OBELEŽJE IN KRONOLOGIJA ANTIČNIH GROBOV NA PREŠERNOVI IN CELOVŠKI CESTI V LJUBLJANI L JU D M IL A P L E SN IC A R -G E C Mestni muzej, Ljubljana Sredi maja 1962 je Gradbeno podjetje iz Nove Gorice pričelo priprav­ ljalna dela za gradnjo železniškega nadvoza na Celovški cesti. Zemeljske plasti so pričeli odstranjevati 17. maja pred Delavskim domom na Pre­ šernovi cesti. To so bila prva pripravljalna planerska dela za ureditev križišča Prešernove, Celovške in Gosposvetske ceste. Po dogovoru z inve­ stitorjem so delavci z buldožerjem odstranili le humozno oziroma nasipno plast, nato smo ročno preiskali področje. Z mehanskim odstranjevanjem vrhnjih plasti so poškodovali mnogo grobov, vendar je bil to edini način dela, saj je bil rok za raziskavo tako kratek, da bi ročno odkopali komaj eno tretjino ogroženega področja. Po končanih pripravljalnih delih na Prešernovi cesti ter na križišču Prešernove, Celovške in Gosposvetske ceste, kjer so utrdili cestišče, so pričeli z odkopom za cestni podvoz na Celovški cesti. Zemeljske plasti so odstranjevali z bagri in buldožerji. S posebno ekipo arheologov smo sledili izkopom, da bi ob kakšni slučajni najdbi zaustavili dela. Edina najdba je bil žgani grob pred Železniško ambulanto, sicer so bile plasti na tem podvozu popolnoma nedotaknjene. Grobovi pred Delavskim domom spadajo v sklop severozahodne ne­ kropole, ki se je raztezala od Ajdovščine do stare Šišenske cerkve in na jugu do klasične gimnazije, prav gotovo ob cesti za Santicum (Beljak).1 Do danes zbrani podatki o tej nekropoli kažejo, da je bilo to grobišče hete­ rogeno. Raztresenost grobov, saj naletimo nanje od Ajdovščine, pod Go­ sposvetsko cesto do klasične gimnazije, ter različni načini pokopov kažejo na to, da je grobišče nastajalo v različnih obdobjih in da tu, drugače kakor v severni nekropoli, ni obstajala težnja, da bi pokopavali mrtve le vzdolž antične ceste. Pod Gosposvetsko cesto so konec prejšnjega stoletja našli precejšnje število sarkofagov ter lokalizirali 11 grobišč.1 2 Pokopališče je segalo še na Puharjevo ulico, kjer so leta 1952 odkrili skeletne in žgane rimske grobove3 in do klasične gimnazije, saj so pri kopanju temeljev izkopali sarkofag z napisom in več žganih grobov.4 1 J. Klemenc, Zgodovina L ju b ljan e I. (1955) 341. 2 J. Klemenc, op. c. 541. 3 F. Leben. AV 5, 1952, 310. V arstvo spom enikov 8, 1960—1961 (1963) 295. 4 J. H of filler, B. S aria, A l j (1938) št. 198. Sl. 1. L ju b ljan a, situ acija antičnih grobov na Prešernovi in C elovški cesti. F ig . 1. L ju b ljan a, situation des tombes antiques su r la Prešernova et la C elovška cesta. Y neposredni bližini, kjer so lokalizirani grobovi, ki smo jili odkopali leta 1962, so večkrat naleteli na rimske grobove. Ob nekdanji krčmi Novi svet (Neuwelt) — območje današnjega hotela Lev — so našli leta 1824 sarkofag s prejnim vretencem5 ter nagrobnik.6 7 Grobove so našli prav tako na bivši Bleiweisovi cesti (danes Prešernova) nasproti Kolizeja pri pola­ ganju plinovoda leta 1901T ter v Latermanovem drevoredu na travniku med njim in železnico.8 Iz območja Kolizeja so tudi favnova glava9 iz brona ter številni grobovi.1 0 Skupina žganih in skeletnih grobov na Prešernovi cesti predstavlja lrrez dvoma grobiščno skupino, ki pa verjetno spada pod območje nekro­ pole, ki se je razprostirala ob Puharjevi ulici, bivši Bleiweisovi cesti, Koli- zeju, klasični gimnaziji in pod Gosposvetsko cesto. 5 Illyr. Blatt. 46, 1832 (inv. NM. R 2264). Y. Vodnik. M HK 1848, 91. K. De- schm ann. Führer (1888) 111. 12. S. R utar, LMS 1891, 191. 6 C IL 111. 3869 7 A. Müllner, A rgo 9, 1901, 88 (inv. NM R 3610—3614). 8 A. Müllner, Argo 5, 1897, (inv. NM R 2517—2875—2878). 9 J.Š a še l, K ron ika 6, 1958, 7, sl. 7, 6. 