem obisku v našem podjetju 11.3. 1965. Iz poročila, ki ga je pod naslovom: »Prenagljene obdolžitve Litostroja« (Od kod poškodbe na turbinah hidroelektrarne Peračica) objavil poročevalec ljubljanskega Dela dne 5. 3. 1965, navajamo med drugim: »Glede odgovornosti Litostroja za poškodbe na tekačih Peltonovih turbin v Peručici je značilna ugotovitev komisije, da teh poškodb ni mogoče pripi- Pogled v strojnico HE Peračica — pet Peltonovih turbin-dvojčkov po 53.500 KM na padu 526 m, goltnost 8500 rri'/s, 375 vrtljajev na minuto Komentar brez komentarja Motiv preresen je za meh, ki vlečemo ga le za smeh. A v zemlji tej in prav med brati se včasih moraš res — smejati . . . Kaj vse narobe je in kaj ni prav, pisun pove — nepridiprav. Težko pa iz peresa kdaj mu kane, kar vsaj obliž naj bo za rane. Nezgoda vselej se lahko primeri, a pri opisu drži se pri meri! Pretehtaj dobro, če je zlo; poklican kdo je in kako do kraja da vso stvar preišče, resnic navrže nam o tem prgišče. Smo družbi dolžni golo le resnico, boriti se za vso pravico. če pa resnice samo pol je, kričati ne, molčati res je — bolje . . . T. Z. sati niti hidravlični zasnovi turbin, niti njihovi konstrukciji in tudi ne izbiri materiala. Prav tako niso mogli najti drugih napak. Komisija je tudi ugotovila, da je po zaslugi hitre "in smotrne intervencije strokovnjakov Litostroja prišlo le do manjših zastojev v obratovanju te hidroelektrarne. Zdaj je treba le še počakati, kaj bodo v inštitutih v Beogradu in Ljubljani pokazale raziskave materiala, iz katerega je tudi dobavitelj izdelal tekače, oziroma ali uporabljeni material ustreza naročilu. O tem bo druga skupina komisije poročala na naslednjem sestanku . . . Že danes pa lahko trdimo, da Litostroju ni mogoče naprtiti odgovornosti za poškodbe na tekačih v Peručici. Prenagljene obdolžitve so neupravičeno povzročile škodo ugledu našega domačega podjetja. V tej zvezi naj še omenimo, da je v zadnjih letih brez široke publicitete v tisku šlo mimo več poškodb v elektrarnah z inozemsko opremo, ki so povzročile daljše zastoje . . . vse to, ne da bi v teh primerih stvar obešali na veliki zvon.« S temi popravki in objektivnimi poročili so bile vsaj delno popravljene senzacionalne in netočne informacije našega tiska, kakor smo jih zgoraj navedli. IN VENDAR... V tem našem pregledu pa le ne moremo še mimo pamfleta, ki so ga v obliki pavšalnega komentarja o naši turbinski opremi objavile »Jugoslovanske komercialne novine« iz Novega Sada dne 6. 2. 1965 pod naslovom: »300 bespri-zornih iz Litostroja«, iz katerega navajamo v informacijo naših bralcev tole: Ob razumljivi ogorčenosti in prizadetosti zaradi restrikcij v potrošnji električne energije in drugače povsem pravilni ugotovitvi, da je to samo posledica »nezadostnega vlaganja v energetske kapacitete zadnjih let« je komentator zapisal na račun Litostroja (pa tudi podjetij Rade Končar in Metalna) takole: »Bili so primeri, da elektrarne niso mogle prispevati k optimalni proizvodnji električne energije. Ni šlo za subjektivne partnerje, pa tudi ne za hidrološke okoliščine . . . Šlo je za opremo. Domači proizvajalci, kakor je bil primer z Litostrojem, Rade Končarjem in Metalno, niso bili v stanju, da pravočasno popravijo nastale okvare na opremi, ki so jo sami dobavili.« Ne da bi navedel kake konkretne okvare, je komentator pavšalno pribil: »Vzemimo samo položaj s turbinami. Svoj čas se je Litostroj specializiral za proizvodnjo turbin za elektrarne. Danes je v državi kakih 300 turbin, ki jih je dobavila ta tovarna. Pokazalo se je, da kakovost teh turbin ni takšna, s kakršno se v tej gospodarski veji računa, pa jih je zato treba pogosto popravljati. Litostroj danes praktično ni v stanju nuditi elektrarnam potrebne usluge.« To nesposobnost našega podjetja opravičuje sicer nato z nekimi objektivnimi vzroki, vendar brž nato ponavlja: »V večini primerov se proizvajalci odrekajo vzdrževanju opreme, a tudi če izvrže popravila, so ta zelo nestrokovna in slabe kakovosti.« V zadnjem delu daje komentator še dva predloga: prvič, da bi bilo prav, če bi tudi domače turbine rekonstruirali (!) in izboljšali stopnjo izkoristka, ki je nizek v primerjavi s tujimi proizvodi; drugič, da bi bilo treba organizirati servisno službo in nuditi kvalitetne usluge za turbine in drago opremo, čemur da se sedaj izdelovalci odrekajo. Kako je s proizvodnjo električne energije pri nas Na gornji komentar v »Jugoslovanskih komercijalnih novi-nah« je uprava Litostroja poslala pismo uredništvu, v katerem je zaradi objektivne analize položaja navedla tale dejstva: V pomembni publikaciji »Elektroprivre-da Jugoslavije« (založba »Privredni pregled«, Beograd, 1962) je generalni direktor Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva Ante Raos ugotovil na uvodnem mestu med drugim: »Elektrogospodarstvo Jugoslavije je v povojni dobi doseglo močan tempo razvoja svojih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih kapacitet . . . Obseg proizvodnje, oziroma potrošnje električne energije se je povečal za približno enajstkrat, in to zaradi visokega vzpona porasta, zlasti v zadnjih petih letih . . . Jugoslavija je zavzela vodilno mesto v svetovnem razvoju elektrogospodarstva. Namesto v desetih do dvanajstih letih po svetovnem povprečju se je potrošnja pri nas podvojila že v štirih do pet letih . . . Jugoslavija je postala energetsko enotho področje in v okviru enotnega elektroenergetskega sistema se dosega s koordiniranim delom znatna ekonomičnost v izkoriščanju elektroenergetskih naprav. Posebno velik uspeh je naša država dosegla v izgradnji hidroelektrarn na kraških terenih in v tem pogledu je to edinstven primer v svetu. Ta uspeli, kakor tudi izdelava agregatov z močjo nad 100 MW v domačih tovarnah, potrjuje sposobnost naših delovnih ljudi in doprinaša k uveljavitvi naše države v svetu.« Ne bi tu ponavljali vseh statističnih podatkov, ki jih nato navaja dopis po istem viru; dovolj je, če omenimo, da je proizvodnja električne energije v Jugoslaviji leta 1939 znašala 1,17 milijarde kWh električne energije, leta 1947 samo 1,16 milijarde kWh, vtem ko naj bi letos po planu presegla 13 milijard kWh! V raznih krajih naše domovine je v gradnji še 11 hidroelektrarn in 10 termoelektrarn, ki bodo same dajale letno 18 milijard kWh električne energije, skupaj z vsemi dosedanjimi hidroelektrarnami pa celo 32 milijard kWh. Zanimiv je še tale podatek: januarja letos je bila skupna proizvodnja električne energije sicer za 4 od sto manjša od planirane, toda hidroelektrarne so pri tem prekoračile plan za 27 %>, medtem ko so termoelektrarne ostale za 38 % izpod plana. To je samo nekoliko podatkov, ki pričajo o velikem vzponu proizvodnje električne energije v Jugoslaviji po vojni, za kar se je treba seveda zahvaliti instalirani moči v naših hidroelektrarnah, torej tudi opremi naših domačih proizvajalcev in ne nazadnje onim »300 bespri-zornim« turbinam iz. Litostroja, brez katerih naše hidroelektrarne nikakor ne bi mogle proizvesti tolikšne električne energije, da se je v kratkih razdobjih 4 do 5 let podvojevala, pa tudi ne prekoračiti proizvodnega plana v januarju tega leta. Vse to je bilo dobro znano tujim interesentom za našo turbinsko opremo, ki daje danes pogon neštetim hidroelektrarnam v drugih državah in na drugih celinah (v Turčiji, Pakistanu, Indiji, Etiopiji, Togu, Gvineji, Maroku itd.) a v tej opremi so med drugim tudi agregati posebno velikih dimenzij (n. pr. v HE Vamuni I. in II. ali HE Valdhaki v Indiji itd.) in turbine, ki so v pogonu že blizu 10 let. Na vseh teh trgih je Litostroj naletel ha najhujšo mednarodno konkurenco na tem področju, uspel pa je pogosto kljub najstrožji kontroli in tujim določilom o prevzemanju agregatov. Ideja o organizaciji servisnih služb in nudenju kvalitetnih uslug za turbine in drugo opremo je sicer sama po sebi dopadljiva, vendar je treba opomniti, da je organizacija takšnih servisov pri opremi naše vrste in za zelo redke primere večjih okvar zelo težko izvedljiva kot stalna služba izven tovarne, saj takšne službe ne poznajo nikjer v svetu in investitorji prav dobro vedo, zakaj ne. Zaradi tesnejšega kontakta z investitorji je Litostroj pred leti organiziral poseben simpozij o vodnih turbinah, ki so se ga udeležili zastopniki iz vseh hidroelektrarn z našo opremo. Razen tega je takoj interveniral v vseh primerih, kjer je šlo za odstranitev daljšega izpada proizvodnje električne energije. Pri vsej tej diskusiji pa je treba vedeti, da ne gre samo za naše podjetje, temveč za interese vse naše skupnosti in seveda za našo popolno uveljavitev tudi na tujih trgih. Zato moramo pri tem (Nadaljevanje na 2. strani) LITOSTROJ SODELUJE PRI GRADNJI Atlantske ribiške flote Hrana povprečnega Jugoslovana je z beljakovinami zelo siromašna. Beljakovinsko hrano sestavljajo predvsem različne vrste mesa: govejega, telečjega, svinjskega. Ribe, ki uspešno zamenjujejo meso, nimajo v prehrani Jugoslovanov bistvene vloge. V primerjavi z govejim in drugim mesom so ribe poceni. Z veliko realnostjo lahko ocenjujemo, da bo goveje in drugo meso zadržalo svoje visoke cene tudi v bodoče. Zato bo potrebno dvigniti potrošnjo rib, kot so to storile tudi druge dežele, sicer se struk- že povsem siromašna z ribami. Še posebej velja to za naš Jadran. Ribiči so prisiljeni, da vse bolj izkoriščajo bogata ribolovna področja na odprtih in oddaljenih morjih. Seveda je taka preusmeritev ribištva možna samo, če so na voljo ustrezne ribiške ladje, prilagojene za lov v povsem drugačnih razmerah, kot so jih bili ribiči vajeni v obalnih vodah. Nekaj povsem drugega je lov v mirnih nočeh na Jadranu in lov v mrzlih razburkanih valovih severnega Atlantika. Oddaljena bogata lovišča in ze- Dieslov ladijski motor 628-VF-50 s šestimi valji tura prehrane ne bo menjala. Jugoslovan porabi sedaj povprečno komaj 0,5 kg rib. Iz tabele, ki jo navajamo, sledi, da je primerjava med našo državo in razvitimi industrijskimi državami glede porabe rib nemogoča. Letna poraba rib na prebivalca znaša: Danska 26 kg Holandska 25 kg Švedska 23 kg Španija 21 kg Anglija 17 kg SZ 17 kg Zahodna Nemčija 15 kg Grčija 13 kg Francija 13 kg Italija 7 kg Vidimo, da trošijo industrijsko razvite države Zahodne Evropa, pa tudi SZ, v primerjavi z Jugoslavijo ogromne količine rib. Računa se, da 30—65 odstotkov mesne hrane v teh deželah tvorijo ribe. Pri nas je ta odstotek komaj 2—3 odstotke. Navedena dejstva silijo jugoslovanske ribiče, da oskrbijo tržišča z zadostnimi količinami rib, distribucijska in transportna mreža pa da se organizirata po sodobnih načelih. Na žalost so obalna področja in teritorialne vode večine morij HE PERUCICA (Nadaljevanje s 1. strani) upoštevati ne le lokalne, temveč tudi splošne nacionalne interese. Po gornjih podatkih naših strokovnjakov se nam vsekakor pred tujino ni treba sramovati, niti ne ob morebitnih defektih, saj vemo, da tudi največji svetovni izdelovalci te opreme niso bili brez napak pri nas, čeprav o tem nismo pisali. (To misel je poročevalec mariborskega »Večera« drastično izrazil z naslovom svojega poročila: »Kar mahnimo po njem, saj je naš!