tj?

Članska knjižica
Podpornega društva za duhovnike ljubljanske škofije v Ljubljani
P. n.
predsednik.
tajnik.
^ m i mi
K /\j

, m ^
.v*
A.
m
v
o ■=-
Pravila
za Duhovsko podporno društvo pod pokroviteljstvom presvetlega kneza in škofa v Ljubljani
Ime, pokroviteljstvo in sedež.
§ 1. Društvo se imenuje: Podporno društvo za duhovnike ljubljanske škofije.
§ 2. Društvo je pod pokroviteljstvom presvetlega kneza in škofa 1 jubljanskega.
§ 3. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani.
Namen.
§ 4. Društvu je namen: podpirati onemogle, bolne in ubožne ude.
Udje.
§ 5. Vsak duhovnik ljubljanske škofije more k društvu pristopiti. Kdor želi biti sprejet, se ustno ali pismeno oglasi pri predsedništvu ali pa pri svojem dekanijskem poverjeniku. O sprejemu novih članov odloča odbor.
§ 6. Udje so ali ustanovni ali pa redni člani.
a)	Ustanovnik plača enkrat za vselej Din 5.000-—.
b)	Redni člani plačujejo letno članarino, ki jo določi odbor.
§ 7. Sredstva društva:
a)	članarina in prispevki udov;
b)	dohodki iz društvenih zavodov, v katerih ima društvo pravico izvrševati gostilniško in hotelsko obrt;
c)	dohodki od denarja, naloženega v denarnih zavodih ali v drugih gospodarskih podjetjih.
§ 8. Vsak društvenik ima v slučaju resnične potrebe pravico do društvene podpore, ako je bil član vsaj že eno leto.
b) Vsak društvenik ima pravico udeleževati se občnih zborov in po opravilnem redu ondi govoriti; uživa torej vse pravice, . ki jih § 13. in 20. občnemu zboru določujeta.
§ 9. Vsakemu je na voljo dano predsed-ništvu naznaniti svoj odstop. Kdor dve leti ne plača članarine, se izbriše, ako kljub pozivu ni poravnal članarine.
Podpora.
§ 10. Za podporo je v vsakem slučaju narediti pismeno prošnjo, ki se odda dru-
štvenemu predstojništvu po dekanijskem poverjeniku in je priporočena vsaj po dveh društvenih članih. Nezadolžena, očitna ali pa dokazana ubožnost je poglaviten razlog, s katerim se prošnje podpirajo. Vsekakor je prva naloga društva, da pomaga bolnim in rekonvalescentnim duhovnikom v aktivni službi ter potrebnim penzioniranim duhovnikom.
§11. Društvo vodi in zastopa odbor, ki sc voli na tri leta.
Odbor.
§ 12. Odbor ima predsednika, njegovega namestnika in osem odbornikov; med temi tajnika in blagajnika. Dekanijski poverjeniki so odborovi svetovalci in dopisovalci.
§ 13. Občni zbor voli vsako tretje leto celotni odbor, ki sestoji iz 10 odbornikov, poleg tega voli še pet namestnikov, kateri povrstoma, t. j. po večini volilnih glasov na-domestujejo tiste odbornike, ki vmes do nove volitve odstopijo. Najstarejši odbornik skliče odborovo sejo, na kateri se odbor konstituira, t. j. voli izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Predsednik, njegov namestnik, vsi odborniki in njih namestniki morajo stanovati v Ljubljani, ali
vsaj blizu Ljubljane. — Društveniki vsake dekanije volijo vsaka tri leta svojega poverjenika. Volitev poverjenikov razpiše predsednik ali njegov namestnik, kateremu se tudi naznanijo izvoljeni. Ako dekanijski poverjenik umrje, ali se preseli v drugo dekanijo, tedaj predsednik ali njegov namestnik razpiše volitve novega dekanijskega poverjenika za ostali čas.
Odborovo delovanje.
§ 14. Odborovo delovanje je:
1.	Neposredno voditi društvo, in gospodariti z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem;
2.	določevati, komu in koliko naj se da podpore;
3.	skrbeti, da dobijo bolni in onemogli duhovniki po možnosti redne podpore. V tem pogledu se mora odbor pri svojih sklepih ozirati na premoženjske razmere društva;
4.	poskrbeti, da se na društvene stroške opravi za člane in dobrotnike vsako leto 52 sv. maš.
§ 15. /a obravnavanje teh opravil povabi predsednik odbornike v primernih časih k dogovorjenim sejam. Seja se mora tudi skli-
