o v >raj~še"po teh ! h l. J List slovenskih delavcev v Ameriki - T. N"e*w ^oirfs:., 16. 1898. Leto "VI- Maje se! tt smo že poudarjali, da ipitalisti m&le ugonoblju-[li kapitalisti, tovarnarji tniki, ho proti velikim to |ca proti morskemu volku, fašnjih razmerah moramo ff-ta i par sto tisoč dolarji med male kapitaliste. Ker h'j presenetljivo kako grozno [pital v poslednjih letih konja I in kak-j nasledke prouz-Pred nekako dvajsetimi leti Jrl takrat najbolj bogati trgo-Zjed. državah A. T. Stewart itnik trgovine, ktero ima se-isvojih pasteh Wauamaker) in [lil 17 milijonov dolarjev. Da-|k i j" premoženja Kmj do 200 »nov v rokah posamezuikov mtriranih — ne glede na kapi-fkt« rega imajo na razpolaganja ,iu mommoli — bi bil pokojni Steward precej zad».'jT^J.lJ-ti; milijonarjev. !n vendar: tudi ua teh ogromnih >pi6evanjih premoženja gloda Med tem ko je vedno bolj L v n i) koristonosuo nalagati romne množine novcev, ker ku-Ivalua moč množine vedno bolj bolj pojema [nogokrat prisiljeni se podati v ga Russel Sagea našli na onej stranij palicami vsakogar, kteri je imel žu- putyev usmrteni, ko so se mirno velikanske večine, kteri bi glasovali za angleško banko. Ali kljubu temu so se raznesli glasovi, ne sicer zaradi nezmožnosti v plačevanju, temveč zaradi čudnih manipulacij bla-gajuika. Pozneje se je dokazalo, da je blagajnik posodil par milijonov dobrim prijateljem, kteri niso imeli uikake gotovosti. Seveda so blagajnika odstavili; ali istinaje, da se zamore kaj tacega dogoditi v „an-gleški banki", kjer so poleg milijonov denarnih knezov, tudi shranje- Ijavo roko, ali delavsko srajco, su- ; zadržali in rabili javno cesto. No-rovo odrinili. V dvorani je bil pro-j beden ni bil obrožen in na čelu štor samo za kapitaliste in njih imeli ameriško zastavo. Moža, kteri poslušno orodje, in sicer so imeli je nosil zvezdnati prapor, je nek tol iko prostora, da so si lahko pra- 1 deputy po glavi iu po roki tolkel, zne butice podpirali z ročicami ka- ua glavi je krvavel in ima roko koršue imajo postopači. Sodnik /.lomljeno, z ameriško zastavo si je Wood ward je gnal pravdo ker tja v 'ia kri brisal.,,Dokazali Vam bode-en dan in se le površno brigal, češ aio, da je tako postopanje sramota samo toliko, da ima ime. Okrajni civilizacije", rekel je konečno. pravdnik si tudi ni prizadeval dosti j Prva priča Andrej Sivert, štrajkar in vse kaže milost politikarjem in je izpovedal, da je ležal na tleh in kapitalistom. Zagovorniški štab je videl kako bo deputyji ustrelili Mi-ui ,,težko'" zasluženi milijoni an- plačan od kapitalistov, dobili bodo ! hael Ceslaka. Kdo ga je ustrelil ni gleške kraljice, cesarice Evgenije, S75.00U do £ 100.000. , mogel z gotovostjo zatrditi, pač pa cesarja Fran Josipa, kralja italijanskega, ruskega čara, grškega kralja in enake gospode, ktero so že ali odpodili od naloženih jasli, ali pa se pripravljajo nato, da imajo v kritičnem položaju saj svoj v potu svojega obrazu pridobljeni denar na varnem; ta istiua je nekoliko vznemirila gospodo v palačah in na prestol ihT^"'^—^^ „Chemical banka"'i* J£e\v_Yorku velja za ,,najtinejo" banko v drža^V,-mogoče v vsej Uniji. Izplačevala je ta banka tako visoke dividende, da so akcije, ktere se glase ua 100 do- larjev sedaj nad 4000 dolarjev vred-> lastniki milijonov j ne in ni dolgo temu, ko so bile na iljeni se podati v borzi prodane po 4300 dolarjev. In skušna podjetja, na drugej strani! glejte: necega lepega ponedeljka so je skoraj nemogoče voditi ua- čitali srečni lastniki, kteri imaio Amerikanci, možje, kteri imajo več Prizorišče streljanja- Grozno morenje'se je dogodilo pred hišo na v w.§krajni levici. > Odbrani porotniki so sami rojen en Lticno kontrolo nad velikanskimi večje ali manjše zneske ua „Chemi-inkami, ktere so posredovalke in cal banki", da je nje blagajnik, laruhinje velikanskih zakladov na- kteri je že 35 let v ujenej službi, bil [h monopolistov. V to nam slu- neomadežanega značaja in pobožen z> lo pomisleka vredni dokazi cerkveni član, razposodil malenkost (bslednjih let. 400.000 dolarjev, na vrednostne pa- mgo- temu kar je svetovna fua hiša Baring Brothers v Ionu (izvirni trgovci iz Bre-,) veljala najbolj varnim poleg HotSildov, privatni milijonarski kapitalisti sojo smatrali uepretre-sujočo skalo, na ktero so tako spošt-ljivo zrli kakor Židje proti vrhu gore Si naj. Milijoni Bariugov ao iskali do'»ro obrestovanje, ali kakor je Shakespeare (znamenit pisatelj) povedati pustil ujegovemuShylocku iz Antonio, kteri ga je nameraval prositi velikega posojila: ,,Njegova sredstva stoje na upanju; on ima jedno Galeouo, ktera gre v Tripolis, druga v Indijo, tretja v Mehiko, vrta na Augleško — in tako ima druge stroške po svetu raztresene, ili ladije so iz desk, mornarji pa le , ^jadje; nahajajo se podgane naj topnem in na vodi, tatovhia vodi in 1 topnem — reči hočem Korzari in >otem imamo še nevarnosti pred petrom, vali in pečinami". Tatovi |ia kopnem v slučaju Bariugov so >ile južnoamerikauske republike, r kterili so Baringi svoje milijone mložiii v upanju, da bodo nesli vi-loke obresti. Ali železnice niso »lačevale dividend in republike, :tere so prevzele jamstvo, so bankrotirale in svetovno sloveča hiša le zagromela. Kdo ve kaj bi ta-crat še vse zagromelo, da niso na pomoč prihiteli Rotšildi, angleška banka in enake velevlasti kapitala in propadajočo banko le polagoma pustili propasti. Ti so natanko ve-deleli kaj so naredili, ker ves kapital, kteri se nahaja v rokah denarnih knezov in v bankah vsega Bveta, je tako med setfbj spleten — ako sploh ta izraz rabiti smemo — da ako ua važnem prostoru zanjke razstrgamo, se nahajamo v nevarnosti, da se kmalu vse uniči, kakor pri pletenju nogovic. Ne dolgo na to se je raznesla vesti o čudnih dohodkih v angleški banki. ,,Tako dobro kakor angleška banka", ali „trdno kakor angle-Aka banka" je star pregovor med financirji, trgovci in barantači. Ako bi ee kedaj glasovalo med trgovci in bankirji, ako bolj trdno na sveto pismo verujejo ali na angleško ban ko, bi gotovo celo našega pobožne ali manj koristi od zatoženih. Ne-kov H. A. Wolfe je še le 26 let in porotnik, ta je odkrito povedal, da sovraži tuji element, ali okrajni pravdnik je vsejedno dovolil, da je porotnik. Pomožni pravdnik je sam bričev z visokim klobukom. Štrtfjkarji so bili neoboroženi, je izrekel f)od prisego, in da je streljanje trajslo tri minute. Zastopnik \zatožbe se je potem opiral na izjavft bričev kakor: „Vi-deli bodemo kaj se da narediti v ^attimer"; drugi zopet: ,,Upam, pirje, za ktjie nuj bolj zaupljivi Jud ne da centa. Banka je seveda takoj to svoto odpisala od nje rezervpega zaklada, kteri znaša sedem milijonov, a uradniki neče/ nič govoriti o tej zadevi. Dasi je svoM -=ama na sebi velika, a vendar jo ni pošte vati pri nje velikem bogastvu Ali ako se zamore kaj tacega zgoditi brez vedenja druzih baučuih uradnikov, — vprašajo se akcijonarji in vlagal-ci — potem zamoremo v kakej drugej priliki ua enak način zgubiti par milijonov. Kratko, tudi milijonarji imajo svoje skrbi. Kaj ve ubogi delavec, kteri gre zjutraj zgodaj iskati delo, da dobe otroci in žena kaj za želodec ali pod zobe, kake velike skrbi nadlegujejo milijonarje, kteri so deležni pri dobro preudarjenih in strmoglavih podjetjih in ne morejo po pol noči spati! Da, da, maje se povsodi. Hvala bodi 1 Ker ako se vedno maje, bode vendar enkrat tudi zagromelo, in ako to pride, ne bode proletarijat prav nič zgubil. pripoznal, da sestp.va porote jih šest ustrelim", tretji > ,,Rad ugodna za sodnijo. Nek zagovornik se je celo bahal: „Ta porota je prava in izrekla bode svojo sodbo. Izrek bode pokazal avteriteto šerifa kot varovalca miru, a tudi tuje vla-sti poučila kako so opravičene zahtevati odškodnino za usmrtenje svojih podložnih". Serif Martin je sam rekel: ,,Nikakor nisem hotel med porotniki videti le jednega moža, kteri bi mi bil neprijeten. Kakor je porota sedaj sestavljena, sem popolnoma zadovoljen". Zatoženi morilci so prišli pred sodnijo do zob oboroženi in to je komediji dalo pravo lice. Ako bi vsacega posameznega preiskali, bi bi našel priliko, da jih nekaj pobijem". Brič Turnbaugh pa rekel; „Ne vem za kaj naa šerif ves dan sem in tja vodi, ako nemoremo par teh ustreliti". Priča Stevert je potem omenil ves dogodek in kako so pričeli streljati na štrajkarje. Oni, kteri je nosil ameriško zastavo je bil prvi ustreljen v stran. Brič Price, kteri ni bil tako krvoželjeu nego drugi, je stopil iz vrste proti šerifu, a ostali rabeljni so mu klicali: „Pojdi nazaj Price, ali pa še tebe ustrelimo !" Briči niso samo enkrat ustrelili, temveč prav pravilno streljali za bežeči mi, neoborženi- Pravda proti morilcem delavcev. Dne 1. febr. se je pričela pravda v Wilkesbarre, Pa., proti šerifu Martinu iz Luzerne Couutva in njegovim pomagačem, zaradi vumora kako so ljudje padali po oddanih strelih. Priča Charles Guscott, učitelj na LattimerBki šoli je pripovedal, da se je nahajal z večjim številom otrok in učiteljico v šoli, ko je bil čuti prvi strel, temu je sledilo več strelov, potem pa salva. Takoj je hitel iz sobe in videl 1200 čevljev daleč na cesti vrsto deputijev. Več teh je še s puškami merilo na bežeče delavce; na tleh so ležali v krvi ranjeni in usmrteni. Priča je v družbi z deputijem Hess in učiteljico hitel ranjenim na pomoč. Pomožni pravdnik je vprašal pričo, ako more navesti kake de-putije, ktere je videl s puško v roki na mestu. Guscott je bojazljivo navel več imen, med temi tudi: Hess, Turner iu Turnbach. Potem je pravdnik zahteval, da naj jih pokaže. To je bilo pa krvnim lopovom zelo neprijetno, med tem ko so se preje med seboj pogovarjali in za pravdo prav nič brigali, so pri pregledovanju priče Guscotta, svoje butice skrivali za časnike, ali hrbti njih prednikov. Pomožni pravdnik salvi še po osem do desetkrat ustrelili ; dva teh sta še za bežičimi tekla in streljala in eden teh Henry Diehl je pobegnil pred pravdo, pravijo, da v južno Afriko. Zagovornik Lenahan je z silo hotel vplivati na to pričo in upil, daje imel revolver, kakor tudi več druzih, dasi je to odločno oporekala priča. Tomaž Halt, klerk v hotelu v Hazletonu je povedal, da seje dan po morenju hvalil deputy John Thurner, da je devet premogarjev zadel, pet od teh usmrtil. Na izpraševanje zagovornika je ta rekel, da seje Thurner mogoče ,,bahal". Priča Krištof Brehm je izpovedal, da mu je deputy John Bernheiser zjutraj pred streljanjem rekel: „Vsakega teh p........ Huncev naj bi ustrelili!" Deputy Alonzo Dodeon pa rekel: „Vsacega od teh ljudi naj bi ustrelili. Sam bi jih streljal po centu glavo iu pri tem napravil lepo premoženje." Dne 8. febr. je sodnik Woodward rekel 1 pri obravnavi, da je dc ! pretilno pismo, toda on se ue b tacih strašil. Frank Tagy, kteri je dobil pri streljanju sedem krogelj. našli za celo orožarnico orožja. Vsak m i štrajkarji, ko se jim zatoženec je najmanj imel po jeden vendar ni nihče več v p i revolver iu nobeden teh pristnih r a 1! Ljudje so padali na zemljo, a Amerikancev ni čutil s tem žaljenje ni jim bilo to dovolj, še so streljali soduije. Ako je kak zatoženi brič in več žrtev zahtevali! Ljudje so hi- privzdignil suknjo, se je gotovo vi- teli iz' hiš in zabavljali zaradi ne Šerif James Martin iz Luzerne Countya. in poškodovanja. Prvi dan se je nekaj delavcem še posrečilo priti v dvorano; drugi dan ao pa briči s del ročaj revolverja. Sodnija je povabila 106 prič, zagovorniki pa 173, skupaj 279. Mnogo teh ne zaa govoriti angleški in bodo po tolmačih zaslišani, kar bode gotovo mnogo časa vzelo. Bivši okrajni pravdnik John Mc-Gahren je porotnikom omenil, da bode ta pravda važna glede krajne-ga, narodDegain celo mednarodnega pomena. Zagotavljal opiraje se ua postavo, da so itrajkarji bili od de- čuvene nesramnosti, ker grje so postopali nego z Indijanci v prejšnjih časih. Zagovornik zatoženih Lenahan je pričo spraševal in hotel iz njega spraviti, se zvijačo, da bi se kaj zagovoril, a to se mu ni posrečilo Protestantovska pridigarja Rich. AuBt in Karol HauseT sta vso zadevo le od daleč gledala, a nista mogla ničesar razumeti. Videla sta je protestiral proti iu rekel, da naj se tako vstopijo kakor takrat ko so imeli puške v rokah na cesti. Potem je priča pokazal osobe. Potem je pričal dr. K^llar, zdravnik v boluišnici s Hazletonu. Ta je popisal rane onih 39 mož, ktere so v bolnišnico prinesli, a njegova izpoved seje bolj upirala na ,,direktno" in ,,iudirektuo". Učiteljica Grace Boyle je pripovedovala, da je videla morenje iz šolskega poslopja, potem pa hitela k ranjenim iu jim vodo podajala. Zagovornik morilcev jo je spraševal, ako ni rekla jednemu bričev „humu, drugemu pa, da naj gredo raje na Kubo, ako hočejo neoboro-žene moriti, učiteljica je to priznala in še| dodala, da je jednemu morilcu, kteri je imel na klobuku pero rekla: „Kaj ste pa tako čast-lega storili, da ste si klobuk s peresom nakitili?" Mihael Nicholson, gostilničar iz Hazletona je pripovedoval, da je šel z Costello po cesti proti Latti-mer in srečal štrajkarja, kteri je blizu nju padel na zemljo in umiral. Par stopinj pred mostom sta videla druzega ranjenega, pri njem pa Btal brič. „ Sramota je, da se z ljudmi tako postopa", je rekel Costello. A brič je zaupil: „Gobec drži, drugače še tebi posvetim!" in pomiril je s puško na Costello. Priča John Egla, 19 let star, rojen v Austriji, a že tu 17 let, je pripovedal kako so marčali in kako so jih deputiji napadli ter na nje streljali ter biljpriča kako sta mu bila tovariša ob desni in levi strani ustreljena. Silas Jones, mirovni sodnik v Hazletonu je videl deputije v Haz etonu kako so delavce s puškami suvali in pretepali; lOOjardov pred Lattimer pa videl [te bivče v vrsti postavljene in vbi bo imeli puške uamerjene. Povedal- kako so streljali in videl blizo njega padati ljudi na tla, več jih je takoj umrlo. Videl kako je brič John Beraheiser bežečega delavca nazaj potgenil in na tla pobil, na tleh ležečega ran-jenca pa z nogami teptal. Pravdnik je vprašal pričo kaj so mu rekli očevidci klanja? A zagovorniki morilcev so ugovarjali, da bi ta to izpovedel, ker vedeli so ti kaj so briči takoj po morenju mi rovnemu sodniku povedali ker so Be bahaško širokoustili. Sodnija je ugodila zagovornikom in priča ni izpovedala to. Priča Jurij Jager, Slovak, je pri pcvedal dogodek in pokazal med zatoženemi več onih, ktere je videl streljati. NektariJIi^g^po po dani ird \ vem temu vedenju i Nato je pričal Costello, ter pove^ dal kako je videl štiri ali pet trupel' na desni strani pota: jednemu je bila glava odstreljena, druga trupla pa bila prodrta od krogelj. V nekem grmu je videl mrtveca in osem ranjenih. Nobeden mrtvih, ne ranjenih ni imel kaj pri sebi, kar bi se moglo imenovati orožje. Edward Jones, policijski načelnik v West Hazletonu je rekel, da se dobro spominja, da je dne 10. sept. videl deputije in štrajkarja. Štrajkarji sc> hoteli marčati'Čez Broad Str., ali šerif jim ni dcvolil. ,,Peljal sem jih dva bloka nazaj in jim povedal, da je nevarno za nje po tej poti hoditi in jim rekel, da naj gredo raje po drugem potu", je rekel Jnn°.=. Povedal je, da ni bil nobeden štrajkujočih oborožen, niti palic nis»» imeli: imeli so ameriško zastavo in niso razsajali. Okrajni -pravdnik je hotel dokazati po t-i priči kako so deputiji s puškami merili na štrajkujoče in jim je policijski načelnik Jones rekel, da naj to opuste, in da so preveč n°sranini. Ali zagovornik Lehanan je temu ug >varjal in sodnik priznal ugovor. Priča Lynch je videl kako so štrajkujoči mirno marčali in kako so deputiji na nje plauili in s puškami suvali in na tla pobijali, ter videl na tleh krvaveče. Priča Bottcher Be je nekaj sporekel z deputijem Diehl, ta mu je pretil, da mu krogljo požene skozi glavo, potem mu pa revolver na glavo nastavil. Ko se je ta tolpa odpeljala je rekel brič Hali: ,,Rad bi videl, da kacega teh dobim na muho puške". Drugi pa je rekel, da r SUPERIOR STOCK pivo najbolj priljubljeno pri ljudstvu Zato ker je boljše nego drugo. — Ali mislite Vi tako? Prodaja se povsodi. BQSC5 BREWING CO., LASE LINDEN, - - - MICH. ndclas matter at Nkw York, N. Y. Poet office bober 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. tfa leto velja list za Ameriko $2.—, «a pol leta..............$1..— Za Evropo za vse leto.....gld. 5, „ „ pol leta . . . . „ 2.60, , ., „ čjtrt leta.....1.25. ,Glas Narodda* izhaja vsako sredo Za oglase do 10 vrBtic se plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in OBobnosti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.; Pri spremembi kraja naročnikov r losimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam narod i te aaslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. stavi, da bode Sest štrajkarjev ustrelil, ako jim pridejo v zanjke". Poljaka John Fortschak in Simon Kowatski sta bila tudi med štraj-karji. Po prvem skupnem strelu sta bežala, a dpputiji so še za njimi streljal:. Walter Pecaiaki je videl šerifa kako seje z dvema štrajkarja prerivaj in jima z revolverjem pre-^^Miyjoiu je zbežal med deputije, naM f so pričali streljati. tjf. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Anaponda, Montana, 3. febr-Tukaj v jAnacondi je nas precej Slovencev in Hrvatov, dela je dosti, tudi dosti ljudi brez dela, ker je reveČ delavskega naroda. Tukaj amo dvojp društev; društvo sv. tra in Pavla šteje 200 članov in SpacQfk Jed noti, "sanio plačuje za umrlimi po $400, a za bolezen po 5 dol. na teden. Drugo društvo j -> sv. Jožefa, to je pa pri Jednoti. Tukaj imamo tudi slovensko župnijo, cerkev smo pričeli zidati lansko leto. Zimo smo imeli dosedaj lepo, danes se je pa nekaj snega pokazalo in se utegne zima oglasiti. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi ,,Glas Naroda" pa vošim obilo podpornikov. John R—š. Bntte, Mont., 31. jan. , Dragi mi ,,Glas Naroda", nič do-kbrega nemam poročati iz našega ^raja in zato nameravam tem po-Vm svariti rojake na vzhodu, da naj ni kari sem ne hodijo. Tukaj v Butte City in okolici je kakih 8000 do 9000 delavnih rok brez dela, a med tem zelo veliko, ki so že po 9 do 10 let tukaj. Res je škoda za novce, ktere kdo sem za vozi, potem nema tukaj s čim hrano plačevati, na upanje pa ne dobi vsakdo, ker je preveč ljudi brez posla; kako težko je potem človeku, ako se sem lepo pripelje, tu ostati nemore, pu ne zasluži delavec dosti več kakor za živzjeuje. Še te čevlje, ktere ubogi premega r naredi, mu kaj radi ukradejo kadar pride „bos" meriti. Delo je tudi zato težavno, ker je rov navpičen, in je zelo težko na delo in z dela hoditi. Podzemskega plina je pa tudi doBti, meseca septembra se je vnel, ko so bili ljudje po noči pri dela, 6 možje zelo ob-žgal, eden teh je umrl. Zato ne morem ta kraj priporočati. Delavci mor:ijo tudi vse svo^e potrebščine kupovati v družbeni prodajalnici, ako kdo to ne stori, ga odslovijo, da je pa v tej prodajalnici vse zelo drago, je pa samo ob sebi umevno. Snpga pa vidiš vedno dosti po go-r;th. niti o sv. Jakobu ue zgine. Tam gpm delal štiri mesece, a že oktoln zapustil kraj in se povrnil nazaj na Horr. Delo sem dobil čez par tednov v premogokopu in smo vai delavci pri Uniji, ali tudi tukaj ae uernorem z delom pohvaliti, ker komaj delamo po tri dni v tednu,dru- li na površini. Na večer so vsi na parniku mislili, da bodo drugi dan počivali v globini moija. Na stotine raket so spustili v zrak in čez nekaj časa se je glasilo: „Ladija prihaja, rešeni smo!" Na parniku „St. Louis" so opazili znake sile in zato proti nesrečnemu parniku jadrali. V rešilnih ladijah so imeli že vse pripravljeno, tudi živež za skrajno silo. Ob 1. uri 43 min. po noči so pričeli ljudi reševati in ob 4. uri35 min. je bil poslednji na varnem ; pomorščaki so morali pa ves čas vhajajočo vodo izsezavati. Nijed na nezgoda se ni primerila pri prekladanju ljudi,parnik je bil že prečej pod vodo, ko ga je poslednji človek zapustil. Kapitan je jjVeendam" zapalil predno jo je ostavil, da se ne bi ob nji še kak drugi parnik ponesrečil. V prvi kajiti je nanosil skupaj blazine, jih polil z oljem in zažgal. Veendam" je bila na potu iz Rotterdama v New York, na krovu žba nema naročil. Upanje pa ima- je imela 212 osob, od teh 127 potni- mo vsi, da se na spomlad obrne na bolje. Delo se tukaj sedaj zelo težko dobi, zato ne svetujem nikomur sem hoditi, dokler se kaj na bolje ne obrne. Kadar je dolg čas gredo rojaki na lov in ustrele kako smo, jeleua ali pa tudi zajčka; oni pa, ki ne hodimo na lov, pa pri gorki peči ,,Duraka" igramo. Vsem rojakom srčni pozdrav, tebi ,,Glas sebi Naroda" pa obilo naročnikov in podpornikov. John Rakun. kov in 85 možtva. Na „St. Louis" so imeli 221 potnikov kajit in 183 v medkrovju. „Veendam" je bila leta 1871. stavljena v Belfast, dolga bila 420 čevljev, široka 40.9 in 31 čevljev globoka. Stroji so imeli 3500 konjskih moči. Pothiki so le svoje življenje rešili in isto kar so imeli na Razne vesti. DiplomatiČna surovost. Španski poslanik de Lome moral odstopiti. Uzrok pismo žaleče McKinleya. Mnogo se je pisaio po ameriških, španskih in druzih časnikih zaradi pisma, kterega je pisal španski poslanik de Lome v Washingtonu, uredniku Canalejasu v Havano in v tem imenoval McKinleya ne le blabega politikarja, temveč politi^ karjaza nižje ljudstvo m ozjgogasil tudi ameriško ž9nstvo. Nekteri listi so videli v tem pismu, da bode povod vojna iu že trobili na vojni rog a druzega ni; de Lome grč domu na Špansko in ostane blamiran diplomat. Ono pismo je nekdo, naj-brže kak Kubanec ukral v uredništvu. Razstrelba na zvezni vojni ladiji ,, Maine (Ob sklepu lista.) Havana, 16. febr. ob uri zjutraj. Včeraj večer okolu 10. ure je nastala na vojni ladiji „Mainel<, ktera je v tukajšnji luki, grozna razstrelba. Več osob je usmrtenih in težko poškodovanih. Pravijo, da je ,,Maine" popolnoma razdejana. O uzroku razstrelbe ni še nič znanega. Možtvo na vojni ladiji je spalo, ko seje nesreča pripetila. Moč razstrelbe je bila tako silna, da se je vse mesto potreslo in vsa okna so popokala. Možtvo španske križarke „Alfonzo XII.", je pomagalo ljudi reševati. 200 mornarjev s kapita-, nom vred je utonilo, ali bilo ubitih, nazaj peljati pa tudi ne, ko ni več Listi zagotavljajo, da je bila ,Maine' denarjev! Zato svarim rojake, da naj se ne podajo sem, dokler se kaj Požari v New Yorku. Minoli četrtek zjutraj je nastal ogenj v hiši štev. 88 Prince Str. in napravil škode S150.000. V petek zvečer malo pred 7. uro je nastal velik ogenj v osemnadstropnem poslopju imenovanem ,,Nassau Chambers" štev 114—116 in naglo razširil ne le po vsem po-slopju, temveč tudi na sosedne hiše. Tacega ognja že dolgo ni bilo v New Yorku. Na požarišče je dospelo 35 brizgalnic in trije vodeni stolpi, do 11. ure zvečer so se g,risilci mučili, da so ogenj omejil j./' Popolnoma so pogorela poslofpja: 114_ 116 Nassau Str., 41 iry4a Ann Str.. hiš£ 118 pa je le dedoma pogorela, /eč pdilopij na poškodovifnAi: dolarjev. Ob istem času je gorelo tudi na 155. ulici in 8. Ave., pogorela je Atlanta Casino, Bradhurst Casino in dvoje druzih poslopij. Škode je $75.000. Ljudi ni nikjer nič ponesrečilo. Prebivalstvo Greater New Yorka. Zdravstvena komisija je po ko-nečni cenitvi dognala, da ima veliki New York 3,439.899 prebivalcev, od teh jih pride na Manhattan 1,911.755, Bronx 137.075, Brooklyn 1,197.100, Queens 128.042 in Richmond 64.927. Prvi teden februarja je od tisoč ljudi umrl 17-14. Megla v New Yorku. Minoli teden smo imeli v New Yorku pravo londonsko ali ljubljansko meglo, posebno pa v sredo dopoludne. Megla pa je tudi pro-uzročila, da se nad nadcestni železnici na dveh progah trčili vlaki, ljudje sicer niBO znamenito ponesrečili, pač pa ima družba precej škode na vozovih. A tudi na obeh rekah in pristanišču se je dogodilo več nesreč, ktere pa tudi nemajo zaznamenovati zgube ljudij. Več prevaževalnih ladij je trčilo, ko je bilo na njih po par sto ljudi; ladi-je so bile poškodovane toda ne hudo. Večji parniki in ladije so pa obstale lepo v luki dokler se ni megla razvlekla, ravno tako so v New York namenjeni parniki par ar stali pred zalivom. Štrajk dobili. 300 mož, kteri so delali pri, petih ledenicah pri Kingston, N. Y., so minoli teden prouzroeili štrajk in zahtevali po $2 na dan, a kmalu dobili zahtevano plačilo ter pričeli delati. ^A-nn in Nassau je Škode je milijon ne obrne na bolje. S pozdravom John K—e. s torpedo razstreljena. Parnik „ Veen dam' potopil. Aldridge, Mont., 30. jan vo ,,Glas Naroda", pro-"ejem mojega dopisa v ta. Rojakom želim na-niti kako je kaj v Canadi, posebno v Alberto Co., ker je lani ▼HS rojakov tja hitelo, da bi to letos zopet ne storili drugi. Lansko eto sera šel iz Horra, ko Be je zelo Nlabo, ali nič delalo v Alberto Co., vožnja tja je zelo draga, ker svet je zelo gorat. Delo sem dobil v Can-ore, kjer je grozen hrib, človek ga vstraši, ako ga vidi. Ko sem delo vprašal superintendenta mi kel, da naj pridem drugi dan '.-^Uwko sem tudi storil, a dobil sem slabo mesto, na kterem se Zadel ob razbito ladjo pod morjem. Potniki in moštvo rešeno na parnik ,,St. Louis". Parnik ,,Veendam" holandsko-amerikanske parobrodne družbe, (na zastavi na jamboru imajo parniki te družbe črke ,,N. A. S. M." zato marsikak Slovenec rekel, da se je z „Našem" pripeljal v Ameriko), počiva na dnu morja. V nedeljo dne 6. febr. popoludne je „Veeudam" zadela na razbito ladi-jo pod površino morja in dobila tako luknjo, da jo niso mogli zamašiti kljubu vsemu prizadevanju. __ Parnik se je počasi potapljal, pot-n.*d4 nič prida zaslužiti. Premog niki in možtvo bi našlo mokri grob, - vis-^k 8 do 9 čevljev, voznik mo- da ni na pomoč prišel parnik ame-400 čevljev daleč voziti; plačajo riške družbe ,,8t. Louia". Tudi © od tone; temveč od jarda po potniki bo pomagali vodo izsezavati larjsv. Toda v tem premogoko- in na ta način j^rnik dalje obdrža- V jednej noči za 25 milijonov dol. bogatejši. V noči od četrtka na petek so poskočile akcije Standard Oil Company od $420 na $446. Borzni špe-kulantje so zračunali, da akcije, ktere dajo 40 odstot, so vredne te s vote in John Rockefeller je bil v petek zjutraj, ko je VBtal za 825,-420.000 bogatejši, ako tudi je imel slabe sanje. John Rockefellerjevo premoženje znaša sedaj blizo 200 milijonov dolarjev in je še le 52 let star, trdnega zdravja. Na leto ima dohodkov 12 milijonov dol., vsaki mesec milijon dol., na $41.-095, $1.172 vsako uro, in $28.54 vsako minuto in 48 centov vsako sekundo. Ako bode mož še 20 let ^ivel in se njegovo premoženje po odstotkih pomnožuje, bode imel 500 milijonov dolarjev. Njegovi delavci pa komaj na teden povprečno po $7 zaslužijo. Da veliko bu-čelic nanese pol.panj medu! Sedaj še to! Morilko in vlačugoNack naj governer pomiloBti. Zagovornik babure Nack bode prosil gov^ruerja Blacka, da jo po-milosti. To namero je povedal mi-nolo sredo, ko je pred višjo poroto, pred recorderjem Cowing predlagal da se tožba proti pravdi v Long Island City pobije. Kakor se je izjavil zagovornik je baje tudi okrajni pravdnik Queens Countya za pomiloščenje morilke. V tej deželi je vse mogoče, morilci s krvavimi rokmi si obodni okolu letajo, siromak, ki bi prilasti po krivem potu košček kruha pa v ječi zdihuje. Potem pa naj še kdo kaj čveka v enakopravnosti pred sodnijo, tak dnšni siromak bi celo ftdil, da dvakrat dve: pet I Premogarji ponesrečili. Wi 1 ke s b arre, Pa., 10. febr. Včeraj se je prigodila razstrelba v I^adson rovu. vsi poškodovani.Tpfe-mogarji bodo najbrže upsr/fi; poleg šest ranjenih Magj^rov (mogoče Slovakov) je šest druzih hudo poškodovani.^, med temi bos, delovodja in strojevodja. Nesreča v Pittsbnrgn. Deset trupel so našli. PittBburg, 10. febr. Izpod razvalin Union Storage Co. poslopja, ktero je bilo včeraj po raz-strelbi Amoniaka in Whiskeya razdejano, so zvlekli deset trupel, osem osob pa še pogrešajo. Ogenjje razsajal ves dan ; brizgalnice so še ves dan vodo natale, ali gasilci se niso upali blizo, ker so mnenja, da je še kaj amonjaka v razvalinah. J. O. Brown, vodja Public Safety oddelka je predlagal, da naj se pre-pove Amonjak in Whiskey imeti v množini v gosto obljudenih delih mesta. Skupna škoda zuaša milijon dol. Več žrtev. Pittsburg, 15. febr. Po požaru in razstrelbi poškodovano Union Stove Company poslopje je zahtevalo 22 žrtev, daneB pa zopet drugih 10, toraj dosedaj 32 osob! Pustili bo visoko zidovje, a danes se nenadoma tak zid preobrnil in pokopal 10 osob. Konec naselbine Zoar. T o 1 e d o, O. 14. febr. Naselni-ki verske komune v Zoar, zgolj naseljeni Wirttenberžani hočejo sedaj, da se naselbina razdeli. Prvi naselniki so se dobro držali, a tu rojeni potomci niso edini med seboj. Lnetgert spoznan krivini. Chicago, 9. febr. Tovarnar s klobasami Luetgert je bil danes od porotnikov krivim spoznan zaradi umora Bvoje žene, ktero v tovarni v kotlu skuhal, preje pa zadavil: obsojen je v dosmrtno ječo. Vlaka trčila. Mobile, Ala., 10. febr. Pri Kirklaud, 100 milj od tukaj, sta se daneB ob 2. uri trčila dva tovorna vlaka Louisville & Nashville železnice. Strojevodja iu oba kurilca zamorca, kakor tudi trije nepoznani trampi so bili usmrteni. Težko poškodovan je strojevodja druzega vlaka in dva zaviralca. Vspeh rudarjev. - Denver, Col.. 12. febr. Državna oblaut za razsodišča je glede prepira med delavci in podjetniki okraja severne Colorade, danes izrekla svoj odlok in sicer vse pritožbe delavcev v vseh točkah potrdilo in za opravičene spoznalo. Ali bode pomiloščen ? San Francisco, 11. febr. Oficijelno se še ni izjavil governer Budd, da bode železničarja Walter D. Wordena, kteri bi moral biti jutri obešen, pomilostil, toda res je da bodo izvršitev obsodbe odložili do prihodnjega torka, in to pome-nja, da bode smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Harrv Knox, Campton, Hatch in dfugi člani American Raiway Unije, kteri so bili po izjavi Wordua deležni zločina in pomagali, daje skočil vlak iz tira. na kar je strojevodja in več vojakov bilo usmrtenih, pravijo, da to ni res in ni upati, da se proti njim zopet pravda prične. Vsi ptički zbežali. Dallas, Tex., 13. febr. Danes zjutraj so se prepričali, da je vseh 18 jetnikov Texarkana jetuišnice popihalo po noči. Na sumu imajo zidarje, da so pomagali tem ubežati, ker sta bila dva zidarja zaprta. Nova zlata polja. Portland, Ore., 12. febr. J. L. Schroder iz San Francisco, kteri je dne 20. dec. zapustil Dawson City je včeraj sem dospel s parnikom „Oregon". Povedal je, da so kratko pred njegovim odhod.mi ob Henderson Creek, kakih 70-milj južno-zapadno od Dawson City našli bogata zlata polja. Ravno tako so našli zlato na Bonanza in Hunter C reek g, kakor tudi ob Steward reki; proti poslednji se je podalo 20 mož pod vodstvom skušenegju' radarskega inženirja... -- "iskalci zlata vro v Alasko. Montreal, 10. febr. Kanadska Pacifik železnica je naznanila, da je od 6. jan. do 5. febr. 5455 osob odpotovalo iz britsko-colum-biških luk proti zlatim poljam. Predlagalo se je tudi, da naj bi kanadska vlada iskalcem zlata zneske v platež colnine v Dyea za prekoračenje Alaske posodila. Novci se zopet vrnejo pri prestopu na kanadsko zemljo. S a n Francisco, 10. febr. Pa rnik ,,Mariposai£ je danes dospel sem z 70 rudarji iz Avstralije, vsi ti gredo v Klondike. Predsednik Gnatemale ustreljen. Morilec tudi ustreljen. Wash i n g ton, D. C., 9. febr. Tukajšnji zastopnik Guatemale je dobil danes popoludne poročilo, da je predsednik Barrios umorjen. Manuel Estrada Cabreda, prvi podpredsednik je zasedaj njegovo mesto zavzel. SanFrancisco, CaL, 9. febr. Nekaj podrobnosti o umoru Barrio-sa je sem dospelo po zasobnih poročilih. Poročila so v soglasju, da vsled umora ne bode nemirov. Kdo je morilec se ni poročalo. Prospero Morades, vodja poslednje vstaje je iz iz Meksike sem poslal brzujav, da ni v nikaki zvezi z u norom. Pripoveduje se, da je takoj p<> /.«-tretju vstaje več bogatih oanb lia-rriosa gnjusilo zaradi njegovih krutosti in obljubilo S100.000 nagn.d morilcu. General J. M. Reitm Barrio.* j« bil stričnik Don Justo Rutino liar-rios, kteri je bil leta 1885. pr risodnik Guatemale in nameraval združiti Guatemalo, Honduras, Salvador, Niacaragua in Costa Rica. V takrat vzbruhlih vojnah je bil Rutino Barrios usmrten na vojnem polju. Reina je imel za ženo Ame-rikanko iz New Orleansa. Leta 1892. je bil izvoljen predsednikom in postal diktator. V njegovi po-slovalni dobi si je napravil 7 milijonov dol. premoženja. štabnimi čast' in bili tam osob je bilo sednik Cabr politične zl zločine izvršili Evropejske P r e t o r i a, 9. re ger je zopet izvoljen južno-afrikanske repu P e t e r b u r g, 9. fe jelnem listu je bil čitati č je Rusija nazaj potegnila turo princa Jurija grškega veruerja Krete. Dalje pra da ni odgovorna za nasled. vprašanje še na dalje ne b; no, ter ne bode dovolila, da ška posadka pomnoži na Kr Dunaj, 9. febr. Oficije naznanja, da avstrijska via bode prepovedala uvažanja kanskega sadja. Paris, 10. febr. Ura vnanje zadeve je dobil iz Pe poročila, da je Japonska nazn kitajski vladi, da namerava Hei Wei obdržati. Kitajska je stim naznanila, da sedaj ne po buje posojila, ker ga je samo potrebovala, da Japonsko zadov Kitajska vlada se je izrekla, je pripravljena plačati Franc Lyaudot odškodnine 4000 fant šterl., ker so ga tonkinski ropa odpeljali. L o n d o n , 11. febr. V Old Ba ley policijskem sodišču sta bil danes obsoieJutArladimir^irA-sche tffedmk in Weirezeč založnik „Na rodnye Volec", na 18 oziroma 2 meseca zapora, ker sta v imenovanem listu zahtevala, da naj se car umori in sicer na tak način kakor so ga izvršili nihilisti leta 1880. H u 1 1 , 11. febr. Oaobni parnik ,,Marbella", kteri bi imel odpljuti proti Hamburgu, je zadela in razbila vojna ladija „Galathea'(. Vse potnike so rešili, 40 dragocenih plemenskih konj se je pa potopilo. Dunaj, 18. febr. Gustav Sieg-mund grof Kalnocky avstrijski minister zunanjih zadev od leta 1881. do 1895. je danes umrl v dobi 66 let. London, 14. febr. Brzojavjz Odese naznanja, da so židovskega trgovca in več čast! kov mornarice, med njimi celo a mirala, ker so državo goljufali. Admiral je baje Judu nakazal izplačilo za 50.000 ton premoga, kterega nikdar videli niso in sta si plen delila. London, 14. febr. W. E. Gladstone je tako hudo bolan, da se je sleherni dan bati njegove smrti. Dunaj, 15. febr. Na južno Oger-skem so nastali izgredi med kmeti in orožniki, poslednji so napravili več napadov z bodali na ljudi. Zemljišni posestniki grozno odirajo kmete in zato izgredi. V Kis Par-kani so ubili uradnika vlade in oblasti se boje, da bodo vojaki s kmeti p- tegnili, ker so od tam doma. Pri Agrad je bilo v pretepu ubitih četvero osob. Vabilo k družbi sy. Mohorja. Washington, 10. febr. Ame-rikanski poslanik Hunter je brzo-jayil iz Guatemale: Predsednik Barrips je bil včeraj ob 8. uri ustreljen, ko je bil v družbi dveh častnikov blizo palače. Morilec je nameraval ubegniti, a bil od spremljevalcev ustreljen. Zavratno umorjeni. Panama, 13. febr. Iz Guata. male se poroča, da ko je hotel v sredo general Marroquin, novi vojaški zapovednik v Guatemali prevzeti mesto dosedanjega generala Najera, bil zvabljeni z njegovimi /blaženimi močmi 1" je geslo prH-ivitlemu vladarju našemu, Frančišku Jožetu, kterega vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo udani mu avstrijski narodi. In med temi Slovenci nočemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se tudi naša družba sv. Mohorja. Zato pa danos, ko se obračamo do milih Slovoncev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom : naj v prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Mo-horjanov, za to povabilo ne najdemo primernejšega gesla od onega, ktero služi že 50 let cesarju Frančišku Jožefu. ,,Z združenimi močmi delujmo za družbo sv. Mohorja rast in Čast", — kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsod, koder se čuje in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in delujmo na to, da ue bode ne vasi na Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem J več žlahtnega sadu rodč za meznika kakor za ves narodi Po Priloga „€rlas Naroda66 k štev. T., doe I'O. februarja (Suplement to „Glaa Naroda'1 No. 7.) Ponesrečeno zastrupljenje. (Humoreska.) Na spodnjem Štajerskem je živel lekarnar, mož, kterega ei lahko zgodaj zjutraj in pozno zvečer našel pri svojih lončkih, steklenicah, svalčikih in mazilih. Njego\a marljiva roka je zelo spretno izvrševala predpisane recepte, sedaj je mešal to, sedaj vlival v jedno steklenico iz treh in štir.fi tekočine; vse je zopet lepo zapisal in dobro oskrboval njegovo lekarno. Ni zahajal na nikako zabavo, uiti v družbe zahajal, tudi povabil ni sprejemal; vse leto ni šel v nobeno gostilno in celo zaničeval one, kteri so na večer po storjeaem delu bili navajani piti svoj vrč pive, ali literček vina. Njegova druga zakonska polovica je preskrbela vsa hišna dela; ni imela dekle, vse je sama storila, pometala in snažila, kuhala in pekla, krpala in pletla; tudi ona ni obiskavala družb pri kavi, ne gledišča, ne plesov, temveč le vsaki teden enkrat z njenim zakonskim sodrugom šla k službi božji. Toda te dobre lastnosti zgube likrati veliko veljave, ako te ljudi malo bolj-' pogledamo — glavna poteza njih_2fAii£2i£ je skopuštvo in zavist; ui sicer to ono grdo sko-IJU^o, v kterem si človek sam nič Gobrega ne privošči in raje glad trpi nego bi vzel kak krajcar iz one težke denarnice, da bi si črnega kruha kupil; ne, to umazano sko-puštvo ni. ker on in njegova zakonska polovica sta bila sladkosne-deža in najlepša in najboljša jedila bo krasila vsaki dan njih mizo, najboljša vina so šegetala nju želodce in najfinejši knaster tobak je palil gospod v svoji pipici; ako je pa šlo za pomoč soljudi, takrat je bilo lekarnarjevo srce in hiša zaprta, in siromak in stiskani je lahko brez skrbi šel mimo njegovih vrat, ker niti vinarja mu niso dali. Ako smo preje rekli, da vse sam to 7-ihteval le moralični ^ privisk in ravno tako pri njegovi ženi, ker nobeden pomočnik, nobena dekla ni mogla vstrajati pri njih v službi: on in ona sta zavi-»dala tem vsak še tako kratko od-nerjen grižijej ; najslabeja juha, najstareji kruh je bil vedno za te predober. Vse službeno osobje se je znižalo na jedno glavo, in ta glava je bila od učenca, zelo požrešnega kakor kol dolzega dečka, kteri jo je že dvakrat popihal, ali vselej moral zopet nazaj priti, ker ga«je učna pogodba na štiri leta vezala. Tega dečka so postavili v laboratorij, skladišče iu v kuhinjo, kamor je bilo potreba, da opravi pri-prosta dela. Anže, tako mu je bilo ime, je bil požrešnost sama. in kjer je bilo kaj za jesti, da je utešil lakoto, ali da je mlel se zobmi, so bili njegovi prsti pripravljeni, da popade. Mnogokrat s« je že seznanil trstovko, ktera mu je njegovo hrbtišče modro in zeleno pobarvala in skoraj vsak dan mu je go^pa lekarnarica se svojimi ojstrimi kremplji napravila krvave brazde v obrazu, ali pa se zamotala v lase. Toda vsa ta sredstva niso zadostovala, da bi ga priti ral i do zmernosti; njegova brada se je vedno majala, ako tudi ni imel nič za jesti. Mnogokrat je kukal skozi ključavnico in videl kako je njegova skopušna gospoda zauživa-la dobra jedila, nehate so se potem tudi njegove ustnice premikale in majal z brado; prežvekavati je Auže moral, ako tudi le na videz. Njegovo najljubše mesto je bilo skladišče; tam je bjUukav, sladkor, čokolada, med itfl^fe sladstjo in poželjivostjo je lizal, grizel in pre-žvekaval te stvari, ako so ga zasačili, je pa palica pela po hrbtišču. Malo odškodmno je dobil pa ta snedež pri slastnih svalčkih za kašelj takoimenovanih „Pate pectoral" od Georgea, lekarnarja v Epiual, o teh njegov trinog niti slutil ni, da jih Anže zoblje. Ta lek je imel lekarnar le v komisiji, bil je zložen v zaboju, kteremu je pa Anže dno utrl, škatljice lepo jedno za drugo zmuzava^^gel^^^ako zaužival, '-akflftH^lHHHtaih^nad te južino, ali le zelo nerad se je Anže nad nje spravil, ne zato, da bi mu slabo dišale, temveč hude skušnjave je imel prestati vselej, ako je hotel priti do škatljic. Na tem zaboju so stale dve velike steklenici, nju vratovi so bili široki in dolgi, toda dobro zaprti, ali v teh steklenicah je bilo po njegovem mnenju najboljše, najfinejše in najslastnejše po-cukreno sadje ; kadar je te steklenice doli jemal, [se mu je dozdevalo, da jih mora odpreti in pokusiti, da zadosti požrešnosti. Ali ti preklicani listki, kteri so bili na teh steklenicah, so ga pretresli, kar črno mu je pred očmi prihajalo in stresel se po životu, grozna beseda: ,,Strup!" pod to besedo je bila pa mrtvaška glava. „0 kaka škoda, da je to lepo sadje strup !" je vedno mrmral kadar je to prevzdignil in odrinil ter zopet nazaj postavil, ko je svoje delo dokončal. Nekega jutra, bila je nedelja, ko je Anže uprav slastno v usta mašil njegove ljube svalčike, oglasil se je doneči glas gospe lekarnarjeve in ga klicala v kuhinjo. Huda vest mu je že slikala razprostrte kremplje hišne ksantipe; ko je skočil čez par stopnjic v kuhinjo iu posiednji košček svalčeka požrl — se mu je ponudil vse drugačen prizor nego pričakoval. Njegov tiran je stal tu pred njim v črnem fraku, ozkih črnih hlačah, dobro počrnenimi čevlji, na glavi imel visoko pino, kter-lr j* gotovo že njegov stari oče nosil, na "rokah pa imel rokavice iz jelenove kože, v roki pa osodepolno palico : poleg starega je stala hišna sova v svetlo zeleni"obleki z širokim ovratnikom in ogrohiliim klobukom, na kterem je bilo toliko umetnih cvetlic, da bi jih bila krava sita ; roke ni imela razprostrte za praskanje, pač pa zbirala slabe novčice, ktere niso mogli nikomur oddati, da jih pri službi božji spusti v pušico za siromake. „Auže", pričel je lekarnar govoriti; „daues je rojstni dan tvoje milostive gospodinje, moje ljube žene in zato greva skupaj k službi božji". „Tu tukaj'4, pričela je gospodinja govoriti, „je delo za tebe, ktero za-rnoreš med našo odsotnostjo narediti". Sunila gaje pod rebra in mu pokazala pot k ognjišču, kjer je bilo malo prase zelo I/ibo na raženj uabodeno in od njega pvhajal že prijeten duh. ,,Tukaj dečko j^ delo j ktero imaš dovršiti; obračal bodeš raženj, večkrat vlil nanj mast in malo poravnaš oglje. Pazi, da se ne zažge, drugače ti ušesa odtrgam, ko domu pridem!" „Tudi jaz bodem potem svoje sto- j ril", zaklical je gospod, in palico; zavihtel, da je žvižgala. „Tako te bodem spekel kakor prešička na ra-znu: me li razumeš, he?" Pod takimi pretnjami je zapustila pobožna dvojica hišo. Ko je ključavnica zaškripala od zaprtih vrat, olajšalo se je srce Anžetu, ko je prašička vrtil. Lepi duh ga je kar očaral in vzbujal poželjivost želodca, nehote je pričel kimati z brado. Prašiček je postajal vedno bolj ru-jav in sočnat, stotisoče malih me-harčkov se je po njem spustilo, enaki eo bili biserom, združili so ae in razpočili ter zopet prikazali; cvrčalo in pokalo je kakor bi Be pojavljalo malo življenje na ražnju in ž njim vred vrtilo. Ubogi Anže pa je tu sedel in vrtil raženj, se žlico je zajemal mast in polival prašička, sem in tja pa žerjavico popravil, kakor lepo rujavo skajena pipa iz morske pene, tako se je svetila ko~.a in vedno večja postajala skorja ; Anže je dobil polne uste vode, sline so se mu pocejale in srpo imel oprto oko na pekočega prašička. Saj ima vendar vsak kuhar in kuharica pravico pokusiti jedila, ktera pripravlja, vprašal je sam sebe. Zakaj bi tudi jaz malo ne pokusil? To skorjico tukaj zadej na bedru, saj je tako malo višja, to odrežem, saj se zopet lepozapeče!"— Rečeno, storjeno, in takoj je bila ekorjica v Anžeto-vem brezdnu. Predrzno bi bilo popisovati učinek, kterega je prouzre-čil oblizek v njegovem želodcu; oči so se mu svetile, jezik pa po ustih preobračal in vzdihoval. Kdor A reče, mora tudi B, C, D reči nato. Tudi Anžeta je razgrela in premagala poželjivoat. Se zaužit-jem prvega koščeka ga je imel že v oblasti vrag in šepetal in ga ojače-val: ,,Le jej, ubogi siromak saj ne-maš nič druzega na Bvetu kakor tvojo vodeno juho s pokvarjenim kruhom in vedno višnjevo hrbtišče ! Nikdar nemaš kake vesele ure, zato le brzo odreži še malo skorjice saj se gotovo zopet lepo zapeče, zato le brez skrbi, nihče ne opazi tatvine!" In Anže, ta ubogi Anže,je šel v past, drugi napad je bil še boljši kakor prvi, vsi drugi pa izvanredno dobri, zginola je počasi skorja. „Saj postane zopet rujav, ti osel, le še jej, uživaj", mu je dohajal glas na ušesa. Najbolj so se mu prilegle ušesa prašička, te je Anže s tako slastjo zaužil, da ni moč povedati, na vse okolu sebe je pozabil. Živel je kakor v najslajših sanjah. Sladkosnedost ga je omamila in nadvladala ; kmalu se mu je dozdevalo, da sedi pri kakem bogatem ženitovanju, kjer donašajo natakarji v frakih razna fina jedila na srebrnih krožnikih na mizo; sedaj vidi pečenega ko-puna, paštete iz gosjih jeter namočenih v šampanjcu, hrbtišče srne, jerebice in fazane, jedila kakoršnih niti pri ženitovanju v Kaani niso imeli na mizi. Dozdevalo se mu je celo, da se ena onih sedmirih suhih egiptovskih krav sedaj uprav nahaja na krasnem zelniku, kjer si z slastjo utešuje hudi glad. Med takimi sanjami je bil koneč-no pojeden ves prašiček. Anže je še enkrat uprl svoje oči na prašička od ^^ glave do repka, ako je še kje kak košček ostal, — toraj o joj! to ogledovanje ga je spomnilo na istino in videl sam rujavi repek, kteri ga je sicer v manjši meri spomnil na palico strogega gospoda. Vsa slastna pojedina je zginola pred njegovimi očmi, le še suho okostje prašička je bilo pred njim in ga opominjalo: ,,He, prijatelj, sedaj prideš ti na raženj !" To je bilo za ubozega Anžeta preveč: sedaj je bil trdno prepričan v njegovi domišljiji, da ga bode.lekar-nar najpreje na pol ubil, potem pa na ražnju pekel. „Ne, te muke so prevelike — umreti moram tako in tako enkrat, toraj v božjem imenu, hočem raje umreti hitre smrti — vzeti hočem strup!" Anže je stopil po velike steklenice, vsedel se je prav prilično in v usta mašil slastno sadje. ,,0 slastni strup, da ti ljudi moriš!" zaklical je in se kakor upehan zgrudil poleg ognjišča. Tukaj je pričakoval smrti, ktera pa j; nikakor ui hotela nastopiti. Sedaj zaškripljejo hišne duri iu kakor vskipela solna kislina, z vzdignjeno palico, napetimi očmi in odprtimi ustmi je stal tu lekarnar. Mislil je da sanja. Sedaj pogleda Anžeta, ta se mu smeje še umirajoč, ali jezno ga pograbi lekarnar za vrat, da bi ga prav pošteno pretepel. Toda Anže se oglasi z slabim glasom : ,,Pustite me gospod saj sem takoj mrtev, pustite me vendar v miru umreti, zastrupil sem se!" Sedaj se je prestrašil lekarnar. ,,lvaj, zastrupil, s kakim strupom? povej mi brzo?" „Gospod, oni strup v steklenicah, sadje, obe steklenici ste prazni, gospod!" „0 sedaj naj te pa le koklja brcne, ti lopov, še moje izvrstno poeukre-uc sadje si pojedel?" in udarci s palco so padali na Aužetovo hrbtišče tako pogosto kakor toča. ,,0 jaz osel!" vzdihoval je lekarnar,,,hotel sem moje sadje rešiti s tem, da sem na njega lialepii listek za strup, a vendar ga je ta sladkosneda po-užilat" Cez nekaj minut potem je bilo videti zastrupenega Anžeta prileteti iz vrat lekarne, za njim je bil pa videti škornj na nogi lekarnarja. prvim Kristjanom sveti Križ na nebu. Jaz imam vsa tista svojstva in lastnosti, ktere mi je podarila mati narava pri rojstvu, vendar pa mi so že precej zginole po upljivu izobražbe. Ljubim lov goreče, a vendar me v srce vžali videti krvavečo žival, kri na polju, ali celo na mojih rokah. — Ono leto nastopila je huda zima precej proti koncu jeseni. Moj stričnik. Dragotin povabil me je na lov na divje race. Komaj se je jelo daniti, že vsa bila na mestu. Hodila sva po mokrih in močvirnih krajih, da bi dobila divjih rac. Dragotin bil je štirideset let star, nosil je veliko brado, bil je velik in močan, zraven pa zelo dovtipen. Stanoval je v večji, hiši, podobni malemu gradiču. To poslopje je stalo v lepi rodovitni dolini, po kteri se je pretakal precej velik potok. Na desno in levo bili so mali grički, popolnoma obraščeni z gostimi drevesi, kakor so navadno gozdovi bogatašev, v kterih se dobi mnogo divjačine. Posebno orlov se je dob:lo veliko in tudi druzih ptičev selivcev ni bilo malo. V dolini razprostirali so se veliki travniki, ktere je napajal gori imenovani potok po mnozih jarkih, ki so bili umetno napeljani po vsej dolini. S komolci sva se zadevala v viBoko bičevje, ki je napravljalo precej lahko šumenje. Nekako čudno mi je bilo pri srcu. Vse to močvirje bilo je popolnoma mrtvo, zima ga je pomorila. Kar ugledam na ovinku hišico iz ledu, ki je bila za naju napravljena. Vstopil sem in ker smo imeli še jedno uro časa, zavil sem se v svoj kožuh, da bi se nekoliko ogrel. Vležem se na hrbet ter opazujem luno čez ledeno streho ; dozdevalo se mi je. da ima štiri roglje. ker sem jo videl čez led. Pa kmalu me je začelo zebsti. Kašljal sem, Dragotin je bil v skrbeh za me. ,,Vem. pravi, da ne bodemo danes veliko divjačine dobili, nikakor mi ne bi bilo ljubo, da se pre-hladiš, štričko." Napraviti hoče-in kmalu so nabrali dra- Houghton okraju v rovih 1< pridelovali 135,000.000 fmd kra. Bakreni rudniki bogatih toga okraja, pravi poročilo iz Iahpenin« ga, so glede financijelne vrednosti edini na svetu. Rudniki, v kterih delajo, dajo jako lep dobiček, oni rudniki, kteri pa sedaj mirujejo, bi tudi dajali dobiček, ako se ne bi njih upravniki ne prehiteli v di-videndi. Dobiček Calumet in Hecl&l družbe znaša sedaj nekaj nad deset' milijonov dolarjev, dasi ao v tel leta izplačali štiri milijone dividend de in akcijonarjem dne 1. januarja I zopet povedali o novem milijonu] za razdeljenje. Tamarack rudniki! dajo na mesec dva milijona bakra,! lansko leto to je 1896. ao veliki manj pridelovali, vsak delničarje' mo ogenj, in kmalu so nabrali dra- dobil po $11 dividende na eden de-čevja in suhega bičevja. Navlekli lež. ali skupaj 1660.000, to je bil mo v sredi hišice, ktere streha je dobiček poslednjega leta ne račun-imela na slemenu luknjo, da je šel ši rezervni zaklad. Leto preje je di m vun. Ob kristalnih ledenih plačala ta družba le $6 dividende. stenah ee je ogenj lesketal, kakor | V okrajih rudokopov se železno rudo se je leto 1897. zaključilo, iz- bi bilo tisoč in tisoč lučic. Kaj ta-cega nisem videl še nikoli v svojem življenji. Ledene plošče so se jele tajati, in sicer tako, da se je zamoglo komaj opaziti. Zdelo se mi je. kakor da bi se bilo to ledeno kamenje po- Ljubezen. Ni davno tega, kar sem čital v nečem časniku pod ,,Raznoterosti" poročilo o nekej prav zanimivi „lju-bavni drami". On je umoril najpreje njo in potem samega sebe, zato, ker jo je ljubil. Kaj me brigit ,,On" in kaj ,,Ona"? Mene zanima le nju ljubezen, pa tudi ne tako, ker me preveč gane, ne da bi bil ginjen in zamišljen, ampak, ker me spominja na neki dogodek v mladosti, na dogodbo na lovu, v kteri se mi je razodela ljubezen, kakor Ob robu doline izgubil se je po-v prostranem močviiju, v kterem je bilo polno divjih rac. Ta prostor držal je Dragotin dobro v redu. Med visokim bičevjem napravil je lepa pota, male mostičke, in poleg tega imel še več čolničev, na kterih si se lahko vozil po stoječi vodi, v kteri se je nahajalo tudi precej rib. Imam posebno veselje do voda, naj si bode ali morje ali deroča reka, a še posebej pa ljubim vodo po močvirjih, po kterih se dobi toliko vsakovrstnih živali. Močvirje je nekako poseben svet, sam za so, ki ima svoje posebne prebivalce, ki se popolnoma loči jo od druzih. Takovi kraji naprav-ljajo na človeka kaj čuden utis, da, velikokra^^ navdajejo z nekako-vim strahom. Ako opazujemo celo stvar nekoliko bolj natanko, pride nam na misel, tako rekoč nehote, začetek stvarjenja. — Prišel sem že zvečer k svojemu stričniku, Dragotinu. Bila je.taka zima, da je kamenje | iu drevje pokalo. Večerjali sm > v veliki dvorani, ki je bila okinčana z vsakojakimi, kemično preparirani-mi ptiči, ki so bili ali z rasprostr-timi perotmi postavljeni na kak kraj, ali bo bili na kako vejo pribiti. Med to živaljo sedel je moj Dragotin ter mi pripovedoval o na-. klepih, ktere misli po noči izvesti. O polu štirih zjutraj sva morala vstati, da sva prišla na določeni kraj ob polu petih. Na licu mesta napzavili so hišico iz samega ledu, da Jbi nas vsaj nekoliko varovala pred hudim mrazom. Dragotin si je drgnil roke, češ take zime ni še doživel, že ob šestih zvečer bilo je, dvanajst stopinj mraza. Jaz sem šel precej po večerji v postelj ter sem zaspal. Ob treh sam bil vzbujen. Oblekel sem si gorak ovčji kožuh, Dragotin pa kožuh iz medvedove kože. Ko sva popila vsak dve sklečki kave in po dve časici dobrega tropinovca, napotila sva se na pot v spremstvu tretjega lovca pomagača. Imela sva seboj dva dobra lovska psa. Med potjo me je jelo zebsti do kosti. Bila je jedna onih noči, v kterih se človeku dozdeva, da ima cel svet vzeti konec od mraza. Mrzel in leden zrak člo%'eka tako zba-da, kakor da bi hodil v samih žičnih bodalih, ©a, koliko majhnih ptičev sem videl na tleh, ki so morali poginoti radi groznega mraza. Zadnji krajec lunin visel je nad horizontom pošiljaje temno Bvitlobo na zemljo, in zdelo se mi je, kakor da ne more nadaljevati svojega pota zaradi hude zime. Z Dragotinom sva šla vštric, oba upognena, roke sva držala v žepih, pod ramami sva pa nosila puške dvocevke. Čevlje sva si ovila z volno, na nama ni tako drselo in da naju ni bilo slišati hoditi. Med tem sem opazoval bel dim, ki sta ga dihala najina psa. Prišla sva kmalu na rob močvirja; krenila s %a jo po suhem potu med bičevjem tilo. Dragotin je odzunaj stal me pozove. Šel sem ven. Kako sem bil začuden, ko sem videl na-| šo okroglo hišo iz leda. Videlo t e mi je, kakor da bi bil velik okrogel dijamaut, ki je pal iz zraka v to borno in zapuščeno bičevje. V tem dijamantu videli smo dve krasni postavi, to sta bila najina psa, ki sta se grela. Nato smo zaslišali neko milo in redko vreščanje nad sabo. Ogenj v | hiši je vzbudil divje ptiče. N;č me tako ne vznemiri, kakor tako vpitje ptičev, ki še v temi pred solnčnim vzhodom po zraku vzemši nekterih podjetij, bolje nego pričelo. Razmere med delavci^ in delodajalci so za pičico boljše uekteri so za novo leto obijubilj boljšo plačo, in tudi plačali dosedaj le v Michiganu, v Minnesoti v EI1 Kar pa novo leto še slabeje postalo negi lani. Ali kljubu temu smemo upi ti, da bode cena rudi v novi sezij poskočila in ž njo tudi zaslužel : ako bodo vedeli delavci na previ den način to izrabiti tudi zasč, p< : vpraševanje po železu, jeklu in rut ! je vedno večje, zato smemo upal na dobro leto. Ves pridelek rude tem okraju je znašal koncem minc^ lega leta 12,500.000 ton, za dva milijona ton več nego kako po preje. Tudi v Minnesoti, v niillion in Mesaba regiji, je pridoll ljena ruda dala obilo posla pri1 prevažanju, posebno ker gre vse na okoli ferfetajo. Dragotin ukaže j jezera : da tudi od tam pričakujejo ogenj pogasiti, ker se že začelo i večje pošiljatve in pridelovanje, daniti. I u res, na nebu se je poka- Qam potrjuje poročilo, da bode zala prva zora. Po zraku so letale Rocket'ellerjeva Bessemer Stea— v velicih tropali divje race. Drago- ship črta na Erie jezeru s pričetk sezije v službo postavili Hladnokrvno. tin je ustrelil. Potem svetla sko- -Faj- *j>cako' '"velike parnike. Dabi'pri jaz, enkrat on. Psa sta kaj posno Uem delovanju in pomnoževanjiT donašala ustreljene race, izmed dobička le delavci prazni ne odšli, kterih jih je bilo še precej tudi ži- kar se pa najraje zgodi, vih, in marsiktera je zaprla v pričo nas za zmiraj, rekel bi steklene oči. Dan seje že dobro pomaknil, bilo je popolnoma jasno. Solnce se je pri kazalo od zadej izza doline, in midva sva se že hotela vrniti domu. Nad seboj sva zaslišala neko močno upitje, bila sta dva ptiča z razprostrtimi perotmi nad nami. Ustrelim. Na tla pade mrtva raca, skoraj pred moje noge. Nato je vpil v zraku drugi ptič, čegar vpitje je bilo podobno javka-nju. Ptič, kojemu je prizanesla puška, krožil je žalostno v zraku ter gledal na ustreljeno družico, ktero sem imel v rokah. Potem mi i pravi Dragotin, stric, babico si ustrelil, zato pa tako obletuje po ! zraku. In res, bilo je tako. Ptič se mi je v srce usmilil, ni hotel oditi. Že se je napotil, da odleti, pa zopet se je vrnil, da bi še enkrat videl svojo družico. Dragotin mi pravi, položi jo na tla, gotovo pride bližje. In prišel je bližje, ne oziraje se na nevarnost, ktera mu preti od strani lovcev. Zakaj se pa podaja v tako smrtno nevarnost? Da, to je ljubezen, ktera ne gleda niti na smrt, in tako ljubezen nahajamo pri živalih, koliko bolj popolnoma pa bi morala biti pri ljudeh? Dragotin ustreli, in mrtev pade tudi samec. Djal sem oba v jedno torbo skupaj. Sam | Častnik (prisegajoč ljubezei sem pa odšel še isti dan v Paris. . „Gospica, ako me hočete z Vašo Zvonimir. sedo osrečiti, prosim Vas, hitite1 Zamorem le 14 minut pred Vami' klečati, točno ob 12. uri morem nastopiti službo v vojašnici!" Poredno. Berač (kteri je dobil i v dar mali košček kruha): „Bog Zdravnik: „Glejte ljubi moj, Vi morate bolj zmezno živeti. V Vaših,, j letih ne bi smeli tako peti, pušij in piti!" Bolnik: ,,Menite li? Potem bodem najprvo petje opustil!" V na^losti. Bakreni rudokopi v Michiganu. Bakreni rudokopi na gorenjem poluotoku Micliigana so v teku let dali ogromno množino dragocene kovine, ktera v novejšem času igra važno vl^go pri vedno večjem razvoju elektrike, a dala tudi ogromno premoženje. Tudi v poslednjih letih ni ta obrt prav nič popustila, uaBprotno še več rude so pridelali, ko so druge obrti po Zjed. državah šle rakovo pot; tako naj pr. so Vam povrni tisočkrat! de saj imel cel hleb!" Potem bo- Po skočil v ceni. Mlinarica" „He soseda, ali ste kedaj čuli ko je Repnica rekla, da nje mož ni vreden, da ga zemlja nosi?" — Soseda : „Da, čula sem, a sedaj ga j< vlak povozil, pa teži železnico' 10.000 dol. odškodnine". — M3 rioa: „Ta se je pa podražil i I udodelec. Črtica. Ravnokarje prišel iz prodajalnice ratega kamenja. Zadnji denar, kar je imel pri sebi, je izdal za bri-jantni prstan, katerega je videl pred j žemu obupu, ki ga je globoko dir-uol. Človek, ki misli, da bi bilo bolje, da ga ni na svetu, mora pač zelo trpeti. A čudno: on ki je mislil, da se z denarjem vse opravi, je očutil prvič, da se morda vendar ue da vse z mamonom izlečiti in ni kol ure v oknu prodajalnice. Dra- upal siromaku ponuditi denarja, (ulji §o imeli do njega vedno neko irovno moč, sosebno briljauti in laragdi in velikanske svote je že >tratil v njihovo nabavo. Seveda to lahko storil, kajti bil je bogat V glavi so mu zarojili misli, kakršnih d i prej nikdar poznal. A vse so bile nejasne. Iskal je le pot, kako bi zvedel, zakaj neznanec trpi. V tem ni opazil, da ga mimo idoči imostalen. Lahko si je naba- iiudie čudno pogledujejo, kar mu je srce poželelo, ne da Nekoliko minut fetal je tako, sku- bil komu za to odgovoren, ne da SaJoč 6V°je misli spraviti ee b 1 moral bati gmotne pro- kov red- A bil° je je ksti. Razven draguljev pa itak ni' Koiiefno nagovori zopet reveža, ki ?1 nobenih posebnih želja in ko- 'ie POV8em pozabil, da stoji neznan ično tudi ni kupoval vsak dan mož ijred nJilu-Hriljantov, katerih ni samo ljubil. »Idite nekoliko z menoj, ako Vam temveč tudi prav dobro poznal. čas dopušča. Povejte mi, kaj Vas Sjlitarja, katerega je ravnokar ku- tako teži." pil, bi ne bil pustil za nič na svetu Neznanec ga pogleda še bolj v v tuji lasti in da si je bila svota, čudu> kakor poprej.^Slednjič zmaje z glavo. katero je zahteval prodajalec, v resnici ogromna, vendar ni obžaloval, da si je z zadnjim denarjem, tar ga je imel v žepu, prilastil to Quired no dragocenost, lil je ves Brečen, ko je nataknil ti obroček s sijajnim, ognjene C9 razmetavajoči m kamenčkom Jprst, a najbolj gaje veselilo, da ^žival čisto sam to srečo, kajti ii kupoval dragocenosti zato, da la drugi občudovali, topivši iz prodajalnice, zagleda |drugi strani pred cerkvijo be-Od navade poseže v žep ter fapoti tja, da mu podeli milo-A na čudo ne snema berač jfuka z glave, niti ne izteguje te po običaju prosjakov. Mladi hofjjomisli, da to morda sploh ni kPogledavši natančneje moža, pda mu je čitati skrajno bedo Idrtih, temno obrobljenih oči, ičih obupno pred sebe, ravno pred >e, kjer ni prav nič videti. Na prvi [gled je izpoznati, da mož globoko morda bolestno premišljuje. A ! Morda ni težko uganiti, ako se ^motri njegov veli obraz poln gub. to sključeno postavo, ki se ^prosto palico, čudni pripovedujem? o našem trp- "njegovega lica, o katerem ne prav, ali je neizrečeno otožen i cinično ironičen. Sodeč po >leki in po rokah je vsekakor delavskega stanu, lahko da kovač ali :ljučavničar. Pijanec? Ali nava-len lenuh? — Brez dela je gotovo, lače bi ne stal tu ob tej uri; in da |ela, bi se mu tudi to poznalo na ti, |na licu in na rokah. |adi grof je bil človekoljub. Ni samo na dobrodelnih plesih [l okolo aristokratinj in ni bil fčlan raznih milosrčnih društev, iveč pomagal je tudi sam bedakom, do katerih ga je nanesel Lučaj. Rahločuten od narave, ni !>gel gledati ljudskega trpljenja ^Časih mu je celo glavo preletela |1, da jo na svetu mnogo krivice bi se moralo kaj storiti, da ičina odpravi. Kako bi bilo mogoče, pač ni vedel, menil je da bi morali njegovi bogati to-Jriši siromake bolj podpirati. Ou ni srečal nikdar berača, da bi lu ne bil dal miloščine. Vtem trenotku je bil v veliki ne-briliki. Revežu, stoječemu tu vpričo ojega, bi bil rad pomagal, a bal se ie, da bi ga razžalil, ker ne prosi, sram ga je zadrege, v kateri se napa in že se hoče oddaljiti, kar za-|bok vzdihljaj ter se hipoma fevedoč prav, kaj storit*, Sveža: Vam je pač slabo?" ga turobno pogleda in t z nova. gospod, slabo!" pravi tako glasom, da ga je grof komaj lel. Ste li bolni?v Zakaj pa stojite caj? To vendar ni dobro za bol- Človeka." [,,Ne, to ni dobro za bolnega člo-A za človeka v moji koži |oh ni dobro biti na svetu." )a je imel grof nekoliko manj rečne najivnosti, katero si itQ srce iz otroških let za možatosti, bi i bi pač pomi-il, da so reveževe besade prora-pjene v namen, da vzbudi nje-fvo usmiljenje. A mladi mož ni tako skeptičen, kakor so na-ljudje iz bogatih krogov, ter il povsod špekulacije na nje-"co. Ou je verjel reve- ,.Kaj naj Vam Kaj razumete Vi ljenju?" Grofa so zbodle te besede v srce. Res, ou ne razume nič o trpljenju, ker ga ni sam nikdar očutil. Tem bolj ga je mikalo, zakaj in kako neznanec trpi. ,,Odpustite, pravi, nisem Vas hotel žaliti/A Če#verujete v dobrost človeškega srca, mi zaupajte. Vi trpite, a morda se Vam vendar lahko pomaga." „0, lahko, lahko bi se mi pomagalo, odgovori hitro neznanec. A kdo naj mi pomaga? Vi mi gotovo ue morete." ,,Kdo ve? Če bi vedel kaj VaB tlači--?" ,,Dela ni, gospod, dela ni! Ali razumete, kaj je to? Dela ni, zaslužka ni, kruha ni, gospod. Žena je lačna, otroci stradajo." ,,Ali ste izgubili delo?" že pred štirinajstimi dnevi. Tovarna, v kateri sem delal, je propadla. Zaprli so jo. Vsi smo izgubili delo, kar nas je bilo tam." „Pa zakaj vendar ne poiščete druge Blugk' OhT tako vprašajo vsi, ki ne vedo, kako težko je dobiti dela. Štirinajst dnij ga že iščem, pa ne dobim ga nikjer. Ali mislite, da val, sname obroček s prsta ter ga poda delavcu. „Tu imate, kupite kruha in zdravil." S temi besedami pohiti ven. Se preden se je delavec prav zavedel, je že izginil — — — - Pol ure pozneje stopi delavec v prodajalnico dragih kamnov. „ Prosim Vas, koliko je vreden ta prstan?" „Ta prstan?" ,,Da, koliko mi date zanj?" ,,Ali ga hočete prodati?" ,,Da." ,,Hm. Počakajte malo, tega Vam ne morem takoj povedati, moram prstan najprej pogledati." Trgovec odide v drugo sobo. čez par trenotkov se vrne, ter pregleduje prstan. Hkrati stopi redar v prodajalnico. „Vi prodajate prstan?" vpraša strmečega delavca. „Kako je postal ta prstan Vaš?" „Kako? Ta prstan — prosim, jaz ga nisem ukradel." ,,Aha!" „Neki gospod mi gaje dal." ,,Ali veste, koliko je vreden?" „Ne vem." „No, mogoče da ne veste. A ta-cega prstana se ne daruje v boga-ime. Kdo Vam gaje pa dal?" „Neki, gospod." „Eh, neki gospod. Kako pa se imenuje ta gospod?" „Tega Jpač ne vem ; ko mi ga je dal, je tako hitro'.izginil, da nisem imel časa vprašati, kdo je in kaj." ,,Da, to je oni ,veliki neznanec'. Tako govore vsi tatovi. Kdo bi Vam vendar verjel, da ste dobili prstan, ki je vreden več ko tisoč goldinarjev, za dar?" ,,Pa je vendar tako." ,,No, to zvemo, kmalo. (Je ste nedolžni, tem bolje za Vas. Sedaj morate iti z menoj." ,,Kam?" „No, k redarstvu. Kam neki drugam." „Za božjo voljo, saj nisem ničesar naredil. Doma mi je bolna žen ,,To mi ni nič mar. Sedajs^e lie obotavljajte, temveč Kuang Hsu. kteri dne 12. januarja j 1875. v starosti let zasedel pre stol. V tako nežnih letih je vladal nad državno obsežno milijone štirjaških milj, več nego dvanajsti-ne skupne površine kopnega sveta> in nad 400 milijonov ljudi. Prvotno cesarjevo ime je bilo Teai T'Lee. Ker pa je ime kitajskega cesarja sveta stvar, in imenovanje tega prouzroča smrt, zato si izvoli vsak cesar pri zasedanju prestola drugo ime. Tudi japonski Mikado, Mutsu Hi to, je kot deček prestol zasedel. Ko je nastopil vlado dne 13. febr. 1863., je bil štirinajst let star ; a že takrat je bil zelo bistroumen in inteligenten, kar je s časom delovalo, da seje Japonska za njegovo vlado tako velikansko razvila. Znan je še državni preobrat od dne 13. aprila 1893., ko sije ITletni Aleksander, srbski kralj, vlado po sili pridobil. Povabil je v njegovem imenu vladajoče regente kakor tudi ministre k pojedini in se vzdignol kakor bi nameraval govoriti. Namesto tega pa je potegnil revolver iz žepa in se proglasil polnoletnim, in da bode sedaj nadalje sam izvrševal moč kralja. Objednem so vojaki udrli v dvorano in vladajoče državnike v zapor odgnali. Nekaj enakega bi gotovo tudi napravil mladi Khedive v Egiptu, AbbaB II., ako ne bi imel opraviti z Anglijo, par ministrov bi že vgnal v kozji rog. Abbas II. je bil pri zasedanju prestola star 17^ let, ter je zelo previden, moder in izvrsten mož. Nekaj nad 18 let je bil star pri zasedanju prestola cesar Fran Josip I., avstrijski, kteri bode letos Edini slovenski zavod! njegovega vladanja. S&huBT S ©t® „GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York posreduje 11 iste za vse ■ v 1 in jreyoznje Parobrodne družbe: GENERALE TRANSATL ANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMSKI LLOYD, HAM-BUIIŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDER1J -^LVE* FiO. Ugodna vožnja do Milana $24, j^f'-.aM'o^Tsko dužbo do Milana 10. Brzoparniki ali drugi, kako^r^" željo in dogovor. Pošilja točno in vestiytf' den^ir v staro domovino ceno in zanesl^yf^ dosedaj smo odposlali že skoraj milijon gold, avstr. velj. sip l., avstrijski, kteri bode letos Pri jtfeejih svotah in menjavi priporočamo meiij < e dobrih decembra meseca obhajal 501etnico [^Pf&dujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice. bank. Po- s^famski, Chula- Kot petnajstletni je Zase- bi človek stradal, ako bi mogel dobiti posla? Vse bi vzel, kar bi dobil. Za malo plačo bi šel delati, da bi le nekaj zaslužil, le za vsakdanji kruh, le da ne bi moral gledati gladnih otrok iu"posIušati joka, ki trga človeku srce. V celem mestu ni več delavnice, kjer bi ne bil vprašal za delo, povsod zaman. Kaj sedaj? Kaj^bode^z^mojo družino? Jaz bi bil kmalu rešen, a kaj bi otrokom pomagalo, da grem v vodo." „Za božjo voljo, ne govorite tako! Peljite me k Vašim otrokom, jaz Vam pomagam." »»Vi? Oh, gospod." ,,Pojte, pojtel Stopiva hitro. Cim preje prideva tem preje dobe otroci kruha." Ubogi delavec ni verjel svojim ušesom. Toraj žive vender še sem ter tje ljudje dobrega srca. Oh, da so vsi ljudje taki, morda bi bilo bolje na svetu. A kako naj bi bili pač vsi dobri, ko jim denar izpridi srce, denar, ki jih sili, da pehajo reveže v bedo.... Hitro sta šla v predmestje, kjer so ulice ozke, temne. Delavec je grofa komaj dohajal. Prišedši v stanovanje, ugleda grof žalosten prizor. V temni ozki sobici stoji jedna postelja, v kotu je nekoliko slame za otroke. Peči nobeno. V postelji leži bolna žena. Grof se ni dolgo obotavljal. Slabi zrak ga je mučil, hrepenel je, da pride ven. Tudi bede, ki se mu je tu prikazovala v najžalostnejši podobi ni mogel gledati. Hitro poseže v zep. Sedaj se šele spomni, da nima denarja pri sebi. „Oh, kaj naj storim, pomisli. V banki ne dobi danes več denaija, a jutri je morda že prepozno. In potem — ako ne pomaga takoj, mora se še enkrat vrniti sem, kjer je tako slab zrak ... Ali kako naj bi pomagal?" V tem se spomni na prstan. V hipnem prekipljaju čustev pomisli, da bi tako družini morda za celo' življenje pomagal. To bi bilo dobro delo. N* da bi dolgo premiSlje- Kaj so pomagale prošuj^ ^Redar je odvedel delavca s seboj. Na policiji so ga pridržali, ker nihče ni hotel verjeti, da ni prstan ukraden. Trgovec je naznanil, da gaje prodal pred jedno uro nekemu gospodu aristokratičnega izgleda in njemu gaje ujetnik najbržeukradel. Drugi dan so ga izročili sodniji. Tretji dan se je izvedelo, kdo je bil kupo-valec prstana. Mladi grof Rodek pa ni bil več v mestu. Drugi dan zvečer se je nenadoma nekam odpeljal. Preiskava seje vsled tega zavlekla Neki redar je"*naznanil, da je videl sumnjivega delavca~osod-nega dneva blizo grofa. Šel je baje za hitečim grofom in pri tej'priliki mu je morda'prstan'ukradel. To se je^vse zapisalo'in'delavcn'povedalo. Le-ta je tajil. Čez štiri tedne seje grof povrnil iz Rumunije, kamor je šel obiskat, neko nenadoma obolelo tetko. Ko ga vprašali, kaj je s prstanom, je povedal, da ga je'podaril nekemu delavcu. Slednjega so na to izpustili. V trenutku, ko je zapustil zapor, je pozabil vse telesne in duševne bolesti, ki jih je pretrpel. Bile so tako grozne, da jih ne bi bil mogel nikomur opisati, vendar jih je pozabil. Z denarjem, katerega je v tem dobil za prstan, je pohitel domu. Otroke je našel v solzah/žene ne več. Pred štirimi dnevi je umrla. Njega so pa popoludne odpeljali v norišnico. del preBtol kralj longkorn. Ta xrJmenopoltni despot se malo bwfga za državne zadeve, a iPivaj^ffecej" dobro plačilo 10 mi-lijojpov na'leto, in se zabava v svoji palači, v kterej biva blizo 5000 osob, večinoma ženske in otroci Vladar Nepala v britski Indiji, država meri 54.000 štirjaških milj in ima le 2000 prebivalcev — je ,,njegova visokost" Maharadschah Dhiraj Pirthivi Bir Bikram Scham-scher, Jang Baladu i Sah Bahadur Schamscher Jang — je pet let star, ali že ,,srečen" ženin. Mladoletni vladarji. Najmlajši, živeči vladar je gotovo španski kralj, ta je bil že pri njegovem rojstvu „vladar" njegove do movine. Njegova plača znaša $750.-000 na leto, kar je gotovo veliko za euajstletnega otroka. A vendar bi smeli trditi, da se komaj bolj srečnega čuti nego kak poulični poba-Iin v njegovi starosti, kterega sem in tja sujejo in le redokedaj kak cent dobi. Alfonzo XIII. je od smešne španske etikete tako malo sloboden, da zdravih otroških let niti ne pozna in jih nikoli poznal ne t?ode. Enaka je osoda kitajskega cesarja Današnje ženstvo. Z različno barvo se namaže, Na glavi ptuje 'ma lasi, ,,Našminkana" ljudem se kaže, Zrcalo zmir v rokah drži. Zobov vže davnej lastnih nima, Ponarejeni bo jej vsi, Za moža malo se zanima. Ki truden dela, se poti. Zajutrek sam si mož pripravlja, Zenica sladko spanje spi, Drugače grozno mu zabavlja t''e tega vsega ne Btori. Poleg moža še kavalirja Da pelje zvečer jo v koncert, Se zmiali vsacega hudirja To danes ženske je desert". Tako ve so današnje žene Pri meni to narobe svet, Ne boš za nos vodila mene, Četudi imel bi te vzet. Unus pro pluribus. Zagovoril. Sodnik: „Kako zamorete pod prisego izreči, da Bradač ni ulomil?" — Priča: ,,Kako ne? Kako morete Vi reči, da, saj sem bil sam zraven!" Sla b*o znamenje. ,,Kaj pa Vam je gospod Oimžar, da ste tako poparjeni?" — ,,Moja tašča je prišla". — „Za koliko časa?" — „Sam Bog v6 — sedaj je seboj še prati-k o prinesla I" Vremenski prerok. O vremenskem prerokovanju je čitati za leto 1899. v nekej knjigi: 13. nov. kritični dan prve vrste. Konec sveta; zemlja se bode trčila s kometom. 13. novembra: Nekoliko vetrovno ; proti večeru lepo vreme. 14. novembra ; Sneg po severni Krti j---— ——— .. -f,- • ---------------.....-~ i ■■ ".i.....- - ■ Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker vsukomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejinite transfer tiketov, ker ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotnle in Vas povsodi oslepe; računajo S2.50 do S3 za dan, a ni kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod uatauko brzojavno ali pismeno naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pri nas govori vsakdo, torai le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 109 Greenwich Str. na koncu Carlisle Street! Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnico in konduki©Fj^ reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka da nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle St " et, kjer to pri našej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom ..Glas Naroda". Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga zep boli. r^r .-y.. - y. '^v1 .y.,- T~ i T T ^^ T> ^ " Tiskarna gjgjOlm Ai 109 Greenwich Str., se priporoča v izdelovanje vseh del spadajoč v i i s k a r s k o stroko kakor : p r a v i 1 za društva, vabil, okrožnic, 1 > r o š u-ric, kart, zale pk, pismenega p \> i r j a itd. Vse delo ceuo in lično napravljeno. Društvene knjižice m papirjem, v platJlio vena ra/.p laganje in naznani- me cene. •L (pravila) z vplačilnimi polarni, pivnii T zane, so naše specijaliteta. Uzorce ne El ^a leto ISO,S izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda", velja s poštnino vred 25 et. Razprodajalci ga dobe po zdatno znižani ceni. OBSEG: Vojna med severom in jugom, z štirmi slikami. — Evange-lina. (Povest iz veselih in žalostnih dnij Akadcev.) — Sultan. (Humoreska). —Kako so jo Indijanci vplenili. (Povest.) — Pesmi: Večerna molitev siromakova. — Dva pogreba. — Pokaj? .... — Bogumili. (Resnična dogodbica iz Bosne.) — Dvanajst mesecev. (Basen iz slovaščine.) — Brez strehe. (Slika iz življenja.) — Mali umetnik. (Iz ruščine.) — Lasje, ktere ni potreba striči. (Humoreska.) — Obljuba. (Povest iz maloruskega narodnega življenja.) — Kako je dobiti meščansko pravo. (Angleška in slovenska vprašanja in odgovori iz ustave.) — Razne zadeve: Poštne'naredbe. Minimalna utež. Normalni čas v Zjed. državah. — Leto 1897. (Kratek pogled v minolo leto.) — Drobiž. — Kratkočasuice. — Objave. Poleg tega. je mnogo smešnic z dvanajstimi slikami in slika uganjka. Dalje slike: Fort Sumter —Bitka pri Pittsburgu. — General Grant na bojnem polju. MeKinley. — Van Wyck. — Sebastian Kneip. — Angleška kraljica. — Grof Badeni. Nismo se ustrašili i letos stroškov za naš „KOLEDAR", zato tudi pričakujemo, da bodo naši rojaki marUi segli, ker mu je.cena nizka, vsebina pa mičn^ Ih! i 1 9 s 5 f i i lepem branju se bralcem zbistruje um, razširja se pogled v marsikateri Btvari. srce se najema milih čutov, beseda materina se jim vedno bolj omiljuje in versko kakor narodno življenj? se zbuja iu dviga. Iu tako prav vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo točne dušne hrane s tem. da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gospodarstvo in za druge reči podajajo premnogo koristnih naukov, za svobodni čas pa ti ponujajo z lepimi povestmi, s pesmi itd. mnogo vspod-bude, pa prijetnega veselja in krat-kočasja! Prevažen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje in ae vabijo na zc-petui pristop stari Mo-horjani. Do marljivih in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih kakor posvetnih, do vseB^ ki jim je mar reč slovenska. obračamo se torej z iskreno in nujni prošnjo: ne odnehajte v unemi in domoljubnem trudu na družbo našo! Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte novih, da bode družba zopet rastla in napredovala Slovencem v korist in tudi v čast pred vnanjim svetom! Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družbe svojo zgovorno besedo zanjo, naj vabijo in opominjajo, naj tudt žrtvujejo v ta namen, da nas nikakor ne bo manj. da ne nazadujemo, kakor lansko leto, marveč se število Mohorjanov še povzdigne nad onim predlanskega leta. ' „Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi, A delo in trud nam nebo blagoslovi !*' Kujige izidejo tiste, kakor so napovedane v ,,Glasniku", namreč: 1. Naš cesar. Spomenica ob petdesetletnici Njegove vlade. Spisal Jožef Apih, c. kr. profesor. S to knjigo družba vredno proslavi petdesetletnico cesarjevo. Knjiga bode posebno lepa. Krasile je bodo mnogo podobe, podajale bode ži- en opis življenja iu delovanja rja našega, ob jednem pa tudi ako zgodovino zadnjih 50 let, zajo : da hrast se omaja in hrib, estoba Slovencev ne mine! Ze ta knjiga sama bode vredna goldinar in vsaki domoljubni Slovenec naj si je zato omisli, ker bode pravi kras vsaki hiši. 2. Veliki katekizem, kakor so ga avstrijski škofje odobrili za šolsko porabo, naj po družbi najde pot tudi v vse slovenske družine, da se bodo ponavljali tam verski nauki s pomočjo te knjige iu ver-niKom utisnili v srce! Kdor hoče imeti katekizem vezan, naj doda udnini še 20 nvč. veznine z v prt vezan, 10 nvč. pa za kartouiran iztis. •i. Zgodbe sv. pisma". Y. snopič, 1 Ta knjiga naj pač ne manjka v nobeni slovenski hiši. Slovenci pač nimajo tako ugodne prilike, omisliti si ,,knjigo vseh knjig", kakor ravno po Mohorjevi družbi. ,,Zgodbe" naj ohranijo družbi vse stare ude, privabijo naj pa tudi mnogo novih, katerim se e prejšnjimi snopiči še lahko postreže, da bodo imeli popolne knjige. 4. „P o 1 j e d e 1 s t v o". II. del. Ta knjiga nadaljuje nauke lanskega leta in bode zlasti koristila našim poljedelcem. Toraj le marljivo se-zite po njej. 5. „S 1 o v e u s k e v e č e r n i c e" 51. zvezek prinesejo životopis zaslužnega rodoljuba dr. Muršeca, razne povesti, poučne sestavke, pesmi itd. ti. Koledar izide z raznovrstnim berilom, kakor zavaduo, iu poskrbeti hočemo, da bode kolikor mogoče zanimiv in poraben. Krasile ga bodo tudi različne podobe. Torej toliko izredno lepih knjig cajeden sam goldinar! Naj nihče ne zamudi priskrbeti si jih, naj bi si denar moral prihraniti tudi na drugi strani, g Posebej se tem potem obračamo te do gg. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno il&gajo s plodom svojega uma in I Dostavljamo, naj se nam vpiso-lne pole gotovo pošljejo do d n e marca, kakor zahtevajo dru-ena pravila, da se ogromno delo v arui ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem čaBU dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem Ča-bu pristopijo in ob jednem pošljejo udnino, se morejo šteti za ude. Ne-udi pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. ! 50 nč. Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v pro-speh družbe in napredek naroda slovenskega. V Celovcu, dne 24. jan. 1898. ODBOR. Naroči se lahko vsakdo pri ,,Glas Narodu", ako do pošlje do 1. marca SI in natančen naslov. Vsakdo naj zapiše „stari" ali „uovi" ud. žili na kolesih brzovlačnega stroja kri iu koščeke mesa. Janez Ter-škau je bil ožeujen in zapustil dvoje otrok. To je letos že tretji samomor. * * * Požar. Iz Železnikov pri Sk. Loki Slov. Nar.": Due 27. jan. zjutraj ob 44. uri unelo se je v hišici vodne žage g. Janeza Demšarja mej pilenjem in uravnavanjem noža, tako da jediuemu delavcu ni bilo mogoče udušiti nastalega ognja, dasiravno je delal z vsem naporom in se je pri tem teško poškodoval in opekel. Ogenj opazil se je od mnogih strani takoj, a vendar ni bilo mogoče ustaviti ognja; takoj je bila v ognji tikajoča se žaga g. Jan. Globočnika. Nesreča je hotela, da sta odrekli delo obe bri-zgalnici, ker so vsled hudega mraza oledeneli ventili; vendar je dal Bog da se je silnemu naporu pridnih delavcev posrečilo obvarovati hišo Palmado, ki se dotika prve žage, in da vsled mirnega vremena ni silil ogenj na nobeno stran. Posebna pali ; mati Kata Stefanac z 9 mese- I hvala Sre V8em nemnogoštevilnim cev starim sinkom je morala vsled gasilcem, jednako tudi sosedom tega ostati 4 dni v bolnišnici pod Selčauom, ki so bili prav zgodaj na nadzorstvom. Tožila nam je, da so V^onšču, a žal, da iz istega vzroka otroci že doma bolehali. Odpeljala ui8° mo^li PriPelJati 8™je brizgal- seje vCrestedHutte,Colo ,kmožu.jnice' kakor se naše rabltl mao - Šest rojakov namenjenih v Steel- moPoškodovanca sta bila oba Drobnosti. S parnikom,,La Gascog-n e" miuoli teden je prišlo sem blizo 30 Slovencev in Slovenk. Pred New Yorkom je umrla 4 leti stara hčerka Marija Štelauac vsled davice in sojo otorek v New Yorku poko- ton, Pa., iz novomeške okolice so pa pridržali in jih bodo najbrže ta teden nazaj poslali, ker so povedali, da imajo gotovo delo in pokazali pisma sorodnikov od tukaj, da bo jim poslali novce od Lukaj iu bodo vrnili ko bodo delali. Mi smo se dovolj trudili, a neverno ako i bode kaj vspeha, pritožba je šla v Washington, a čakamo rešenja. Rojaki bi morali pač bolje podučiti, vsakoga, ako ga *em vzamejo, ali pa j domflv- ^ se je pod njim udri in naj saj nam pišejo, ker zgubo imajo taut bl bl! šotovo utonil> da mu ni veliko prihitel na pomoč delavec Valentin * * Plemelj in ga z nevarnostjo za last- zavarovana, vendar le komaj za polovico vrednosti, kajti škoda na stavbah, orodju in blagu znaša 4000 gold. * * * Utonil je dne 19. t. m. v blejskem jezeru 161etni Tomaž Vidic, posestnikov sin iz blejske okolice, in Bicer pri drsanju. Dan poprej padel je v jezero 9letui šolar Ivan Kunčič. Sel je čez zamrzlo jezero Iz Steeltona, Pa., se nam poroča, da je dne 5. febr. ob 10. uri zvečer umrl v bolnišnici rojak Jer- no življenje rešil iz vode. V Tržiču nastal je v predilnici nej B r u 1 c, star 33 let, doma iz ogenj, ki je upepelil mnogo volne. Gaberja, župnija Brusnice. Pojuik je večinoma bival v Jolietu, 111., njegov brat Gregor Brulc je v East Heleni, Mont. Pokojnik je bil bolan leto dni. Naj v miru počiva ! * Grozen zločin se je zgodil blizu Novega mesta — ropni umor! Nekov Hrvat, ki je pred božičem pogorel, prosil je v okolici Novega mesta milodarov. Posestniku L. iz Boričevega je ponudil svoje voliče podali: Gregor Mihe c (Skrotenk), uaprodaj. l je šel ž njim na Hrva- iz Canonsburga, Pa., v Logatec; sko; ker pa ni imel dosti denarja s V staro domovino so se Jožef Strah na Krko; John Grom v Hotederšico, Gregor Meze v Logatec; John Pišlar na Rovte, vsi iz Imperial«, Pa.; Peter Boje iz Cle-velauda, O., Dolenjo Vas. seboj, šel je Hrvat ž njim nazaj. Spala sta še v Kandiji skupaj. Zjutraj sta zgodaj odrinila proti Bori-čevemu. Blizu Srebrnič pa je L. nič slabega slutečega moža ubil in ga vtaknil pod led, da bi ljudje mi« Osušenje ljubljanskega 8lilii da 8e je mož sam ponesrečil, barja „Fremdenblatt" prijavlja v Hudobneža so brž dejali pod ključ, od dne 16.jan. svoji številki članek, j)Dj kovice " v katerem naznanja, da je poljedel- * ^ * sko mininisterstvo dognalo vodo- TT . „ ..... , t . ! Ustanova. Znana dobrotmea, pravno postopanje glede osuševanja T . . „ , , ' i - ... , . - - , gospa Josipma Hočevar, poklonila ljubljanskega barja in glavnemu od- ,, ,, . , , . je povodom petdesetletnice slavnega boru za osušenje v Ljubljani pode- . . * A .. . , . ® i-, , X JL , .f vladanja avstrn. cesarja dvajset lilo koncesijo za izvršitev dotičnega .. . . ... . ... . j , , tisoč goldinarjev hiralnici pri Sv. projekta s pogojem, da nekaterim T . . , :. A r . . , . . ' Jožčfu v Ljubljani za ustanovo, ozi- lntereBentom plača gotovo odškod- , . ^J ,. . ' ,r , . | roma v korist onemoglim deklam, niuo. Kakor znano, so troški za ^ .. ,, v ,, .3 . _ . „„ .. x ... . w ' . . Dalje da gospa Krški občni30 tisoč izvršitev projekta preračunjeni na - , 1 o-c nrin u j T ^ • goldmarjey, ako se ista zaveže usta- 1,3 4 8.000 gld., od katere s vote naj . . , . - . , , j ix j * * . ... J noviti bolnišnico. Cast blagi do- plača dežela 12%, mesto ljubljan- 6 sko 10% in 50% država. pa, ki je ostal na vozu, je daneB VBled dobljenih ran umrl. Zadnji čas je, da se ta cesta vender jeden-krat Dreloži! Štajerske novice. Umrl je v Podsredi vpokojeni nadučitelj g. Matej Bezenšek v visoki Btarosti. Rajnki bilje vsestranski priljubljen in čislan, sledil je pridne vsakemu koraku za narodni napredek ter podpiral vedno slovensko časopisje. — Na Bregu pri Ptuju sprla Bta se dne 22. jan. delavec DraškoviČ iz Hajdine t>r ondotnega konjederca sin. Draškovič plane nad nasprotnika z žepnim nožem, kojega mu zasadi v glavo s tako močjo, da se rezilo prelomi ter ostane nesrečniku v glavi. Napadeni je na mesti izdihnil svojo dušo. službi za vlado Fran Josipa? Ali imajo reB za siromake samo — figo? in ti so najbolj prizadeti. Povožen. Iz Celovca se piše „Slov- Nar.": Dne 17. jan. mej 7. iu polu 8. uro zvečer je v Celovcu od Beljaka došli vlak povozil iu-fanterista Puntarja (prideljenega pešpolku št. 17, 4. komp.), ki se je ravno vračal iz domovine iz Krškega na Kranjskem z dopusta. Morda je padel iz vlaka na železniški tir ali pa je sam iskal smrti. Ob ^8. uro najde čuvaj najprej človeško nogo, kakih 40 korakov dalje pa Puntarja kateremu je bila leva noga in sploh vsa leva stran popolnoma od telesa odtrgana. Desna noga je bila popoluoma zmečkana iu brez črevlja in se je samo še s hlačnico držala telesa. Tudi na glavi je dobil Puutar precejšnjo rano. Živel je še do 9. ure, ko so ga hoteli iz kolodvora prenesti v vojaško bolnico. Nemška kultura. V neki pivarnici v Moravski Ostruvici so sedeli pri jedni mizi nemški na-cijonalci, pri drugi pa nemški židje. Nakrat so se sporekli in se začeli pretepati, da seje kar kadilo. Zidje j so bili hujši. Špediter Nac^er je zgrabil nekega nacijoualca, ki je sicer inžener, ga zlasal, da so mu j šklepetali zobje, mu šiloma odprl usta ter mu parkrat — pljunil vanje. Nato so prišli še ostali židje ter pljuvali inženerju v obraz ; potem pa so ga vrgli na ulico. ,Hoch die voranleuchtende deutsche Cul-tur!' — V Mouakovem pa so sedeli v nekem kafe-restavrantu nemški umetniki pri raznih mizah. Židovski slikar Konigsberger. ki je sin ondotnega veletržca, se je spri z antisemitakim kiparjem Bevrer jem Ko je hotel Bevrer domov, tekel je slikar za njim ter ga pošteno oklo-futal; no, Bevrer je planil v Konigs-bergerja ter mu desno uho — od-Ves krvav je pritulil Konigsberger nazaj in šele čez pol ure so mu prišili zdravniki uho nazaj, ko so je našli na hodniku. Ta dva slučaja sta zares nečuvena, a povedali Bmo ju, da se še bolj utrdimo v veri, da smo Slovani — barbari! Dobrosrčen. Lopov (potniku vgojzdu): „Dragi gospod, ali ne bodete tako dobri in mi uročili Vašo denarnico? Veste jaz sem ropar". Razlog. A: „Kako je mogoče, da je ,Kapel tako hitro obogatel?" — B: ,,Glej. kupčeva 1 je s kožami in tudi ljudi odiral!" Odkritosrčno. Zakaj pa niste prišli na naš pic-nic?" — „Po-vedati Vam moram, manjkali so mi pic nikeljni". Pokop kneza Aleksandra bolgarskega. V Zofiji so po-, kopali 15. jan. v poseben mavzolej ostanke kneza Aleksandra Battem-berga. Pogrebu je sledilo veliko naj- _ . . . . ... .višjih do stojanstvenikov; načelu V začetku je baje celo govoril, in i. _ ,. , , . ... I knez Ferdinand t^r princ Filip sak- pripoveduje se, kar pa je do cela neverjetno, da je prosil za cigareto. Nesreča na Vrbskem jezeru. Vrbsko jezero do 19. jan. ni bilo zamrznjeno. Zato so bili drsalci jako nestrpni. 19. jan. pa se je pokrilo jezere z jedva 2 cm debelim ledom, in že so se nekateri predrzni mladenči in pogumne mladenke drsale. Dva gospoda in neka gospodična pa so se upali predaleč, led je počil in vsi trije so se udrli do vratu. Nevarnost je bila grozna sonski, nadalje zastopniki angleške in nemške vlade. Ljudstva je bilo neštevilno. Nagovor je imel knpz Ferdinand, kateri je poveličeval čednosti svojega prednika ter po-vdarjal, da mu ohrani Bolgarija brezdvomno trajei*spomin. Izo bra žen. Trgovec (pomočniku) : „Kako morete biti tako neumni? Ako ne bi Columbus znašpl smodnika, bi ga Vi tudi n e". Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Dne 10. febr. smo prejeli zalepko iz St. Louis, Mo., in v nji za 30 ct. poštnih znamk, neverno pa kdo j'h je poslal in v kak namen? Prosimo pojasnila. — Dne 12. jan. pa Money Order za -f 1 iz C leve and, Ohio, Station ..F". Tudi za tega pošiljale* ne vemo in v kak namen. Srčna zahvala. Vsem rojakom in rojakinjam po Zjed. državah, kteri so mi v moji nesreči, namreč ko sem svojo nogo dne 2S. maja 1S97 zgubil in vsled t^ga nič zaslužiti nemorem, prišli na pomoč z milodari. da si omislim umetno nogo, izrekam tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo, ljubi Bog Vam vsem povrni stotero kar ste mi storili ljubi bratje in sestre. Zahvaliti se imam pa tudi uredništvu ,.G!as Naroda", da seje tako skrbno zame trudilo in pripomoglo do zaželjeuega vspeha. Vsem dobrotnikom povrni Vsegamogočni tisočkrat! La Salle. 111., 11. febr. 1898. Frank Bende. Poslano. Roparski napad. Dne8.jan. napadli bo pri Trzinu trije neznani lopovi 161etnega Karola Smrekarja °vezo x dolenjsko železnico." K^r je brotuici! * * * Železnica Trebnje-St. Rupert na Dolenjskem se namerava graditi v kratkem ter bodo imela Sobo Jezusove zadnje večerje hoče turški sultan po-i dariti nemškemu cesarju. kD ga po-seti. Ta soba, katero imenujejo teologi coenaculum, je prešla 1. 1433 v posest Saracenov. K^r se Samo še za rob ledu, ki je pokal, so govori in veruje, da je pod sobo i se držali, ko so prihiteli ljudje zadnje večerje grob kralja Davida, predrznežem na pomoč. 20. jan. pa je bil vstop kristijanom prepove-je jezero že dobro zamrznjeno, in dan. Stoletja so se kristijani /a-drsalci se zabavajo celo ponoči pri mau trudili z velikanskimi svota-razavetljavi. rai pridobiti nazaj sv^ti kraj, sedaj --pa ga dobe v dar. O podporah prebival- - stvu, ki trp£ bedo vsled lanjskih Dvoboj na g 1 a s o v i r j u. Pi-elementarnih nezgod, piše,NašaSlo- janist Boncia, kateri je igral v Tu-ga': Poznano je, da je bila lanska rinu na glasovirju nevzdržema 40 letina več ali manj slaba po vBej ur, je pozval nekega Adrijana, ka-Istri. V nekaterih predelih dežele teri je pa v Komo igral 50 ur, na nimajo ljudje niti skorijce kruha. 60uruo igranje. Premagalec dobi NaŠaobčinska glavarstva so poslala tisoč lir. Dvoboj se bode vršil 27. oblastim prošenj za podporo; naša t. m. v Milanu. poslanca sta živo zagovarjala te - prošnje v državnem zboru. Dotični j TeličekgospeCrispijeve. načrt ni postal zakonom po parla- Narodnih slavnostij, ki so se vršile mentu. C. k. osrednja vlada je iz- minolega tedna v Palermu, se je dala ta načrt kakor naredbo. Vlada udeležila tudi gospa Lina Crispi-je že nakazala dotične svote glavar- jeva. Spremljal jo je majhen talijem dežel. Namestništvo v Trstu je ček, kije bil krotak in pameten ka-dobilo 75.000 gld. za yse Primorje. kor pes. V Palermu pa so zahtevali, Od te svote dobi naj več Istra : vsega da mora plačati gospa užitninski kakih 50.000 gld. za vso pokrajino, davek. Tega pa se je Crispijevka iu mu šiloma vzeli vse, kar je imel pri sebi, potem pa zopet zbežali v gozd. * * * Samomor. Franc Ambrož, čuvaj na južni železnici pri Ljub-ljaui našel je dne 17. jan. ob polu 11. uri ponoči na železnični progi nasproti tovorni zalogi popolnoma razkosano truplo moške osebe. Glava je bila zmečkana in roki sta ležali daleč preč od trupla. Ker na mestu ni nobenega prehoda čez železnico, je nedvomno, da ae je zgodil samomor. Samomorilec je Janez Terškan, mesar iz Sostrega, stanujoč v St.eliških ulicah, kateri je bil v zadnjem ča9u v vednih denaruih stiskah. 17. jan. popoldne je odišel z doma, rekoč, da gre na Posavje živino kupovat. Šel pa je na železnico iu čakal brzovlaka, ki pride ob polu 6. uri zvečer v Ljubljano in se je vrgel pod njega, ne da bi to strojevodja na vlaku opazil pač pa so potem na kolodvoru opa- svet oudu bogat železne rude, vinskih goric in premoga, ni dvomiti, da bode ta železnična proga uspevala. Bog daj Dolenjcem srečo! * * * Obesil se je v Trbojah 16letni hlapec France Zavrl doma iz Šmart-ua pri Cerkljah. U b t r e 1 i 1 bo je dne 24. prosinca Jožef Petrič, stud. phil., v Vel. Trnu pri Krškem. Vzrok je baje revščina, da ni mogel nadaljevati Bvojih študij. Nesreča. Iz Trnova pri II. Bistrici se „Slov. Nar.w poroča: Predstojnik našega sodišča, deželnosodni svetnik Josip Kovač, se je 23. jan. vračal z najetim vozom iz Kne-žaka, kjer se je mudil v uradnih poslih, domu. Na slaboznani cesti Sembije-Globovnik-Trnovo pokvarila se je zavora in konji so se spla-šili. Svetnik Kovač je skočil z voza in je le neznatno ranjen. Voznik Ako bi dobil toliko vsaki okraj, bi se že dalo Btoriti. Tako pa, bodo mogli storiti jako malo. To Bvoto 50.000 treba razdeliti na 6 okrajev. Namestništvo jo je menda že razdelilo c. kr. okrajnim glavarstvom. Glavarstva morajo razdeliti dobljeni denar med potrebne občine. Malo bode sic^r, ali vsaj to naj se razdeli pravično in brez odlašanja 1 Pravično to pa to vlstriji, italijanski pristaši bodo še kaj dobili, Hrvatje in Slovenci pa le gnjil krompir. branila, češ da je teliček njen Bpremljevalec, katerega ima seboj za zabavo, ne pa za — hrano. Ker se je strinjal z njo tudi župan, je gospa Liua zmagala. Cesarske jubilejne kolajne. „Armee Ztg." poroča, da dobe mej praznovanjem 501etnega vladarstva avstr. cesarja, vsi častniki iu vojaški uradniki, ki so služili pod cesarjem Fran Josipom I. vsaj 40 let zlato kolajno; srebrno dobe oni, ki'mu služijo vsaj 20 let; bronasto pa cjpbe oai vojaki, ki služijo 'fsaj 6 leč Oni častniki, ki že imajo zlato ali srebrao kolajno za svojec juuaštvo, prejemali bodo do-tičnei doklade dosmrtno in ne, ka-oslej,_do kouca vojoške službe, pa navadni vojaki, kteri so Ženske v moški opravi. Pariški listi poročajo, da je dobilo v Parizu 10 dam privoljenje, da smejo javno nositi moško obleko. Mej temi damami je slavna pariška umetnica, neka slikarica, vodite ljica velike tiskarne i. dr. Pesrečilo se jim je uveriti policijskega načelnika, da jih ženska obleka ovira, da so takorekoč primorane zamenjati jo z moško. — O ženska emancipacija 1 Cenjenim rojakom okolu Chicago, 111., je že znano, kako sem ponesrečil pri delu, znano pa jim ni, kako slabo me je družba odškodovala za moje opekline, ktere sera dobil ^o.. nesreči in ne lastni krivdi poslujoč za njo. Malo odškodnino imam zahvaliti tukajšnjemu slov. gostilničarju g. Joe Stuklu, kteri se šteje tudi nekiij advokata, Kur pa v resnici ni, nima tudi nobenih sposobnosti za takošen posel, ampak samo vi a M nevedne rojake k drugemu advokatu, ki pa m za pravde nič bolje sposoben kakor g. Joe Stukel sam. S.iiu n-j vem, kako seje mogel v mojem imenu /. družbo tožiti brez moje vednosti ter dvigditiv mojem imenu tio\c>% malenkost S75.00, ne da i>i bil mene kaj poprašal, je-li S''in zadovoljen z omenjeno odškod-nino ali ne. Kuko se je sploh mogel z-družbo pogoditi brez vse moje vednosti. iS torn poslanim nimam druzega namena, kakor ta, cenjene rojake opozoriti, da naj ne dajejo prava v roke neskušenim iu nevednim zakotnim mazačem, temveč naj poslužujejo v resnici sposobnih advokatov zagovornikov, drugače se jim utegne zgoditi, kakor seje meni. S poštovanjem :• MARTE* ŽULIČ, 578 Center Ave.. Chicago, III. JKje jo? i MATIJA ZIMERMAN, due 1. junija lSVb je odšel iz South Chicago z Mat. Šfjeharjem. Njegov naslov i ali bivališče naj se blagovoli na-I znaniti bratu : Jožefu Z i m e r m a-9166 Harbor Ave, South Chi- (1—3) ca«>\ III. Mlad mizar, kteri razume delo pri hišni opral in je doma iz ljubljanske okolice dobi delo pri: L. PETKOVSEK, 20 Briel Ave., Natchez, Miss. Pisma naj se pošljejo v nemškem ali angleškem jeziku. Slab zgovor. Sodnik; „Yi ste po Kolarju še tolkli ko je že nezavesten ležal na tleh, to je grozna surovosti" — Zatoženi:,,Prosim, gospod sodnik, samo vzdrami-t i Bem ga hotel!" Predrzno. Kuharica: „Riba, ktero sem včeraj od V^ kupila, ni bila sveža". — Prodajalec: ,,Ne morem pomagati, pa bi jo osem dni ^mi postali v bitkah in vojaški preje kupili! ^"afbdLlo VESELICI in PLESU kterega priredi slovenska godbi društva sv. Vida dne 20. leb' V Union Halle C leve Godba bode v s K tej 'veselic rojake in znan Naznanilo. FRANCOSKA i'A ROB RODNA DRUŽBA je .".uižala ceno prevož-njim listkom do Innsbruka od $35.10 o a $30.10. To velja le do preklica. Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še slov. društva glede regal ij in zastav. A... _ Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co. iff SLOVENSKA KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na rse dele greta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. XIMI za navadno leto 1898. Izdaja za Ameriko je dobiti pri nas po 10 centov poštnine pro-sto. Znesek se lahko pošlje v poštnih znamkah. Prekupci dob* 100 komadov za Upravništvo „ * veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče prino-znalnih pisem. F P - Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo ,3apade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor Vem zanj dal, boljšega ne bi dobil. rp i • x . , Rud- Pechaner 1 oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO e. 0. Box 1355. _ \ 45 Vegey Street, New York. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušojami :Dr. G, IVAN POHEK, jega rojakagDra. Gjura Ivana Poheka. On je na s^erbi "n e i ~n si30i3±32L0 postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- nevaruo bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisvojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. 1 V \N JPOHBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otroka v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bole-«« uab0 8tara je bolezeo, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako »viti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove zen, kako se zdravi _ _ _____________ ^ dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem' svoj ^krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, Cor. 6th & Minnesota Ave., KANSAS CITY, KANSAS. /