« ...) Prihodnjič bomo opozorili še na nekaj glasov v tej zadevi, ki je po našem presegla vse meje dezin-formiranja naše javnosti pa tudi vse meje varovanja naših interesov nasproti tujini. lo različne vremenske razmere narekujejo, da se dolgo, tudi večtedensko bivanje na morju naredi ribičem čim udobnejše. Vse ribiške enote, ki love v tako oddaljenih področjih, morajo biti grajene za večji radius gibanja. Plovne sposobnosti ladij morajo omogočati normalno delo — lov, tudi pri zelo slabem morju in viharjih. Tak razvoj in preusmeritev ribištva je omogočil tudi razvoj hladilne tehnike. Star nezanesljiv način ohlajevanja z ledom je na takih modernih ladjah povsem izrinil moderni način ohlajevanja z globokim zmrzovanjem. Tehnologija globokega zmrzovanja omogoča, da se ribe konzervirajo za daljše obdobje. Ribiške enote se lahko zadržujejo več časa v ribolovnih področjih in odhajajo na zelo oddaljena, toda bogata lovišča. Širna morska prostranstva na severnem Atlantiku okrog New Fundlanda in Labradorja so planjave, ki jih je treba samo požeti. Ribiči, ki so lovili v teh področjih, pripovedujejo o izrednih množinah rib. Lov je tako bogat, da ribe s težo pod 1 kg za prehrano sploh ne prihajajo v poštev. Predelajo se v ribjo moko, ki se uporablja kot kvalitetno krmilo pri pitanju živali (piščančje farme, bekoni, teleta). Podjetje »Jugoatlantik« v Puli je bilo ustanovljeno prav z namenom, da se orientira na ribolov na Atlantskem oceanu. Ladje- delnica Crvena zvezda v Puli gradi sedaj zanj tri najmodernejše ribiške ladje, ki bodo ustrezale najvišjim zahtevam tehnike na tem področju. Ker je celotna tehnologija globokomorskega ribolova nam Jugoslovanom še premalo znana, so bili projekti za ladje naročeni pri znani ameriški projektivni organizaciji »Mar-co«. Nove ladje so grajene v jekleni konstrukciji, dolge 48 m s kapaciteto 450 ton rib, ki se bodo skladiščile v 10 skladiščnih komorah. Ladje so grajene predvsem za lov na tune. Opremljene bodo z radarjem, napravo za avtomatsko krmarjenje, žiro kompasom ter drugimi navigacijskimi in elektronskimi napravami za odkrivanje ribjih jat. Predvidevajo, da bi vsaka ladja ulovila letno 2.500 ton rib, ali vse tri skupaj nad 7.000 ton, kar je več kot tretjina današnjega ulova na Jadranu. Glede pogonskih motorjev je odločitev padla na motorje B&W, ki jih bo izdelalo naše podjetje. To so motorji f amili je VBF, in sicer tipa 928-VBF-50. Motorji tega tipa se sedaj prvič izdelujejo v Litostroju. Z njimi smo občutno razširili naš proizvodni program glavnih pogonskih motorjev, ki je do sedaj obsegal samo Alpha motorje. Motorji VBF so dvotaktni motorji brez križnika. Značilno zanje je istosmerno izplakovanje s centralno postavljenim izpušnim ventilom v glavi motorja. Motorji so opremljeni s turbopuhalom, ki ga ženejo izpušni plini motorja. Preden odpre bat v bližini spodnje mrtve točke izpla-kovalne naprave, ki so po vsem obodu valja, se odpre izpušni ventil. Plini v valju eksplodirajo na tlak, ki je manjši kot izplako-valni tlak. Pri gibanju bata navzgor se zapre izpušni ventil, preden prekrije bat polnilne kanale. Motorji VBF so grajeni za direktno zvezo s propelersko gredjo. Smer vrtenja propelerja dosežemo s spremembo smeri vrtenja motorja. Maketa prvega jugoslovanskega tunolovca Kaj pišejo o nas V februarju so vsi jugoslovanski dnevniki poročali, da gradi sarajevsko podjetje Energo-invest štiri termoelektrarne v Indiji in da v tem poslu sodeluje z njim — razen Jugoturbine, Rade Končarja, Djura Djakoviča in tvornice parnih kotlova — tudi Litostroj. Delo je dne 6. 2. 1965 poročalo o sporazumu o skupnem nastopanju našega ladjedelništva in z njim povezane industrije na svetovnih trgih. Dne 5. februarja tega leta so na sestanku v Zagrebu ugotovili uspehe, ki so jih dosegli z delitvijo dela med podjetji Rade Končar, Uljanik in Litostroj, kakor tudi z nekaterimi drugimi in poljskimi poslovnimi partnerji. Podobne poslovne stike bodo posebne'delovne skupine navezale tudi z ustreznimi industrijami Sovjetske zveze, Bolgarije in drugih vzhodnoevropskih dežel. O tem so poročali tudi drugi jugoslovanski dnevniki. Ljubljanski dnevnik je 3. 2. 1965 poročal iz Beograda, da je podjetje Brodoimpeks sklenilo s tunizijsko brodarsko družbo spo- Postavljanje kobilice za oceanski tunolovec v ladjedelnici Crvena zvezda Motorje VBF gradijo v štirih velikostih: Tip Vrtilna hitrost o/min Moč na valj KS/valj Možno število valjev 28-VBF-50 360 174 5,6,7, 8,9,10 35-VBF-62 300 182 5,6,7, 8,9,10 42-VBF-75 240 395 5,6,7, 8,9,10 50-VBF-90 200 560 5,6,7, 8,9,10,11,12 Bogat ribolov V nove ladje Jugoatlantika vgrajeni motorji 928-VBF-50 imajo 9 valjev in moč 1500 KS. Z njihovo energijo bo ladja razvijala hitrost 11 vozlov. Jugoatlantik bo z izgradnjo ribiške flote še nadaljeval. Predvidena je nabava nadaljnjih 10 tunolovcev. Od rezulttov pri dobavah prvih 3 motorjev pa za-visi, če se bo Litostroj lahko uveljavil tudi pri prihodnjih poslih, ki se obetajo z modernizacijo in razvojem našega ribištva. Inž. Darinko Kolbl razum o dobavi treh tovornih ladij s po 800 tonami nosilnosti, za katere bo pogonske motorje moči 720 do 790 KM izdelal Litostroj. O tej dobavi je istega dne poročal tudi beograjski Privred-ni pregled, Privredni vjesnik iz: Zagreba je o tem poročal že 23. januarja 1965, Vjesnik iz Zagreba pa 13. 1. 1965. KORISTNO SODELOVANJE V Vjesniku iz Zagreba so dne 17. 1. 1965 objavili članek o modernejši proizvodnji v strojegradnji, kjer je govora predvsem o potrebi skupnega nastopanja podjetij iste stroke tako na domačih kot na inozemskih tržiščih. Pomembno je omeniti dejstvo, da člankar na vidnem mestu nodčrtuje pozitiven odnos podjetja Jugoturbine iz Karlovca do njenih kooperantov, med katerimi je tudi Litostroj. V več jugoslovanskih časopisih so zadnje dni izšli daljši ali krajši sestavki o elektrarni na modrem Nilu Tis Abbai. Ta elektrarna je druga po velikosti v Etiopiji. Projekte za to hidroelektrarno je izdelal zagrebški Elektropro-jekt, dvigala in nekaj druge opreme mariborska tovarna Metalna, turbine in dvigalo za strojno postajo je izdelal Litostroj, generatorje z vso potrebno opremo pa je poslalo zagrebško podjetje Rade Končar. Nova elektrarna bo znatno pripomogla k ekonomskemu razvoju doline Modrega Nila. V bližine elektrarne so že postavili največjo etiopsko tovarno tekstila v Bahr Daru, ki je bila tudi zgrajena z jugoslovansko tehnično pomočjo. Vsi omenjeni članki in dopisi pohvalno ocenjujejo delo vseh jugoslovanskih podjetij, med njimi tudi Litostroja. Privredni pregled iz Beograda je dne 28. januarja 1965 objavil članek pod naslovom: »Na principih studioznega dela«, kjer govori o razvoju kovinske industrije v ljubljanskem okraju. Na vidnem mestu omenja glavne težave te panoge industrije, to je pomanjkanje domačega reprodukcijskega materiala, dolgi dobavni roki in seveda predvsem pomanjkanje deviznih sredstev. Izredno važno vlogo v tej industriji imajo livarne, ki izkoriščajo odlitke za lastno predelavo. S tem v zvezi omenja tudi podjetje Litostroj, ki ga kasneje še enkrat omeni v zvezi z glavnimi izvoznimi artikli te industrije, med katere moramo šteti predvsem turbine, žerjave, dvigala, črpalke, kar vse izdeluje Litostroj. Seveda ob tem ne smemo pozabiti še na druge izvozne artikle drugih izvoznih podjetij, kot so pristaniška oprema, rudarska oprema, razni stroji itd. INŽ. FRANC PENTEK, sekretar TK ZKS Problemi gospodarjenja v Litostroju v novih ekonomskih pogojih Na V. kongresu ZKS, ki se ie sestal 17. 