Občina Ormož December 2005 www.ormoz.si UVODNIK CEPITEV OBČINE ORMOŽ BI BILA KATASTROFALNA ZA VSE Živahno dogajanje v občini Ormož nam je to jesen popestrilo še nekaj dogodkov, ki nas lahko zaradi svoje kratkovidnosti potisnejo na razvojno obrobje. Komaj smo poskrbeli za celo vrsto razvojnih projektov, ki zagotavljajo enakomerni razvoj vseh delov občine Ormož, kar je vidno na vsakem koraku, že se ponovno ukvarjamo z novimi pobudami za razcepitev občine Ormož. Posamezniki v tem sicer vidijo priložnost za svojo ustvarjanje politike, pri tem pa jih prav nič ne zanima, kaj bi od tega imeli ljudje, prebivalci krajevnih skupnosti Sv. Tomaža in Središče ob Dravi oz. kakšne bi bile posledice za preostanek občine Ormož. Posamezniki v teh krajih, ki to počno ali iz svojih egoističnih vzgibov ali v sodelovanju s tistimi, ki jim je sedanja uspešna občina Ormož trn v peti, so namreč začeli s pobudami, da bi se preoblikovali v nove občine. Toda številni izračuni, ki so jih zamolčali pred svojimi sokrajani, kažejo, da bi bili bistveno na slabšem, kot so zdaj. Ne samo, da bi porabili veliko denarja za administrativno upravljanje novih občin z malim številom prebivalcev, ogrozili bi pogoje za nadaljnji razvoj. Če hočemo ali ne, je treba priznati rezultate obstoječe občine Ormož na področju plinifikacije, vodooskrbe, izgradnje odlagališča komunalnih odpadkov, šolskih in športnih objektov, na področju zagotavljanja socialnih storitev, vključno z izgradnjo Doma starejših občanov Kot celovita občina smo lahko naredili veliko več kot marsikateri kraji, ki niso mogli parirati razvojnim zahtevam in pričakovanjem svojih občanov. Seveda imamo še veliko priložnosti, za katere lahko rečem samo to, da jih bomo lahko bolje in hitreje uresničevali, če bomo še naprej ostali enovita občina Ormož. Veseli me, da imamo pri teh prizadevanjih izjemno podporo velike večine vseh občanov občine Ormož. Ormož je namreč blagovna znamka, ki veliko pomeni in šteje v Sloveniji, in na mnogih področjih se zgledujejo po naših rešitvah in razvojnih dosežkih. Prepričan sem, da jo bomo znali ohraniti tudi našim zanamcem. Vili Trofenik, vaš župan Svetinje v pričakovanju novega leta AKTUALNO mirko.serod@ormoz.si ZA CESTE V LETU 2006 VEČ KOT 400 MILIJONOV SIT V proračunu za leto 2006 največ za področja oskrbe z vodo, gradnjo in obnovo cest ter šole V začetku prejšnjega meseca, 7. novembra, je bil občinskim svetnikom predložen predlog proračuna za naslednje leto, 14 dni kasneje pa na občinski seji tudi predstavljen. V vmesnem času je bil predlog obravnavan v delovnih telesih občinskega sveta in v odboru za premoženje, finance in gospodarske zadeve, rok za predložitev pisnih pripomb in predlogov pa je bil 1. december. V sedmih dneh je bil nato pripravljen dopolnjen predlog proračuna, o katerem bo konec decembra odločal občinski svet. Po predlogu proračuna naj bi v letu 2006 občina razpolagala z 2,94 milijardami tolarjev, kar je za približno 14,5 milijonov oz. 0,5 % manj kot v letu 2005. Tekoči prihodki naj bi znašali 1,71 milijard tolarjev, od tega pa naj bi po oceni Ministrstva za finance občina sama zbrala 963,1 milijona tolarjev. Transferni prihodki so v predlogu proračuna predvideni v višini 1,17 milijard tolarjev, pri čemer je za 984,6 milijonov finančne izravnave, preostalo pa so kapitalski prihodki in prejeta sredstva iz Evropske unije. Proračunski odhodki za leto 2006 so načrtovani v višini 3,56 milijard tolarjev, kar je za 13,4 odstotke več, kot znaša ocena za leto 2005. Tekočih odhodkov bo za 642,9 milijonov, tekočih transferjev pa za 1,5 milijard tolarjev. Za investicije je v letu 2006 predvidenih 1,3 milijarde tolarjev, kar je za dobrih 300 milijonov več kot v letu 2005. Med drugim je za ceste in cestno infrastrukturo predvidenih kar 402 milijona tolarjev oz. za skoraj 80 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2005. V okviru projekta bogatenja podtalnice se na področju oskrbe z vodo predvideva gradnja ponikovalnih polj, v kraju Britovšek pa izgradnja vodovoda, s katero bi bila dosežena 100-odstotna pokritost občine z javnim vodovodnim omrežjem. Skupaj investicije v predlogu proračuna za leto 2006 pred- stavljajo 38,7 odstotkov celotnih odhodkov, od tega pa je 119,6 milijonov tolarjev investicijskih transferjev. Glede na proračunski primanjkljaj v višini 624 milijonov tolarjev, h kateremu je potrebno prišteti še odplačilo kreditov iz preteklih let v višini 78,7 milijona tolarjev (izgradnja pločnikov in investicije na področju šolstva, sofinanciranje izgradnje doma za ostarele v Ormožu, deponija komunalnih odpadkov, pridobivanje novih stanovanj, ceste, vzdrževanje vodovoda, izgradnja raziskovalne vrtine), je v letu 2006 predvideno tudi zadolževanje v višini 616 milijonov tolarjev. S tem pa je občina še daleč do prekoračitve dovoljenega obsega zadolževanja v skladu z 2. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. 0 proračunu bodo občinski svetniki predvidoma odločali na seji občinskega sveta 23. decembra, do 20. decembra pa je še moč predložiti amandmaje k dopolnjenemu pred- IZ VSEBINE: O OBČINA ORMOŽ BO OSTALA ENOTNA 2 o VSI SO TRDILI, VODE PA NI 3 o POVEZOVANJE PREDNOSTI PRLEKIJE 4 o DVIGNILI STANDARDE 5 ZDRAVLJENJA o ORMOŽ USTANOVIL MUZEJ 6 o SODELOVANJE GIMNAZIJ REGIJE 7 MURA - DRAVA o OBČINA BO ODKUPILA DVE 8 STANOVANJI V INVANJKOVCIH Lep Božič, prijetno praznovanje in sončnih trenutkov polno 2006! Naj bo vaš praznični december svetel, topel in prijazen. Naj vas trenutki druženj s tistimi, ki jih imate radi, napolnijo z življenjsko energijo. Naj vam tople misli in stiski rok odprejo vrata v srečno novo leto. Naj bo to leto prijetnih izzivov in izpolnjenih pričakovanj. Doma, med prijatelji, sosedi in občani. Vili Trofenik, vaš župan Občina Ormož se je tudi letos odpovedala pošiljanju novoletnih čestitk, privarčevana sredstva pa namenila Vzgojno-delovnemu centru Ormož. logu proračuna. Prekoračitve dovoljenega obsega zadolževanja v skladu z 2. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. 0 proračunu bodo občinski svetniki predvidoma odločali na seji občinskega sveta 23. decembra, do 20. decembra pa je še moč predložiti amandmaje k dopolnjenemu predlogu proračuna. Več o investicijah na strani 8. OBČINSKI SVETNIKI PROTI DROBLJENJU OBČINE barbara.stopinsek@dialog-si.net ENOVITA OBČINA ORMOŽ ZAGOTAVLJA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA Krajani in krajanke Obreža, Grab in Gornjih Ključarovcev vidijo svojo prihodnost v občini Ormož V obsežni strokovni argumentaciji za ohranitev občinske enovitosti so občinske službe na osnovi izračunov dokazale, da je oblikovanje samostojnih občin škodljivo ne le za kakovost življenja občanov in nadaljnji razvoj celotnega območja obstoječe občine Ormož, ampak še posebej za tisti KS, ki bi se preoblikovali v samostojni občini. Argumentacijo so z večino glasov že konec oktobra sprejeli občinski svetniki in jo posredovali v parlament. V celoti sta mnenje in argumentacija objavljena tudi na občinskem spletnem portalu www.otmoz.si. V gradivih je nazorno prikazano, da bi imela morebitna samostojna občina Sv. Tomaž že preteklo proračunsko obdobje 58 milijonov tolarjev izgube, nekoliko manjša pa bi bila izguba v Središču ob Dravi, kjer bi znašala 37 milijonov tolarjev. V obeh občinah bi se zvišale tudi cene oz. stroški izvajanja gospodarskih javnih služb, kot je zagotavljanje vode, odvoz smeti in podobno, potencialno novi občini pa bi morali predvideti tudi velike izdatke za nadaljnjo zagotavljanje infrastrukture, ki je sedaj v pristojnosti enovite občine, za kakršno so se prebivalci občine Ormož odločili že v prvi fazi prestrukturiranja lokalne samouprave. Ob tem je potrebno opozoriti tudi na to, da bi novonastali občini zaradi svoje majhnosti imeli manj možnosti tudi, ko gre za