1 0 V. Vodnik, Laib. W ochenblatt 12, 1818, 11, 12. A. Müllner, A rgo 1, 1892, 32. Razprostranjenost grobov, heterogenost pokopov ter grupacija neka­ terih navaja na misel, da ne moremo govoriti o eni nekropoli s pravilno razprostranjenostjo vzdolž antične ceste, temveč o večjem številu manjših grobišč, ki so nastajala v obdobju štirih stoletij. Opis grobov G ro b 1 (T. 1: 1) Sarkofag iz peščenjaka s pokrovom. Pri snemanju vrhnje plasti cestišča je buldožer sarkofag pregazil in delno poškodoval pokrov. Sarkofag je ležal približno 1 m pod površino ceste. Pokrov je bil že prej nekoliko razbit in udrt do dna sarkofaga. Pokojnikove kosti so ležale razmetane in poškodovane. Orientacija sarkofaga je bila V—Z. Med kostmi so bili fragmentirani pridatki: 1. Bronasta, posrebrena sp on k a četverokotne oblike z deteljasto razcepljenim i v o g a li in plastičnim žebljičkom v sredini. Igle ni. Vel. sir. 3,1 cm. Inv. št. 1812. (T. 1: 2) 2. Fragm ent u stja tem novijoličaste steklene posode. Vel. dolž. 4,6 cm. Inv. št. 1815. (T. 1: 3) 3. Fragm ent zgornjega dela rdeče žgane pečatne oljenke. Rek. vel. dolž. 10,5 cm, p rem er: 6,2 cm. Inv. št. 2899. (T. t: 4) 4. Fragm ent zgornje polovice grobo pečene, rd ečerjave pečatne oljenke. G lina Im a veliko prim esi peska. Rek. vel. prem er: 5,2 cm. Inv. št. 1813. (T. 1: 5) 5. Fragm ent zgornjega dela rum enordeče žgane pečatne oljenke. Rek. vel. p re­ m er: 6,7 cm. Inv. št. 1814. (T. 1: 6) G ro b 2 (T. 1: 7) Skeletni pokop. G lava n agnjena na desno ram o. Roki položeni ob telesu, d esn a roka v krilu. O rien tacija groba V—Z. G lava je bila nagnjena proti vzhodu. V elikost grobne jam e: 1,80 m X 59 cm. Sk elet: dolž. 1,60 cm, širina ram en: 0,43 cm, širin a kolkov: 0,30 cm. Vsi pridatki so bili fragm entiran i in raztreseni po skeletu. 1 . Fragment ustja temnosivo pečene posode z ravno odrezanim ustjem. Pod ustjem radialno potekajoči, majhni, gosti, podolgovati urezi. Vel. debelina stene: 0,8 cm. Inv. št. 1816. (T. 1: 8) 2. Podolgovat, nekoliko ukrivljen bron ast ročaj, pravokotnega p loščatega pre­ seka, z zakovico pritrjen n a posodico ali žlico. Vei. dolž. ca 12 cm, šir. 0.5 cm. inv. Št. 1819. (T. 1: 10) 3. Pravokotna bron asta ploščica. Vel. dolž. 2.8 cm. šir. 1.5 cm. Inv. št. 1820. (T. 1: 11) 4. Fragm ent u stja skodele polkrožne oblike, u stje rahlo navznoter upognjeno. Sten e prevlečene z rdečer javim , slabo ohranjenim prem azom . Rek. vel. prem er u stja : 24 cm. Inv. št. 1817. (T. 1: 9) 5. Fragm ent u stja rjav o žgane posode. U stje navzven upognjeno. V rat hori­ zontalno narebren. Vel. viš. 4,4 cm. šir. 5,2 cm. Inv. 1818. (T. 1: 12) G rob j (T. 2: 1) Žgani grob tegulne k on stru kcije v obliki zaboja. Tegule položene tako, da so robniki navzven obrnjeni. D no groba je bil droben prod. Buldožer ga je pri sne­ m an ju površine pregazil. N ekaj žganine je bilo raztresene zunaj groba. N ad gro­ bom n ašli bronast novec (T E T R IC U S 270—273 n. e.), ki p a so ga verjetno naknadno zgubili ali pa je p rip ad al drugem u grobu. Sežgane pokojnikove kosti so bile po­ ložene v stekleno žaro. Ž ara in pridatki so bili položeni na prodnato dno tegulne skrinje. 1. Fragm entirana, svetlozelena steklena žara z zadebeljenim in navzven za­ vihanim ustjem , k roglaste oblike z navznoter upognjenim dnom. Vel. prem er u stja : 15,4 cm, višina: 18,4 cm. Inv. št. 1823. (T. 2: 2) 2. F ragm entirana, m odrozelena, steklena cilindrična čaša z m ajhnim tra k a ­ stim ročajem . U stje nekoliko navzven upognjeno, dno prstanasto. Vel. prem er u stja : 15,5 cm, višin a: 14.6 cm, prem er dna: 10 cm. Inv. št. 1822. (T. 2: 4) 3. F ragm en tiran a noga trinožne skodele, črnosivo' žgane gline. N oga horizon­ talno narebrena. Vel. viš. rek. 12 