LETO 8E.
LJUBLJANA, 6. JANUARJA 1934.
ŠTEV« 1.
^AROČNlNA ZA JVtOSLA-VlIO ČETRTLETNO DIN 1§ CELOLETNO DIN 6o/ZA INOZEMSTVO JE DODATI POjTNlNO/ OOLAJIPO
cenikv/ posamezna
ŠTEVILKA-PO DIN 8 50
Dr. Ljubo Leontič,
predsednik glavnega Gdbora in direktorija OR.-JU.-NA.
»Mi smo obsojeni, da ostanemo manjšina, pa imamo tudi pogum, manjšina ostati...«
»Življenje ali smrt — drugega gesla ne poznamo.«
Te usodne besede, ki jih je izrekel novoizvoljeni predsednik organizacije jugoslovanskih nacijonalistov na njenem prvem kongresu v Splitu, predočujejo nam jasnejše njegov značaj in voljo, ki usmerja njegovo delovanje, kot vsaka problematična kandidatska govoranca.
Prosti in celo odločno nasprotni vsakemu osebnemu kultu v javi nem življenju, pa bilo to v političnih strankah ali pa v poedinih organizacijah, storimo danes izjemo in priobčujemo sliko človeka, ki mu je za bodoče poverjena naloga, reprezentirati, a istočasno tudi voditi celo našo organizacijo. Ne prinašamo slike, da bi z markant; nimi potezami izraza, ki kaže voljo in moč, delali raklamo za oseb* nost. Izročamo jo članstvu v trdnem prepričanju, da se s tem oddoU žimo spominu vseh onih ljudi, ki so zajedno z dr. Leontičem ali pa vzporedno z njim delovali za uresničenje programa jugoslovanskega nacijonalizma že v dobi, ko je sama misel na politično ujedinjenje bila zadostno priporočilo za avstrijske vislice.
V zrasel in deloval je v krogu onih mladih, oduševljenih jugoslo; vanskih nacijonalnih omladincev, ki so imeli v težkih predvojnih letih pogum, dvigniti glas po svobodi in to ne le kulturni, temveč tudi Po celotni politični svobodi vsega jugoslovanskega naroda.
Storili so to v znamenju odločnega boja proti germansko orijen* tll'ani Avstriji in vodili so boj brez pomoči in po največ tudi proti vo‘Ji odločujočih voditeljev posameznih jugoslovanskih plemen.
1 Razvoj dogodkov jih je prehitel in njih docela revolucijonarno dedovanje pod utisom razmer ob izbruhu vojne ni moglo zavzeti onega razmaha, kot so si ga zamislile mlade, poguma in odločnosti polne duše. Posamezni so klonili, drugi so hirali, umirali in nekateri tudi umrli v avstrijskih ječah. Le redki in med njimi na prvem mestu dr. Le o nt i č, so uspeli, da so pobegnili iz države, kjer jim s ple* mensKimi trobojnicami okinčani rodoljubi niso bili skoro nič manjši nasprotniki od črnozrnmenih avstrijskih diplomatov.
Z voljo mladega idealista in s pogumom starega revolucijonarja je pobegnil dr. Leontič v Italijo, kjer je svoje zmožnosti in sile stavil na razpolago reprezentantu zasužnjenih bratov, Jugoslovanskemu odboru. Širokopotezna in radikalna njegova koncepcija Jugoslovan* siva ga je pa odbijala od ljudi, ki se niti v clobi, ko so se rušile v prah vse tradicije, niso mogli docela otresti svojega malenkostnega pr o* vincijaiizma. Ni mu pa upadla volja niti ob tem žalostnem spoznanju, žrtvovat se je svobodi naroda in za to svobodo je deloval zajednd, a dostikrat tudi proti oficijelnim zastopnikom Jugoslovanstva. Ko so mu presedale intrige odbora v Rimu in ko je uvidel, da je tudi manifest iz Ženeve naletel na odpor oficijelnih krogov, ni omahnil v pozo apatičnega opazovalca, temveč se je s pomočjo svojih dveh bratov podal v Ameriko, deželo dobrih trgovcev, a tudi boljših rodot ljubov kot so bili Trumbič in vsi oni, ki so oslepeli od sijaja s Pašu cevo brado ovite srbske krone.
Bil je tu jugoslovanski Ahasver v pravem pomenu besede. Ni ga mesta v južni Ameriki, kjer bi ne nastopil kot oduševljen agitator za svobodo vseh Jugoslovenov, ki so ječali v avstrijskem robstvu. Njegovo delo, dasi spremljano z nebroj dogodljaji, ki bi ubili voljo se odločnejšemu človeku, je rodilo krasne uspehe. Ustanovil je nebroj organizacij (samo podružnic Narodne Obrane preko 60), ki so mate* rijelno vzdržavale ves Jugoslovanski odbor, poleg tega pa še zbirale Pomembne vsote za podporo v formiranju se nahajajočih amerikan* skih dobrovoljnih čet.
Njegovo delo je bilo kronano z uspehom. Ne sicer z uspehom priznanja in javne hvale ter odlikovanja, temveč z uspehom notra* njega zadovoljstva^ in spoznanja, da je k osvobojenju svojih bratov doprinesel kaj več, kot papirnate komunikeje in pakte, ki so bili — četudi v težkih časih — pa vendar sklepani proti interesom celokups nega naroda. Kakor je bil odločen in tih delavec med svetovno vojno, T (f. tl\di ostal P°tisnien v ozadje v dobi, v kateri je podpisal dr. i rumbič Rapallsko pogodbo — smrtno obsodbo velikega in lahko tudi recemo najboljšega dela Slovencev in Hrvatov.
Vse zapreke rušeč val organizacije jugoslovanskih nacijonalistov le vrnil dr. Leontiča javnemu političnemu življenju. Mogoče je slučaj, mogoče tudi namen, a vsekakor je značilno, da se je to zgodilo v trenutku, ko je dr. Trumbič pljunil na zadnje ostanke tradicij Judo* slovanskega odbora.
. ,.M°ž, ki je v večletni igri za usodo jugoslovanskega naroda izdal toliko slabih kart, je začel poslednje adute izigravati proti ljudem s katerimi skupno je vsled svojega ozkega obzorja prodal del svojih vojakov Italijanom. V obupni jezi pa izrablja svojo poslednjo moč mnogo bolj proti narodu samemu, kot pa proti onim, s katerimi skupno je onemogočal razvoj jugoslovanskega dobrovoljskega pokreta v Italiji.