pridobivanje sredstev iz kohezijskih skladov EU, ki jih je občini Ormož do sedaj že večkrat uspelo dobiti. Predlagatelji predloga za odcepitev obeh KS se poslužujejo vseh sredstev zavajanja, podtikanj in laži ter z neresničnimi in zastarelimi podatki utemeljujejo ustanovitev samostojnih občin. Poleg že omenjenih primanjkljajev v proračunu so namreč natančni izračuni občinskih služb pokazali tudi, da bi v morebitni novi občini Središče ob Dravi vsaj za dve leti zastala predvidena obnova šolske zgradbe, ob tem pa bi nastopil tudi problem zagotavljanja potrebnih sredstev (okoli 200 milijonov tolarjev), ki jih nova občina, tudi v primem državne pomoči, ne bo zmogla. Ogroženo bi bilo tudi delovanje lekarne, ki že zdaj povzroča 5 milijonov tolarjev izgube letno. Vprašljiva je tudi izgradnja nujno potrebne kanalizacije v vrednosti 600 milijonov ter dodatna izgradnja čistilne naprave. Predlagatelji pa pozabljajo tudi na ob veliki solidarnosti zgrajeno plinsko omrežje v mestu Ormož in okolici. V primem ustanovitve nove občine te solidarnosti ni pričakovati več, kar pa bodo morali nadomestiti ali s povišanjem cene plina ali s pokrivanjem razlike iz občinskega proračuna. Tudi v morebitni novi občini Sv. Tomaž bi vsaj za dve leti izostala načrtovana izgradnja pločnikov za pešce oz. kolesarskih stez, ne držijo pa tudi zavajajoče trditve "gospodarno” mislečih občanov, da bi lahko v novi občini hitreje modernizirali javno cestno omrežje, saj nova občina ne bo več razpolagala s sredstvi za ta namen. Predlagatelji so tudi pozabili na obseg in vsebino investicij, ki so bile realizirane na območju KS Sv. Tomaž v zadnjih enajstih letih in so znašale 1,3 milijarde brez investicij skupnega pomena, pri katerih je bila udeležena z nadaljnjimi 700 milijonov. Tudi v tej morebitno novonastali občini je vprašljiva gradnja zadnjega odseka javnega vodovodnega omrežja. Da je odcepitev dveh krajevnih skupnosti bolj projekt peščice posameznikov kot pa želja njunih prebivalcev, pa so pokazali tudi najnovejši dogodki. S podpisi za zahtevo po referendumu za spremembo meja njihovih krajevnih skupnosti, ki so jih 6. decembra predali županu, so namreč krajani in krajanke Obreža in Grab iz KS Središče ob Dravi in Gornjih Ključarovcev iz KS Sv. Tomaž jasno izrazili željo, da se izločijo iz sedanjih krajevnih skupnosti in se priključijo KS Ormož ter se tako še naprej razvijajo skupaj in enotno z občino Ormož. Občinski svetniki so medtem na 31. občinski seji soglasno s 17 glasovi za in nobenim proti ter ob obstrukciji NSi za datum referendumov določili 29. januar, ko se bodo krajani in krajanke treh naselij odločali, ali bodo v primeru, da KS Središče ob Dravi in KS Sv. Tomaž postaneta samostojni občini, iz njiju izstopili in se priključili h KS Ormož oziroma občini Ormož. Referendum bo ob tem potekal tudi v KS Ormož, kjer bodo odločali o tem, ali odcepljene vasi sprejmejo medse. Referendumi o spremembah meja krajevnih skupnosti bodo datumsko sovpadali z referendumoma za ustanovitev novih občin, na katerih bodo odločali vsi krajani in krajanke KS Središče ob Dravi in KS Sv. Tomaž z volilno pravico. Ta dan pa bo referendumski tudi v KS Kog, kjer bodo odločali o krajevnem samoprispevku za modernizacijo cest. JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA OBČINE ORMOŽ mojca.feslanj@dialog-si.net OBČINA ORMOŽ PRIJETNA ZA BIVANJE, OBČANOM PRIJAZNA IN UREJENA Občani najbolj zadovoljni z odvozom smeti, področjem šolstva in predšolske vzgoje ter oskrbo s pitno vodo Ormožanke in Ormožani se v svoji občini dobro počutijo. Tako so v javnomnenjski telefonski anketi o zadovoljstvu z življenjem v občini zatrdili številni naključno izbrani občani in občanke, ki so odgovarjali na vprašanja v anketi. Na občini so se namreč odločili za izvedbo obsežne raziskave, s katero so želeli občankam in občanom ponuditi priložnost, da jim na zelo neposreden, pa hkrati anonimen način posredujejo svoja mnenja, želje in potrebe glede življenja in ureditve za življenje pomembnih področji v občini, ki jih ti sicer morda ne bi nikoli predstavili sami. Vprašanja v anketi, ki je občanom in občankam vzela od 10 do 15 minuta časa, so se dotaknila različnih področij občinske problematike. Naključno poklicani občani in občanke, ki so sodelovali v raziskavi, so odgovarjali na vprašanja o tem, kako zaznavajo Občino Ormož, kje dobivajo informacije o dogajanju in življenju v njej in katere informacije pogrešajo. Imeli so možnost povedati, kako zadovoljni so z ureditvijo posameznih področij v občini, kaj bi bilo moč še izboljšati in kje v njihovem kraju ter v občini kot celoti vidijo največje še nerešene probleme. Raziskava je pokazala, da je splošna percepcija kakovosti življenja v Občini Ormož, kot ga vidijo njeni prebivalci, da je občina prijetna za bivanje, občanom prijazna in urejena. Dominantna je per- Občina Ormož je prijetna za bivanje 50 1 2 3 4 5 Sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam cepcija o prijetnosti bivanja, ki ji pritrjujeta skoraj dve tretjini prebivalcev. Dobra polovica pa jih v Občini Ormož vidi predvsem priložnosti, ki jih občina še lahko izkoristi. Rezerve, ki jih Občina Ormož še ima, se z zornega kota njenih prebivalcev kažejo predvsem na področju razvojne dinamike in bolj uspešnega gospodarjenja podjetij. Ocene gospodarske uspešnosti in razvojne dinamike so se v dobri tretjini zadržale v polju nevtralne ocene. Pozitivna percepcija gospodarske uspešnosti občine se razteza na 15 odstotkov prebivalcev, razvojno dinamiko pa zaznava dobra desetina. Ključno področje, na katerega se je potrebno osredotočiti v smislu izboljšanja kakovosti življenja v občini, je v očeh Ormožanov razvojna perspektiva za mlade. Glede ureditve ključnih področij življenja v občini so prebivalci za večino področij podali izrazito pozitivno oceno. Najbolj so zadovoljni z odvozom smeti ter s področjem šolstva in predšolske vzgoje, kjer je prisotno preko 80-odstotno zadovoljstvo, zelo pozitivno pa ocenjujejo tudi oskrbo s pitno vodo in skrb za ostarele. Kot najbolj perečo problematiko, tako na krajevni kot občinski ravni, občani zaznavajo brezposelnost, želijo pa si tudi boljšo urejenost cestne infrastrukture - gradnjo, vzdrževanje in asfaltiranje cest. Čas izvedbe ankete je narekoval tudi za prihodnost občine pomembno in v tem trenutku aktualno vprašanje o njenem prihodnjem statusu oz. obsegu, ki sta ga izpostavili pobudi dveh krajevnih skupnosti o izločitvi iz Občine Ormož in oblikovanju novih samostojnih občin. Občinsko vodstvo se zavzema za enovitosti obstoječe Občine Ormož, z anketo pa so želeli posneti tudi mnenje občanov in občank, ki bi jih morebitne spremembe neposredno prizadele. Anketa je pokazala, da večina Ormožanov nasprotuje razdelitvi Občine Ormož na več manjših občin. Nekaj manj kot 60 odstotkov se jih je namreč do razdelitve opredelilo negativno, dvakrat manj pozitivno, dobrih 10 odstotkov pa do tega vprašanja še ni izoblikovalo svojega mnenja. Ali se strinjate, da bi se občina Ormož razdelila na več manjših občin? NE Neopredeljen oz. 57% brez odgovora 13% DA 30% Raziskava je bila opravljena na zelo obsežnem vzorcu. Skupaj je na anketo odgovorilo 1017 občank in občanov. 