cm, šir. rek. 20,6 cm. Inv. št. 1830. (T. 2: 7) 4. Fragm ent vratu svetlozelenega steklenega b alzam arija. Vel. viš. 3,5 cm, p re­ mer v ratu : 0,9 cm. Inv. št. 2902. (T. 2: 3) 5. Fragm ent podolgovate, sploščene bronaste ploščice, načete z razjedajočo patino. Vel. dolž. 5,2 cm, šir. 1,5 cm. Inv. št. 1829. (T. 2: 8) 6. B ron asta zakovica z ostanki bronaste pločevine. Vel. dolž. 1,7 cm, prem er: 0,2 cm . Inv. št. 2900. (T. 2: 9) 7. Fragm ent spodnjega dela, rum enosivo žgane posode, verjetno lončene ste­ klenice. Vel. prem er dna: 7 cm , viš. 3,7 cm. Inv. št. 1826. (T. 2: 6) 8. Fragm ent u stja sivo žgane posode — am fore. U stje je rahlo navznoter upognjeno. Vel. prem er u stja : 10 cm, viš. 3,2 cm. Inv. št. 1825. (T. 2: 10) 9. Fragm ent u stja in vratu sivorum eno žgane posode. N a vratu horizontalno plastičn o rebro. Vel. prem er u stja : 11,4 cm, višina: 4,0 cm. Inv. št. 1827. (T. 2: 5) G ro b 4 (T. 3: 1) Žgani grob. Pokop z n avadn im vkopom. Ž ganina n a površini 1,50 m X 0,80 m. P okojnik je bil verjetno sežgan na k raju pokopa. Med sežganim i pokojnikovim i kostm i in pepelom je ležalo oglje velikih vej. Buldožer je grob pregazil in stisnil. Med žganino je b ila le tu lasta bron asta zapestnica (zgubljena med deli) in fr a g ­ ment lončka. 1. B ron asta zapestnica (zgubljena med izkopavan ji). 2. Steklen, svetlozelen b alz am arij s hruškasto razširjen im spodnjim delom in dolgim cilindričnim vratom z navzven upognjenim ustjem . Vel. prem er dna: 4,2 cm, viš. 11,6 cm. Inv. št. 1821. (T. 3: 2) G ro b 5 (T. 3: 6) Skelet. G lava močno poškodovana, druge kosti slabo ohranjene. G lava n a g ­ njena na desno ram o. Skelet je ležal v sm eri V—SZ. D olžina grobne jam e: 1,80 m. R oki sta bili položeni ob telesu. Ob levi nogi sta ležala lonček in fragm en tiran a oljenka. P rid atk i: 1. Rum enosivo žgana ča ša bikonične oblike. P od ravno odrezanim u stjem 2 vrsti dvojnih, horizontalnih kanelur. D no p rstan asto. Vel. prem er u stja: 7 cm, prem er dna: 4,5 cm, viš. 8,2 cm. Inv. št. 1835. (T. 3: 5) 2 D no in del zgornjega dela rdečerjavožgane, grobe oljenke. Vel. dolž. 10,3 cm, n ajv. šir. 6 cm, viš. 2,6 cm. Inv. št. 1834. (T. 3: 3) G ro b 6 (T. 3: 4) Skeletni pokop. Skelet izredno slabo ohranjen in orientiran v sm eri S — J z rahlim odklonom proti vzhodu. L o b an ja popolnom a fragm entirana. O hranjen le del levega hum erusa, desnega rad iu sa, n ekaj vretenc, del kolka, fragm ent fem u rja in tibije. N a desni stran i ob n ogah keram ičen lonček, n a levi strani oljenka. O b levi tib iji bron ast obesek. Ob n ogah p asn a spona. O bseg grobne jam e: 2,10 m X 0,70 m. P rid atk i: 1. F ragm entirana, rd ečerjav o žgana, groba oljenka. Vel. dolž. 9,4 cm, šir. 6 cm. Inv. št. 1837. (T 3: 7) 2. B ronast obesek, sestavljen iz dveh ploščatih polovic, ki sta p ritrjen i z z a ­ kovicam i. Vel. šir. 3 cm, viš. 2 cm. Inv. št. 1838. (T. 3: 8) 5. Bronasta, ploščata, ov aln a p asn a spona z ohranjenim jezičkom in p loščico z zakovicam i. Vel. dolž. 4,6 cm , šir. 3,8 cm. Inv. št. 1839. (T. 3: 9) 4. Fragm ent dn a tem nosivo pečene skodelice. Z un anja stena ornam entirana z barbotin tehniko. Vel. prem er dna: 3 cm. Inv. št. 2903. (T. 3: 11) 5. Fragm ent dna sivo pečenega lončka. D no je ravno. Vel. prem er dna: 13 cm. Inv. št. 2904. (T. 3: 10) 6. Fragm entiran spodn ji del rjavosivo žganega, bikoničnega lončka. Vel. p re­ m er dn a: 4,7 cm, viš. 9 cm. Inv. št. 1836. (T. 3: 12) G ro b ? (T. 4: 1) Žgani grob. navaden vkop. Obseg grobne jame 60 X 60 cm. Pregazil ga je buldožer in deloma uničil. Med pokojnikovim pepelom atipični fragmenti stekla in keramike. Vmes fragmentiran železen žebelj; iz tega lahko sklepamo, da je bil pokop v leseni skrinji. 