3. t. L v Ljubljani, je prispeval k razpravi z gradivom tudi sekretar našega tovarniškega komiteja inž. Franc Pentek, čigar referat podajamo na tem mestu v povzetku. Vsa družbena prizadevanja so že v preteklem letu, še posebno pa po VIII. kongresu ZKJ bila usmerjena k izdelavi in izpopolnjevanju takega gospogarskega sistema, ki naj bi ustvaril kar najbolj ugodna tla za intezivno gospodarjenje v vseh gospodarskih panogah. Vendar pa nam prehod na intenzivno gospodarjenje, spričo •doslej ekstenzivno usmerjene proizvodnje, ki je značilna za največji del industrije in tudi za naše podjetje, predstavlja prav zato težave, ker odprava raznih instrumentov ni prinesla sprostitve materialnih sredstev v vseh pnaogah industrije enako. Ko smo komunisti v Litostroju razpravljali o ukrepih v zvezi z izpopolnjevanjem našega gospodarskega sistema, smo ugotovili, da nam niso prinesli bistvenih povečanj materialnih sredstev. To pomeni, da naši samoupravni organi niso pridobili večjih sred- V 000/din 1960 1961 štev, s katerimi bi hitreje reševali intenzifikacijo našega gospodarjenja. Zato smatramo, da je odprava prispevka iz dohodka samo za nekatere gospodarske panoge pomanjkljivost v dosedanji fazi izpopolnjevanja gospodarskega sistema na področju delitve dohodka, pomanjkljivost, ki jo moramo v prihodnosti popraj viti. Ta pomanjkljivost je tudi ovira pri doslednem uresničevanju delitve dohodka med družbe-no-političnimi skupnostmi in delovno organizacijo, kakor tudi pri delitvi dohodka po delu pri razdeljevanju osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. INTENZIFIKACIJA GOSPODARJENJA Napori komunistov v naši delovni organizaciji so predvsem usmerjeni k intenzifikaciji gospodarjenja, ki naj se odraža v modernizaciji proizvodnje oziroma v bolj ekonomičnem in bolj rentabilnem poslovanju delovne organizacije, pa tudi bolj produktivnem delu samih proizvajalcev. Preden bi nakazal nekaj konkretnih nalog, ki si jih moramo za dosego prej navedenih ciljev postaviti, bom navedel nekaj podatkov o gospodarjenju v naši delovni organizaciji v zadnjih letih (od leta 1960 do vključno leta 1964). Ti podatki nam povedo, da je podjetje v obdobju od leta 1960 do vključno 1964, če presojamo poslovne rezultate z ozirom na ustvarjeni celotni dohodek po plačani realizaciji, beležilo zadovoljive rezultate, saj se je obseg proizvodnje, če vzamemo za startno leto 1960, dvigal kot prikazujejo indeksi: 100%, 123%, 138%, 186,5% in 200% v letu 1964. Ti indeksi nam jasno pričajo o nenehni in zelo ugodni rasti obsega proizvodnje v naši delovni organizaciji. Vendar moramo pri oceni dobrega gospodarjenja pogledati, ali smo dosgeli tudi največje možne ekonomske rezultate. Za ugotavljanje ekonomičnosti poslovanja so pri nas kot družbena merila porabljena sredstva. Cim manj sredstev bomo porabili na enoto ustvarjenega celotnega dohodka, tem bolj ekonomično bomo gospodarili. 1962 1963 1964 celotni dohodek 7,453.027 9,173.444 porabljena sredstva 4,785.679 4,959.695 = 1,562 = 1,85 Razmerje med ustvarjenim celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi nam po-•ve, da smo npr. z enim dinarjem porabljenih sredstev ustvarili v letu 1960 — 1,562 dinarja, v letu 1961 — 1,85 dinarja, v letu 1962 — 1,72 dinarja, v letu 1963 — 1,608 dinarja in v letu 1964 — 1,53 din celotnega dohodka. Vidimo, da smo največjo ekonomičnost poslovanja v naši V 000/din 1960 1961 neto prod. 2,825.729 4,213,749 povpr. vlož. sred. 8,842.067 10,086.878 = 0,32 = 0,418 Navedeni izračuni nam pokažejo, da je naša delovna organizacija poslovala naj-rentabilneje v letu 1961, ko smo npr. ustvarili z enim vloženim dinarjem vred- 10,293.828 13,901.750 14,911.78 5,974.442 8,650.688 9,607.165 = 1,72 = 1,608 = 1.55 delovni organizaciji dosegli leta 1961 in da je v letu 1964 padla ekonomičnost poslovanja na najnižjo vrednost. V naslednjem si bomo ogledali rentabilnost poslovanja v posameznih letih obravnavanega obdobja. Trdimo, da ren-tabilneje posluje tista delovna organizacija, ki na en dinar vloženih sredstev ustvari več dinarjev neto produkta. 1962 1963 1964 4,319.386 5,251.062 5,304.620 11,546.288 13,135.142 13,970.856 = 0,374 = 0,4 = 0,38 nost neto produkta 0,41 din oziroma smo v letu 1964 mani rentabilneje poslovali. Produktivnost dela presojamo z razmerjem med ustvarjenim neto produktom in povprečnim številom zaposlenih delavcev. V 000/din 1960 1961 1962 1963 1964 neto produkt 2,825.729 4,213.749 4,319.386 5,251.062 5,304.620 povpr. št. zaposlenih 2.739 3.126 3.267 3.445 3.660 = 1,033 = 1,346 = 1,324 = 1,526 = 1,450 indeks % 100 130 128 147,5 140 Iz izračunanih podatkov je razvidno, da je bila največja produktivnost dela v letu 1963, ko smo ustvarili na enega zaposlenega delavca 1,526 mili j. dinarjev neto produkta, oziroma je bila v letu 1964 slabša produktivnost dela (1,45 milij. neto produkta). Vrednost povprečno dejansko izplačanih mesečnih neto OD v obravnavanem obdobju: V 000/din 1960 1961 1962 1963 1964 ; ■- ■ ■: X V primerjavi s Francisovim dvojčkom bi bila 'prednost Grosove zamisli v enem samem večjem gonilniku, boljšem izkoristku, višji vrtilni hitrosti in cenejšem generatorju. V primerjavi s Kaplanovo turbino pa je prednost turbine z obrnjenim natokom v zmanjšani obAunenitvi nosilnega ležaja, kar je posledica navzgor usmerjenega hidravličnega pritiska in kar zopet prispeva k povečanju izkoristka. Ker prihaja pri klasičnih spremembe so na sliki 2 šrafira-ne), toda te še daleč niso tako obsežne, kot bi bile pri klasični ali cevni Kaplanovi turbini. Poleg dobrih strani ima Grosova zamisel tudi nekatere slabe: zaradi dveh precej nasilnih sprememb smeri toka vode ne bo prišlo zboljšanje izkoristka ool-no do veljave in nujnost nizvodnih gradbenih jam za izdelavo odtočnih rovov bo, žal, znatno povečala gradbene stroške. RAČUN NAJ ODLOČI Turbine po Grosovem predlogu so praktično izvedljive, bodisi kot dvojno regulirane ali pa z regulacijo samo gonilnika ali vodilnika. Smatramo lahko, da bi pri sedmih agregatih zadoščala enojna regulacija in da bi dvojna v energetskem pogledu ne imela nobenih prednosti. — Čeprav turbine po Grosovi zamisli še nihče ni projektiral, vendar lahko rečemo, da je tu edino še nerešeno vprašanje nosilni ležaj, ki mora biti konstruiran za prestrezanje dvosmernih in neenakih osnih obremenitev. Težko je reči vnaprej, katera od obeh variant — Francisovi dvojčki ali turbine z inverznim natokom — bo zmagala v konkurenci. Vprašanje je toliko težje,, ker modelna turbina po Grosovi zamisli še ni do kraja laboratorijsko preizkušena in se še ne da z gotovostjo reči, za koliko bev njen izkoristek višji. Na posvetu v Mariboru so zato sklenili, naj odloči informativni ekonomski račun. Ta naj primerja gradbene stroške in stroške za nabavo strojne opreme obeh konkurenčnih variant. Če bo račun pokazal tolikšno prednost Francisovih dvojčkov pred turbinami z inverznim natokom, da je-po vsej verjetnosti ne bo mogoče-izravnati z večjim energetskim izplenom pri turbinah po Grosovem predlogu, ta predlog ne bo sprejet. Če pa bo razlika med obema možnima rešitvama manjša in bo imel Grosov predlog upanje na uspeh, bo končno odločil točnejši ekonomski račun ob upoštevanju rezultatov detajlnega projekta obeh vrst turbin in laboratorijskih preizkusov. Vprašanje, ali bomo HE Falo obnovili po starem ali po novem, ostane torej do nadalnjega še od- ,lrl°" Inž. Leopold šole Tehnični drobiž ANGLEŠKA ATOMSKA CENTRALA V mestu Winckel v Veliki Britaniji je med dvema daljnovodoma visoke napetosti nameščeno a-tomsko srce nuklearne električne centrale. V bleščeči krogli se nahaja progresivni, s plinom hlajeni reaktor. Ta predstavlja velik korak naprej v izgradnji takih reaktorjev. Uranium-oksidno gorivo in posode iz nerjavečega jekla se uporabljajo pri delu v tej centrali. Izhodna temperatura plina je za 200 stopinj Celzija višja od temperature iz že prej zgrajene nuklearne električne centrale pri Colder Holu. REVOLUCIJA V PROIZVODNJI LADIJSKIH MOTORJEV V Angliji nameravajo pričeti izdelovati novi tip dvotaktnega Diesel motorja, ki ga bo moč uporabljati tako na kopnem kot na vodL Današnji tipi Diesel motorjev, od katerih so nekateri celo visoki preko 15 metrov in tehtajo več kot tisoč ton, imajo to prednost, da porabijo relativno malo goriva in so zelo zanesljivi ,(zelo redko se dogaja, da bi na odprtem morju odpovedali). Toda po drugi strani so ti klasični motorji zelo dragi, saj njihova cena večkrat znaša tretjino vrednosti ladje, poleg tega pa tak motor zavzema precej prostora. Tvrdka Ruston & Hornsby trdi, da se bo motor, za katerega dela načrte, pojavil na tržišču že leta 1967. Motor naj bi bil ne samo fcnatno manjši in lažji, temveč tudi cenejši, saj bo stal le 10 funtov na eno konjsko moč. To znaša komaj nekaj nreko polovice cene, vgrajene v velikih ladijskih Diesel motorjih kontinentalnega tipa, ki jih grade po licenci v Angliji. Motorji klasičnega tipa imajo moč tudi preko 30.000 konjskih moči, kar pome- ni, da bo treba vgraditi v ladje več motorjev novega tipa, katerih moč ne presega več kakor 10 tisoč konjskih moči. Britanska tvrdka Mirrlees prav tako kot prej omenjena tvrdka, dela na raziskovanju prednosti novih motorjev s pomočjo državnega odbora za znanstveno industrijske raziskave. Angleška vlada je morala nuditi finančno pomoč za ta dela zato, ker graditelji ladijskih motorjev v Veliki Britaniji nočejo vlagati svoja denarna sredstva za raziskovanje pri izdelavi novih ladijskih motorjev. NAŠI ČRPALKI NA SAVI Pod naslovom: črpalki dvojčici na Savi je časopis Dnevnik iz Novega Sada dne 19. L 1965 objavil članek o izgradnji dveh črpalnih nostaj blizu Beograda. Ti dve postaji naj bi ob koncu leta, ko naj bi predvidoma pričeli obratovati, obranili pred površinskimi in podtalnimi vodami 250 tisoč hektarov plodne zemlje v Sremu. Predračunska vrednost tega objekta je ocenjena na 600 milijonov dinarjev. Opremo za ti dve črpalni postaji bo poleg zagrebškega podjetja Rade Končar dobavilo ljubljansko podjetje Litostroj. Zaupanje investitorja našim delavcem vnovič dokazuje, da uživa naše podjetje sloves dobrega izdelovalca črpalnih postaj tako v domovini kot v inozemstvu. HIGIENA ATMOSFERE Dim iz tovarniških dimnikov pomeni veliko nevarnost za prebivalce industrijskih mest. Zastrupljevanje atmosfere doseže tako stopnjo, da pride do precejšnje škode v poljedelstvu in gozdarstvu, ogroža pa tudi zdravje prebivalstva. V češkoslovaški socialistični republiki je Ml pred kratkim na konferenci meteorologov v Libi-cah pri Pragi prav problem zastrupljenega zraka na prvem mestu. Med devetimi referati moramo omeniti predvsem referat H. Morzea, ki je navedel merjenje žvepla in žveplovega dioksida v atmosferi v Dresdenu. Ugotovil je, da je pozimi zrak trikrat bolj zastrupljen kot poleti. Prav bi bilo, da bi se tudi naši strokovnjaki pričeli resneje