1737 poklicanih je sodelovanje odklonilo, 1637 telefonskih klicev pa je zvonilo v prazno. VRTINA ORMOŽ obcina.ormoz@ormoz.si ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV DOBRAVA-ORMOŽ barbara.stopinsek@dialog-si.net VSI SO TRDILI, VODE PA NI Vrtini pokazali na neskladje med teorijo in prakso Z ZBIRNIM CENTROM BLIŽJE EVROPSKIM PREDPISOM Naftno-geološki in geotermalni potencial ormoško-selniške antiklinale ter s tem tudi področja občine Ormož lahko pomeni pomemben element uspešnosti gospodarstva v občini Ormož in kakovosti življenja prebivalcev občine. Za odkrivanje tega potenciala so bile že izvedene številne raziskave in vrtanja. Rezultati vlaganj v vrtine pa so si iz različnih razlogov v neskladju. Vrtanja so izvajala različna podjetja, na različnih globinah in na različnih lokacijah. Uskladitve rezultatov teh merjenj in pridobitve strokovnega mnenja o smiselnosti vlaganj v nadaljnje raziskave so ključnega pomena za občino. Preučitev znanih podatkov in priporočila za nadaljnje aktivnosti so bila tako zaupana prof. dr. Miranu Veseliču, univ.dipl.inž. geologije, strokovnjakom s podjetja Nafta-Geoterm d.o.o. iz Lendave in podjetja HGEM d.o.o. iz Ljubljane, ki so podali mnenje o možnostih zajetja termalne vode na območju Ormoža. Pripravljalna gradbena dela za vrtanje vrtine Ormož-1 g so se pričela 1. junija, vrtanje pa se je zaključilo 19. septembra. Zvrtali so do globine 1500 m, a kljub teoretičnim zagotovilom, da so razpokani dolomiti na 1000 m globoko, kjer naj bi se nahajala termalna voda, teh ni niti 500 m globlje. Analizirali so tudi kamenine, opravili geološko spremljavo vrtanja, izvedli karotažne meritve in cevitev vrtine. Strokovna mnenja treh različnih izvajalcev pa ocenjujejo, da je lokacija geotermalnega potenciala ali globlje ali na drugi lokaciji, predvsem pa, da so nadaljnje raziskave nujne. Karta doslej izvedenih seizmičnih in geofizikalnih raziskav v Murski depresiji in profila skozi njeno strukturo, ki je bila izdelana po 1996, prikazuje globino predtercialne podlage, ki je bistvena za termalno vrtino, zahodno od Ormoža manj kot 1000 m globoko, severno in severovzhodno od Ormoža pa v globini manj kot 1500 m, prav na območju vrtin pa nekaj nad 2000 m, vsekakor pa manj kot 2500 m. Od leta 1996 so bile na tem območju izvedene številne strokovne študije, ki so potrjevale prisotnost predtercialne podlage, razlikovale so se le po določitvi njene globine. Tudi Ljubica Lesjak, univ.dipl.inž. geologije, v strokovnem poročilu podjetja Naftageoterm d.o.o. iz Lendave, ki je izdelalo rudarski projekt za izvajanje del, poudarja neskladnost med teoretskimi dognanji, ki zagotavljajo termalno vodo v peščenjakih Murkosoboške formacije karbonatne podlage terciarja, in prakso, ki je pokazala, da v Vrtini Ormož -1g ni karbonatne podlage terciarja in da v vrtini Kog-3 prepustni peščenjak ustreza neprepustnim peščenjakom v vrtini Ormož-1g, katere globina je za 375 m globlja od vrtine Kog-3. V strokovnem poročilu, ki so ga izdelali mag. Goran Vižintin, univ.dipl.inž. geologije, Martin Tancer, univ.dipl.inž. geologije, in Ivan Supovec, hitrogeolog iz podjetja HGEM d.o.o. iz Ljubljane, ki je izvajalo strokovni in finančni nadzor nad opravljenimi deli, pojasnjujejo, da je bila lokacija raziskovalne vrtine 0rmož-1g določena na podlagi več geoloških študij in ažuriranih geofizikalnih raziskav iz leta 2000. Namen vrtine je bil zajem termomine-ralne vode v karbonatnih kamninah, ki naj bi bile po predhodnih študijah v globini 700-1100 m, vendar se je med vrtanjem vrtine izkazalo, da se te nahajajo mnogo globlje. Vrtina je bila izvrtana do globine 1500 m, termomineralne vode pa od nikoder... Podobna situacija je v Vrtini Kog-3, ki je globoka 2700 m, predtercialne podlage pa še niso navrtali. Po mnenju strokovnjakov iz podjetja HGEM lahko pričakujemo, da je ta podlaga na lokaciji vrtine Ormož še vsaj 200 do 300 m globlje oz. na globini 3000 m. Zato bi zaradi neskladja med teoretičnim dognanji in žal popolnoma drugačnimi rezultati v praksi po izvedeniškem mnenju prof. dr. Veseliča širša družba in pristojna podjetja morala povrniti vložek občine Ormož v geotermalno vrtino pri Hardeku s financiranjem sodobnih geoseizmičnih raziskav na območju ormoško-selniške antiklinale oz. financiranjem vsaj raziskav za ožje območje Ormoža, ki bi služile tudi njihovim širšim naftno-geološkim in geotermalnim interesom ter omogočile pravilnejšo oceno njenega potenciala. Rezultati vrtanja se ne skladajo s teoretičnimi dognanji Finančna investicija v višini 41,4 milijona Ormoško komunalno podjetje je v začetku septembra pričelo izvajati koncesijo za zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov. Na podlagi pogodbe in pridobitve gradbenega dovoljenja so pričeli z izgradnjo zbirnega centra na lokaciji odlagališča nenevarnih odpadkov Dobrava - Ormož. Celotno finančno investicijo, ki znaša okoli 41,4 milijona, je prevzela občina Ormož, je povedala Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož. “Z zbirnim centrom se bomo približali predpisom evropske zakonodaje, ki je na tem področju bolj stroga od domače. Želim si, da vsak tudi v svojem domu začne ločevati odpadke in tako prispeva k bolj čistemu in varnemu okolju, v katerem živimo," je poudarila Majcnova. V ZBIRNEM CENTRU BODO TAKO PREVZEMALI LOČENE KOSOVNE ODPADKE: - papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenk, - steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, - plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, - odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, - les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, - oblačila, tekstil, - jedilna olja in maščobe, - barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - baterije in akumulatorje, - električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi in - kosovne odpadke. V zbirni center Ormož bodo lahko občani in občanke redno odlagali kosovne odpadke OSKRBA S PITNO VODO barbara.stopinsek@dialog-si.net IZBRANO KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ Dogovor o širitvi in izvedbi novih priključkov Za izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za naselja, ki se napajajo iz vodarne Mihovci v občini Ormož, je občina Ljutomer izbrala Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Neurejeno razmerje o oskrbovanju s pitno vodo med občino Ormož in občino Ljutomer sta občini po več kot 30 letih s Komunalnim podjetjem Ormož uredili s pogodbo. Z njo urejajo medsebojna razmerja glede lastništva vodovodnega omrežja na območju občine Ljutomer, ki se napaja iz občine Ormož, določajo objekte skupnega pomena in redno investicijsko vzdrževanje javnega vodovodnega sistema ter objektov skupnega pomena. Določili so tudi lastne cene vode na območju občine Ljutomer, ki se napaja iz občine Ormož, zaračunavanje porabe vode, drugih dajatev dobave in okoljskih dajatev za obremenjevanje voda. Dogovorili so se tudi o širitvi in izvedbi novih priključkov v občini Ljutomer na vodovodno omrežje in s tem povezanimi stroški ter za skupno sodelovanje pri razpisih za gradnjo skupnega vodovodnega omrežja in objektov. SVETINJE barbara.stopinsek@dialog-si.net OBNOVA JIH SPREMINJA V PRIVLAČNO TURISTIČNO TOČKO Med najatraktivnejšimi lokacijami na Jeruzalemski vinski cesti Svetinje niso vec le gruča his ob cerkvici na vrhu hriba. Postale so naselje, na katerega smo lahko vsi občani ponosni. “Obnova 300 let stare gosposke hiše je prinesla tudi prve zaposlitve in nakazala smer, v kateri moramo iskati perspektive za naše podeželje,” je v pogovoru povedala direktorica podjetja Holermuos Anka Lesjak. To ormoško podjetje, ki se je odločilo vlagati sredstva v turistično dejavnost, je preko javnega razpisa od občine Ormož odkupilo objekt stare osnovne šole Svetinje in stavbo bivšega vrtca. Kljub razpadajočemu stanju te 300 let stare gosposke hiše, ki je v svoji zavidljivi starosti služila različnim namenom, je podjetje Holermuos v njej videlo turistični potencial, ki bo skupaj z obnovljeno staro osnovno šolo pomembna pridobitev nastanitvenih kapacitet na Jeruzalemski vinski cesti. Najprej so obnovili gosposko hišo, nek- “Investicija v dan ji vrtec, za kar so morali zaradi spomeniške zaščite pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pohvalijo se lahko z 9 apartmaji Turistične kmetije in gostinskim lokalom v kleti. Apartmaji se ponašajo s kategorijo štirih zvezdic, eden