1. Fragm ent velikega p lo ščateg a železnega žeb lja s pravokotnim presekom . Vel. prem er glave 4.4 cm. prem er konice 0,5 cm. O h ran jen a dolžina: 2 cm. Inv. št. 1842. (T. 4: 2) G rob 8 (T. 4: 3) Skelet. Orientacija skeleta V— Z. Glava nekoliko nagnjena proti vzhodu. Ohranjena dolžina skeleta je 1.40 m. 12 cm pod koleni je skelet uničen zaradi naknadnega vkopa. Širina ramen: 39 cm, širina kolkov: 38 cm. Roki sta bili položeni tesno ob telesu. Skelet je bil razmeroma dobro ohra­ njen. Glava je bila pri kopanju precej poškodovana. Skelet je bil položen na tanko plast proda. Po vsej površini skeleta so bili raztreseni fragmenti keramike. Sam skelet ni imel pridatkov, ki bi ležali »in situ«. Verjetno so bili uničeni pri naknadnem vkopu. G ro b 9 (T. 4: 3) Žgani grob. G robna k on stru k cija je navaden vkop. O hranjen je bil le de­ lom a. V grob 9 je b il vkopan in položen skelet št. 9. O b tej priliki so grob sk oraj popolnom a uničili. R aztreseni kosi keram ike v grobu 8 so po vsej verjetnosti sp a ­ d ali k grobu 9. Prem er grobne jam e: 50 X 50 cm. In situ je ostalo le nekaj ožganih kosti, steklen b alzam arij in fragm entiran žebelj; iz tega lahko sklepam o, da je b il pokop v leseni skrinji. 1. Fragm ent vratu sivožgan e posode, ustje je odebeljeno in ravno odrezano. Z un an ja stena ornam entirana s horizontalno, plitko kaneluro. Vel. prem er u stja: 8,9 cm, viš. 2,5 cm. Inv. št. 1847. (T. 4: 4) 2. Fragm ent n ajv ečjeg a oboda rjavo žgane posode. N a zunanji steni ornam ent podolgovatih vrezov. Vel. šir. 2,8 cm, viš. 2,8 cm. Inv. št. 1849. (T. 4: 5) 3. Fragm ent sivo žgan ega lonca (žara). U stje navzven upognjeno. G lina m e­ ša n a s kvarcitom . Vel. šir. 2,3 cm, viš. 2 cm. Inv. št. 2905. 4. Fragm ent n ajvečjega oboda rum enosivo žgane posode z ornam entom verti­ k aln ih urezov. Vel. šir. 3,4 cm, viš. 2,2 cm. Inv. št. 1845. (T. 4: 7) 5. Fragm ent u stja in zgorn jega dela polkrožne skodele z ostanki rdečega p re­ m aza. Pod ravno odrezanim ustjem horizontalna kanelura. na ram enu plastičen lusk in ast ornam ent v obliki polm eseca. Vel. šir. 2 cm. viš. 3.1 cm. Inv. št. 1846. (T. 4: 6) 6. Fragm ent konice zarjav elega železnega žeblja. Vel. dolž. 5.1 cm, deb. 0,5 cm. Inv. št. 1850. (T. 4: 11) 7. Svetlo zelen steklen b alzam arij hruškaste oblike. Vel. viš. 6,3 cm, n aj. obod: 3,1 cm. Inv. št. 1851. (T .4: 12) G rob 10 (T .4 ; 8) Skelet. Orientacija skeleta V—Z. Kosti izredno slabo ohranjene. Obseg grobne jame: dolž. 1,80 m, šir. 58 cm. Na desni roki dve bronasti zapestnici. 1. Bronasta zapestnica z ornam entiranim a koncem a v obliki stiliziranih kačjih glavic. Presek je polkrožen. Vel. prem er: 4.7 cm. Inv. št. 1853. (T .4: 9) 2. Bronasta zapestnica s p loščatim a in ornam entiranim a zaključkom a. Presek je okrogel. Z apestnica nekoliko sploščena. Vel. dolž. 6,4 cm, šir. 3 cm, presek: 0,3 cm. Inv. št. 1852. (T .4: 10) G rob 11 (T. 5: 1) Pri snem anju zem lje z buldožerjem pred Železniško am bulanto na C elovški cesti so se iz p rofila zvalile po sredini odrezana am fora, lončena steklenica in steklena skodelica. Po pripovedovanju delavcev je am fora ležala tako. da je bilo njeno dno zgoraj. Pri pregledu p rofila nismo našli nobenega sledu o grobu, zato je lo k acija določena po pripovedovanju delavcev. V am fori, ki je b ila nepoškodo­ vana, je ostalo še nekaj žganine in fragm entiranih pridatkov'. 