Ilustrirani Slovenec
Leto v      Tedenska priloga »Slovenca« (sé. 281) z đne 8. XII. 1929    Štev. 49
Nova Ljubljana: Pogled s Građu na šenipetersko predemstje
3S6
Na levi: Notranjepolitične razmere v Avstriji so kljui) zunanjemu miru skrajno napete. Nasproti si stojita dva tabora: delavci, organizirani po večini v socialni demokraciji in tnietje, organizirani v kršč. soc. stranki. Kakoir znano imajo delavci tudi močne in dobro oborožene bojne organizacije (»Schutzibund«), pa tudi meščanske stranke (»Heira-wehr«). Vse kaže, da so postale zadnje mesece gospodarice položaja zadnje, pod katerih pritiskom je sedaj v teku tudi revizija ustave v desničarski smeri. Da dajo svoji zahtevi močnejši poudarek, prirejajo po raznih mestih velika ziborovanja, pri katerih morajo napeti ofclastva vse sile, da preprečijo krvave spo-)ade s socialisti. Naša slika nam i ca že pogled na ulico ofo priliki zadnjega takega zborovanja v Gradcu.
Georges Clémenceau francoski ministrski predsednik od 1. 1917—1919, nazvan »Rešitelj Francije«, ki je s svojo neupogljivo voljo največ pripomogel k zmagi zaveznikov, na mirovni konferenci pa 'iK>polttoraa prevladal nad Wil-sonom, je dne 24. p. m. umrl, star 88 let.
Največje operno gledališče na svetu so dogradili pred kratkim v Chi-cagi. Opera ima 44 nadstropij. Spodaj je operna dvorana, v kateri je prostora za 3500 poslušalcev, v zgornjih nadstropjih so pa pisarne in drugi pomožni lokali. Ogromna stavJba je stala 20,000.000 dolajriev.
Kot sedež nove repnracljske banke
je določen Basel v Švici in sicer stara palača (glej zgorajšnjo sliko) na Ellzabetni cesti. Nova svetovna velebanka ima namen realizirati Youngov načrt m voditi plačevanje nemških reparacij.
Na desni: Thomas Mann, znameniti nemški pisatelj, ki je prejel pred kratkim Noblovo nagrado.
Spodaj: Proslava druge ohletnice,
odkar je prevzel Čangkaišek predsedstvo nankinške vlade im vsaj za silo ipKvminil Kitajsko po dolgoletnih državljanskih vojnah. Slika nani kaže Čiangikaiškovo soprogo pri obhodu čet ob priliki slavnostne parade.
387
Spodaj: Oton Detela
graščak v Preddvoni, ipredsedjiik nove Kmetijske družbe, ki je bila ustanovljena 16. novembra namesto x)prejšnje, razpuščene 12. novem-)ra. Nova Kmetijska družba nudi vsa jamstva, da ibo nepolitična strokovna organizacija slovenskega kmeta.
Spomenik našega neznanega vojaka na Avalt
pri Belgradu. Slika nam prikazuje deputacijo hrvaških kmetov, ki so ab priliki svojega zadnjega obiska v Srbiji položili predenj več- vencev.
Na levi: Pogled na novi ielexn. most
čez Savinjo na Zidanem mostu, ki je bil pred kratkim dograjen. Načrte za to odlično tehnično delo je izvršil ing. prof. Kasal, most sam je pa izgotovila tvrdka Slavec iz Kranja. Novi most bo izrednega gospodarskega, pomena za Slovenijo in je prvi de velikega gradbenega programa, s katerim bo zidanmoška postaja popolnoma preurejena.
Na desni: Ksaver Šandor-Gjalski,  največji živeči hrvatski pisatelj, ki je slavil pred kratkim 75-letnico svojega življenja in 30-letnico svojega plodovitega  književnega delovanja.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubjlani
ki je odšel 23. p. m. na svojo pevsko turnejo po Franciji. Zbor priredi koncerte po vseh važnejših francoskih mestih in med našimi izseljenci. Vrne se 12. t. m. Prepričani smo, da bo Matica, kakor doslej še vedno, tudi to pot proslavila
slovensko ime in slovensko pesem v širokem svetu.
3SS
389
Nova Ljubljana
Povojni 
napredek naše slov. prestolnice
Slovenci, ogroženi od vseh strani, moramo združevati vse sile v ©no središče, ki naj zopet izžarevajo do zadnje vasi.
Tako svoje poslanstvo je alej ko prej izpolnjevala naša Ljubljana vkljub vsem neugodnim okoliščinam, zlastd- pa poslej kot upravno središče Dravske banovine, sedež slovenske univerze ter vseh vrhovnih narodovih kulturnih, go-8podars.kih in socialnih institucij. Temu svojemu poslanstvu primemo Ljubljana napredujekar vidno.
Vsak Ljubljančan in Slovenec je lahko vesel in zadovoljen, da krmari porajanje nove, lepše Ljubljane vendarle roka tihe vizitrajinosti, premišljene sistematike, globokega umetniškega čuvstva in iskrene ljubezni do naše slovenske prestolnice. To je roka prof. Plečnika, ki nam ga je dala Previdnost v pravi čas. Že to, kar je ustvaril prof. Plečnik iz poprej najbolj zapuščenih predelov Ljubljane samo v zadnjih par le-
tih (ureditev šentjakobskega trga, Valvasorjevega trga itd.), mora vzbuditi hvaležnost slehernega Ljubljančana in obenem vzbuditi željo, da bi ta umetnik tudi nadailje vodil rvsa, pa prav vsa nadaljnja regulacijska dela, navzlic vsem kratkovidnim nergačem.
Za ustvariteiv lepe nove Ljubljane je v prvi vrsti seveda nujno potrebna takojšnja pri-klopitev občin Vič, Moste in Zg. Šiška k Ljubljani, kajti splošni re-gTilacijski načrt mora brezpogojno obsegati tudi te občine, a brez splošnega regulacijskega načrta je nemogoče voditi nove zidave v smeri, fci ibi bila potrebna. Drugi pogoj je izpolnjevanje regulacijskega načrta brez ozira na levo in desno, saj na pr. vemo, da je bilo eno najlensih Plečniko\"iJi zamisli pred kratkim prav bistveno okrnjeno z izdajo stavbnega dovoljenja na parceli, ki bi morala ostati po Plečnikovem načrtu deloma nezazidana.
Konec Aleksandrove ceste. Na levi nova palača poštue hranilnice, na desni palača Trboveljske premogokopne družbe, spredaj novi nasad pred gledališčem z Verovškovim spomenikom'.
Spodaj: Del Pražakove ulice. Na desni Ljubljanski dvor (železniško ravnateljstvo), na levi nova palača Pokojninskega zavoda.
Na desni:
Univ. prof. Jož. Plečnik največji slovenski arhi-tekt-umetnik, ki tiho pred našimi očmi ustvarja novo lice slovenske prestolnice. Edina želja nas vseh je, da bi mu bilo dano uresničiti čim največ svojih načrtov.
Aleksandrova resta, danes najelegantnejša ljubljanska cesta, skoro vsa desna fronta je zgrajena po vojni. V ospredju na desni je videti del palače Ljublj. kreditne banke, za njo palača Prve hrv. štedionice.
Pogled na kolonijo elegantnih stanovanjskih vil za Bežigradom, ki so bile zgrajene vse v zadnjih letih.
Na levi: Miklošičeva cesta, ob kateri so bile zgrajene v zadnjih par letih reprezentativne palače Zadružno-gospodarske banke, Ijolniške blagajne. Delavske zbornice. Pokojninskega zavoda. Vzajemne zavarovalnice (v delu) in Vzajemne posojilnice, cesta sama je bila pa vsa asfaltirana.
Pogled na Trg sv. Jakoba, ki ga je s Zoisovo cesto vred docela preuredil in jako olepšal prof. Plečnik.
Spodaj: Pogled na enega izmed novih tivolskih nasadov, ki so bili urejeni po vojni. Značilno za povojno olepševanje Ljubljane je priljubljeno okraševanje cest in ulic z zelenjem.
Na levi:
Ing. Matko Prelovšek ravnatelj mestnega gradbenega urada, ki z globokim uinevanjem in izredno vnemo ter energijo pospešuje izvedbo umetniških zamisli prof. Plečnika pri ustvarjanju
nove lepše Ljubljane.
Pogled na skupino enodružinskih hišic na Kodeljevem, zgrajenih po vojni s pomočjo zadružne ideje; ko bodo urejene tu še nujno potrebne ceste, bo imela kolanija jako prijazno lice.
Na desni: Pogled na Kongresni trg, ki je bil pred 2 letoma ves preoovljem in nanj prenesen Marijin steber, bližnja Zvezda pa še čaka nujno potrebne
preureditve.
Razne zanimivosti in
posebnosti
Na levi: Lastna hišica
je ideal vsakega človeka. V Frankfurtu se je vršila nedavno Taizstava načrtov in modelov onaj-različnejiših skromnih eno- in dvodruiinskih hišic za male ljudi. Razstava obišče tudi druga evroipska in ameriška me«ta. Naža slika nam kaže lično, a ceneno dvodružinsko hišico.
Spodaj : »Sršenje gnezdo«. Matična ladja ameriške vojne mornarice za letala, ki nosi na svojem krovu 80 bojnih letal.
I Spodaj:
Prevoz lesa iz pragozdov.
V neizmernih ruskih, poljskih in ameriških gozdovih sekajo les vse poletje, spravljajo ga pa navadno pozimi. Vrši se to na tak način, da nalože pripravljeni les na cele vlake sani, ikd jih vozijo potem motorni vlačilci do bližnjih žel©zniš.kfli postaj. Naša spodnji slika nam kaže tak zim^i gozdni vlak.
Poljub novozelandskih domačinov. Nemška ladja »Emdenc je obiskala letos Novo Zelandijo (Avstralija) in je Mia prisrčno pozdravljena tudi od domačih Maorijcev. Tamošnji pozdrav je pa tak, da si drgnejo nos ob mos.
Spodaj :
Kako potujejo v Amerikil
Ameriški bogataši si privoščijo hitro potovanje tako, da se peljejo do določene postaje z vlakom, odtam pa v svoje letovišene farme z lastnimi malimi zrakoplovi.
390
v vsaki pošteni slovenski hiii mora biti na mizi
Na desni:
Slon pri kmetiškem delu.
V mestu Hudson (Amerika) posoja tamošnji živalski vrt slone tudi oikoliškim kmetom za poljska dela. Slika nam kaže takega slona pred plugom. Očividno je s tako izprememibo zadovoljen tudi slon.
391
Najmlajši slovenski župan in morda sploh jugoslovanski je g. Iv. Ašič v Gorici (okraj Brežice). Lani ob izvolitvi mu je bilo šele 25 let, a občani so z njim vendarle jako izadovoljni.
Velika letalska nesreča se je pripetila v nedeljo 17. p. m. popoldne v Mariboru. Nad mesto je priplulo letalo «Schwalbe D 974«, ki je nastopilo pni zadnji letalski prireditvi v Mariboru, izvršilo dva looi>inga, pri tretjem je pa motor nenadoma odpovedal in aeroplan je z vso silo priletel na Glavni trg, kier se je popolnoma razbil, pod njegovimi razvalinami sta pa obležala pilot Miiller in tamošnji odvet. kandidat dr. šestan. Ostala sta sicer živa, toda dr. šestan je skoro popolnoma oslepel in izgubil levo nogo, pilotu so pa odrezali obe nogi. Oba sta požkodbam podlegia. (Foto Maver.)
Spodaj:
Pri zadnjih jahalnih tekmah v Belgradu, ki so se vršile od 1. do 4. p. m. v Zemunu, je odnesel prvo nagrado poročnik gardne konjenice Milic s svojim 4 letnim konjem. Nagrada je znašala 3,000 dinarjev.
Učiteljice, učitelji in udeleženke zadnjega polletnega tečaja kmetijske gospodinjske šole v Kranju. Ta šola obstoji v naši gorenjski metroboli
že od 1. 1927. V njej se vršita vsako leto po dva polletna tečaja za kmetiška dekleta, v ka-terah dobe dandanes tako potrebno jim gospodinjsko izobrazbo. Razen teiga se vrše na šoli še samostojni večerni kulharski tečaji za meščanske in delavske mladenke ter tečaji za konserviranje sadja iii zelenjave.
Zlata poroka vzornega para, Jakoba Požarja, pošt. nadz. v Vojniku in žene Marije. Spredaj sede: sin dr. Jožko, v.drž.pravdnik v Celju s sopr., zlatoporočenca, sin Vinko, šol, upr. v šmartnem s sopr.; zadaj so: hčerka Matilda, učit., p. Kamil, kap. gvardjan, sin Alfonij, župnik, sin b. Beno in hčerka Marijana, učit., s sopr.
Na levi : Pozdravi bralcev »Hustr. Slovenca« iz Južne Amerike našim prijateljem za božič. Slovenski fantje in možje, večinoma doma iz »uhorske fare pri Metliki, združeni v »Kulturnem društvu jugoslovanska čitalnica«, v Cordobi v Argentiniji (Južna Amerika).
392
Slike ke zemljevidu slovenskega ozemlja
Vas bukoves, občina in župnija Rob, okraj Kočevje
Mesto Beljak
Sergej Minclov :
Car Serenđef,
(Povest iz sibirskega pragozda.) XIX. poglavje.
Merkul in njegovi tovariši so kar obstrmeli, povesili puške in odmakniti niso mogli oči od tega kraja... Šele kakih pet minut pozneje so razumeli, kaj to pomeni.
Na mah, kakor zavesa, se je bila dvignila megla, in pol verste daleč so zagledali mali splav. Sredi, na krmarjevem odru je stalo dekle, spodaj pa, ob krmi in rilcu, so begunci urno sukali dolga krmila.
— Sestra!! — sta skupaj vzkliknila oba Vabi-lina.
Kakor je napovedala Grunja, tako se je tudi zgodilo: proti večeru je stopil splav, kakor v vrata, med navpično gorovje.
Tudi v stepah je Jenisej nagel in mrk; kjer pa ga stisnejo gore, postaja naravnost grozen. Niegova voda zdaj že ne teče, ampak dirja. Če pogleda človek s splava navzdol, se mu dozdeva, da ga nesejo urno kakor ptice nevidne moči naravnost proti skalovju. Vsak trenutek se zdi, da se bo zdrobil splav v trske, a do tega vendar ne pride. Besna struja se zasuče v stran, kakor vihar zdrvi mimo, samo spotoma tleskne kakor z dlanjo po kamenitih licih ter jih obsuje s peno in brizgo. Ce nagne človek uho nad vodo, sliši, kako vlači po dnu kamenje, kako tam škriplje in klokota.
Od kraja je vse to plašilo begunce, a potem so se navadili. Grunja je stala na mostiču, kamor je stopila ob svitanju, in skoro do solnčnega zatona ni odmaknila oči od reke, bila je za krmarja in delila povelja. Na reki je pač treba dobro paziti. Skale so daleč vidne sredi vode, in se jim je vedno lahko izogniti, zato pa je prav lahko, da pravočasno ne zapaziš sipine, proda pod plitvo vodo! Če pa obtiči
splav sredi nje, se bo ireba za vedno od njega posloviti. Trdno bo sedel sredi sipine, reka ga raztrga na posamezne hlode ter jih odnese, če ne bo slu- . čajno kje deževalo in dvignilo vodno gladino. Iz hlodov zvezani splav je sicer majhna stvarca, en sam človek bi zadoščal, da bi z njim veslal. Zdelo bi se, da ni težko, stati na stolpu, pa kričati: nalevo . krmo! nadesno sprednje krmilo! A le poizkusi tja stopiti, če nisi vajen: kmalu bo lastnik ostal brez splava, ti pa brez sape! Treba je imeti bistrega opazovalca, da takoj razloči plitvino od navadnega lahkega zibanja na površini in spozna takoj pravo strujo; vedno se je treba držati glavnega toka, ker sicer lahko obsedi čoln v zagati kje med otočjem. Zadošča najmanjša j>omota, napačno povelje na ovinku — pa te butne na vso moč ob skalovje, in nikogar ne bo, da bi ti zapel nagrobnico!
Priplavali so med Sajansko gorovje in se vsi oddahnili, saj se res ničesar ni bilo več treba bati! Grunja je pričela gledati na obe strani, kje bi lahko pristali in prenočili: saj so morali biti utrujeni, če so ves dan veslali brez prestanka naprej! Dolgo ni hotelo biti udobnega kraja: nalevo in nadesno so se dvigale od vode pa do neba navpične stene. Slednjič pa se je le prikazal na levem bregu zelen rtič: tu je vodila noter v gorovje ozka soteska.
Veslači so pognali splav iz objema glavnega toka, pa se stisnili k oibrežju. Nilka in Grigorij sta skočila ven, pa trdno privezala svojo ladjo na drevesa.
— Ali naj zapalimo ogenj? — je vprašal Nilka Grunjo.
— Treba bo! — je odgovorila. f
— Ali je lahko velik?
— Kakor hočeš: zdaj vse lahko oočenjamo, zdaj smo svoji gospodje! — je veselo rekla z radostnim smehljajem. Videti je bilo, da se je tudi po dolgem času prvič počutila srečno.
(Dalje prihodnjič.)
BalcrotiaU Jugoalovaa»lce iiaicame v CJublfaul