izmed njih je prilagojen tudi za invalide. V kleti je urejen gostinski lokal Svetinjska klet s 65 sedeži in teraso pred kletjo. Z obnovitvenimi deli so pričeli januarja in jih zaključili septembra s slavnostno otvoritvijo ob prireditvi Praznik trgatve na Svetinjah 24. septembra. “Ob tej priložnosti se želim zahvaliti občini Ormož za njeno podporo pri realizaciji projekta, krajanom za strpnost, TD Ivanjkovci in ostalim svetinjskim društvom, TVG Grozdu iz Ormoža za gostinsko ponudbo, predvsem pa zaposlenim, ki so s svojo vztrajnostjo objekt uspešno dokončali,” je povedala Lesjakova. Ponudbo nastanitvenih kapacitet na Svetinjah bodo popestrili tudi z obnovo stare svetinjske šole. RAZVOJ PODEŽELJA PRLEKIJE obcina.ormoz@ormoz.si POVEZOVANJE PREDNOSTI PRLEKIJE Odobrena državna sredstva za sofinanciranje razvoja Sedem prleških občin, Ormož, Ljutomer, Radenci, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Razkrižje in Veržej se je pred tremi leti odločilo za skupen in dolgoročen razvojni program, s katerim bodo tržili prleške potenciale, ki bodo v okolje z bogato zgodovino, kulturo in prijaznih ljudi privabili turiste iz bližnje in širše okolice. Razvojni program podeželja je marsikateri kmetiji iz območja Prlekije omogočil, da je uspešno sodelovala na programu SAPARD, ki odpira vrata tudi do drugih državnih in mednarodnih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos odobrilo sredstva za sofinanciranje dopolnitve obstoječega razvojnega podeželja in oblikovanje lokacijskih akcijskih skupin v višini 3.430.000 SIT. Območje Prlekije je kljub razdrobljenosti enoten geografski pojem in kulturni prostor, dovolj homogen in motiviran za iskanje skupne prleške identitete. Prlekija je razdeljena na dve regiji, kjer so ustanovljene bolj ali manj aktivne lokalne turistične organizacije in razvojne agencije. Kmetijsko svetovalni službi imata sedež zunaj Prlekije, po območju NA VINOGRADNIŠKO-SADJARSKI KMETIJI VINCETIČ barbara.stopinsek@dialog-si.net “ČE IMAŠ RAD ZEMLJO, BO RODILA BOGATE SADOVE” Tudi na švicarskem turističnem zemljevidu Litmerk v vinorodnem okolišu Ljutomersko-Ormoških goric je že od nekdaj grič, znan po odličnem vinu, saj so se z vinsko trto v teh krajih ukvarjali že Kelti. Že od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje Vido Vincetič v teh krajih neguje vinsko trto, najrazličnejše vrste sadja in dreves. “Če imaš rad zemljo, bo rodila bogate sadove,” je načelo, ki se ga držijo Vincetičevi že štiri desetletja. S pridnimi rokami in vztrajnostjo ter jasnimi cilji je družina Vincetič tudi najslabšo zemljo, ki je nihče naokoli ni hotel, obdelala, ta pa je v zameno rodila prve sadove. Sčasoma so Vincetičevi leta 1999 kupili več zemlje, okoli 10 hektarjev, kjer danes med drugim gojijo 25.000 vinskih trt, prav toliko pa imajo tudi gozdov. Na vinogradniško-sadjarski kmetiji Vincetič lahko okusite vrhunsko vino različnih sort, od rumenega muškata, muškata ottonel, sivega pinota, chardo-nnaya, sauvignona, renskega in laškega rizlinga pa vse do šipona in belega pinota. Zadnjih nekaj let tudi njihova klet ostaja bolj polna, kot je bila včasih. “Če sem sam že sedemdeset let rasel in se krepil z vinom, bomo pa traktorje z njim začeli polniti,” se rad pošali Vincetič, ki je pri svojih letih izjemno čil in poskočen. Pove tudi, da je včasih pisal za Pavliho, kar razloži njegovo navihanost. Poleg vinogradništva se ukvarjajo tudi s sadjarstvom in drevesničarstvom, predvsem starih rodnih vrst - mošancelj, bobovec, krivopecelj, carjevič, kanadka, boskopski kosmač in Pri svojih sedemdesetih je Vincetič še zmeraj poln energije "Zemljo moraš imeti rad," je prepričan Vincetič druge. Ponudijo pa vam lahko tudi izvrstno sadje, od breskev, sliv, hrušk, grozdja, češenj, jabolk vseh sort do orehov. Sončna lega zemeljskih površin daje pridelkom še posebno aromo. “Včasih,” se spominja Vincetič, “je bil en kilogram breskev vreden sedemindvajset kilogramov cementa, danes je razmerje le še kilogram breskev za kilogram cementa.” Postopki pridelave, vzgajanja in hranjenja se iz leta v leto modernizirajo. Tako so tudi na kmetiji Vincetič poskrbeli za obnovo zemljišč s finančnim vložkom najmanj 6 milijonov tolarjev, ki ga ni nihče subvencioniral, zaradi “starosti” pa Vincetič ne izpolnjuje pogojev za pridobitev evropskih sredstev. Zagnanost in neizmerno življenjsko energijo pa dokazuje tudi z modernima pridobitvama, vinsko kletjo in hladilnico, ki stojita v neposredni bližini domačije, zanju je načrte celo sam naredil. Najbolj ga jezi velika škoda, ki jo utrpijo zaradi divjadi, ki poškoduje in uničuje drevesa. Poleg tega pa je bilo letošnje leto zaznamovano z močnim deževjem in točo, pojavljajo pa se tudi nove bolezni, ki uničujejo sadove njihovega trdega dela. Kmetija Vincetič je sredina prijaznih in toplih ljudi, ki z veseljem dajo koristen nasvet, kako ravnati z zemljo. "Zemljo je treba imeti rad,” je prepričan Vincetič. Njihova gostoljubnost se je kot dober glas razširila tudi v deveto vas in našla svoje mesto na švicarskem turističnem zemljevidu. Prlekije potekajo tudi tri vinske turistične ceste, vsaka s svojim projektnim svetom. Tudi številne turistične organizacije so razdrobljene in nepovezane, zaradi česar prihaja pogosto do konflikta interesov. Razvojni program podeželja, ki so ga poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podprle vse prleške občine, že kaže prve obrise resnega dolgoročnega sodelovanja. Vsi akterji na lokalni in regionalni ravni so se identificirali s sloganom, ki simbolizira povezovanje celotnega območja v skupno ponudbo, ki temelji na primerjalnih prednosti območja Prlekije, in se glasi “Vinske ceste in dediščina Prlekije." Vse prleške občine se namreč zavzemajo za ohranitev naravne in kulturne dediščine in izboljšanje atraktivnosti podeželja, ki bo pospešilo razvoj naravi prijaznega turizma in prepoznavnost Prlekije v slovenskem in mednarodnem prostoru. Razvojni program je dobra osnova za prestrukturiranje kmetijstva, razvoj infrastrukture in dopolnilnih dejavnosti, predvsem pa za razvoj turizma kot največjega potenciala podeželja, predstavlja pa tudi pomembno referenco za pridobivanje spodbud za razvoj in prestrukturiranje kmetijstva, za konsolidacijo informacij, za izboljšanje občinskih in lokalnih razvojnih programov. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ barbara,stopi nsek@dialog-si .net LOKACIJSKA NAČRTA MESTA ORMOŽ IN OBRTNE CONE ORMOŽ bostjan.najzar@ormoz.si DVIGNILI STANDARDE ZDRAVLJENJA IN USTVARILI BOLJŠE POGOJE ZA DELO SPREJETA ZA SREDIŠČE MESTA ORMOŽ IN OBRTNO CONO ORMOŽ V zadnjih petih letih pridobili 3.267 m2 novih površin, obnovili stari del bolnišnice in uredili celotno kanalizacijo Z rekonstrukcijo in obnovo so se v Psihiatrični bolnišnici Ormož začele uresničevati dolgoletne želje po dvigu standardov zdravljenja bolnikov in ustvarjanju boljših delovnih pogojev za zaposlene. Bolnišnica, ki je skozi svojo že več kot 100-letno tradicijo služila različnim namenom, izžareva tudi zadnjih pet let izjemno plodno obdobje, o čemer smo spregovorili z njeno v.d. direktorico Majdo Keček. “Že ob ustanovitvi bolnišnice smo si zastavili dolgoročni cilj, ustvariti in omogočiti višje standarde in izboljšanje delovnih pogojev, na drugi strani pa boljše počutje naših bolnikov. V ospredju našega dela je bolnik in topel človeški odnos, kar pa lahko omogočamo samo z urejenimi pogoji in kvalitetnim kadrom,” je prepričana Kečkova. Po postavitvi temeljnega kamna leta 1998 so aprila 2000 končali s prvo A in prvo B fazo, opravili tehnični pregled in pridobili uporabno dovoljenje. Tako so pridobili 3.267 m2 novih površin v obliki prizidka k obstoječi bolnišnici, ki so jih tudi na novo opremili. V njih so svoje mesto dobili ambulantni prostori, laboratorij, EEG ambulanta, prostori