1. Odrezan, spodnji del am fore hruškaste oblike iz rumenosivo pečene gline. Z atič fragm entiran. Vel. viš. 49,5 cm. šir. 59 cm. inv. št. 2959. (T. 5: 2) 2. Fragm ent u stja svetlom odrega steklenega krožnika. U stje je navzven u pog­ njeno. Vel. prem er rek. 15 cm, viš. 1,9 cm. Inv. št. 1856. (T. 5: 5) 5. Fragm ent u stja rdeče žgane am fore. U stje zadebeljeno. Vel. prem er rek. 8,4 cm. viš. 2,5 cm. Inv. št. 1857. (T. 5: 5) 4. Svetlom odro zelena steklena skodelica cilindrične oblike s prstanastim dnom in navzven upognjenim ustjem . Vel. viš. 5.3 cm. prem er u stja: 8.7 cm. Inv. št. 1855. Cr.5: 4 ) 5. Lončena steklenica, rum enosivo žgana, k roglaste oblike, s kratkim cilin ­ dričnim vratom in enim trak astim ročajem . Vel. viš. 20,2 cm. prem er naj. oboda: 18.8 cm, prem er u stja : 5,2 cm. Inv. št. 1854. (T. 5: 6) NAJDBE IN KRONOLOGIJA Grobna arhitektura in način pokopa Kakor sem v uvodu omenila, predstavljajo grobovi pred Delavskim do­ mom eno grobno skupino, čeprav nastopajo različne variante pokopa, kar je dokaz, da je grobišče nastajalo v obdobju več stoletij. Na tem grobišču ločimo dva načina pokopa: 1. žgane grobove, 2. skeletne grobove. Pri žganih grobovih ločimo več variant pokopa: a) navaden vkop, pepel in pridatki v lesenem zaboju (grob 7, 9), b) pokop v tegulnatem zaboju (grob 5), c) pokop z ostanki grmade (grob 4) (ustrina), č) pokop pod amforo (grob 11). Pri skeletnih grobovih pa nastopata dve varianti pokopa: a) pokop v sarkofagu, b) pokop v grobno jamo. Žgani pokop pokojnika z različnimi variantami grobne strukture je najbolj razširjeni in najbolj številni način pokopa v Emoni, saj je znano, da vsebuje največja emonska nekropola, ki sega od Zvezde na Titovi cesti do artilerijske vojašnice za Bežigradom, le majhen procent skeletnih grobov'. To so potrdila izkopavanja leta 1962 ob gradnji želez­ niških podvozov, ko smo od skoraj 700 grobov našli komaj nekaj skeletnih pokopov.1 1 Varianta žganega groba, naveden vkop v lesenem zaboju (v grobu so ležali železni žeblji), je v Emoni, kakor so potrdila izkopavanja ob gradnji železniškega podvoza na Titova cesti, pogost pojav'. " \ literaturi 1 1 G radivo še ni bilo objavljeno. ni v Emoni omenjenih podobnih pokopov, predvsem zaradi tega, ker doslej niso avtorji v svojih poročilih podali tudi analize grobnih struktur, razen sumarnih podatkov o načinu pokopa.1 2 Nekoliko podrobnejšo raz­ členitev načina pokopa v okviru jugoslovanskih antičnih nekropol je podal D. Srejović,1 3 kjer omenja možnost pokopa v lesenem zaboju (Emona, Stenjevac, Novo mesto). Nam najbližji analogni primeri so v nekropoli v Bobovku, kjer je bilo mogoče rekonstruirati celo grobno skrinjo.1 4 Druga varianta žganega groba je pokop v tegulnatem zaboju (grob 3) z žaro, ki ga lahko opredelimo kot »grobno jamo z urno«. Pokop v tegu.1- natem zaboju naj bi bila izključno »italska forma pokopa«, še posebej, če je v njem steklena žara, kakor v našem primeru.1 5 Pokop v tegulnatem zaboju v Emoni v I. in II. stoletju je najbolj pogost pojav. Brez dvoma je bil ta način pokopa v navadi tudi pri domorodnem prebivalstvu. Ana­ lize grobnega inventarja drugega emonskega gradiva tega tipa bodo ver­ jetno to tudi potrdile, saj so znani primeri pokopa v tegulnatem zaboju z lončeno žaro, ki je tipično domorodnega izdelka.1 6 Prav gotovo pa je tako število pokopov v tegulnatem zaboju vezano ne le na ritualne na­ vade, temveč tudi na socialne in ekonomske razmere takratnega prebi­ valstva. Varianta pokopa v tegulnatem zaboju je tipična za območje Panonije Superior, Dalmacije in Makedonije. Varianto četverokotnega zaboja iz štirih tegul srečamo tudi v retijskih grobiščih v San Pietro di Stabio in Vignetto.1 7 Tretja varianta pokopa sežganega pokojnika je pokop na kraju sežiga (grob 4). Sodeč po veliki množini sežganih vej, debelini plasti oglja in pepela, je bil pokojnik pokopan na samem kraju sežiga. Vendar lahko upoštevamo še eno možnost, da so v grobno jamo, ovalne oblike, položili tudi ostanke grmade, kar je prav tako pogost pojav v grobišču Bobovek na Gorenjskem.1 8 Četrta varianta pokopa sežganega