ukvarjati s tem problemom, saj iz dneva v dan lahko opažamo večjo zastrupljenost ozračja, posebno v večjih industrijskih središčih, kot n. pr. Ljubljani, Celju, Kranju, Jesenicah itd. LEIPZIŠKI SEJEM Ob koncu februarja so v Leipzigu odprli jubilejni mednarodni sejem. Razstavljale!, ki so prišli iz več kot 70 evropskih in drugih držav, razstavljajo na prostoru, ki meri več kot 325 tisoč kvadratnih metrov. Jugoslovani razstavljamo svoje izdelke na 1800 kvadratnih metrih površine. Na odprtem prostoru so na ogled gradbeniški in poljedelski stroji, medtem ko so na posebnem prostoru izdelki železarne Vareš, Sisak in Zenica. Vse kaže, da smo se za letošnji sejem mnogo bolje pripravili kakor pretekla leta. Na sejmu imamo 25 poslovnih birojev, pa tudi število strokovnjakov in predstavnikov posameznih podjetij je precej večje. Ta sejem predstavlja nekakšnega posrednika med trgovino V in Z in prav tu se sklenajo najpomembnejši komercialni posli. V okviru prireditev za časa Leipzi-škega sejma je bil od 6. do 11. marca tudi kongres znanstvenikov iz vsega sveta. Dvigalo-viličar? V Ameriki in razvitih državah Evrope že več let uporabljajo v skladiščih nov sistem skladiščnega transporta z dvigali-viličar ji. Ta sistem je pokazal izredno eko- sebno če uporabimo tak sistem, kakor je prikazan na sliki 3, kjer imamo glavni hodnik, po katerem tovor z žerjavom pripeljemo do ustreznega mesta, ga tudi tu N(a . p . s) 300 (din dan) N a P : s : •i Ste vi h zabojev I $ 1 : nabavna cena : amortizacija 10 let : obresti pogonski stroški ii% ti* 48% J Vidimo, da postane ta naprava ekonomična, že pri 30 operacijah na dan, torej postane dvigalo-vi-ličar rentabilno že pri približno 30% svoje maksimalne kapacitete. Če upoštevamo še prihranek ■na transportnem personalu, bomo tudi pri nas kmalu spoznali, da si modernega skladišča brez dvi-gala-viličarja sploh ne moremo misliti. Naj zaključimo s poročilom podjetja Gummi Continental A. C. Hannover o »Demag« dvi--galu-viličarju, ki so ga vgradili v svoja skladišča: »Posebno je vredno omeniti, da se z vgradnjo dvigala-viličarja potreben prostor za vskladiščenje in manipuliranje zmanjša za 70 odstotkov, in 'to s to važno prednostjo, da je tedaj vsaka skladiščna enota posebej dostopna.« Potrebe naše industrije po teh transportnih napravah bodo ved- dustrije, od vstopa surovin do izstopa izdelkov. Mislimo, da je druga teza za nas pravilnejša. Če se ozremo v tovarno »Demag«, vidimo, da tam niso ozko specializirani samo v izdelavi določenih žerjavov, temveč izdelujejo žerjave od najmanjših do največjih nosilnosti, od dvigal-viličarjev do pristaniških žerjavov in imajo biroje, ki se ukvarjajo s konkretnimi problemi transportne tehnike v raznih panogah industrije. Čemu ne bi tudi pri nas prešli na ta novi koncept dela, namreč na to, da ne bomo več projektirali samo dvigalnih naprav, temveč da bomo projektirali v posameznih tovarnah? Strokovnega nomičnost in zanesljivost v obratovanju, v izrabi prostora pa veliko racionalnost. Osnovni princip te nove transportne tehnike je v tem, da dvigalo-viličar prevaža in sklada blago, ki je na paletah, v skladovnice ali na police, pri tem pa polno izkorišča tretjo dimenzijo skladišča — višino. In prav zato bi morali primerneje imenovati to dvigalo »skladalno dvigalo«. Dognano je, da z do sedaj poznanimi transportnimi sredstvi izkoriščamo pri nas skladiščni prostor le 25 do 45 %>. 'Z uvedbo nove skladiščne tehnike pa se poveča izkoriščenost skladiščnega prostora na 70 do 90%. To pomeni pri gradnji novih objektov znatno znižanje investicij, pri obstoječih objektih pa povečanje proizvodnih površin na račun skladiščnih. Dvigalo-viličar je, kot se vidi na slikah 1 in 2, posrečena kombinacija dvigala in viličarja ter združuje prednosti obeh. Sestavljeno je iz mosta, mačka (na katerem je vrtljivo obešen stolp, vrtljiv za 180 ali 360°) in vilic, s katerimi primemo breme, ki se vozi po stolpu navzgor in navzdol. Dvigala-viličarje z dvižno višino vilic do 4 metre upravljamo s tal električno, za dvižne višine večje od 4 metre pa iz kabine, ki je nameščena na stolpu in se dviguje in spušča skupaj z vilicami. Vilice so prilagojene bremenu, tako da lahko primejo vsako blago od palet, železarskih valjev, motorjev in karoserij v avtomobilski industriji, sodov v kemični in prehrambeni industriji pa do pločevine, profilov, svitkov, okroglega železa in žice v železarski industriji. Hitrosti vseh gibov so navadno dvojne: hitra in počasna v razmerju 1:8, razen obračanja, kjer je samo ena hitrost, 'in sicer tri vrtljaje v minuti. Hitre hitrosti omogočajo veliko hitrost dela, medtem ko se počasne hitrosti uporabljajo le za vstavljanaje v police ali skladovnice. Transportne poti se pri uporabi viličarjev zelo zmanjšajo po- /sfo&e v s Jed vet/e Urine hodnikov ustrezno obrnemo ter tako obrnjenega po stranskem hodniku pripeljemo do police, ga dvignemo in vstavimo. Kako vpliva širina hodnikov na kapaciteto skladišča, je razvidno iz slike 4. Vidimo, kako količina skladiščnih palet naglo pada pri širših hodnikih. To očitno opozarja na prednost transportnih sredstev, ki potrebujejo ožje hodnike, a izrabljajo višino. Z dvigali-viličarji enakomerno porazdelimo blago po vsem skladišču, pri tem pa ni nobene krajevne obremenitve hodnikov, kot je to pri talnih prevoznih sredstvih, kakor tudi ni važna kvaliteta tal. Ekonomičnost dvigala-viličarja je razvidna iz slike 5, ki prikazuje odvisnost stroškov vzdrževanja od števila operacij. kadra za to imamo dovolj, ni pa dovolj proizvodnih kapacitet v naši tovarni. To lahko rešimo z vpeljavo primerne kooperacije. S tako organizacijo dela bi v naši tovarni izdelovali projekte in dokumentacijo, v naših delavnicah pa za nas sprejemljivo količino opreme. Vso ostalo opremo bi izdelovali naši kooperanti no naši dokumentaciji. Da bi vse to funkcioniralo, je potrebno analizirati in proučiti možnosti naše proizvodnje in poiskati take kooperante, s katerimi bi odpravili ozka grla naše proizvodnje. Ne smemo dopustiti, da izgubljamo za nas perspektivna naročila, konkretno dvigalo-viličar 2 t za Rade Končar, zaradi dobavnega roka, ki je bil pri nas 18 mesecev, pri konkurenčni firmi pa deset. In še to, dobavni rok 18 mesecev smo dosegli le s tem, da smo poiskali kooperante, ki bi izdelali pravočasno (v 10 mesecih) mehanizme za dviganje in mehanizme za vožnjo mačka in ■mosta. Pri nas bi izdelali le zvar-jence in mehanizem za obračanje stolpa, za kar pa je potrebno 100 odstotkov več časa. To nam daje slutiti, da nas čaka še veliko dela, preden bomo zmogli v proizvodnji transportnih naprav zavzeti res moderen koncept projektiranja in proizvajanja. Janez Kastelic no večje, posebno še zato, ker so res univerzalno uporabljive. Samo v tovarni Rade Končar bodo potrebovali 10 takih naprav. Poglejmo samo naša skladišča, kako so starokopitno nerentabilna. Nastane vprašanje, če je proizvodnja teh naprav za našo tovarno kot proizvajalca naprav z večletno tradicijo interesantna. Obstajata dve tezi: prva, ki govori, da smo šli z razvojem dvigal že predaleč in ki zahteva skrčenje našega proizvodnega programa samo na specialna dvigala; druga pa govori o preozki specializaciji dosedanjega žerjavskega oddelka in zahteva, da začne ta oddelek proučevati in projektirati ne samo žerjave, temveč sploh tehniko transporta v raznih panogah in- Pomembni sklepi Na eni izmed zadnjih sej delavskega sveta našega podjetja, ki je bila dne 26. 2. 1965, so potrdili zaključni račun za poslovno leto 1964. 1. podjetja TZ Litostroj 2. počitniškega doma Moščenič-ka Draga 3. počitniškega doma Fiesa 4. počitniškega doma Sorica 5. delavske restavracije TZ Litostroj. Širina hodnika vpliva na kapaciteto skladišča Sklenili so tudi, da se ostanek dohodka podjetja v višini 25 milijonov 894.000 prenese v sklad skupne porabe. Med drugim so sprejeli tudi splošno navodilo za dodeljevanje ugodnosti v zvezi s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem, prav tako v smislu priporočila plenuma. " Z uveljavitvijo tega navodila nehajo veljati določila pravilnika o štipendiranju in kreditiranju izobraževanja, če niso v skladu z navodilom tako, da se oba pravilnika uporabljata skladno s tem navodilom. Delavski svet je sklenil, da se razpiše natečaj za lastno udeležbo pri dveh blokih v Goriški ulici, ki jih že gradijo, medtem ko se odločanje o gradnji tretjega bloka začasno odloži. DS je potrdil tudi sklep upravnega odbora, da podjetje pristane na rušenje barak v Korotan-ski ulici zaradi postavitve transformatorja. Kolikor podjetje ne bo imelo na razpolago likvidnih sredstev, vztraja na zahtevku da nam Elektro Ljubljana in Iskra, ki bosta gradili transformator, preskrbita ustrezen kredit. Člani delavskega sveta so med drugim tudi ugotovili, da delo na analitični oceni delovnih mest napreduje, in da bo predvideni rok po vsej verjetnosti ohranjen. Na podlagi poročila koordinacijske komisije za družbeno samoupravljanje v okviru sodelovanja MM, STT in TZL so člani delavskega sveta potrdili okvirno pogodbo o izmenjavi ležišč v počitniških domovih. Pooblastili so tudi upravo podjetja za podpis te pogodbe, potem ko jo potrdita še DS Metalne in STT. 0 delu sindikalne organizacije Letošnje organizacijsko poročilo je bilo prijetno presenečenje za vsakogar, ki ga je skrbno prebral. Uvodoma je v organizacijskem poročilu rečeno, da je morala sindikalna organizacija delati v težjih pogojih kot v preteklih obdobjih. Z uvedbo skrajšanega delovnega časa, zaradi povečanja števila delavcev v drugi in tretji izmeni in zaradi oddaljenosti prebivališč večjega števila delavcev ni bilo mogoče večkrat sklicevati sestankov vsega članstva. Izvršni odbor je zato predlagal, naj bi razpravljali na proizvodnih konferencah tudi o problemih članov sindikata. Podružnični odbori bodo morali imeti seje v prostem času, redni posveti predsednikov pa naj bi bili ob prostih sobotah. Če podrobneje analiziramo delo posameznih komisij, lahko ugotovimo, da je bilo tudi njihovo delo uspešno. Komisija za gospodarska vprašanja je imela zahtevno nalogo, saj je razpravljala o problemih, ki so osnova za gospodarsko dejavnost podjetja; dajala je svoje pripombe o poslovni politiki podjetja, o kadrovski problematiki, predlogu za nove obračunske postavke delavcev kot osnovi za gibanje osebnih doh. v letu 1965 itd. Želeti je le, da bi komisija svoje delo bolj povezala z gospodarskim dogajanjem v podjetju in delom ostalih podružnic v tovarni. Komisija za socialna vprašanja in družbeni standard je uspešno izvrševala svoje naloge v okviru svojih finančnih sredstev. Našla je najboljše stike s svojimi člani, ko jih je obiskovala v času bolezni in okrevanja. Toda prav bi bilo, da bi imela ta komisija več denarnih sredstev na razpolago, da bi že preventivno skrbela za rekreacijo delavcev, ki že vrsto let uspešno ustvarjajo na težkih delovnih mestih in v slabih delovnih pogojih. Osmi marec, mednarodni dan žena, praznujejo ženske v naši domovini sproščeno, v vedrem razpoloženju in z zavestjo, da so v vsem enakopravne s svojimi stanovskimi tovariši. Želeli bi le, da se tega ne bi zavedali samo en dan V letu, ampak da bi vse dobre želje veljale za vse dneve. 