za zdravstveno administracijo, bolniške sobe z ustreznimi sanitarnimi prostori, funkcionalni prostori, prostori za skupinsko delo, pralnica, garderobe uslužbencev, telovadnica in kapela. Pomembna pridobitev pa je bila tudi ureditev novega parkirišča in ureditev severnega dela bolnišnice. Proces modernizacije na poti k višji kakovosti dela in boljšemu počutju njihovih bolnikov so uspešno na osnovi izjemne organiziranosti in s skupnimi močmi vseh zaposlenih nadaljevali že čez dve leti z adaptacijo stare zgradbe in na podlagi razpisa za postopno rekonstrukcijo in obnovo bolnišnice kot najugodnejšega izvajalca izbrali IGD Holermuos iz Ormoža. Z obnovitvenimi deli so pričeli v pritličju z adaptacijo bivšega diagnostičnega trakta, ženskega sprejemnega oddelka in ženskega odprtega oddelka ter nadaljevali v I. nadstropju z obnovo moškega sprejemnega oddelka. Prostore so tudi na novo opremili in s to fazo adaptacije zaključili v letu 2003. Na novo so uredili tudi celotno kanalizacijo, se priključili na čistilno napravo, ki so jo sami sofinancirali. Lansko leto so nadaljevali z obnovami na moškem odprtem oddelku, oddelku za zdravljenje bolezni odvisnosti in uredili okolico na južni strani bolnišnice. Tudi letošnje leto je zaznamovano z obnovitvenimi deli, in sicer z menjavo strehe, žlebov in obnovo fasade na stari zgradbi bolnišnice ter postavili ograjo na južni strani. Dela pa bodo predvidoma končana decembra. "Obnova je zahtevala od zaposlenih dodatne napore in energijo, saj smo ves čas gradbenih del opravljali naše poslanstvo. S skupnimi močmi in dobro voljo pa smo premagali tudi te težave,” ponosno pove Keškova. Danes je v bolnišnici 151 zaposlenih, od tega 11 zdravnikov specialistov, 2 psihologa specialista, 1 psihologinja specializantka, 3 socialni delavci, 7 diplomiranih medicinskih sester, 6 višjih medicinskih sester, 39 zdravstvenih tehnikov in 82 ostalih sodelavcev. Družbeno priznanje so dobili tudi s tem, ko so v sodelovanju z Združenjem psihoterapevtov Slovenije in Združenjem psihiatrov Slovenije letos organizirali dvodnevni mednarodni simpozij - 5. ormoško srečanje na temo: “Narcisizem”. Strokovno sodelujejo tudi s različnimi srednjimi in visokimi šolami, nevladnimi organizacijami, omogočajo opravljanje obvezne prakse in organizirajo različna zdravstveno vzgojna predavanja za širšo javnost. Nova podoba ormoške bolnišnice vpliva na dobro počutje bolnikov in zaposlenih Tudi občinski svetniki potrdili lokacijska načrta Na podlagi stališč, pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave so lokacijska načrta za središče mesta Ormož in obrtno cono Ormož dopolnili in uskladili z mnenji ključnih nosilcev urejanja prostora in spremenjenim ter dopolnjenim prostorskim aktom. Konec oktobra so ga z večino glasov sprejeli tudi občinski svetniki. Območje lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož zajema parcele, ki jih na vzhodni strani omejujeta mestna obvoznica in Opekarn iška cesta proti Tovarni sladkorja Ormož. Na jugu je meja območja določena z obstoječo občinsko cesto, ki poteka na severnem robu Opekarne VVienberger, na zahodu z Opekarniško in Ljutomersko cesto in ulico Ob ribniku, na severu pa poseže tudi čez obstoječo Ljutomersko cesto na območje k.o. Hardek. Tako se prvotno območje lokacijskega načrta razširja na območje k.o. Hardek na severu, na jugu do južne Opekam iške ceste ter na zahodu do ceste Ob ribniku. Iz načrta pa se izvzame stanovanjsko območje ob Ljutomerski cesti. Na območju so tako predvidene številne dejavnosti, od industrijske proizvodnje, proizvodnje na obrtni ravni, živilskopredelovalne industrije, skladišč vseh vrst blaga, trgovine široke potrošnje na drobno in debelo do avtoporta, gostinstva in splošnih storitev, gradnja stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektov pa na tem območju ni predvidena. Z lokacijskim načrtom središča mesta Ormož se določajo meje in namen območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje ter izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega območja ter etape izvedbe. Območje urejanja je namenjeno stanovanjskim, oskrbnim, storitvenim dejavnostim, rekreaciji, zajema pa tudi park, ki je del večje parkovne ureditve. Lokacijski načrt za središče mesta Ormož predvideva nekatere večje posege na posameznih funkcionalnih conah, o katerih smo pisali že v prejšnji številki Sonca. Sprejet Odlok se tako razširja na območje ormoškega gradu in rekreacijsko območje severno od središča mesta, izvzet pa je del stanovanjskega območja med Gubčevo in Ptujsko cesto. ZDRAVSTVENI DOM barbara.stopinsek@dialog-si.net DELITEV DIREKTORSKE FUNKCIJE V ZD ORMOŽ Občinski svetniki podali soglasje k imenovanju v.d. direktorja ZD Ormož Potem ko je direktorica Zdravstvenega doma Vesna Mele, dr. med. spec., odstopila, so Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi ZD Ormož, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, spremenili tako, da bodo sedanjo enotno funkcijo v prihodnje delili. Strokovnega vodjo tako imenuje z večino glasov svet zavoda po predhodnem mnenju njegovega strokovnega sveta, za direktorja pa bo še naprej potrebno soglasje občinskega sveta. Tako so občinski svetniki na 11. izredni občinski seji podali soglasje k imenovanju v.d. direktorja Zdravstvenega doma Ormož mag. Bojana Burgarja. Za direktorja, katerega mandat traja štiri leta, je lahko imenovan kandidat, ki ima poleg pogojev, določenih v zakonu, univerzitetno izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj ter aktivno obvlada enega od svetovnih jezikov. Za strokovnega vodjo, katerega mandat prav tako traja štiri leta, pa je lahko imenovan dr. medicine s področja dejavnosti zavoda in je usposobljen za samostojno delo ter ima najmanj pet let delovnih izkušenj. In kakšne so naloge direktorja ZD in strokovnega vodje? V spremenjenem Statutu piše, da direktor ZD Ormož predstavlja in zastopa zdravstveni dom, organizira in vodi delo ter poslovanje zdravstvenega doma. Odgovarja za zakonitost dela, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev, sklepa pogodbe do višine 10 milijonov SIT, imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in odloča o razporejanju delavcev. V skladu z zakonom in drugimi predpisi sprejema splošne akte (razen statuta). Strokovni vodja pa vodi strokovni del zavoda, odgovarja za strokovnost dela, daje soglasje k razporejanju strokovnih delavcev in mnenje k imenovanju glavne sestre in vodij organizacijskih enot ter opravlja druge naloge. December 2005 SONCE ORMOŽ USTANOVIL MUZEJ mojca.festanj@dialog-si.net »KER MO PTUJ NI PRISTALA NA SOFINANCIRANJE, SMO MORALI ITI NA SVOJE« Muzej v ustanavljanju izpolnjuje kadrovske, prostorske in druge zahteve Muzej Ormož, ki bo začel svojo samostojno pot s 1. januarjem 2006, bo s sedežem v prostorih ormoškega gradu in v prostorih zbirke v gradu Velika Nedelja in Središče ob Dravi opravljal dejavnosti na področju arheologije, etnologije, kulturne zgodovine in zgodovine ter na področju galerijsko razstaviščne dejavnosti. Po besedah župana Vilija Trofenika je bilo razmerje sofinanciranja enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj nepošteno, saj je državni denar, ki bi se moral razdeliti po sorazmernost-nem načelu, vsa ta leta v celoti ostajal izključno na Ptuju. Občina Ormož pa je morala vse do lanskega leta sama financirati vse, kar se je dogajalo v okviru ormoške enote. “Zakon je od nas zahteval, da ponovno uredimo ta razmerja, in to je bil trenutek odločitve. Naša pogoja za nadaljnjo skupno pot sta bila zahtevek po sorazmernem deležu in soglasje k osamosvojitvi ormoške enote v primeru spre- memb, kar zakon tudi dopušča. Ker MO Ptuj ni pristala na sofinanciranje, je bila naša odgovornost, da enoto v Ormožu v njeno korist odcepimo od Pokrajinskega muzeja Ptuj. Naš