pokojnika je pokop z amforo (dol- lia). V krožno grobno jamo so položili žaro s pepelom in pridatki ter pokrili s spodnjim, odrezanim delom amfore. Grobovi tega tipa se po­ javljajo izključno v okviru velikih mestnih središč (Emona, Ptuj, Senj, Solun, Dukla).1 9 Številne analogije so znane iz Italije in tako potrjujejo izvor tega načina pokopa.2 0 Drugi, osnovni način pokopa na tem grobišču je »inhumacija«. Izmed enajstih grobov je bilo 6 skeletnih, eden izmed njih pokop v sarkofagu. Orientacija grobov 1, 2, 3, 10 je bila V—Z. Grob 5 in 6 sta bila orientirana S—J. Grob 6 z rahlim odklonom proti vzhodu. Grobni pridatki so bili 1 2 E. Bonis, D ie kaiserzeitliche K eram ik von Pannonien. D iss. Pann. ser. II, 20, B udapest 1942, 52. 1 8 D. Srejović, Starinar NS 13—14. 1962—1963 (1965) 52. 1 4 P. Petru, AV 9—10, 1958— 1959 (1959) 17. 1 5 D. Srejović, op. c. 80. 1 6 G radivo s podvozov še ni bilo objavljeno. 1 7 C. Sim onett, Tessiner G räberfelder, 1941, 188. 1 8 P. Petru, op. c. 17. 1 9 D. Srejović, op. c. 79. 2 0 Collegari, Not. d. S ca v i 4, 1928, 9 sq. skoraj v vseli primerili položeni ob nogah pokojnika (grob 5, 6). Pri drugih ni bilo mogoče določiti prvotne lege pridatkov zaradi naknadnih vkopov. Keramični predmeti in drugi pridatki potrjujejo časovno klasifikacijo grobov. Keramične oblike posod so razmeroma bogato zastopane ter tipo­ loško in tudi kronološko potrjujejo velik časovni razpon grobišča. Y skupino najstarejše datiranih posod spada skodelica polkrožne ob­ like, z rdečim premazom in barbotin luskinastim ornamentom (grob 9, T. 4: 6). To je tako imenovana keramika s tankimi stenami. Njen izvor je v dolini reke Pada ter se časovno veže na 2. četrtino I. stol. n. e.2 1 S tem je tudi datirana druga keramika z istega groba (T. 4: 4, 5, 7) ter stekleni balzamarij, ki ne glede na klasifikacijo drugega materiala v tem grobu sam po sebi kaže na 2. četrtino I. stol. n. e.2 2 (T. 4: 12). Tako lahko z go­ tovostjo smatramo grob štev. 9 za enega najstarejših v sklopu nekropole ob Delavskem domu. Y isto časovno obdobje, 2. četrtino I. stol., lahko postavimo tudi grob štev. 11, pokop pod amforo. Lončena steklenica z enim trakastim ročajem in kratko prstanasto nogo (T. 5: 6) spada časovno prav tako v 2. četrtino I. stol. n. e.2 3 Steklenice z enim ročajem so italskoga izvora.2 4 Steklena cilin­ drična skodelica s prstanastim dnom in navzven zavihanim ustjem (T. 5: 4) ter fragment steklenega krožnika (T. 5: 3) potrjujeta pravilnost datacije.2 5 Y nekoliko mlajše obdobje spada grob štev. 3. Pridatki v tem grobu so bili vsi fragmentlrani, verjetno uničeni ob pogrebnem ritualu. Ostanki noge trinožne skodele T. 2: 7) ter fragmenti drugih posod so tipični za drugo polovico I. stol. n. e. ali pa prvo pol. II. stol. Trinožna skodela je praitalska oblika, ki je bila razširjena po provincah z variantami kratkih ali daljših nog. Y Panoniji so trinožne skodele razširjene v času zgodnjega imperija, v uporabi pa so še v II. stol., posamezni primerki segajo celo v III. in IV. stoletje.2 6 Izhodišče za datiranje tovrstnih skodel pri nas pa je trinožna skodela z insule XXX v Ljubljani.2 7 Bila je del denarnega depozita, katerega najmlajši novec je bil Neronov aureus, kovan leta 56. Depozit je bil zakopan po tem letu, verjetno že v šestdesetih ali naj­ kasneje sedemdesetih letih I. stoletja. Skodela z insule XXX je bila na nizkih nogah. Primerek z groba št. 3, kjer je ohranjena le noga, pa je bil na višjih nogah, zunanja stena nog pa horizontalno narebrena in tako lahko smatramo, da je skodela z groba štev. 5 mlajšega izvora. Točna da­ tacija groba štev. 3 je na podlagi preostalega materiala zelo težka. Frag­ menti steklenih posod, predvsem žare (T. 2: 2) in čaše z ročajem (T. 2: 4) se pojavljajo, če primerjamo drugo emonsko gradivo, ki še ni publicirano, 2 1 A. Schörgendorfer, D ie Röm erzeitliche K eram ik der O stalpenländer (1942). T. I. 13. B. Ugo. N. L am boglia, L a necropoli R om ana di Isasco presso V arigotti nel Finalese. R ivista di studi L igu ri 22, 1936, 63. E . Bónis, op. c. 44. N. Lam boglia. Re­ censioni v. C. Simonett, Tessiner G räberfelder. R ivista di studi Liguri 9. 