2b, a n zena Smo praznik ta kar vsi slavili, čeprav le ženam je veljal; so moški tudi kam zavili, češ kdo bi sam doma ostal... A tista stara zmeraj še drži: en dan le ženski svet je prost, ko moški vse se leto veseli in vsak dan kje drugje je gost... Za ženo v službi delo je, doma, skrbeti za moža ji je, otroke; zaposlena povsod je, kar se da, vse delo komaj zmorejo ji roke. In vendar ji zavidajo možje, ko le en dan, če le, revše praznuje kdo lajša pa ženam gorje vse druge dni, ko ni manj huje? Bi kazalo zares kaj spremeniti! Recimo: v službi vsi enaki smo, pa dajmo še doma kako urediti, da vsaj z zameno šlo bi prav tako. T. Žerjav (Po občnem zboru) Komisija je opravila še nekaj drugih koristnih akcij, kot je bilo obdarovanje za dedka Mraza, krvodajalsko akcijo, dodeljevanje raznih podpor itd. Tudi delo žena v sindikatu je bilo zelo uspešno in aktivno. Žene so organizirale in sodelovale pri raznih poučnih predavanjih, obiskale porodnice in matere ter reševale vse socialne probleme žena, skupaj s komisijo skrb za človeka. Komisija za rekreacijo je imela zelo odgovorno nalogo, saj je rekreacija velikega družbenega pomena. Rekreacija je na programu med odmori in v prostem času n. pr. z meodbratnimi in sindikalnimi tekmovanji v okviru planinskega društva in v ostalih športnih panogah, kot kegljanju, balinanju, namiznem tenisu itd. Vsako leto je tudi tradicionalni športni troboj med Metalno, STT in Litostrojem v številnih športnih disciplinah. Tako lahko rečemo, da^ se v športu udejstvuje 1000 članov podjetja, bilo bi jih pa še več, če bi imelo podjetje urejena igrišča. Razen dnevne in tedenske rekreacije imamo lahko za rekreacijo tudi dopust naših članov v počitniških domovih našega podjetja, kjer ima podjetje 339 ležišč in kjer je letovalo 2557 članov kolektiva s svojimi družinami. Komisija za kulturo in prosveto ima glavni namen približati kulturo delovnemu človeku. Zato so bile prirejene kulturne prireditve v krajih Zagradec, Dobrnič, Gornji grad in Mokronog. Komisija je organizirala tudi ogled raznih predstav, umetniških razstav itd. Organizacijsko-kadrovska komisija je v tej mandatni dobi prvič uresničevala stališča o organizacij sko-kadrovskih vprašanjih, ki so bila postavljena v letnem poročilu prejšnjega izvršnega odbora sindikata, o delavskem samoupravljanju in ostalih sklepih občnega zbora z organizacijsko-kadrovskega področja. Komisija je evidentirala kandidate za organe delavskega samoupravljanja in druge organe po njihovih sposobnosti, jih je usposabljala z izobraževanjem na tečajih in šolah za družbeno-politične delavce. Komisija pa je imela težave pri svojem delu, ker precej članov iz raznih vzrokov ne more prevzeti funkcij v omenjenih organih. Zato je predlagala, da naj se o tem problemu razpravlja tudi na letošnjem občnem zboru in sprejmejo sklepi, da se v prihodnje smotrneje uredi to izredno pereče vprašanje: vskla- diti je treba programe družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja, bolje preštudirati gradivo, formirati enotno kadrovsko komisijo vseh druž-beno-političnih organizacij, vodstva teh organizacij pa naj poiščejo skupno obliko dela in vrstni red akcij in naj se med seboj posvetujejo za enotno izvedbo programa. S. M. LITOSTROJ NA PRVI STRANI Privredni pregled je dne 13. 2. 1965 objavil članek z naslovom: »Večje angažiranje pri izvozu«, kjer govori o tem, da je znašal povprečni porast proizvodnje preteklega leta v elektrostroje-gradnji, oziroma v proizvodnji opreme kar 19 odstotkov. Navzlic tem podatkom je prišlo do znižanja izvoza elektro-strojegradnje za več kot deset odstotkov. Z ozirom na že objavljene znižane investicije in na povezovanje uvoza z izvozom, morajo tovarne strojne opreme pokazati mnogo več smisla za izvoz svojih proizvodov, tako da bi se izognile nepotrebnemu kopičenju zalog gotovih proizvodov. Poleg omenjenega članka je ta časopis objavil na prvi strani in na vidnem mestu veliko dvoko-lonsko sliko montaže turbine iz Litostroja. Z objavo te slike je Privredni pregled brez dvoma dal priznanje litostrojskim izdelkom. Z občnega zbora sindikalne organizacije 20. februarja Sestavni deli zaključnega računa Da bi člane kolektiva spoznali s pojmom zaključnega računa, smo se odločili, da bomo objavili izvleček iz knjige: Delovni priročnik za samoupravne organe. V naslednjih številkah bomo nadaljevali s podobnimi izvlečki. Zaključni račun delovne organizacije obsega: 1. Bilanco. 2. Obračun Celotnega dohodka in dohodka ter razdelitve dohodka. 3. Priloge, ki pojasnjujejo posamezne postavke bilance, obračuna celotnega dohodka in dohodka ter razdelitve dohodka. 4. Poslovno poročilo. 5. Zapisnik seje, na kateri je delavski svet oziroma ustrezni organ upravljanja obravnaval zaključni račun delovne organizacije in ga s sklepom sprejel. 1. Bilanca je sestavni del zaključnega računa in sistematičen pregled sredstev ter njihovih virov, zadnji dan vsakega koledarskega leta, to je 31. decembra. Bilanca je torej trenutna slika stanja delovne organizacije. Zanima vas.mm Prišli v mesecu februarju: Jožefa Kničar, Anton Gabrijel, Bogdan Mlakar, Rajna Jankovski, Dominik Brežič, Hasan Burnič, Vilijem Meglič, Bruno Bartolj, Ladislav Kovačič, Draga Einho-ver, Jurij Komtjanovič, Anton Longar, Mihael Kočevar, Rudolf Vidmar, Alojz Grabner, Marija Gale, Andrej Debevc, Martin Jurjevič, Stanislav Knez, Jožefa Škr-gatič, Anton Brcar, Janez Pucelj, Rudolf Urh, Enver Spahič, Ahmed Pašamovič, Ivan Knez, Milan Lobe, Anton Konte, Martin Blatnik, Mirko Herman, Franc Čerenak, Ivan Novak, Janez Burjek, Ivan Trebše, Marjan Gorišek, Savica Dimitrič, Janez Labe, Janez Koprivc, Anton Hočevar, Milan Gozovič. Odšli: Jakob Grmek, Cvetko Perič, Stanislav Koren, Franc Rakušček, Kričaj Franc, Marjan Grobiša, Alojz Pirc, Marija Ovsenik, Jože Šušteršič, Janez Drobnič, Janez Grom, Ivan Kunstelj, Alojzij Murn, Nikola Ratajec, Andrej Slak, Franc Valte, Jože Novak, Nevenka Miška, Andrej Hren, Jože Polutnik, Anton Škofič, Janez Maček, Marko Ljubič, Marija Lipar, Janez Kropivšek, Karel Kranjc, Jože Hribar, Aleksa Bar-navski, Janez Čadež, Jože Uršič, Stane Požlef, Boštjan Muraus, Jože Medved, Anton Planinšek, Josip Ladašič, Ivan Habjan. ZAHVALA Podpisana Anica BEZLAJ se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici in PPB za izkazano denarno pomoč. 2. Obračun celotnega dohodka in dohodka ter razdelitev dohodka kot sestavni del zaključnega računa je izkaz celotnega dohodka in njegove razdelitve za poslovno (koledarsko leto). Lahko bi rekli, da je analiza takega izkaza film o gospodarjenju delovne organizacije v danem razdobju. 3. Delovne organizacije morajo bilanco, obračun celotnega dohodka in dohodka ter razdelitev dohodka sestaviti v strnjeni obliki na predpisanih obrazcih. Predpisane so tudi priloge, ki pojasnjujejo posamezne postavke bilance, oz. obračuna, celotnega dohodka in njegove razdelitve. 4. Poslovno poročilo je tisti del zaključnega računa, ki mora podati gospodarsko in finančno analizo poslovanja za potrebe delovne organizacije. Tako analizo strokovno imenujemo interna ekonomska finančna analiza poslovanja. Ker pomeni poslovno poročilo analizo za notranje potrebe, je vsebina predpisana samo okvirno, in sicer sestoji iz splošnega dela, posebnega dela in sklepa. Splošni del poslovnega poročila vsebuje splošne podatke o delovni organizaciji. Posebni del poslovnega poročila obsega pregled in analizo celotnega poslovanja delovne organizacije in analizo delovnih uspehov. Ta del poročila mora zlasti zajeti podatke o stanju in spremembah v sredstvih delovne organizacije in v njihovih virih, investicijah, o izpolnitvi gospodarskih načrtov, o doseženi produktivnosti dela, o ugotovitvi in razdelitvi celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka, o osebnih dohodkih delavcev ter druge za delovno organizacijo pomembne podatke. Sklep poslovnega poročila mora podati mnenje o poslovanju delovne organizacije ter ukrepe, ki so bili storjeni, da bi delovna organizacija izboljšala delo in odpravila pomanjkljivosti. Po sporazumu o enotnih pokazateljih poslovnega uspeha gospodarskih organizacij uporabljajo enotne pokazatelje tudi pri obravnavanju dosežkov in pri sklepanju o delitvi čistega dohodka na podlagi zaključnih računov. Iz tega sledi, da mora posebni del poslovnega poročila analizirati poslovanje tudi tako, da uporablja enotne pokazatelje. 