primarni cilj ni bil lastni muzej v Ormožu,” poudarja Trofenik, “ a smo bili zaradi odnosa ptujske občine zelo zapostavljeni in tako prisiljeni iti svojo pot z izločitvijo ormoške enote, ki vseskozi vleče kontinuiteto muzejske dejavnosti. Ta se prenaša iz organizacijske enote obstoječega Pokrajinskega muzeja Ptuj z izločitvijo v samostojni zavod. Na podlagi tega pa bomo dobili pravico izvajanja javne službe, ki pomeni sofinanciranje države,” še dodaja ormoški župan. “Mesto, kot je Ormož, mora imeti kulturno institucijo, kot. je Muzej Ormož. Na nas pa je, da zagotovimo pogoje za razvoj muzejske dejavnosti v naši občini,” zaključuje župan občine Ormož. V obstoječi organizacijski enoti so že zaposleni trije strokovni delavci z visoko izobrazbo, ki je eden izmed pogojev za ustanovitev muzeja, in sicer Zdenka Kresnik, univ. dipl. zgodovinarka-kustosinja, kustosinja-etnologinja Nevenka Korpič in kustos-arheolog Branko Lamut. Ustanavljajoči bodo kadrovsko okrepili še Marko Mele, ki je od novembra zaposlen kot pripravnik arheolog, sicer študent na podiplomskem doktorskem študiju s področja arheologije, Simona Menoni, diplomirana umetnostna zgodovinarka, ter Manica Hartman, dokumenta listka. Zavod bo do imenovanja direktorja vodila v.d. direktorica Zdenka Kresnik, zdaj še zaposlena v ormoški enoti PM Ptuj. Iz obeh vrst, ptujske in ormoške, so oblikovali komisijo za popis in delitev premoženja, sredstev, eksponatov in drugega gradiva, shranjenega v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Ormoško občino bodo zastopali Nevenka Kresnik, Nevenka Korpič, Branko Lamut, Simona Menoni ter Miroslav Tramšek, ormoški občinski svetnik in član sveta zavoda PM Ptuj. KULTURNA DEDIŠČINA barbara.stopinsek@dialog-si.net O DRUŠTVENEM ŽIVLJENJU PRED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI PGD Ormož in PGD Hardek sta že pred vojno prirejala tombole z bogatimi nagradami V Hotelu Ormož je Ljudska univerza konec oktobra organizirala predavanji o kulturni dediščini ormoškega območja in društvenem življenju Ormožanov pred in po drugi svetovni vojni. Na predavanju sta se avtorici, Nevenka Korpič in Zdenka Kresnik, posvetili etnološkim temam in povojnemu razvoju Ormoža. Priložnost smo imeli spoznati številna društva, ki so bila zelo aktivna pred in po drugi svetovni vojni. Nevenka Korpič je predstavila kulturno dediščino ormoškega območja skozi čas. Kako zares bogata je kulturna dediščina ormoškega območja, smo doživeli skozi film, posnet davnega leta 1935, ki je edini film na Slovenskem o zgodovini Ormoža in se je ohranil do danes. Film je bil posnet po navodilu dr. Majeriča za reklamne in propagandne namene. Prikazuje pa, kako so naši ljudje živeli med obema vojnama in kakšne so bile šege ter navade. V drugem delu predavanja o društvenem življenju -Ormožanov pred in po drugi svetovni vojni je bilo predstavljenih nekaj utrinkov iz delovanja društev med leti 1918 in 1970. Spoznali smo delovanje različnih društev, od PGD Ormož, PGD Hardek, ki sta že pred drugo svetovno vojno in tudi po njej prirejala tombole z bogatimi nagradami, Prosvetnega društva, Katoliškega društva, društva Sokol, društva Orel do Kolesarskega in Olepševalnega društva, ki je skrbelo za lep izg led našega kraja. MUZEJSKI VIKEND ZA OTROKE Ormoški muzej tudi v tem šolskem letu prireja in razveseljuje številne ormoške otroke z ustvarjalnimi muzejskimi vikendi Ormoška enota muzeja tudi v tem šolskem letu prireja in razveseljuje številne ormoške otroke z ustvarjalnimi muzejskimi vikendi. Enega od njih smo se udeležili tudi mi. Obiskali smo Center za starejše občane občine Ormož, kjer je 25 otrok v spremstvu staršev slikalo jesenske motive na keramične ploščice. Ustvarili so čudovite izdelke, ki so jih poimenovali Pozdrav jeseni.V svojo ustvarjalno družbo vabijo še ostale naj lajše, ki ta čas preživljajo pred televizijskimi ekrani. Prepričani so, da se v njihovi družbi otroci zabavajo, hkrati pa odkrivajo svoje talente in sposobnosti ter razvijajo čut za estetiko. B.S. VESELIMO SE NOVIH IZZIVOV -ANKETA mojca.festanj@dialog-si.net BRANKO LAMUT - kustos za arheologijo Diplomirani arheolog, v PMP zaposlen od 1981. ■ “Ukvarjam se predvsem s prazgo- ■ devinskimi obdobji, pri tem pa A '~L~ ■ sodelujem tudi pri arheoloških izkopavanjih, v Ormožu. I Trenutno proučujem kulturo žarnih I grobišč iz gradiv ormoške naselbine. ^^BB^^^^B V Ormožu sem pripravil že nekaj razstav v OŠ Hardek in avli občine, bil pa sem tudi komisar razstave “Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža" v Cankarjevem domu in v razstavišču arkade. Ormož s svojo bogato zgodovino me še posebej zanima. O njem sem napisal več člankov, najbolj ponosen pa sem na članka Ormož - The Cronological Structure of the Late Bronze and Early Iron Age Settelment, ki je leta 2001 izšel v zbirki Universitatsforschungen zur prahistorischen Arhaiogie Dunajske univerze, in Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu, ki je konec 90. let izšel v Arheološkem vestniku." MARKO MELE - pripravnik za naziv kustos arheologije ‘Sem univerzitetni diplomirani arheolog, trenutno pa opravljam podiplomski doktorski študij arheologije. JB V PMP sem zaposlen od novembra . ■—2005, moje naloge pa so primerno ■ hranjenje, prezentacija in razisko-vanje drobnega arheološkega gradi-B va, postavljanje razstav in pisanje HI avtorskih člankov." ZDENKA KRESNIK - kustosinja-pedagoginja "Po izobrazbi sem profesorica zgodovine in sociologije, v PMP pa sem zaposlena od maja 2001. V muzeju sem zadolžena za zbiranje, ohranjanje in urejanje zgodovinsko pomembnih predmetov ormoškega območja, proučevanje zgodovine Ormoža in okolice po letu 1918 in organiziranje razstav. Lansko leto I sem v Ormožu sodelovala pri razstavi ob 75-letnici »urina iz Koga, v Ljubljani pa pri razstavi ob 50-letnici ocenjevanja vin. Lani smo poleg tega priredili tudi razstavo o društvenem življenju po II. svetovni vojni do I. 1970, o društvenem življenju med vojnama pa že leto prej, letos pa je bila na ogled tudi razstava o razvoju Ormoža od 1945 do 1965. Da bi dejavnost muzeja čim bolj približali mlajšim, sodelujemo tudi z vrtci, šolami in Gimnazijo Ormož. Sama sem mentorica pri raziskovalnih nalogah, organiziram vodenja otrok z učnimi listi po gradu in mestu ter mesečne ustvarjalne delavnice za najmlajše na muzejskih vikendih. Rezultate dela in raziskav se trudim na strokovnih predavanjih in v številnih strokovnih člankih predstaviti tudi širši javnosti." NEVENKA KORPIČ - kustosinja-etnologinja Sem diplomirana etnologinja, v PMP pa delam že od I. 1992. Moje delovne naloge so vezane predvsem na mojo stroko. Moja glavna naloga je tako bila postavitev in skrb za etnološko zbirko v Veliki Nedelji, sicer pa tudi na terenu zbiram gradiva, urejam eksponate in vodim po etnološki zbirki. Približno trikrat letno pripravim tematske razstave, za širšo javnost pa organiziram tudi predavanja. Zadnja leta se ukvarjam tudi z raziskovanjem tradicionalne obrti na ormoškem območju. Zelo pa sem ponosna tudi na knjigo “Ormož na starih razglednicah", ki sva jo izdala skupaj s fotografom Štefanom Hozyanom." SODELOVANJE GIMNAZIJ REGIJE MURA - DRAVA barbara.stopinsek@dialog-si.net ZA KOMUNIKACIJO, MEDKULTURNO UČENJE TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA barbara.stopinsek@dialog-si.net KAR 16 PRIREDITEV IN BLIZU 600 UDELEŽENCEV IN STRPNOST Projekt, ki ga omogoča pet srednjih šol iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, prenaša sporočilo kakovostnega med-regijskega sodelovanja mladih v ustvarjanju in upravljanju še bolj kvalitetnega sobivanja v multikulturalni Evropi. Konec oktobra je župan občine Ormož Vili Trofenik na ormoškem gradu slavnostno sprejel dijake in dijakinje iz Čakovca in Varaždina. Gonilna sila projekta je dejstvo, da mladi v