Njemu nasproti vstaja iz zgodovinskega Dubrovnika naš novi predsednik, dr. Ljubo Leontič. Ne vstaja z gesto aspiriranja na sims patijo mas, on vstaja z odločnim zamahom desnice proti vsem onim, ki nočejo ali pa ne morejo spoznati pravega življenskega cilja jugo; Slovanskega naroda. Ne stopa pred maso s sladkimi vse hvalečimi in božajočimi besedami. Prevzel je svoje mesto kot poveljnik bojnih čet z bojnim govorom v dobrem spoznanju razmer in položaja domovine.
»Imamo pogum ostati manjšina ...«
, j,oda ™anjšina ima tudi voljo rešiti in dovesti do spoznanja speljano večino. Ker osvojila je geslo svojega novega predsednika:
»Življenje ali smrt!«
VREDN^TVO IN VPRAVA* V VČITEL)$KI‘TISKARNI/ R0KOPS$I-fE - NE-VRA-“CAIO/ANONIMNI DO-PlSl $E NE PRIOBČV-lElO/POŠTNiNA PLAČANA V* GOTOVINI
i sil m m
so vrši v
nedeljo dne 81. t. m. ob 15. uri popoldne v restavraciji „ZVEZDA“ v Ljubljani.
Dnevni red:
1) poročilo tajnice
2) volitev stalnega odbora y jv.	v	3)	s^^ajnosti.
s »čaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje in vsaki udeležbi. Udeležba članic je obvezna.
Prva. obletnica naiega lista.
S pričujočo številko stopa naše glasilo v drugo leto svojega obstanka. Ustanovljeno brc^ fondov, ki so temelj ustanovitve vsakega lista, brez gmotne in idejne pomoči od katerekoli strani, je vzraslo naše glasilo iz organizacije same, da služi njenim potrebam.
Bilo nam je že s prvih početkov jasno, da pokret, zasnovan na tako širokem temelju, ne more ostati brez glasila. Organizacija, ki je po svojem bistvu politična, toda nadstrankarska in ki si je na svoj prapor za-pisala^boj proti korupciji našega javnega življenja, si je bila v svesti, da pri obstoječih razmerah ne dobi v nobenem našem listu mesta, kjer bi povzdignila svoj mentorski glas in širila svojo nadstrankarsko ideologijo.
Potreba je bila občutna, zato se je takoj uresničila sprožena ideja, ustanoviti lastno glasilo. Idealizem in požrtvovalnost, ki sta lastna našim člaaom, sta premagala vse ovire in Orjuna je doprinesla dokaz, da ideja zmore vse, da ideja tudi brez fondov stvori, karkoli ji je potrebno za njeno razširjenje.
Pohvalno omenjamo, da smo zadeli na popolno razumevanje pri vsej narodno čuteči javnosti, ki je podpirala naš list direktno z denarnimi doprinosi za tiskovni sklad ali indirektno z inšerati, ki sprva vsled male razširjenosti lista res niso mogli imeti velikega reklamnega pomena. Z zadoščenjem omenjamo, da smo imeli bas v krogih naših na-rodno-zavednih trgovcev, obrtnikov in industrijcev veliKo dušnih pod-pornikov-inserentov.
Omembe vredno je tudi, da vsi naši uredniki in sotrudniki za svoje delo niso prejeli nikakega plačila. Delali so in se trudili vedno samo za idejo in zaradi nje same. Ne omenjamo jih imenoma, ker najzaslužnejši med njimi smatrajo delo enostavno kot svojo dolžnost. Kdor ve, koliko truda povzroča zbiranje ma-terijala za list, popravljanje dopisov in lomljenje stavka v ostrem svinčenem duhu stavnice, ta bo znal oceniti po zaslugi delo naše tiskovne sekcije.
Kakor smo začeli list brez vsakršnih fondov, tako smo morali tudi glede časnikarske izurjenosti orati ledino. Poklicnih časnikarjev — naših članov nismo mogli upregati še v njih prostem času v časnikarsko delo, zato so se naši člani sami lotili dela, ki so ga z naporom kljub svoji popolni neizvežbanosti vršili na zadovoljstvo naročnikov in čitateljev.
Idejno je naš list vedno zastopal program naše organizacije. Branil je državno in narodno edinstvo pred napadi separatistov, propagiral unitaristično misel med našimi člani in somišljeniki in dosegel pri tem
uspehe, ki mu jih ne morejo kratiti niti najhujši nasprotniki.
V principijalnih člankih je doka« ; zoval upravičenost in naravnost I nujno potrebo postanka in delovanja j Orjune, zanimal se je za vsa najvaž-I nejša kulturna, politična, gospodarska in socijalna vprašanja ter jih razpravljal v smislu našega demokratičnega in socijalno pravičnost zastopajočega programa.
V strankarsko borbo se naš list kot glasilo nadstrankarske organizacije ni spuščal, vendar ni nikoli opustil, da ostro obsodi nenarodne in državi sovražne pojave v katerikoli stranki.
V to dobo spada ogorčena borba naše organizacije proti namestniku Hribarju in velikemu županu dr. Lukanu, ki se je po velikem delu vršila v našem listu. Ostali smo zmagoviti na bojišču in naš list je vse bolj in bolj pridobival tal med najširšimi sloji. V tem boju smo dokazali svojo trdno odločeno voljo, voditi borbo proti korupciji, pa naj pride ta tudi z najvišjih mest.
Vedno zaščitniki malega človeka, vedno v boju za pravice zatiranih in razžaljenih, ki so se zatekali k nam, smo bojevali ta boj proti korupciji in nasilnosti in priljubljenost, ki smo si jo pridobili med čitatelji, nam potrjuje, da smo na novem potu, da smo pravi zastopniki naroda in zaščitniki preganjanih.
Kot nacijonalisti nismo nikoli izpustili z vidika najvažnejšega problema našega narodnega edinstva, zavračali smo smelo vse napade na bratski srbski narod, ki so jih politični šarlatani gomilili dan za dnevom nanj, poudarjali srno pa vedno, da smo zvesti sinovi svojega naroda in da je naše delovanje samo narodu v korist.
Posebno smo se vedno zavzemali za neosvobojene brate koroške in primorske. Ni bilo prilike, da nismo naroda opozarjali na bedno stanje svobode željnih rojakov, da nismo bodrili našega v solzah in obupu tonečega ljudstva, bivajočega izven meja naše države.