1943. 182. 2 2 N. Lam boglia, op. c. 192. C. Simonett, op. c. Min. C. 14, 193. 2 3 N. Lam boglia. Recensioni, op. c., 189. 2 4 E. Bonis, op. c. 53. B. V ikić-Belančič, Starin ar NS 13—14, 1962— 1963 (1965) 107. 2 5 C. Sim onett, op. c. C ad ra 28, 162. N. Lam boglia. Recensioni, op. c., 192. 2 6 E. Bonis, op. c. 184, 185, T. IV, 2. A. Schörgendorfer. op. c. 136. 2 7 E. Pegan, L j. Plesn ičar, Situ la 8, 1965, 10“ . in analogne primerke, skozi vse L in II. stoletje.2 8 Nov element za okvirno datacijo tega groba in vsega inventarja pa je novec, ki je ležal nad grobom (1ETRICUS 270—273 n. e.). Novec je bil verjetno naknadno izgubljen in ni mogel spadati k inventarju tega groba ali pa je prišel slučajno v to plast s prekopavanjem terena. V skupino grobov iz I. in II. stoletja spada brez dvoma tudi žgani grob štev. 7. Popolnoma uničeni pridatki niso mogli dati nobene osnove za natančnejšo datacijo pokopa. Y to skupino spada tudi grob štev. 4. čeprav so bili vsi pridatki uničeni in je ostal le steklen balzamarij (T. 3: 2). Ta tip balzamarija z dolgim vratom in razširjenim spodnjim delom sledimo skozi vse I. stol. in začetek II. stol. n. e. Pojavlja se z novcem Germa- nika,2 9 Klavdija, Domici j ana in Trajana.3 0 V sklop m lajših, kasnoantičnili grobov spadajo vsi skeletni pokopi pred Delavskim domom. Č eprav je prebivalstvo pod vplivom krščanstva že prevzelo pokop nesežganega trupla, smo pri vseh skeletnih pokopih zasledili tradicijo polaganja pridatkov v grobove. Najbogatejši s pridatki je prav gotovo grob štev. 6. Bronasta pasna spona (T. 3: 9) spada v vrsto pasnih spon z lokom v obliki violine, dati­ rane v IV. stol. n. e.3 1 Datacijo potrjujejo drugi predmeti v tem grobu, vrč (T. 3: 12)3 2 ter grobo izdelana oljenka (T. 3: 7). V skupino mlajše datiranih grobov, v 2. pol. IV. stol., spada tudi grob s pokopom nesežganega trupla štev. 10. Oba primerka bronastih zapestnic (T. 4: 9, 10), ena z zaključkoma kačjih glavic in druga s ploščatima za­ ključkoma z vrezanim geometričnim ornamentom, sta tipična za to ob­ dobje. Oba primerka sta pogost pojav panonskih najdišč.3 3 V isto časovno obdobje spada verjetno tudi skeletni grob štev. 5. Frag­ mentirana oljenka izredno slabe izdelave (T. 3: 3), žig popolnoma zbrisan,3 4 po Loeschkeju tip X, ne more biti osnova za datacijo. Ovalna oblika in razmeroma dolg nos kažejo na obdobje IV. stoletja. Sivorumeno žgana čaša na nizki prstanasti nogi pa v objavljenem materialu nima ana­ logij (T. 3: 5).3 5 3 6 V skupino mlajše datiranih grobov sodi brez dvoma tudi grob štev. 1, pokop v sarkofagu. Fragmenti pečatnih oljenk tipa Loeschke X,3 8 (T. 1: 4, 5, 6) le okvirno lahko datirajo čas pokopa, in to IV. stol. n. e. 2 8 P. Petru, A. Valič, A V 9— 10, 1958— 1959 (1959), T. 1: I. B. F ilarsk a, Szk la Starožvtne, 1952, T. XX XIV . 2 9 C. Simonett, op. c. 81, M uralto, Liverpool unten, 14. 3 0 F. Frem ersdorf, D a s n aturfarben e blaugriine G las in Köln (1958) 45, T. 90. 3 1 T . Miki, AV 15—16, 1964— 1965 (1965) T. 5: 4. Intercisa IT. 1957, 460. T. 101: 13. V. Stare, AV 3, 1952, 137, risb a 3, 4. 3 2 A. Schörgendorfer, op. c. 52, T. 57, 460. 3 3 S k ačjo glavico: D rnovo, inv, štev. NM R 355. R 407, R 338. 1 . Miki. op. c. T. 3: 5, 3 a. Intercisa II, 1957, sl. 90. S ploščato glavico: Drnovo, inv. štev. NM R 359 b. R 332, R 363, R 340. Intercisa II, 1957, sl. 90. 