regiji Mura-Drava ne govorijo jezikov svojih sosedov in da je sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju prešibko. “Če želimo to vzpodbuditi, moramo mlade ljudi usposobiti za komunikacijo, za medkulturalno učenje in medkulturalne izmenjave ter sodelovanje v prihodnosti v najširšem smislu,’1 je prepričana idejna snovalka in mentorica projekta, ravnateljica varaždinske gimnazije profesorica Rajka Ptiček. Projekt temelji na aktivnostih medkulturalnega učenja, izvaja pa se v mednarodnem sodelovanju gimnazij ob Dravi in Muri (Gimnazije Čakovec, Gimnazije Varaždin, Gimnazije Nagykanizsa, Gimnazije Ormož in Gimnazije Ptuj), pridruženih institucij in skupnosti Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Gimnazija Varaždin je kot pobudnik projekta MUDRA prejela 80 odstotkov sredstev za izvedbo projekta iz evropskega sklada CARDS, ki je namenjen za razvoj JV Evrope, razliko pa sta prispevali hrvaško ministrstvo za šolstvo in občina Varaždin. V projekt je vključenih 30 dijakov iz Gimnazije Varaždin, 30 iz čakovske, po 6 dijakov iz ptujske in ormoške gimnazije in šest iz Nagykanisze. Na enotedenskem druženju v Varaždinu so se mladi učili jezike sosednjih držav, na številnih delavnicah so se ukvarjali in pogovarjali o aktualnih temah na področju gospodarstva, politike, okoljevarstva, zgodovine, človekovih pravic in kulture. Na srečanju gimnazijcev konec oktobra v Ormožu pa so se na delavnicah in debatah pogovarjali o zgodovinskih, socioloških in ekoloških temah, si ogledali ormoški grad in park, se odpravili na Ptuj in se pomerili v rokometu. Po slavnostnem sprejemu pri ormoškem županu so domači gimnazijci na javni tribuni spregovorili o možnostih mladih v lokalnem okolju, obiskali pa so tudi Dom starejših občanov. Konec novembra so se gimnazijci mudili na delovnem obisku na Madžarskem. “Cilj projekta je povezovanje mladih znotraj regije, navajanje na strpnost, sprejemanje in spoštovanje različnosti med narodi, kar je osnova za ekonomsko in politično stabilnost med narodi," je povedala Rajka Ptiček in dodala, da je njihov dolgoročni cilj razširiti mrežo sodelovanja, povezovanje tudi drugih srednjih šol v okviru tega projekta in večletno sodelovanje. ROKOMETNI KLUB VELIKA NEDELJA SEZONO ZAČEL ODLIČNO Za rokometnim klubom Velika Nedelja je bilo sredi decembra ze deset tekem v 1. B državni ligi, na katerih so nasprotnikom nasuli kar 341 golov. V desetih krogih so rokometaši Velike Nedelje kar osemkrat slavili zmago, nazadnje drugo soboto v decembru, ko so na domačem parketu priigrali rezultat 39:36 in tako premagali rokometni klub Dobova. Njihov zmagovalni pohod sta sicer upočasnila poraz proti RK MIP Gorica Leasing in neodločen rezultat na tekmi z RK Atom Krško, kljub temu pa so rokometaši Velike Nedelje še vedno na dobri poti k uvrstitvi v 1. A ligo. Velika želja po uspehu, borbenost in pripravljenost vložiti ogromno truda so njihove prednosti in želimo jim, da bodo cilj, ki so si ga zastavili, tudi dosegli. V.S. Tretji teden oktobra je po vsej Sloveniji v organizaciji Andragoškega centra Slovenije potekal Teden vseživljenjskega učenja, ki je opozarjal na pomembnost procesa učenja, ki traja vse življenje. V tem času je okoli 400 prirediteljev pripravilo okoli 3000 izobraževalnih, informativno-svetovalnih, kulturnih in družabnih dogodkov. Tudi v Ormožu se je konec oktobra dogajalo marsikaj zanimivega. “Ljudska univerza Ormož je kot lokalni koordinator prireditev, skupaj s strateškimi partnerji Mladinskim centrom Ormož, Pokrajinskim muzejem Ptuj, Enota Ormož in OŠ Ormož, pripravila številne zanimive prireditve,’’ je prepričan Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož. Dodal je tudi, da na prireditvah beležijo povprečno 300 udeležencev, želijo pa jih privabiti še več, saj se v tem tednu najde zagotovo za vsakogar nekaj. Brez finančne podpore občine Ormož in Ministrstva za šolstvo in šport teh prireditev zagotovo ne bi mogli izpeljati, je prepričan naš sogovornik. Letos smo se lahko nasmejali na literarno ilustratorki predstavitvi poezije v prleščini. Svoje talente smo odkrivali na delavnici izdelave rož iz krep papirja, “potovali” na predstavitvi Avstralije in Nove Zelandije, si ogledali razstavo izdelkov iz ličja in pletenje modnih dodatkov. Dodatno znanje smo lahko osvojili na predavanju Učinkovite komunikacije, se udeležili javne tribune o življenju in potrebah mladih in pred- Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož, je zadovoljen z letošnjim obiskom stavitve poslednjih spisov dr. Vekoslava Grmiča. Spet smo bili ustvarjalni na delavnici izdelave nakita in si ogledali razstavo izdelkov študijskega krožka. Predstavljeni so bili tudi kulturna dediščina ormoškega območja, osebni izobraževalni načrti kot možnost za pridobitev poklica ter možnosti samostojnega učenja in pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije. V tem tednu smo si lahko tudi brezplačno ogledali gradova v Ormožu in Veliki Nedelji. Letos so organizatorji priredili kar 16 prireditev, ki se jih je udeležilo blizu 600 ljudi. Najbolj pa je udeležence zanimala problematika mladih, ki so na to temo v organizaciji MCO-ja spregovorili na javni tribuni. Izrazili so svoje želje in potrebe po dogajanju v Ormožu in okolici. SANACIJO IN POSTAVITEV NOVEGA MOSTU ČEZ BRESNIŠKI POTOK BO V CELOTI POKRILA OBČINA ORMOŽ Avgustovsko močno deževje, ki je uničilo mnoge pridelke zemlje in pridnih rok naših občanov in občank, je veliko škodo povzročilo tudi na mostu čez Bresniški potok v KS Podgorci. Zaradi posedanja starega mostu je bila sanacija, za katero je občina Ormož odštela okoli 5 milijonov tolarjev (odstranitev starega mostu, postavitev začasne brvi, izgradnja kanalizacije, izkop in priprava temeljev, dobava in montaža elementov, gradbena dela, oblaganje s kamnom in asfaltiranje), nujna. Vzrok za poškodovanje mostu so bile predvsem prekomerne obremenitve, neustrezni promet in neprimerno vzdrževanje potoka, je prepričan Franc Hergula, tajnik v KS Podgorci. Novi montažni most, ki je prebivalcem tega zaselka že 5. septembra olajšal vsakdan, je primernejši tudi za večje obremenitve. Čezenj lahko sedaj vozijo tudi večja vozila, tako da življenje v dolini desetih kmetij teče po “prenovljenih tirnicah”. V.S. IGRALCI JERUZALEMA ORMOŽ DOŽIVELI EVROPSKO PREMIERO vesna.strmsek@dialog-si.net V Ormožu je v začetku novembra vladalo pravo športno razpoloženje, saj je rokometni klub Jeruzalem Ormož doživel svoj krst na evropski sceni. Ko so 5. novembra Ormožani v 3. krogu pokala EHF gostili portugalsko ekipo iz Madeire, je bila športna dvorana Hardek polna do zadnjega kotička. Na veliko žalost navijačev, ki so "Jeruzalemčke" glasno spodbujali s tribun, se je v končnici tekme pokazalo, da igralcem Jeruzalema Ormož primanjkuje izkušenj na mednarodnem prizorišču, predvsem pa jim je prekratka klop preprečila, da bi slavili na domačem terenu. Neodločen rezultat (28:28) je odločitev o zmagovalcu tretjega kroga prenesel na povratno tekmo, ki se je odvila teden dni kasneje v Funchalu, glavnem mestu portugalskega otoka Madeire, kjer je ormoška ekipa izgubila za gol razlike (26:25). Čeprav se je prvi evropski nastop za ekipo Jeruzalema Ormož zaključil, jim čestitamo za borbenost in želimo, da dragoceno izkušnjo z evropskega parketa unovčijo že naslednje leto. DOM STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ ZDAJ ZARES ORMOŠKI, KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ PA TUDI Občina Ormož je postala 95 % lastnica Doma starejših občanov Ormož, saj je odkupila še 32,95 % lastniškega deleža podjetja SAVA IR d.o.o. za kar je odštela 184 milijonov tolarjev. S tem se je končala večletna pot pri izgradnji pogojev za kakovostno preživljanje lepe starosti na ormoškem, ki jo je sedanje občinsko vodstvo začelo že pred leti ob