1 o je bilanca delovanja našega lista in vsem našim čitateljem zagotavljamo, da se bomo tudi v bodoče držali teh maksim, ki so bistvo našega delovanja, dejanja in nehanja.
Dogodilo se je, da smo v ljuti borbi udarili morda koga prekruto, naši prijemi morda niso bili vedno srečni in oportuni, z mirno zavestjo pa lahko rečemo, da smo delali vedno sine ira et studio, brez zlobe, vedno odkrito in lojalno.
Ob začetku novega letnika obetamo našim čitateljem, da bomo list po možnosti izpopolnili, ostajajoč vedno zvesti našemu programu. Od naših prijateljev pa pričakujemo, da nam bodo ohranili svojo naklonjenost tudi v bodoče.
Naše gospodarstvo.
sicer ob
Tisočletna razcepljenost našega narodnega ozemlja, pod oblastjo nam sosednih narodov, različnih kulturnih stopenj, nam je zapustila po političnem ujedinjenju popolno gospodarsko razcepljenost in ni dvoma, da mora političnemu ujedinjenju slediti gospodarsko; to bo sledilo prej ali slej, ker je temeljni predpogoj trajnosti našega političnega in kulturnega ujedlnjenja.
Da smo prepuščeni sami sebi, bi se to gospodarsko ujedinjenje izvršilo kmalu; toda vsak dan smo prisiljeni čutiti, da so v našem narodnem gospodarstvu na delu činitelji, ki ovirajo ta naravni razvoj in to bodisi iz privatnih egoističnih razlogov ali pa v interesu nam sovražno razpoloženih političnih organizmov v državi in izven nje.
Kdor je poznal in videl brezdanje sovraštvo in zaničevanje avstrijskih in ostalih Nemcev in renegatov do vsega, kar je le dišalo po slovan-
stvu, temu nihče na svetu ne bo dopovedal, da se za današnjimi gladkimi manirami eksponentov nemškega kapitala skriva kaj drugega, nego se je očitovalo pred prevratom v drzkih in satansko brezobzirnih nastopih takratnih eksponentov istega nemškega kapitala, pa bodisi onega iz tujine ali pa tega, ki je ostal pri nas, ker se pač ni mogel ali pa ni hotel izseliti v nadi, da bo profitiral tu več kot kjerkoli drugod. — Le oni faktorji našega javnega in gospodarskega življenja, ki Nemcev nikoli niso imeli prilike spoznati, ali pa ki so od njih docela odvisni plačanci, morejo zagovarjati trajno kooperacijo z nemškim kapitalom, pa bodisi velikim ali malim. To velja zlasti za severne dele naše države, kjer je ostalo iz zlate dobe nemštva, iz časov sistematičnega izrivanja slovanskega življa potom nemških bojnih organizacij še do danes ne le za naše razmere obilo nem-
I škega kapitala, ampak tudi obilo j ljudi, ki so od tega kapitala duševno j toliko odvisni, da na ukaz ali pa za j dobro plačilo zaničujejo in sovra-| žijo celo lastno kri.
Kdor dela v teh krajih na kakr-| šenkoli način za okrepitev nemške-! ga kapitala, kdor se ne bori za iz-| rinjenje nemškega kapitala iz teh predelov naše domovine, ta je pijo-nir nemškega »Drang naeli Siiden«, ta stavi nemški most do Adrije, do Carigrada, do Bagdada... Za njega ni mesta v vrstah bojevnikov naše nacijonalne ideje.
Kar je v slovenskih predelih vsaka, če tudi mala enota nemškega kapitala, isto je v vseh ostalih predelih veliki nemški kapital in manjši v večjih skupinah: Sovražniki so, katere si vzdržujemo sami, v resnih trenutkih pa bomo prisiljeni ž njimi in z njih sovražnostjo računati.
Ne toliko nevaren v splošnem, vendar pa tembolj zajeden, je madžarski kapital v Vojvodini in na Hr-vatskem, ki je investiran predvsem v ogromnih kompleksih rodovitne zemlje in v industriji; ker ima povsod naravno zaslombo v kapitalu onstran madžarske meje, in ker je duševna odvisnost prebivalstva vsled srednjeveških razmer v bivši Ogrski in iz njih izvirajoče zaostalosti še dosti večja nego v bivših av-sirijskih krajih, zato za razvoj te vrste kapitala istotako ne sme biti prostora pri nas in bi bilo vsako nudenje možnosti zato izdaja lastnih naših interesov. — Že sami ti zahtevajo, da se strogo in pametno izvede agrarna reforma, katere predpogoj pa seveda je, da izgine raz vplivna vladna mesta vsak, kdor zoblje iz bogato založenih veleposestniških jasli...
Nad vse prijazno izglodajo zastopniki kapitala našega zapadnega soseda, kadar prihajajo k nam, nad vse nesramno pa, kadar nam groze iz svoje lastne hiše. Obojega smo vajeni, mi hiperborejci, ne to in ne ono nam ne imponira. Toda kljub temu so razmere pri nas danes take, da more zapadni sosed javno in ofi-cijelno izpovedovati svojo najiskrenejšo željo požgati nam hišo, ugrabiti rodno grudo, izbrisati zadnjo našo sled raz našo domačo zemljo, obenem pa delati za čim prejšnje uresničenje tega svojega programa s svojim kapitalom, ki se z uspehom ugnezduje na onih vratih naše domovine, ki drže v svet, in katera nam želi zapreti, da se v lastni hiši zadušimo, v kršni od morja ljubkovanj Dalmaciji. — Pred vojno so jo hoteli za malenkost, kot kako pokrajino centralne Afrike pokupiti Nemci, danes mislijo Italijani, da je bila za enako kupčijo njihova ura. In kaj mislijo naši gospodarski krogi, kaj misli srce naše države, Beograd?
Veliki ali mali italijanski kapital, ne prvi ne drugi nima mesta pri nas.
— Oboji je predbojevnik lastnega imperijalizma in našega suženjstva, proti kateremu moramo biti že pri podrobnostih na straži.
Pri razmeroma velikih množinah teh vrst kapitala, ki dostikrat sporazumno deluje proti našim narodnim interesom, nima oni kapital, kolikor ga je v zares narodnih rokah, onega vpliva na potek našega gospodarstva, kakoršni bi moral biti.