cati, ako jo zahteva šest odbornikov s pisano in predsedniku oddano prošnjo.
§ 16. Da odbor sme sklepati, je potrebno, da je pričujoč predsednik ali njegov namestnik, da so vsi odborniki povabljeni o pravem času z naznanjenim dnevnim redom, in da je s predsednikom ali njegovim namestnikom vred pričujočih vsaj pet odbornikov.
§ 17. Pri glasovanju odločuje večina; pri enakem številu glasov odločuje predsednik ali njegov namestnik.
§ 18. Predsednik ali njegov namestnik zastopa društvo na zunaj; vsa društvena pisma in oznanila podpisujeta predsednik ali njegov namestnik in en odbornik.
Občni zbor.
§ 19. Odbor sme v potrebah sklicati občni zbor. Mora ga sklicati vsako tretje leto, sicer pa, ako vsaj 30 društvenikov pismeno to zahteva.
Sklicuje se s tem, da se 20 dni poprej pismeno naznani dekanijskim poverjenikom, v kakem domačem časniku pa društvenikom. Čas in zborovalnico odloči odbor.
§ 20. Razen tega, kar je določeno v § 13.. ima občni zbor še naslednje pravice:
1.	sprejemati poročilo o odborovem delovanju in njegovem gospodarstvu;
2.	voliti tri društvenike, da presodijo in potrdijo račune;
3.	društvena pravila prenarediti. Enake nasvete smejo staviti tudi posamezni društvc-niki, ako jili podpira vsaj 20 društvenikov. Izročiti pa se morajo odboru vsaj teden pred občnim zborom;
4.	po odborovem nasvetu skleniti, naj se društvo razdruži.
§ 21. Občni zbor je sklepčen, ako je pričujočih 30 članov. Ako ni toliko članov navzočih, se sme čez pol ure vršiti nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih udov.
§ 22. Občni zbor voli in sklepa z nad-polovično večino pričujočih društvenikov. Pri volitvah odbornikov, ki jih smejo društveniki tudi pismeno voliti, zadostuje nadpolovična večina oddanih veljavnih glasov. Za sklep, da preneha društvo, pa mora biti navzoča nadpolovična večina članov. Člani morejo glede razpusta društva dati tudi pismenim potom svojo odločitev ali odklonitev. Pismena odklonitev ali potrditev razpusta se smatra kakor bi bil član osebno pričujoč.
Razsodišče.
§ 23. Prepire, ki bi zaradi društvenih stvari nastali, razsojajo razsojevalci. Vsaka prepirnih strank si izvoli enega razsojevalca. Ta dva si izvolita izmed društvenih udov tretjega za prvomestnika. Ako se ta dva ne moreta zediniti za prvomestnika, izvoli ga društveni predsednik. Razsojevalci so zavezani v 14 dneh, odkar jim je pravda izročena, izreči razsodbo.
Društveno premoženje.
§ 24. Društveno premoženje so: društvena glavnica, skladi in posestva in dohodki pri gospodarskih podjetjih v smislu § 7. c.
1.	Društvena glavnica so:
a)	plačila, katera ustanovniki enkrat za vselej vlože;
b)	darila, dedovine in volila, ako dosegajo Din l.OOO—, če ni darovalec drugače določil.
2.	Skladi, kateri se smejo v dobrotni društveni namen sleherno leto obrniti, so:
a)	letna članarina;
b)	darila, dedovine in volila pod 1.000 Din, ako darovalec ni drugače določil;
c)	obresti društvene glavnice.
§ 25. Ako bi se društvo prostovoljno raz-družilo ali če bi politična oblast društvo razpustila, pripade vse premoženje, premično in nepremično, ljubljanski škofiji. Ljubljanska škofija pa ima nalogo, da vse to premoženje, po vsem samostojno in ločeno od vsakega drugega premoženja, upravlja, dokler se ne ustanovi v soglasju in sporazumu z ljubljanskim knezoškofom za ljubljansko škofijo novo društvo, ki ima izključno namen gmotno podpirati potrebne duhovnike. Ako bi se v teku petih let ne ustanovilo novo društvo z istim namenom, bo ljubljanski knezoškof porabil to premoženje za ustanove, s katerimi bodo gmotno podpirani podpore potrebni duhovniki ljubljanske škofije.


Tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč) — 141-33