5. Zapisnik seje, na kateri je delavski svet oziroma ustrezni organ upravljanja obravnaval zaključni račun in ga s sklepom sprejel, je formalna potrditev zaključnega računa šele potem, ko ga je presodil delavski svet, oz. ustrezni organ upravljanja. Iz povedanega lahko vidimo, da je poslovno poročilo tisti sestavni del zaključnega računa, ki je bistven za presojanje. Poslovno poročilo mora potemtakem pokazati vse tiste posebnosti v poslovanju delovne organizacije, ki jih bilanca ter obračun in razdelitev celotnega dohodka splošno predpisanih oblik in vsebine ne moreta podati. NISTE MI RAZLOŽILI Če pride do takšne pripombe, sta po navadi dva krivca: tisti, ki jo je izrekel, in drugi, kateremu je bila namenjena. Ne smemo se' čuditi, če nepopolni nalog ni bil izvršen v celoti. Morda se je celo zdelo, da je vse popolnoma jasno, toda nalog vseeno ni bil v zadostni meri obrazložen. Tisti, ki naj bi nalogo opravil, bi lahko tudi sam zaprosil za obrazložitev nejasnosti. Podrejeni, ki je nekaj pozabil ali nepravilno opravil delo, se ne bi smel nikoli skrivati za izgovor: »Niste mi pojasnili.« Nadrejeni naj bi vedno zahtevali od podrejenih, da jih vprašajo, če nečesa ne razumejo. Prav tako pa naj bi tudi podrejenih nikoli ne bilo sram vprašati za tisto, kar jim ni popolnoma jasno. Razstava M. Vilharja v Zenici Naš stalni sodelavec Mario L. Vilhar te dni ponovno samostojno razstavlja. Tokrat v likovnem salonu doma kulture v Zenici. To je že njegova šestnajsta samostojna umetniška razstava. V Zenici razstavlja 25 slik in skulptur, med njimi tudi nekaj litostrojskih motivov SILVO BELCIJAN IN JANEZ ČERNAK POROČATA IZ INDIJE Na stavbiščih HE Vamune in cementarne v Indiji NAŠI NADZORNI TEHNIKI NA INDIJSKIH GRADBIŠČIH, KJER MONTIRAJO NAŠO OPREMO, NISO LE VNETI DELAVCI NAŠEGA PODJETJA, TEMVEČ SE HKRATI SEZNANJAJO Z INDIJSKIMI POSEBNOSTMI IN NAVEZUJEJO NAJPRISRČNEJŠE STIKE S TAMKAJŠNJIMI LJUDSTVI KADIJO KOT TURKI Iz New Delhija, piše Belci jan, sem se z vlakom odpeljal do zadnje postaje na poti proti Yamu-ni — Dehraduma. ,Nato smo se z džipom vozili še dobro uro skozi džunglo, kjer je stavbišče hidroelektrarne, blizu njega pa tudi Ples kaši, ki je vsako leto enkrat; tam si fantje in dekleta izbirajo svoje izvoljenke in izvoljence naš novi dom. Ker tu ni mnogo belcev, so nas domačini sprva čudno gledali, a kaj kmalu smo se drug drugemu privadili. V nekaj dneh smo že začeli z delom: sestavo traverznih obročev in pripravo rokov za varjenje. Delo je kar dobro napredovalo, le sonce nas je vedno bolj žgalo. Noči so nam bile dolge, ker zaradi vročine nismo mogli spati, čeprav so nam nad glavami brneli ventilatorji. No, za filmanje je bilo zmeraj kaj zanimivega, četudi mi kdaj pa kdaj ni uspelo ujeti v objektiv vsega, kar je videlo oko. Tako se mi je, na primer, izmaknil mož v večerni molitvi, brž ko je opazil, da sem ga »vzel na piko«. PREIZKUS JE USPEL Dnevi pa so nam vendarle hitro minevali in pričakali smo že naslednjo skupino litostrojča-nov, ki nam je prišla pomagat. Prišli so Ernest Maričič, Roko Matjašič in Boris Urbančič. Hitro so se tudi oni privadili podnebju in prvo prosto nedeljo smo že prebili skupaj na ribolovu ob reki Yamuni, kjer so nas zabavale čaple, opice in pelikani. Dne ,5. oktobra lani smo imeli preizkus prvega spiralnega okrova. Zbralo se je precej strokovnjakov. Preizkus se je obnesel in strokovnjaki so odkrito pohvalili naše delo. Pred tem pa je bil poseben obred, pri katerem so nam dali rdeča znamenja na čelo, na ohišju turbine pa so razbili kokosov oreh. Sledila je zakuska, na kateri so nam servirali njihove domače slaščice. Hkrati smo se pogovorili o nadaljnjem delu na hidroelektrarni. BREZ KOBRE NE GRE Neko nedeljo smo napravili krajši izlet na drugi breg reke Vamune, kjer nas je v vasi Panta ob neki kolibi čakal za Indijce kaj vsakdanji, za nas pa nenavaden doživljaj: ples kobre ob sviranju starca. Z rikšo smo si ogledali vas, nato pa se podali še v neko bližnjo trdnjavo z mošejo, ki smo jo smeli obiskati šele, ko smo si umili noge, kakor to terjajo njihovi verski predpisi. Na dvorišču smo videli kuharja, ki se je mučil s pripravo večerje; na drugem koncu pa so vojaki čistili kamele. Ko smo zapuščali trdnjavo, smo srečali vojake na vrancih, ki so nas vljudno pozdravili, kmalu nato pa spet karavano kamel. OB SVETI REKI NANGI Delo na obeh centralah je medtem dobro napredovalo. Dne 14. novembra lani smo imeli preizkus spiralnega okrova na HE Ya-muna I. V redu je potekalo tudi delo v HE Yamuna II in pred našim praznikom 29. novembra smo preizkusili že tretji spiralni okrov. Investitor je naše delo pohvalil. Za naš državni praznik smo si tako privoščili daljši izlet k »sveti reki« Nangi. Po še kar lepi asfaltirani cesti smo šli spet skozi džunglo do kopališča Had-var ob tej reki. Semkaj pridejo vsako leto romarji iz vse Indije. V mestu je veliko kopališče. Ob njem so svečeniki vseh vrst, ki mirno stoje ali sede na preprogah; vsak izmed njih predstavlja nekega boga. Kdor se okopa v tej reki, so mu odpuščeni vsi grehi, tako pravi njihova vera. Zato je med romarji mnogo starčkov in stark, ki jim je to romanje morda njihova zadnja pot. Večina kopalcev je golih, le nekateri so skromno odeti. V reki je vse polno rib, a tu jih nihče ne sme loviti. pa čeprav umirajo ljudje tudi od lakote, čez reko vodi most, ki je zanimiv po tem, da nosijo njegovi stebri glave raznih živali (levov, krokodilov, kač i. dr.), z mosta pa visijo verige, na katere se lahko oprimejo kopalci, če bi jih voda preveč zanašala. Na mostu je vse polno opic, ki umejo vsiljivo beračiti. Ena tudi mene ni prej prenehala nadlegovati, dokler ji nisem dal pomaranče. Seveda pa v tem kraju tudi pravih beračev ne manjka. Ko smo si v mestu nakupili še nekaj spominčkov iz slonovega okla, smo se skozi džunglo, kjer nas je pozdravil trop pavijanov, vrnili v Yamuno. SPREJEM PRI ŠEFU GRADBIŠČA Na stavbišču HE Yamuna I smo dokončavali zadnjo turbino. Tja smo se morali voziti vsak dan z džipom. Nekoč smo videli povoženega bivola na cesti; šele čez tri dni so ga zavlekli kakih deset metrov proč, kjer so ga do kosti obrale hijene ... Ob domačem prazniku nas je šef gradbišča povabil na večerjo. Sprejem je bil prijeten, čeprav smo se morali sprijazniti z marsikatero kulinarično posebnostjo, ki ni vselej prijetna. Sicer pa so si za praznik privoščili, zares bleščeč ognjemet. Neke lepe jesenske nedelje smo si ogledali zelo znano letovišče Monsuri, kakih 70 milj od nas. Od tam smo imeli prekrasen razgled na Himalajsko gorovje, ki se je lesketalo v snegu. Tu smo si napupili nekaj njihovih znamenitih nožev, ki jim pravijo »kukri«. Na poti nazaj smo se ustavili še v mestu Dehradumu, kjer je na glavnem trgu privlekel našo pozornost stolp, pod katerim je stal govorniški oder. Nanj se lahko povzpne vsakdo, ki čuti v sebi govorniško žilico; kakor pravijo, je v Londonu nekaj podobnega v Hyde Parku. Ulice v mestu so ozke, na njih pa je vse polno krav, ki pošteno ovirajo promet, a ker so to tam »svete živali«, jih nihče ne odganja. Na gradbišču se je začelo betoniranje turbinskih jaškov. Opazoval sem ljudi, ki so nosili beton na glavah — na nekakšnih velikih krožnikih. Možje so suhi, a žilavi. Ženske pa so v dolgih krilih in povite s sarijem iz domačega platna, na rokah in nogah pa imajo polno okraskov. Matere pridejo na delo kar z otroki v naročju, med delom pa jih kjerkoli privežejo, da ne bi kobacali za njimi... Odrasli otroci seveda prav tako nosijo beton, sicer nekoliko manj kot starejši, a med hojo se dobro drže v vrsti, hkrati pa še kadijo kot Turki... V CHEERAPUNJI Konec decembra se je končalo naše delo varjenja spiralnih okrovov v Yamuni. Mene pa je čakala še dolga pot prek Indije v pokrajino Assam, kjer gradijo cementarno, za katero smo tudi v naši tovarni izdelali del opreme. Iz Dehraduma sem odšel 23. Vsakoletni troboj v zimskih igrah med MM, STT in TZL je že tradicija. Letos je tekmovanje organizirala Metalna 20. in 21. februarja na Pohorju. Metalna je tudi zmagala, lanski zmagovalec Litostroj pa je bil šele tretji. Že v prejšnji številki smo vam obljubili poročilo o smučarskem tekmovanju na Pohorju, vendar si tedaj pač nismo mislili, da bodo prav letošnje zimskošportne igre ovrgle vsa naša pričakovanja. Belo Pohorje nas je pozdravilo ob prihodu z vetrom in novim pršičem na ledeni podlagi. Kljub temu je bilo razpoloženje ekipe z vodjem Milanom Vidmarjem prav dobro in fantje so razdrli marsikatero veselo med treningom po čudovitih snežiščih okrog žičnice. Žal proge za tekmovanje niso bile pripravlje:.v in trening ni bil nič kaj uspešen. decembra lani. Pot me je vodila najprej v New Delhi, nato pa z letalom do Kalkute, velikega milijonskega mesta, kjer me je pričakal Janez Černak, ki je v cementarni Cheerapunji tehnični vodja strojne montaže. Po obisku pri zastopstvu poslovnega združenja INGRA iz Zagreba sva s tovarišem černakom poletela z letalom v Gauhati. Od tam naju je čakalo do stavbišča še šest ur vožnje z avtom. Cesta se je vila prek gorskih grebenov in ostrih ovinkov do vmesnega postajali- šča — glavnega mesta pokrajine Assam Sillang, kjer ima cementarna iz Cheerapunjija svojo vilo. Tu sva se dodobra odpočila, naslednjega dne pa smo si v Che-erapunjiju že ogledali stavbišče cementarne. Gradbena dela je precej otežkočal skalnati teren, a glavna stavba je že bila pod streho. V DEŽELI KHASI HILLS Dežela, v katero smo se preselili, se imenuje Khasi Hills. Tu živi ljudstvo Khasi. Ljudje so Zdi se, da je organizatorju novo zapadli sneg prizadel še dokaj večje preglavice kot pa tekmovalcem. To je bilo videti že takoj na prvi tekmi v veleslalomu; začetek se je zakasnil kar za dve uri. Proga je bila sicer zelo zanimiva in res škoda, da ni bila bolje pripravljena. Naš prvi mož je bil Peter Prezelj s časom 59,2 sekunde, medtem ko sta zmagovalca Dra-kler in Bajda iz STT vozila 57,2 sekunde. Preseneča uvrstitev rutiniranih Rajška in Siršeta (STT) na tretje in četrto mesto. Ekipe v veleslalomu: 1. STT 2 : 52,1; 2. MM 3 : 01,6; 3. TZL (Prezelj, Kos, Klemenčič) 3 : 02,1. Po veleslalomu je bil na istem terenu tudi slalom. S skupnimi napori tekmovalcev je bila proga še kar hitro nared. Le sodniški zbor se nikakor ni mogel ujeti s štarterjem, tako da brez zamude spet ni šlo. V obeh tekih je v zares mojstrskem slogu in z veliko prednostjo zmagal naš Peter Prezelj s časom 1 : 00,2 pred Rakom (MM) 1 : 0,5 in Rajškom (STT) 1 : 08,7. Naš Golob je bil šesti, Anžin pa deveti. Skoda je bilo Klemenove diskvalifikacije. Ekipe v slalomu: 1. MM 3 : 28,2; 2. TZL (Prezelj, Golob, Anžin) 3 : 28,8; 3. STT 3 : 32.6. Kot je videti iz rezultatov, smo bili v veleslalomu le za 5/10 sekunde, pri slalomu pa za 6/10 prepočasni za drugo, oz. za prvo mesto. 