3 4 S. Loeschcke, Lam pen aus Vindonissa (1919) 255. D . Ivany, D ie Pannonische Lam pen (1935) 10, T y p u s X V II. 3 5 Podobno oblikovana z ornam entom kanelur je čaša iz D rnovega, sed aj v N arodnem M uzeju v L ju b ljan i, inv. štev. R 853. 3 6 S. Loeschcke. op. c. 255. ZAKLJUČEK Kot sem že omenila, predstavlja skupina žganih in skeletnih grobov na Prešernovi cesti pred Delavskim domom prav gotovo grobiščno sku­ pino, ki je spadala pod območje nekropole, ki se je razprostirala ob Pu­ harjevi ulici, bivši Bleìweisovi cesti, Kolizeju, klasični gimnaziji in pod Gosposvetsko cesto. Heterogenost pokopov, razprostranjenost ter grupacija nekaterih gro­ bov dokazujejo, da ne moremo govoriti o eni nekropoli s pravilno raz­ prostranjenostjo vzdolž antične ceste, temveč o večjem številu manjših, morda rodbinskih grobišč, ki so nastajala v obdobju več stoletij. Primer rodbinskega pokopa sta morda groba štev. 8 in 9, čeprav ju loči različni ritual pokopa in daljše časovno obdobje. Pred Delavskim domom ločimo 2 načina pokopa: pokop sežganega in pokop nesežganega trupla. Čeprav nastopajo v načinu pokopa sežganega trupla različne prej naštete variante rituala, lahko rečemo, da je bil ta način pokopa v navadi skozi vse 1 . in IT . stol. n. e. Skupina mlajše datiranih grobov — pokop nesežganega trupla spada po možni opredelitvi drugega gradiva v grobovih, v četrto stoletje, ver­ jetno v čas, ko je bilo krščanstvo državno priznana religija. Razen enega groba, štev. 8, ki pa je bil naknadno uničen in zato verjetno brez pri­ datkov, imajo vsi skeletni grobovi pridatke. Čeprav je prebivalstvo pod vplivom krščanstva prevzelo pokop nesežganega trupla, je polaganje pred­ metov v grob pokojniku ostala zakoreninjena navada. Čeprav so grobovi pred Delavskim domom le delček velike nekropole, lahko opazimo neki časovni hiatus med žganimi in skeletnimi grobovi. Ta praznina obsega vse III. stol. n. e. Upoštevati pa moramo, da so bili nekateri grobovi predhodno uničeni in da ne razpolagamo z vsem ma­ terialom. ki bi pokazal neprekinjeni obstoj tega delčka nekropole. R É S U M É Caractère et chronologie des tombes antiques sur la Prešernova et la Celovška cesta à Ljubljana Les tombes romaines devant le Foyer Ouvrier à Ljubljana forment un groupe de sépulture qui faisait partie du domaine de la nécropole s’étendant le long de la rue Puhar, de la Prešernova cesta (l’ancienne route Bleiweis), du Colisée, du Lycée classique et sous la Gosposvetska cesta. L’hétérogénéité des inhumations, l’extension et le groupement de certaines tombes démontrent qu’on ne peut parler ici d’une seule nécropole d’extension ré­ gulière le long de la route antique, mais d’un plus grand nombre de moindres né­ cropoles, peut-être familiales, qui se sont formées dans une période de plusieurs siècles. Dans ce secteur, on distingue deux modes d’inhumation: l’inhumation du corps incinéré et celle du corps non incinéré. Dans le mode de l’inhumation du corps incinéré se montrent diverses espèces de rites. D’après les restes des objets ajoutés, on peut dire que ce mode d’inhumation était en usage aux 1 er et 2e siècles de notre ère. Le groupe des tombes de date plus récente, l’inhumation du corps non incinéré, fait partie, selon la détermination possible du reste des matériaux dans les tombes, du quatrième siècle. T. 1. L ju b ljan a. Prešernova cesta. 2. 10, 11 bron — bronze; 3—6. 8. 9. 12 glina — argile. 2—6, 10—12 = % ; 8, 9 = % T. 2. L ju b lja n a, Prešernova cesta. 2—4 steklo — verre; 5—7, 10 glina — argile; 8. bron — bronze. 2. 4. 5. 7 = V 4 ; 3, 6, 8—10 = Vž L r- Ljubljana. Celovška cesta. 2, 5, 6 glina — argile; 3, 4 steklo — verre. 2 = Vio; 3. 4 = K ; 5, 6 = K