— Sovzrok temu dejstvu je tudi to, da so lastniki in upravitelji našega domačega kapitala prav pogosto novinci na polju gospodarstva s kapitalom, stoječi vdocela pod vplivom tujerodnih kapitalistov in od njih ustvarjenih razmer; tudi če bi bilo pri njih dovolj nacijonalne zavesti, največkrat niso zmožni paralizirati škodljivi vpliv tujega kapitala; draginja, slaba valuta, brezobziren boj med domačimi zavodi mesto složnega dela, so posledice te brezmoč-nosti domačih narodnih gospodarjev, da o drugih, še žalostnejšlh pojavih, niti ne govorimo.
Iz navedenih razlogov bo delo za sanacijo naših gospodarskih razmer v vsakem, tudi najugodnejšem slučaju težavno in dolgotrajno, ker 110-
Stran 2.
»O R J U N A«
Stev. 1.
ramo računati s tem, da se niti najboljši izmed upraviteljev central našega narodnega premoženja ne bodo lahko odtegnili mrežam, nastavljenim od tujcev, kaj šele oni, pri katerih moramo žal#konštatirati kot edini cilj brezobzirno varstvo lastnih ali pa celo varstvo tujih interesov; in takih ljudi med njimi, žal, ne manjka, njih vrste se, ako vsa zna-, menja ne varajo, celo množe, mesto, da bi bile že davno izginile.
Prvi korak k izboljšanju teh razmer bi bila enotna organizacija domačih kapitalnih skupin v svrlio enotne kooperacije in konkurence tujemu kapitalu; seveda bi moral priti poziv za to kooperacijo iz vrst domačega velekapitala samega; da do tega do danes še ni prišlo, ampak da se prav nasprotno bije med posamnimi skupinami kapitala brezobziren boj, to je slabo izpričevalo za kapitane našega kapitala ne le v narodnostnem, nego tudi v gospodarskem oziru, ker je gotovo, da bi tako organiziran domač kapital mogel dosezati vse drugačne koristi zase nego jih doseza razbit in razcepljen.
Kar velja za veliki zasebni kapital, organiziran v sistemu bank, isto velja mutatis mutandis za zadružni kapital; tu sicer ni v taki meri vezan na pogoje, katere stavi tuji ele-
ment v našem gospodarstvu, pač pa je razcepljen na večje število organizacij, med katerimi je le malo, vsekakor premalo stikov. — Tudi pri tem kapitalu obstoji medsebojni boj, ali vsaj nevarnost boja med posamnimi skupinami oziroma med velekapitalom, to pa predvsem zato, ker se zadružništvo še zdavnaj ni povzpelo do tega, da bi služilo v prvi vrsti koristim zadružnikov, ampak skoraj vedno le političnim organizacijam, katere to ali ono skupino obvladujejo. Strast političnega boja, se je, istotako kot pri bankah, zanesla tudi pri zadružnih organizacijah na gospodarsko polje, račune pa plačujeta v prvem slučaju velekapital, v drugem pa zadružnik.
Upajmo, da je to prehoden pojav in da bo v tem pogledu zdravo spoznanje premagalo politično strast in vsaj večino tega kapitala postavilo izven političnega boja na mesto samostojnega činitelja našega javnega življenja, katero mu brez dvoma gre.
Glede ustvarjanja novega kapitala iz domačih virov in dovajanja istega v naše gospodarstvo, smo gotovo še daleč, daleč za idealom, kateri nam mora biti cilj, ako hočemo biti neodvisen član v rodbini narodov.
(Nadaljevanje sledi.)
V znamenju bomb.
Pod tem naslovom piše tukajšnji »Narodni Dnevnik« med drugim sledeče:
Na Silvestrovo zjutraj je pri nas zopet počila bomba — že druga tekom zadnjega pol leta. Nevidna in nepoznana roka je odgovorila na najnovejša nemška izzivanja zopet tako kakor svoječasno, ko je morala poravnati neplačane račune Oroslo-va odvetniška pisarna. Nenadoma in nepričakovano je sredi mirne noči prebudila spavajoče meščanstvo močna detonacija in veličastna Gotzova veselična dvorana, ki je bila že okrašena za večerni »Silve-sterfeier« »Mannergesangsvereina«, je postala za dalje časa neuporabna. Prireditev se je morala odpovedati, ker so v dvorani, posebno na severni strani, popokale skoro vse šipe in so se pokvarile tudi električne žarnice. Istotako je morala odpovedati tudi »Feuerwehr« svojo, na 5. t. m. napovedano prireditev. Policija je takoj uvedla najstrožje zasledovanje in poizvedovanje, ki pa je doslej ostalo brezplodno, kakor pri atentatu na Oroslovo pisarno, kjer celo velike stotisočkronske nagrade, ki so bile razpisane, niso nič pomagale. Oba atentata sta bila tajna in politična in povsod tam, kjer vodi atentatorjevo roko zgolj idealizem, ima policija vedno zelo težko stališče.
Kot načelni nasprotniki vsakega terorja, naj se uporablja že kjerkoli, kadarkoli in proti komurkoli in naj se poslužuje že teh ali onih sredstev, tudi tega najnovejšega atentata ne moremo odobravati, ga pa popolnoma razumemo in se nam zdi naravnost logična posledica naših mariborskih razmer. Kdo se med nami ne spominja več tistih predvojnih in medvojnih časov v Mariboru, ko je bil vsak tukajšnji zaveden Slovenec naravnost narodni mučenik? Kdo se več ne spominja kako so Nemci, podprti po avstrijskih oblasteh, pritiskali na nas in nas hoteli na vsak način zadušiti, oropati nas naše svete tisočletne zemlje? Preveč globoke in skeleče so bile takrat rane na našem narod-
Trboveljska premogokopna družba. Ljubljana, dne 27. dec. 1923.
P. n.
Rudniško ravnateljstvo.
§
22. t. m. poročamo, da smo se radi pospešitve rešenja naše vloge glede bivanja inozemskih nastavljencev ponovno obrnili na pokrajinsko upravo. Da se med tem časom ne bodo nadlegovali naši inozemski nastavljene!, smo Pokrajinsko upravo obenem zaprosili, da Izda okrajnim glavarstvom, odnosno orožnl-štvu nalog, da do rešenja naše vloge ne vidira potnih listov. O rešitvi vloge Vas bodemo takoj obvestili.
Srečno!
Trboveljska premogokopna družba. Inž. Klinar s. r.	Skubec s. r.
Mi smo natančno poučeni, da
mnogo nastavljencev imenovane družbe nima v redu svojih potnih li-
nem organizmu na severu, da bi jih naša generacija imgla pozabiti. Po osvobojenju smo mislili, da je teh časov za vedno konec in niti v sanjah nismo nikdar pričakovali, da bomo morali v našem svobodnem jugoslovenskem Mariboru še kdaj biti eksistenčne boje z Nemci ali celo neinčurji. V zadnjem času, posebno tekom ravnokar završenega leta pa smo s strahom opazili, da nemška nevarnost v Mariboru še ni popolnoma odstranjena, da se v naših privandranih Nemcih in njihovih renegatskih privržencih zopet pro-buja duh starih avstrijskih časov, da se pred našimi očmi pripravlja proti nam nova nemška politična in gospodarska ofenziva, nov »Drang nach Suden!« In stare rane so zopet zaskelele. Naše časopisje so znova preplavili alarmni klici in zazvenela so ostra svarila na račun onih, ki imajo pri nas dovolj moči postavnim potom pokazati našim Nemcem in nemčurjem, do kod smejo in do kod ne smejo. Ti merodajni krogi pa teh klicev in svaril niso smatrali resno in vslcd nepoznavanja dejanskih razmer niso hoteli verjeti, da je treba naše Nemce in nemčurje smatrati za nekaj čisto drugega kakor pa nas Slovence. Posledica tega je, da se stare borbe tu na severu zopet obnavljajo in da utegnejo zavzeti v bodoče obseg, ki ne bo nikomur v korist. Najnovejši bombni atentat na Gotzovo dvorano je jasen dokaz za to, je pa obenem tudi glasen memento našim merodajnim faktorjem, da tako kakor doslej ne sme več dalje, če nočemo, da postane pokanje bomb v Mariboru vsakdanja stvar.«
Odobravamo ta simpatično pisani članek in se strinjamo ž njim, s pristavkom, da nismo principijelni nasprotniki terorja, ampak smo pristaši terorja, kjer je umesten. Tukaj je bil umesten, kar nam priča odobravanje vse javnosti.
Kdorkoli je bil, ki je Nemcem dokazal, da vsega niti z ministrskim dovoljenjem ne smejo počenjati, naj živi!
Njemu naše priznanje!
Pokrajinski upravi v sBbsim.
stov, nakar Pokrajinsko upravo posebej opozarjamo, In ji sporočamo, da skrbno pazimo, kako se izvajajo tozadevni predpisi. Tujerodnim kru-! hoodjemalcetn pa povemo, da ni ni-V posesti Vašega dopisa z dne kako nadlegovanje, ako jugoslovan-
ski orožnik, vršeč svojo službo, sem in tja pogleda v potni list.
Trboveljski premogokopni družbi pa svetujemo, naj že enkrat neha s protežlranjem tujih elementov, kot je to storila o priliki novoletnih povišanj plač istim, dočim so domačini z malimi izjemami bili spregledani.
Kaj dela naša pokrajinska uprava? Ako jo imamo zato, da ščiti tujce in »vlada« nam? Kolikokrat smo že opozarjali na to zlorabo In zahtevali, da se zakon ne gazi, pa je vse zaman.
Skrbeli pa bomo, da se tudi naša pokrajinska uprava probudl Iz spanja ter se zave, da sedaj ni več čas protežirati tujce. Za danes samo tol
Rabljene pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
Zahtevajte povsod našo domačo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
itranika.
Izzivanje celjskega meščanstva s strani policijskega uradništva. Vče* raj, v soboto, dne 5. t. m., se je vršila v nemškem hotelu »Union« prireditev policijskih uradnikov. To je najnesramnejše izzivanje in zasmehovanje našega članstva in vsega zavednega celjskega meščanstva — in to baš s strani policijskih uradnikov. Policijski uradniki, ki bi morali najbolje poznati razmere v našem mestu in vzdrževati vedno iskrene stike z našim življem, so s tem nastopom dokazali, da je njihov namen, izrabljati svoj položaj in kljubovati razpoloženju celjskega mesta. Naša organizacija in sokolstvo so opozorili na vse to odločilne njihove osebe; priskrbeli so jim vse potrebno, da bi to društvo moglo imeti svojo veselico v »Narodnem domu«. Tako bi bil tudi uspeh veselice po-voljnejši, ker bi se vršila ta dan samo ena veselica; tega danes ni. Vse zaman! Vprašamo se, zakaj to? Kakšne simpatije vežejo to gospodo s hišo, ki bi morala pripasti naši državi, a je še danes last njenih nasprotnikov? Vprašamo se, kako se drznejo delati proti izjavljenemu prepričanju vsega mesta, ki bojkotira to hišo, dokler ne pride v roke pravega lastnika, t. j., dokler ne postane naša državna last. Naša celjska organizacija je ustno in pismeno intervenirala; zajamčila je društvu policijskih uradnikov, da dobi za 5. jan. dvorano »Narodnega doma« brezplačno, ker so oni to poprej navajali kot glavno oviro. Ali tedaj so se sklicali na — Ljubljano! Predsednik tega udruženja jim je potem na našo intervencijo poročal, naj se vrši veselica vsekako v »Narodnem domu«. Vzlic vsemu temu so jo imeli v »Unionu«. Dne 3. jan. je opozoril predsednik celjske organizacije br. Tripalo, pokrovitelja te zabave, vodjo okrajnega glavarstva, vladnega svetnika g. L. Žužka, na netaktič-nost tega nastopa, s katero se izpostavlja tudi njegova osebnost. Povedal mu je, da bo ves našvtisk napadel ta nastop. G. svetnik Žužek se je držal zelo modro. Hotel je v razgovoru kompromitirati našega predsednika s štirikratnim vprašanjem: »Koga boste napadli?« Br. ‘Tripalo hoteč osmešiti njegov birokiatizem, se ni hotel takoj točno izraziti; končno pa je povedal g. vladnemu svetniku, da bomo netaktnost celjskih policijskih uradnikov napadli potom javnega tiska. G. sVet. Žužek je na to odgovoril: »To je vaša privatna stvar.« Mi pa pravimo, da to ni privatno, nego javno izzivanje čustev našega narodnega mesta, ki ga ni moči trpeti od nikake strani; posebno pa bomo skrbeli, da se to ne bo godilo baš s strani našega policijskega uradništva, ki mora z ozirom na naraščajočo drznost švabske iredente zlasti skrupulozno čuvati svojo politično neoporečnost.
OPOZORILO.
Priobčujemo grozilno pismo, ki ga je dobil g. Rihard Šumi, računski svetnik delegacije ministrstva financ v Ljubljani:
Poizvedovalni odbor »Orjune« je točno izvedel in se prepričal, da VI kot državnik kraljevine Si IS in kot državni uradnik rujete in obrekujete vsestransko našo državo in naš državni jezik. To je nesramnost, ki zahteva eksemplarično kazen, katero bi podpisani odbor že izvršil, ako bi ne imel ozir za Vašo nedolžno rodbino. Ostro Vas opozarjamo, da ako najmanje slišimo še nadalje o kakem rovanju Vaše osebe — kot odslovljen in zopet iz milosti sprejeti uradnik — zaprisežen — proti naši državi in našem državnem jeziku; takoj napravimo naznanilo na Centralni odbor »Orjune« v Beograd. Kaj potem sledi, Vam bode kot državnemu uradniku znano.
Prvič bodete takoj odpuščeni iz državne službe, seveda brez vsake pokojnine — drugič bodete sodnij-sko zasledovani radi protidržavne propagande — in tretjič si društvo »Orjuna« pridrži, da Vas tudi ona kaznuje v svojem delokrogu.
Naše društvo je tako organizirano, da pop -luoma vse poizve in
ima natančno evidenco vseh drž. osumljenih ljudi.
-Za poizvedovalni odbor »Orjune«.
Očividno so si posluživci z imenovanim gospodom privoščili neslano šalo. Opozarjamo vsakogar, ki bi dobil pismo podobne vsebine, naj se ne ozira nanje, kajti Orjuna ne piše anonimnih grozilnih pisem. Vsi naši dopisi nosijo štampilijo organizacije in podpise predsednika in tajnika. Ako pa zalotimo pisca, mu bomo enkrat za vselej pregnali veselje do podobnih paskvilov.
Predrznost Nemcev v Mariboru z vsakim dnem bolj raste, posebno od dne 23. decembra, ko je bil v Mariboru protestni shod pod milim nebom, ki ga javno zasmehujejo po gostilnah z besedami: Di par mandln zind niht masgebend; nah den ge-majnde valen berma šon denen caj-gen, ber der her in Marburg a/D. is.
Prav imate! g. Julius Glaser, Vorarbeiter mariborskih Nemcev, po volitvah, če sploh bodo, Vam bomo že pokazali, kdo je v Mariboru gospodar, Vi Nemci, ali die serbi-schen Schweine, kakor ste nas imenovali v Apačah na nekem shodu. Na te Vaše besede se o priliki še povrnemo.
Gosp. Julius Glaser, prišel bo tudi za Vas čas, nah di gemajnde-valen! — Sch\veinetransportbeglei-ter.
GOSP. HOFRAT RUDARSKEGA
GLAVARSTVA LJUBLJANA.
Že večkrat smo Vas potom časopisa pozivali, da napravite red pri Združenih bratovskih skladnicah, ker
1. rudarji plačujejo 100% nad zakonitimi prispevki;
2. ker rudniški ravnatelji absolutno gospodarijo brat. sklad., kakor da je ta ustanova od Trboveljske družbe in ne obče državna itd.
Minulo je že precej časa, ko Vam je bila dana možnost kot državnemu uradniku, da se prepričate in kot nadzorstveni organ odpravite nezakonita postopanja pri bratovskih skladnicah.
Mi smo do sedaj čakali, trdno prepričani, da boste vendarle držali na svojo čast, svojo moralo in se kot državni uradnik pokoravali jugoslo-venskim zakonom, toda Vaše mrtvilo nas je presenečilo. Zato smo primorani Vas obtožiti pred narodom in pred Vašim g. šefom ministru rud in šum, da ste soodgovorni na nezakonit način odtegnjenih prispevkov (14 milijonov) delavcem in nameščencem, ter še za vse druge slične nezakonite pojave.
Vedite, da ne odgovarjate samo zakonom in g. šefu, ampak tudi našemu pokretu, ki Vas bo obsodil ne oziraje se na Vaše Hofratske zasluge.
Radič na Dunaju. Harlekinsko početje Radiča in njegovo zlorabljanje gostoljubnosti je prisililo angleško vlado, da je izrazila željo, naj Radič izbere kako drugo mesto za sedež svoje mirotvorne republike. Hočeš, nočeš, moraš, jo je slrotinja Radič priinahal na Dunaj, ki mu je brez dvoma še vedno zelo pri srcu. Tam se je sestal s svojimi prijatelji in kuje načrte, kako bi zrušil našo državo. Stvar bi ne bila vredna posebne pozornosti, ako se ne bi množili glasovi, da namerava obiskati svoje čovječanske in mirotvorne backe. Prepričani smo, da bi s tem ustregel naši »narodni vladi«, ker bi se zmeda v naši državi zopet povečala in bi naši federalisti, avtonomisti itd., dobili nove nade, da se jim bo vendar posrečilo priti po petletnem odmoru pod tujčev jarem, ker se jim hoče hlapčevstva. Ker pa smo trdno odločeni za vsako ceno čuvati narodno in državno edin-stvo, svetujemo g. Radiču, naj ne
KEDŽET & KORITNIK LJUBLJANA
nosi svoje prečastite mirotvorne kože na trg in naj raje ostane na cesarskem "Dunaju.
G. dr. Korošec, voditelj SLS, je zbolel in se šel lečit na Dunaj, kjer. slučajno in začasno biva veleizdajalec Radič. Prav hvaležni bi bili g. Korošcu, ako bi prepričal Radiča, da je njegova navzočnost na Hrvat-skem neobhodno potrebna... Gosp. Korošec, letos bomo nacljonalistl praznovali desetletnico sarajevskega atentata! Avete capito?l
Klobuke, čepice, nahrbtnike i. t. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
Vsi kadilci naj- JT|1“ pasto za čl-ijo „11 U ščenje zob.
raje uporabljajo
POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNiFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA.
LJUBLJANA
VIDOVDANSKA 2
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in plačilne pogoje
PRIJETEN IN JAJČAST OKUS
je znak testenin »PEKATETE«. Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni bolje jedi te vrste .
A
J.	«m-	r-- unB\_
francoska zavarovalna družba v Parizu
Osnovana lota 1823-
Glavnica 800 milij. frankov.
Prevzema požarna In ilvljenska zavarovanja vseh vrat.
Generalno zastopstvo za Slovenijo!
Ljubljana, Sv. Patra c. 33
Agilni zastopniki so sprojomajo.
POZOR!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Lllllllllllllllfcllll«.11.1X1IIIIIVIIIIIII
E Manufaktura.
moda
*G'C	***
lent'5' -lor’.«'9' j
= g S- a-	<2. H
I	j	H	“
i3 n	i	.b>
• Mlltltlll llllllll
. i, f.vt lETRCOVINA
Stev. 1.
	iv j u in a«	Stran 3.
| s sj} imsaH ‘vNvnunn	?IAOiVNU3a 'O I	mmo&m mfsrDMSdNOH —ne—a—mm—b—o—a»geaa
Naš pokra*.
Protestno zborovanje vseh strank in narodnih društev zoper nemško predrznost se vrši dne 19. t. m. ob 7. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju, ker se je zvedelo, da nameravajo celjski Švabi tudi letos kljub lanskim dogodkom prirediti svoj izzivalni »Jagaball«.
Redni občni zbor Organizacije Jugoslovenskih Nacionalista v Celju se vrši po protestnem zborovanju v veliki dvorani »Narodnega doma« dne 19. t. m. Na ta občni zbor je odbor izjemoma sklenil dovoliti pristop — kot poslušalcem — tudi somišljenikom iz vrst narodnega občinstva, ker se bodo na tem občnem zboru obravnavale zadeve, ki utegnejo zanimati širše kroge v tem mestu.
Mestna Or-ju-na v Lescah priredi dne 6. januarja 1924 na sv. Tri kralje veliko veselico s srečolovom, Plesom, šaljivo pošto in petjem. Začetek ob 4. uri popoludne hotel »Le-Kat« v Lescah. Apeliramo v prvi vrsti na naše bratske gorenjske Or-iune, da se te naše prve prireditve gotovo udeležijo, in sicer kdor poseduje kroj, prosimo v kroju. Vsak Posetnik naj kolikor mogoče pripelje 5 seboj nam naklonjenih ljudi. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo našega prapora in za pevsko društvo, prosimo vse bratske organizacije, da nas v tem podpirajo. — Za obilen obisk se priporoča Mestna Or-ju-na v Lescah.
OKROŽNICA!
V smislu sklepa na zborovanju gorenjskih »Orjun« dne 2. decembra k 1. v Radovljici, sklicujemo na dan 6. januarja 1924 ob 11. uri dopoludne v »Sokolskem domu« v Radovljici:
Sejo delegatov vseh gorenjskih »Orjun« s sledečim dnevnim redom:
1. Zveza gorenjskih »Orjun«. (Ime, obseg, sedež, ustroj itd.).
2. Zavarovanje naših članov za slučaj nezgod. (Kako si predstavljajo
' Posamezne organizacije to zavarovanje).
3. Naše bodoče delo. (Poroča delegat oblastnega odbora).
4. Slučajnosti.
Bratske organizacije se opozarja, da so zavezane poslati na sejo svojega polnomočnega delegata!!
Zdravo!
Mestna Orjuna Radovljica.
Občni zbor Orjune Šiška. Redni občni zbor šišenske Orjune se vrši dne 20. januarja v društvenem lokalu pri gosp. Štepicu.
Članstvo se poživlja, da poravna članarino, ker sicer nima volilne Pravice. Članarina se sprejema vsako nedeljo od 2.—5. ure popoludne v društveni sobi.	Odbor.
Občni zbor Orjune Konjice. Mestni odbor Orjune Konjice javlja svojemu članstvu, da se vrši redni občni zbcr dne 6. t. m. z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse Članstvo obvezna. — Odbor.
V nedeljo, dne 6. t. m. se vrši v Srednji vasi redni občni zbor Orjune za Poljansko dolino, na katerem poroča delegat oblastnega odbora. Dolžnost vsakega člana 0, da se občnega zbora sigurno uuJeži.
Mestni odbor.
Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo
javlja svojemu članstvu, da se vrši dne 6. t. m. ob 10. dopoludne v društvenih prostorih Opekarska cesta 31 predavanje. Predava br. Kalokira »Splitski kongres«.	Odbor.
VELIČASTNI ZBOR ORJUNE, NARODNE ODBRANE IN ČETKiKOV V SOMBORU.
V Semboru se je vršila izredno uspela javna manifestacija bratstva Orjune, Narodne Odbrane in četnikov. Iz Novega Sada je odšlo na somborski zbor 24 uniformiranih članov akcijone. Kot delegat iz Beograda je prisostvoval zboru polkovnik Pavle Jurišič, kot delegat novosadskega oblastnega odbora pa brat Jevdevič. V Somboru obstoji vrlo laka in agilna organizacija Četni-§kega Udruženja, ki je v svojih prostorih dala prostor tudi naši organi-Zaciji, kar je najlepši znak bratskega skupnega delovanja med obema organizacijama. Po slavnostnem sprejemu gostov na kolodvoru je krenila Povorka na zborovanje: na čelu ji
četniki s svojim črnim praporom, za njimi šest orjunaških praporov, naposled uniformirane akcijske čete ter članstvo in somišljeniki Orjune. Pred zborovanjem se je v cerkvi izvršilo svečano posvečenje našega prapora ter je pri tej priliki svečenik Grigorijevič imel oduševljen patri-jotski govor v duhu narodnega edin-stva. Čeravno je neprenehoma lil dež, se je zbralo okoli govorniške tribune neobičajno mnogo naroda, ki je vkljub slabemu vremenu pazno sledil izvajanjem vseh govornikov. Zbor je otvoril znani narodni borec br. Kojič, ki je predal besedo delegatu Narodne Odbrane polkovniku Pavlu Jurišiču. Za njim so govorili še br. Jevdevič, nato blagajnik mestnega četniškega udruženja P. Sta-šič, končno Giljanac in Laza Konje-vič. Vsi govorniki so enodušno obsojali partizanstvo, nemoralo in korupcijo v javnem življenju, žigosali so separatiste in defetiste, ki rušijo državo in povdarjali, da bomo rešili domovino samo s skupno akcijo vseh, ki so za poštenost in delo v prid skupne domovine. Zborovanje se je končalo ob navdušenju množice naroda in v znamenju zveze med Orjuno, Narodno Odbrano in Četniki.
JAVNA ZBOROVANJA IN PROSLAVE NOVOSADSKE ORJUNE.
V drugi polovici januarja se bodo vršila v Novem Sadu velika javna zborovanja tamošnje Orjune, združena s proslavo, na kateri bodo sodelovali umetniki in vsa novosadska nacijonalna javnost. K sodelovanju so pozvane vse Orjune iz Vojvodine in Srbije.
Poziv. Gosp. Karla Omerza, učitelja v Trbovljah, pozivamo, naj javno pove, komu in kdaj je Orjuna pošiljala grozilna pisma kakor je on trdil, sicer ga smatramo za navadnega lažnjivca. — Orjuna Trbovlje.
fosiami jnnr
VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK It
ZAJUTRKOVALNI
KONCERT
®«8S
«IP
©
©
&
HEDŽET & KORITMiK manufaLiurna vohtigcvlna LJUBLJANA
SAfelO %
2D3MA PASTA
$
•f AiKADONT
<£>& VAS MORE POPOU ® HOMA ZA DO-VOtJiTi.
« s-
%	3*
•m®
<© O
V*
•®c’
d
Otvoritev novega modnega salona
Vljudno naznanjam, da sem otvorila dne 2. januarja 1924 v
prejšnjih Kirbiševih lokalih, Kongresni trg 8
PRVOVRSTNI MODNI SALON
ter se cenjenim damam vdano priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Gofzl, modni salon, Židovska ulica 8*
CHARLES PRINC
LJUBLJANA
S#3
&
4
o*
Otvoritev novih lokalov 16. januarja 1924 Miklošičeva c. 6, palača Ljudske posojilnice.
Proti Avstrijil V zadnji številki smo priporočali članstvu prvo knjigo našega najboljšega jugoslovanskega dobrovoljca dr. Pivka. Mariborski klub dobrovoljcev, ki se med vsemi tovariši menda edini zaveda visoke naloge organizacije, nas je med tem presenetil z drugo knjigo zbirke, izhajajoče izpod peresa br. dr. Pivka. Pod naslovom »Seme — Carzano« je podana začetna slika razvoja tega v celi svetovni vojni največjega izdajstva, ki bi lahko odločilno vplivalo na predčasni konec in razvoj vojnih dogodkov. Pisatelj opisuje poleg začetnih dob vojne, katero je preživel s svojimi bosan-. skimi momci na meji Črne gore, tudi podrobno pripravljanje in vzgojo posameznih zarotnikov. Knjiga, ki končuje z odposlanstvom podnared-nika Mlejneka v Italijo, tvori nedvomno poleg svoje zanimivosti naj-ooljše propagandno čtivo, ki ga mora vsaka naša organizacija širiti med ljudstvo. Poživljamo naše mestne odbore, da prevzamejo razpečavanje spisov dr. Pivka, ki bo z izdajanjem svojih spominov nadaljeval. Prva knjiga stane 11 Din, Seme pa 22 Din. Obe knjigi se naročata pri klubu dobrovoljcev v Mariboru, Razlagova ulica.
Razstava
v novem modnem salonu
Marije Gotzl
Kongresni trg štev. 8
(prejšnfi Kirbiševi lokali)
V nedeljo dne 6. januarja 1924 ves dan.
Med 17. in 20. razsvetljeno.
Odgovorni urednik VI, J. Galzinja.
Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
Stran 4.
Književnost.
Fr. Milčinski: »Mogočni prstan«.
Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna knjižnica št. 12. Ljubljana 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 91. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din.
Milčinskega poznamo. Tudi čita-telji »Splošne knjižnice« so se imeli priliko seznaniti z njegovim »Gospodom Fridolinom Žolno«, ki jim je gotovo preskrbel trenotke resničnega razvedrila. Zato nam skoro ni treba mnogo govoriti o »Mogočnem prstanu«. Pestro dejanje, lahkoten jezik in zdrav lmmor so lastnosti, ki ga priporočajo. Igra je bila uprizorjena z velikim uspehom v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer bo doživela še mnogo repriz. Diletantski odri bodo gotovo z velikim veseljem segli po tem delu. Saj pisatelj ne zahteva mnogo; zase celo nič. Samo vsaj dvajset izvodov knjige morajo kupiti, pa jim je uprizoritev v kulturne in dobrodelne namene dovoljena. Pri nenavadno nizki ceni bodo ta pogoj pač lahko izpolnili. Prišli pa bodo tako igralci kakor gledalci na svoj račun; kajti »Mogočni prstan« nudi gotovo vsakemu nekaj. Nič manj priporočljivo ni delo kot berilo. Vsak ga bo vesel, posebno pa mladina, ki bi ji ga privoščili za darilo. Lepa oprema in brezhiben tisk priporočata knjigo tudi razvajenemu okusu.
[aiiio-iimišlii in Spij
mom
LJUBI JAHA, Gosposvetska testa 2
priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev
ADLER in URANIA "wG§- Šivalnih TOT strojev
za rodbine in drl.
Vo?nih koles
Styria, Durkopp, orožno kolo (Waflenrad).
Ceniki zastonj in franko.
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa »EVAiMS11. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
„TRiBUNA“ F. B L.
tovarne dvokoles in otroških vožiSkov
Ljubljana, Karlovška 4.
barve, mastila, take,
kit, klei, emajle, žo
pite in zajamčeno
SLOGRAD
cisti fgrnež
nsjfeofljše vrsts nudi tovarna
Tei. inter. ISO,
INSERIRAJTE
Frankopanska ulica 151
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje, bencin in druge potrebščine
ima vsdna v zalogi
et fti • v«v
d. s o. z.
Maribor Ljubl jana Novi sad
podružnica.	centrala.	skladišče.
fovsirr.es
LJUBIJANA-MEDVODE
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
Atifogarala
aufodeiavnica
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
UUBUANA
GUNCfE 37.
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniSka dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjiga v malih in tudi najveSjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reMamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Gradbeno podjetje
mestni tesarski mojster
LJij&šfaeM, Butalska c. 46« Tel. 379
Vsakovrstna tesarska deia, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ln zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Pa?na Saga.	Tovarna	furnirja.
Šolski zvezki za Osnovne šole iti srednje šo’e, Risanke, dnevniki in beležnice.
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
SO čevlji z znamko
Prodajaš
v Uubllanit	na	deželi:
Breg štev. 20,	v	vsaki	večji trgovini
Aleksandrova cesta 1,	s	£evljfi.
Prešernova ulica, Seljak.
Na veliko razpošilja tovarna PETER KOZINA & Ko., Tržič, Gorenjsko.
Ceniki na zahtevo brezplačno.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
DUNAJSKA CiSTA $TE¥. 4
Brzojavi:	SLOVENSKA	ESKOMPTNA	BANSKA)
trgovska. Kapj|a3 jft reser^e Din. 17f.5QQ«000’
PecSružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Telefoni: 189, 146, 458.
Izvršuje vse bančne pesle nnštočneje in najkulantneje.
Ekspoziture*
Konjice
Meža-Dravograd
Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,