50 LET HE ŽIROVNICE Pred kratkim je praznovala 50-letnico obstanka prva večja javna hidroelektrarna na ozemlju nekdanje Kranjske dežele — HE Žirovnica, ki še danes uspešno obratuje zraven svoje nove, večje sosede — HE MOSTE. O tej prvi hidroelektrarni pri nas bomo objavili nekaj zanimivosti prihodnjič. bolj majhne postave, a razvitih mišic, po licu pa podobni Bur-mancem. Glavno bogastvo dežele je rudarstvo, rude pa so tik pod zemeljsko površino. Rudniške jame si kopljejo precej samovoljno in brez kakršnih koli varnostnih ukrepov. Nekatere so podobne lisičjim luknjam. Iz njih spravljajo na svetlo nadrobljen premog in ga pripravljajo za prodajo. Januarja smo imeli priložnost ogledati si med tem ljudstvom njihov narodni ples, ki je nekakšen obred, na katerem si njihovi fantje in dekleta izbirajo svoje izvoljenke in izvoljence. Oboji nosijo plesno obleko samo za ta ples. Za glasbeno spremljavo jim služi boben. Ples traja več ur. Vesel sem bil, da sem lahko ves ples posnel na filmski trak. Kasneje smo videli še druge zanimive narodne igre. DEŽ OD MAJA DO SEPTEMBRA Vasi v tem predelu so navidezno blizu druga drugi, v resnici pa zelo daleč, kajti svet je gorat in med hribi so globoke soteske. Vreme v teh krajih dela prebivalstvu velike preglavice, tudi pri gradnji cementarne se je to poznalo. Deževna doba se tu začne maja in traja do sredine septembra. Pravijo, da je Cheerapunji znan celo kot kraj z največ padavinami na svetu. Cement, ki ga bo to prebivalstvo pridobilo s trdim delom, bo pomenil zanj veliko pridobitev. Vsi, tako žene kot možje, so pridni delavci, njihovi otroci pa vljudni in simpatični: veselo nas pozdravljajo vsak dan s svojim »Kublaj!« Naše pesmi imajo zelo radi in marsikateri večer preživimo v njihovi prijetni družbi. Čas nam hitro mineva in že se približuje konec našega dela, ko nas bo zamenjala druga skupina ... Skoki: Tekmovanje se je začelo brez poskusnega skoka. Seštevek dolžin dveh najdaljših skokov od treh izvedenih je dal končni rezultat tekmovalca. Skakalnica s svojim poldrugi meter visokim odskočnim mostom zahteva že skakalne smuči. Zato ni presenetila zmaga skakalca Vidoviča (MM) z 38 m, saj je le-ta prednjačil tudi v slogu. Od naših fantov se je znašel edino le Klemen, ki je bil s 36 metri drugi. Ekipe v skokih: MM skupaj 103,5, STT 102,5, TZL (Klemen, Kovačič, Kos) 100,5 m. Tek Tekmovalna proga za tek je bila najdaljša, kar jih je bilo doslej na trobojih. Vodstvo tekmovanja se je z vodji ekip sporazumelo, da tudi tekmovanje v teku velja za konkurenco. Takih sporazumov je bilo še več, vsi pa naj bi doprinesli k cimlepšemu poteku celotne prireditve. Zasedba v teku je bila dokaj močna, saj se je na startu pojavilo precej novih obrazov, ki so želeli prekrižati račune stalnemu zmagovalcu v tej panogi, našemu Munihu. Vendar se Miha ni dal in je za slovo od Litostroja še enkrat elegantno zmagal s časom 40,08 minut. Drugi je bil Fajhtinger MM (42,54), tretji pa Laznik STT — 43.10. Ekipe v teku: 1. STT — 2 : 13,19; 2. TZL — Munih, Ži-bert, Grošelj — 2 : 16,58; 3. MM — 2 : 24,27. Tako se je končal letošnji troboj — borben med tekmovalci in funkcionarji. Zmagala je po sporazumu MM z devetimi točkami, STT je iz istim številom druga, TZL pa s šestimi točkami tretji — zadnji . . . Če kritično ocenimo nastop naših mladih tekmovalcev, jim moramo priznati napredek, čeprav bi morda rutina in znana borbenost starejših tekmovalcev Dekleve, Šarfa in še koga, ki letos niso nastopali, utegnili bistveno vplivati na končni vrstni red ekip. Kljub vsemu se je vse v redu izšlo in vsak je dobil svoje: Metalna prvo mesto in največji pokal; STT zavest, da je enaka zmagovalcu in manjši pokal, TZL občutek slabe srečje in najmanjši pokal, podpisani poročevalec pa — mavec na nogo. ETO Naši upokojenci ob odhodu iz podjetja Od tovarišev Silva BELCIJANA in Janeza ČER-NAKA, ki sta nekaj mesecev nadzirala montažo naše opreme v obeh indijskih hidroelektrarnah Yamuna I in Vamuna II oziroma v cementarni Cheerapunji v pokrajini Assam, smo prejeli v začetku tega meseca daljše pismo, iz katerega povzemamo za naše bralce nekaj najbolj zanimivih poglavij. Po zanimivem poletu z letalom ;iz Zagreba v Rim, od tam pa čez Kairo v Bombaj in dalje v glavno mesto Indije New Delhi se je tovariš Belcijan brž odpeljal na stavbišče hidroelektrarne Vamuna, še prej pa ise je v New Delhiju srečal z našim tamkajšnjim zastopnikom in starim Litostroj-čanom Pavšljem, ki je v Indiji že »doma«. Lanski zmagovalec zadnji ali kako je bilo na Pohorju T TE IS® 3 Vsak dan se stokrat mi primčri, da znanec ypraša me: »Kako kaj gre?« Kaj rečem naj, pri moji veri, kot tjavendan: »Bo že, bo že ...« Premislek tu umesten jc: Čemu ta »bo«? So to obeti mar le jutrišnjega dne? Morda na kratko izrečeno je tako, ker »bo« zajet v resnici — »je«. Angleškemu: »How do you do«* po diplomatsko je enak odmev. »Kako je z Vami?« rekli bi mi tu, »In z Vami?« šlo v dvomljiv bi spev. Seve, če komu slabo gre, sosedu slabemu kar prija, da toči z njim še kdo solze, češ, glejte, tudi njega ubija ... A sreče svoje vsak je sam kovač! Ta rek velja za nas in za tovarno. Tolažba? Ne! Tako je pač ... Ob dvomih vseh nam tu zares je varno. * How do you do? izgovori: Han du ju du; pomeni dobesedno: Kaj delate? Velja pa za vprašanje: Kako vam je? in za pozdrav. Namesto pojasnil, glej novo tu vprašanje! Morda pa v tem preprosta je resnica: Vprašanj je več kot odvrnitev nanje, zvedavost večja kot — iskrenost lica. A če že taka je, ko gre za nas, kako odgovor se še bolj zaplete, ko za podjetje, ne za Vas, vprašujejo zvedave tete ... Pri tem pa tvezi j o kar same Vam, da Litostroj je »čisto fuč«, da od »daj-dam« odpada — dam in da je konto naš zašel pod ključ; pa da nam delavci beže ... in kvaliteta dela peša ... in da izvoz je na papirju le, ker vanj se konkurenca meša ... Bi odvrnili resno morda jim tako: Že gre, prijatelji, le repra ni; a vendar plan izpolnjen bo, če nam deviz se nadrobi... Če komu všeč ni, kar je že, pa naj odvrne: »Bo, že bo!« In tudi tisti: »Gre, že gre« beseda ni le kar tako ... Če »gre« je up, če »bo« pač bo, saj »je« ni slab in »bo« še manj, dokler pri delu vse bo šlo, podobe nismo le iz sanj. Podobe nismo le iz sanj 'doma, pa tudi že nikjer več v svetu: izdelek Litostroja ceni se, velja v svetovnem že merilu in dometu. če ne verjameš, kar poglej, kje vse že naše so turbine, žerjavi kje,- kje drugih vej izdelki konkurenci so za sline ... Ne ponižujmo sami se tedaj! Vsi del smo lepe domovine, ki drugim dala je že marsikaj iz litine, iz žlahtne je kovine. Bolj v šali rekli bi dvoumno: Kaj skriva Vaše to vprašanje? Ni mar Vam vse dovolj razumno, če vsako leto večji plan je? Ni Litostroj — papirnat zmaj, še zmeraj pravi 'je gigant... Čeprav gre kdaj za kak korak nazaj, za dva naprej požene se — brez kvant. Na kontinentih vseh že Litostroj zapisal svoje je ime si... O, Litostrojčan, trdno stoj, na čenče drugih se ne vesi! T. Žerjav Konakovska termocentrala energetski velikan na Volgi Na obali Volge, 140 km od Moskve, gradijo že več let ko-nakovsko termocentralo. Glavno poslopje elektrarne, ki je dolgo 250 m in ima 15 nadstropij, je že dokončno zgrajeno, ravno tako kot nekateri drugi objekti. Prva turbina moči 300.000 kilovatov že proizvaja električno energij, v Skupna moč konakovske ternu-centrale bo znašala 2,400.000 kilovatov. Letna proizvodnja te elektrarne pa bo 16 milijard kilovatnih ur električne energije. Konakovska termocentrala je prva v Sovjetski zvezi, ki bo za pogonsko sredstvo uporabljala prirodni plin, za rezervo pa bo imela mazut. Letno bo porabila 3,5 milijarde kubičnih metrov plina in 500 tisoč ton mazuta, če bi izkoriščala premog, bi za to energijo bilo potrebno 12 milijonov ton ali nekoliko tisoč železniških kompozicij za prevoz te količine premoga. Plin kot gorivo ie desetkrat cenejši od premoga, mazut pa nekako dvakrat. Zaradi tega bo konakovska termocentrala najbolj ekonomična termocentrala v SZ. Ima pa še eno prednost. Njena avtomatizacija je namreč na izredno visoki stopnji. V tej zares velikanski termocentrali bo delalo samo 600 ljudi — približno 25 ljudi na 100 tisoč kilovatnih moči. Cena ene kilovatne ure pa bo znesla 0,4 kopejke. Prenosna stiskalnica V Nemčiji izdelujejo stiskalnice, ki jih lahko po želji prenašajo. To so izredno majhne hidravlične stiskalnice za hladno oblikovanje železa in podobna dela, imajo pa kapaciteto 10 ton in jih lahko brez kakršnekoli težave prenašajo na delovišče. Takšna majhna stiskalnica, z relativno veliko zmogljivostjo, lahko nadomešča napravo za varjenje in zabijanje pri oblikovanju železa na gradbišču. S tem delavci prihranijo čas, pa tudi delo s stiskalnico je veliko bolj sodobno. Kovina se lahko v stiskalnici zvije do kateregakoli kota med 45 in 90 stopinjami. Stiskalnica na ročni pogon je težka 45 kilogramov in visoka 60 cm. Ta stiskalnica zvija jeklene in bakrene plošče do debelosti 10 mm in s širino 70 mm. Večji model na motorni pogon pa