začetku izgradnje doma. Za vzpostavitev lastniške konsolidacije v domu je občina Ormož morala najti vire z odprodajo dela drugega svojega premoženja. Tako je odprodala 30,94 % lastniškega deleža v Komunalnem podjetju Ormož, ki ga je odkupilo Komunalno podjetje samo. Razliko za plačilo delež v domu pa bo občina pridobila z odprodajo občinskega deleža v podjetju Geoplin do februarja naslednje leto. Oba sklepa o odkupu deleža v DSO Ormož in prodaji deležev občinskega premoženja Komunalnega podjetja in podjetja Geoplin so občinski svetniki ponovno potrdili v ponedeljek, 12. decembra, na 31. občinski seji. B.S. OBČINA BO ODKUPILA DVE STANOVANJI V IVANJKOVCIH V teh dneh se v Ivanjkovcih zaključuje gradnja poslovno stanovanjskega objekta, v katerem so poleg pošte in ambulante tudi štiri stanovanja. Na 31. seji občinskega sveta so občinski svetniki pooblastili župana občine Vilija Trofenika za sklenitev pogodbe s Stanovanjskim skladom RS za odkup dveh stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu. Z ostalima dvema stanovanjema bo razpolagal Stanovanjski sklad. M.F. Poslovno stanovanjski objekt v Ivanjkovcih dobiva končno obliko KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA DOSTOPEN NA OBČINSKEM PORTALU V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in Uredbo o posredovanju informacij javnega značaja je občina Ormož na občinskem portalu objavila Katalog informacij javnega značaja občine Ormož, kratko Katalog informacij. Katalog vsebuje osnovne podatke o občini, o informacijah javnega značaja in o načinu dostopa do teh informacij. Katalog informacij ponuja direktne spletne povezave do elektronsko dostopnih informacij in dokumentov, organizacijsko strukturo občine, opis delovnega področja in podatke o kontaktnih osebah, ki so kot uradne osebe pristojne za posredovanje informacij javnega značaja, ter kontaktne podatke vodij posameznih organizacijskih enot. Katalog je dostopen na www.ormoz.si. B.S. PROJEKT SREDIŠČE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ PODRAVJA - STRPnost V času od junija do začetka novembra je v občini Ormož v organizaciji Mariborske razvojne agencije in ob sodelovanju Ekonomskega inštituta Maribor, Sklada za razvoj in usposabljanje človeških virov, Regionalnega sklada dela Podravje, Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica ter Centra VITA potekal projekt Središča za trajnostni razvoj Podravja - STRPnost. Cilj projekta STRPnost, ki so ga financirale Agencija RS za regionalni razvoj in Konzorcij za razvojne naloge Podravja, je bil izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb v občini Ormož. V okviru projekta je bilo organiziranih osem brezplačnih delavnic, ki so potekale v prostorih Gimnazije Ormož in E-šole Velika Nedelja, v Mariboru pa so bila na voljo tudi prav tako brezplačna svetovanja o pripravi kariernega načrta za mlade, podjetništvu in fleksibilnih oblikah zaposlovanja. Skupaj se je vseh programov udeležilo 130 oseb, kar je desetina vseh brezposelnih oseb v občini Ormož, nekateri med njimi pa so se udeležili celo več delavnic. Največje zanimanje je požela delavnica Zaposlovanje in delo malo drugače, ki se jo je udeležilo 27 oseb. V okviru projekta so se vključili tudi partnerji iz lokalnega podpornega okolja (Urad za delo Ormož, Kmetijska svetovalna služba Ormož, Gimnazija Ormož, Ljudska univerza Ormož ter mediji). TIC Ormož ZA CESTE V LETU 2006 VEČ KOT 400 MILTONOV SIT Nadaljevanje s 1. strani V proračunu za leto 2006 so predvidene številne investicije CESTNA INFRASTRUKTURA (CESTE, Sv. Tomaž I. faza, Pavlovski vrh I. faza, Pušenci I in II. faza, 402,8 mio SIT PLOČNIKI, AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA, Pavlovci, Vuzmetinci, Svetinje, Obrež I. faza, Ormož, JAVNA RAZSVETLJAVA) Lahonci, Hum, Hardek 235,4 mio SIT OSKRBA Z VODO Vodovod Britovšek, umetno bogatenje podtalnice, investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja in objektov ODPADNE VODE Kanalizacije in čistilne naprave v Mihovcih, Ormožu, Ivanjkovcih, Cvetkovcih 130,5 mio SIT OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Rekonstrukcija kotlovnice in obnova strehe v Ormožu, II. faza obnove šole v Središču, vlaganja v opremo in objekte 108, mio SIT PROJEKTNA DOKUMENTACIJA Grajska pristava, vrtec, šole, regionalni razvojni program, ceste, pločniki, prostorski akti, digitalni kataster 97,2 mio SIT UREDITEV KRAJEVNIH SREDIŠČ Kog, Ormož, Podgorci 96,4 mio SIT ŠPORTNI OBJEKTI Atletska steza in zunanja igrišča 90,9 mio SIT KULTURA Kulturni spomeniki in grajska pristava 45,9 mio SIT DEPONIJA KOMUNALNIH ODPADKOV Nadaljevanje sanacije 41,4 mio SIT NAKUPI ZEMLJIŠČ Vodovarstveno območje, komunalna in cestna infrastruktura 25,0 mio SIT OBČINSKI ORGANI, OBČINSKA UPRAVA Vlaganja v objekte in opremo 24.7 mio SIT TURIZEM Turistične cone Prlekije 20.0 mio SIT ZDRAVSTVO Vlaganja v objekte in opremo 18.0 mio SIT PREDŠOLSKA VZGOJA Vlaganja v objekte in opremo 18.0 mio SIT UREJANJE OBČINSKIH ZEMLJIŠČ Projekt Ekomederiacije 17,0 mio SIT ZAVODI Muzej, knjižnica, gimnazija, delavska univerza 5.9 mio SIT SKUPAJ 1.38 mrd SIT KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI ORMOŽ - DECEMBER 2005 INFORMACIJE: TIC ORMOŽ, 02 741 53 53, tic.ormoz@siol.net DATUM, URA ZAČETKA, NAZIV PRIREDITVE ORGANIZATOR IN DODATNE PRIZORIŠČE IN KRAJ INFORMACIJE 23.12.2005 ob 19.00 uri Proslava ob državnem prazniku Občina Ormož Dom kulture Ormož - Dan samostojnosti INFO: 02 741 53 11 Občina Ormož 24. do 26.12.2005 ob 17.00 uri Žive jaslice Župnijski urad Velika Nedelja Velika Nedelja INFO: 02 719 81 02 janko.stampar@triera.net 26.12.2005 ob 14.00 uri Božično novoletni koncert KS Velika Nedelja Zadružni dom Velika Nedelja Kulturno društvo Simon Gregorčič Župnijski urad Velika Nedelja INFO: 041 482 130 26.12. 2005 ob 19.00 uri Koncert Godbe Središče ob Dravi INFO: 041 788 183 Kulturni dom Sokolana, s prazničnim navdihom božiča Središče ob Dravi in bližajočega se novega leta Godba Središče ob Dravi 27.12. 2005 Spominski dan Krajevne skupnosti Kog KS Kog Pokopališče Kog, Podružnična OŠ Kog - komemoracija s položitvijo vencev INFO: 02 741 53 80, 02 741 53 85 28.12.2005 ob 19.00 uri Novoletni koncert Glasbena šola Ormož Športna dvorana OŠ Ormož na Hardeku Pihalnega orkestra Ormož INFO: 041 677 440 - mladi solisti s pihalnim orkestrom 30.12.2005 Silvestrovanje za otroke Občina Ormož Ormož z Omarjem Naberjem, INFO: 02 741 53 11 dedkom Mrazom in KD Simon Gregorčič 31.12.2005 Silvestrovanje na prostem Občina Ormož Kerenčičev trg z ansamblom Vandrovci in ognjemetom INFO: 02 741 53 11 Več informacij o namestitvah, prireditvah, znamenitostih in drugih informacijah o občini Ormož na www.ormoz.si in www.slovenia-tourism.si/ormoz PODEUENA BODO OBČINSKA PRIZNANJA ZA ZASLUGE V LETU 2005 Občina Ormož bo podelila zlato, srebrno in bronasto plaketo občine Ormož za zasluge v letu 2005. Izmed osmih predlogov bodo na osrednji proslavi ob državnem prazniku v petek, 23. decembra, v Domu kulture Ormož priznanja občine podelili trem najbolj zaslužnim. Zlato plaketo občine Ormož bo prejela Marta Peršak iz Ormoža, srebrno Ivan Hržič iz Velike Nedelje, bronasto pa si je za zasluge v letu 2005 prislužil Janez Kupčič iz Svetega Tomaža. Čestitamo! M.F. www.ormoz.si Bilten Občine Ormož brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Izdajatelj: Urad župana Občine Ormož, Ptujska cesta 6,2270 Ormož Uredniški odbor: Irena Meško Kukovec, Ida Štibler, Boštjan Najžar, Lucija Kolar, Barbara Stopinšek, Mojca Feštanj, Mirko Šerod, Vesna Strmšek Zasnova in realizacija: Di@log Company, www.dialog-si.net Fotografije: Arhiv Občine Ormož, Di@log Company, Štefan Hozyan, Nafta-geoterm d.o.o., Invest Kooperacije d.o.o. Računalniška postavitev: Vučko Emil s.p. Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 7.000