lahko oblikuje jeklo širine 15 milimetrov, baker širine 25 mm in dolžine do 200 mm. Te stiskalnice lahko obratujejo vodoravno ali pa navpično. Uporabljajo jih pri raznih električnih konstrukcijah, kot n. pr. in-staliranju raznih transformatorjev itd. LIVARNA BREZ PRAHU V Temworthu v Angliji je pričela z delom dvonadstropna livarna, ki je najbolje opremljena in obenem največja te vrste v Evropi. Livarna je bila zgrajena za proizvodnjo odlitkov sive litine, namenjene za strojne dele. Poslopje je zgrajeno v dveh delih: proizvodnja se odvija v zgornjem nadstropju, vsa pomožna dela pa na spodnjem. Uslužbenci in delavci livarne imajo na razpolago prhe, ekspres restavracijo in avtomate za prodajo raznih izdelkov. Vdelan je tudi poseben aparat za čiščenje zraka. Ta aparat odvaja umazan zrak preko visokega dimnika, tako da v livarni ni nobenega prahu. To je obenem tudi prva taka tovarna v Angliji, ki ima vdelano to čistilno napravo. Kapaciteta proizvodnje livarne v Temvvorthu znaša v enem tednu v eni izmeni 200 ton odlitkov. Če pridno delu bomo se predali, si vsepovsod med sabo pomagali, če stroškov bo vse manj in manj, zaslužek naš ne bo privid iz sanj. Okrog 150 sovjetskih podjetij skrbi za opremo, kontrolne merske aparate in elektronsko avtomatične aparate za konakovsko termocentralo. Leningrajska železarna je dobavila enoosne turbine, moči 300 tisoč kilovatov. Vsi objekti termoelektrarne so zgrajeni iz montažnega armiranega betona, kar je znatno skrajšalo čas gradnje. Sedaj grade v tej termocentrali drugi in tretji blok, ki bo začel s proizvodnjo električne energije še letos. V celoti pa bo elektrarna dograjena v letu 1967. TURBOGENERATOR — HLAJEN Z VODIKOM Največja jugoslovanska tovarna elektroopreme Rade Končar iz Zagreba se je odločila izdelati turboagregat 125 megavatov in turbogenerator moči 156 mega-volt-amperov za termoelektrarno Plomin, ki naj bi pričela delovati prihodnje leto. Novi turbogenerator za to istrsko elektrarno bo približno štirikrat večji od podobnih, ki so jih do sedaj naredili v Rade Končarju. Potrebno je omeniti veliko tehnološko zanimivost — ta turbogenerator naj bi bil hlajen z vodikom. Rade Končar tak turbogenerator že izdeluje za toplarno iz Ljubljane, na ta način so pridobili dragocene izkušnje. Proizvodnja turbogenerator j a moči 156 megavoltamperov pomeni velik korak naprej v naši proizvodnji rotacijskih strojev. V proizvodnji velikih hidrogene-ratorjev je podjet je' Rade Končar že položilo izpit pred nekoliko leti, ko so za hidroelektrarno Split izdelali generator moči 120 megavoltamperov. Sedaj so v delu težki generatorji (100 megavoltamperov za HE Bajina Ba-šta) pripravljajo pa. načrte za izdelavo generatorja moči 190 megavoltamperov. Strokovnjaki menijo, da se je naš elektroenergetski sistem razvil že v toliki meri, da so generatorji take moči ekonomsko opravičljivi. Toda v Rade Končarju niso ostali pri izdelavi takih generatorjev, pripravljajo se še na večji podvig — izdelati nameravajo načrte za turbogenerator j e moči 240 megavolt-amperov. Po IT novinah PREŠERNOVA DRUŽBA NUDI DOBRO IN POCENI KNJIGO Za svoje člane bo v letu 1965 izdala: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1966 2. Mira Mihelič: »ZMERAJ, NIKOLI«, povest 3. Ernest Hemingway: »IMETI ALI NE«, roman 4. Sergej Sartakov: »PO BRZICAH CUNE«, potopis j. PRAVLJICE, izbor iz svetovne mladinske literature 6. Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST«, bogato ilustrirano poljudnoznanstveno delo 7. eno STENSKO SLIKO po izbiri: Lovro Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijateljici« ali Rihard Jakopič: »Sava« Letna naročnina 1200 din 9 romanov v zbirki »Ljudska knjiga« 3000 din 12 številk revije »OBZORNIK 65« 1200 din KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO! Pojasnila in naročila pri vseh poverjenikih in upravi Prešernove družbe v Ljubljani, poštni predal 41/1. IA RAZVEDRILO 'Mk VABILO Stari: »Scio, me nihil scire« (Vem, da nič ne vem) že pozna — domače vire; z laškega nekoč prevzet se prelil je v tale splet: Vedeži pač ne, smo prej samo koledniki, vneti vsi, prevneti za besed oranje, manj za brazdo, plug na razorih duha, kjer le, kar vredno je, zares velja. Vem, da vem, da nič ne vem, ker če vem, ne vem, če vem; le kdor ve, da nič ne ve, več on ve, kot kdor vse ve ... Domišljavcem pa v refren rad ponavljam in povem, v čemer sem zares iskren: Vem, da vem, da nič ne vem .. T. ŽERJAV Vsi veste, da pri nas že davno ni športa več in ni več nogometa. Zato zares se zdi zabavno, če tam pri vhodu še objava je pripeta, pod ključ celo v omarico zaprta, ki vabi nas na »tekmo leta« (1963), kot da sezona pravkar je odprta in da na tekmo se mudi... Morda pa le za vsak primer če se za nogomet še kdo bi vnel, visi v omarici prastari ta papir, da žogobrcarjem bi slavo pel? ... Naj bo tako, naj bo drugače, prostora samega je škoda; če ni nam več za nogometne hlače, vrzimo ven, kar črv že gloda! Tole igra je besed, dejal bo kdo. Ne, modrost prastara, večna je: meni, tebi, vsem velja tako, pa čeprav za mnoge oporečna je. Vsi počez najraje smo — vsevedniki; besedičenje prerado nadomešča znanje; po dejanjih smo premalo — zgledniki, vsi »vse vemo«, a brez čebelic panj je . . . Znanja pravega smo le — priskledniki, ker »vsevednost« zazibava nas v spanje. Tiskarski škrat Predstavlja se L 3. ii si L 3» Vrteli smo film.. Nedavno film smo o Nilu zavrteli. Ob reki tej črpalne so postaje, ki smo opremo mi jim vdeli. Kaj film ta nam daje? Črpalkarji'dejali so: »Premalo, čpralke so le ene vrste . . , Opreme naše bi se dalo prikazati še pet na prste.« Motorji Diesel mar se bolje so obnesli, vprašujejo v DT z nagajanjem vsevprek; a oni tudi so nekoč se tresli: bo-li, ne bo vse šlo na rek? . . . Nam film nov lepo dokumentira, da složnost le navrže nam uspeh, pa da iz vsakega prepira ostane nam le prazen meh . . . T. Žerjav Vtihotapi se kaj rad v tiskarno pravi črni vrag — tiskarski škrat. Nič pred njim tedaj ni varno: črka, misel ne, ne stavek zlat. Vse premeče in prevrže v mah, ko ga zloba in zavist prevzame; avtorjem, tiskarjem je v preplah, jim kot mora tlači rame. Ko pa včasih le poredno, nagajivo se sprehodi tja med stavek, ti zagode jo pošteno, v živo, hudomušno, s smehom si naplača davek. Zadnjič iz: »Predstavlja se T. Ž.« kar v: »Pretvarja se« jo je zagodel. K sreči ga T. Ž. tu sam je še pravočasno zgrabil za jeziček podel. Brž jo je popihal, zbežal, kakor tat, ki so mu za petami; tisti dan se v brk ni režal, skril kaj brž se je pred nami. Urezal se to pot je škrat! Kozla grešnega zares ni ustrelil: ni pretvarjal se T. Ž. takrat, vanj se nekdo drug je sam prelevil . . . Škrat tiskarski, oj, ni vedel, da T. Ž. ime je neizvirno; v zmoto v vnemi je zabredel — zbode zdaj z bodico ga T. Ž. papirno, da še kdaj se v goste ne priklati, v »Litostroju« se preveč ne razbohoti; raje kar ostane naj med brati, nas v prihodnje pa ne motil T. žerjav Kritika in kritika Mnogokrat slišimo in čitamo, kako ljudje ostro ocenjujejo, kar jim pri drugih ni všeč. Seveda v tem ni ničesar čudnega, saj vsi vemo, da je življenje sestavljeno iz toliko različnih stvari, ki nam niso všeč ali pa niso v skladu z družbenimi normami. Priznati pa tudi moramo, da ljudje mnogo redkeje opazijo in priznajo svoje slabosti kot slabosti drugih in se še vedno ne držimo pravila: »Kdor od drugega zahteva vestnost pri delu, mora biti tudi sam vesten.« Vzemimo primer iz našega vsakdanjega življenja. Gre za človeka, ki zelo rad drugim soli pamet, kako bi bilo treba poslovati Zaslužek večji bo vsak dan, če dinar bo nekje privarčevan. Če prvič ne, pa drugič gre, rezervo skrito najdete nekje. po načelih dobrega gospodarjenja, kako je potrebno štediti z družbenim premoženjem ipd. Zanimivo pa je, da je prav ta človek odšel na službeno potovanje, da bi opravil neki posel. Posel je sicer opravil, toda nato je ostal doma, da bi se odpočil. Doma je ostal toliko časa, kot je bil na službenem potovanju. To bi morda bilo še vse v redu, toda vnesel je v potni nalog še čas, ko je bil doma, in račun za vse stroške, kot da bi bil ves čas na službenem potovanju. Seveda so to v podjetju opazili, pa so ga opozorili na njegovo napako. On se je seve razburil, povzdignil glas, češ kdo ima pravico, da me kontrolira in dvomi o moji poštenosti, saj sem vendar vzoren uslužbenec in pošten član našega kolektiva. Tak »poštenjak« seveda meni, da ima samo on pravico kritizirati, drugi pa naj bi zamižali ob vseh njegovih napakah. Kaže, da je pri tem pozabil na narodni pregovor, ki pravi: Kdor se misli obesiti, naj nikar ne govori o vrvi... Iz časopisa »Sevojno« Ali imaš kako skrito rezervo? V tovarni polno, a doma žal nobene. žena, glej da pripraviš kaj boljšega za kosilo, ker imaš danes praznik — dan žena VLOM (Baladica) Se ropar je nedavno skoz okno splazil v DUR, ko prej že je zmikavno ukradel avto — mesto kur ... Pol menze najbrž je falot planiral stlačiti v vozilo; a roparski mu ta pohot v arest je sprevrnilo motovilo. Stražarji reda — brž na sledi — so avto zmaknjen izsledili, še preden roparju pri skledi užitek poln bi dopustili... Kaj zgodba tale nas uči? Celo pri kraji dober ni pohlep; če kdo pogoltno si preveč želi, ostane mu le — prazen žep. STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih' vseh vodilnih tovarn strojne industrije Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1259 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZDA VAČKU DELATNOST »TEHNIKA«. Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.600 izvodov — Ureja ga uredniški odbor. — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 33-511 (h. c.), telefon glavnega urednika 580, odgovornega 415 — Cena posamezni številki v prodaji 30 din — Poštnina plačana v gotovini —-Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru.